K^nrmrflm ■■■■ElSBilB o ^mmmammmmm—f' alpina ZA DAN REPUELIKE -- 29. NOVEMBER VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV VOV DELAVSKI SVET PODJETJA 19. oktobra 197o smo v ALPINI izvolili polovico članov delavskega sveta. Izvoljeni so bili: JOŽA GREGORAČ 2. FRANC ZALAR 3. ANDREJ POLJANŠEK ANGELA DRMOTA 5. MARTINA GREGORAČ 6. CVETO GRUDEN 7. TONČKA POLJANŠEK 8. VINKO PODOBNIK 9. ANTON DEBELJAK 10. JANEZ SMEH 11. ANTON MLAKAR .12. ALOJZ ŽAKELJ 13. ANTON KOPAČ FRANC KRANJC .5. VINKO BOGATAJ HINKO PROSEN 17. IVANA GANTAR IS. MARTIN KLEMENČIČ 19. MARIJA ČADEŽ 20. VINKO JUSTIN o ANTON OBLAK . ADOLF KRIŽNAR 23. JOŽE BOGATAJ 24. KAREL FLORJANČIČ 25. STANE TUŠAR 26. JERKOV JAKOV 27. SLAVKA MLINAR - za 1 leto Dosedanji člani delavskega sveta, katerim poteče mandat čez 1 leto pa so: 28. VID? KRIŽNAR 29. LJUDMILA JUSTIN 30. LJUDMILA GLADEK Ji. MARTA FILIPIČ 32. ROZALIJA URŠIČ 33. IVANA ŠUBIC 34. IVANA BEKŠ 35. ANTON PIVK .'5. JANEZ ČELIK 37. PAVEL KRISTAN 38. RAJKO VEHAR 39. VIKTOR ČADEŽ rO » IVAN GLUHODEDOV 41. PETER JEREB 42. STANKO UŠBNIČNIK 43. ALOJZ OREŠNIK 44. MIHA GOVEKAR "F. NIKOLA JOVIČ 46. MAHMUD LEKIČ 47, MIRKO RIBIČ NOVOIZVOLJENIM ČLANOM DELAVSKEGA SVETA ČESTITAMO I CELOTNEMU DELAVSKE* SVETU PA ŽELIMO DA BI DELAL USPEŠNO IN PLODNO 1 IZVOLILI SMO TUDI NOVE SVETE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ŠIVALNICA LAHKA STROKOVNE SLUŽBE IN POMOŽNI OBRATI ulani,izvoljeni za 2 leti J. MARIJA JUSTIN ?« DRAGO PISANEC -L JANEZ BEKŠ i ANTONIJA POLJANŠEK Člani,izvoljeni za 1 leto 1. FRANC KOGOVŠEK 2. IVANA ŠULIGOJ 3. ANA KOLENC 4. MILENA KROLNIK ŠIVALNICA TEŽKA Člani, izvoljeni za 2 leti 1. TONČKA ZALAR 2. MILENA KEPIC 3. MARTA FRELIB 4. VIKA RUPNIK 5. ANA RAMPRE Člani, izvoljeni za 1 leto 1. ZOFIJA VOLJČ 2. SILVA DOLINA?. 3. MAGDA ŠPEH 4. IGNAC POLJANŠEK OBRAT PODPLATNE IZDELAVE Člani, izvoljeni za 2 leti 1. FRANC ČADEŽ 2. STANKO MRLAK 3. ANTON ŠINK 4. FRANC JEREB 237 RAFAEL PRIMOŽIČ 6. JANEZ JESENKO * y . •'. Člani, izvoljeni za 1 leto 1. FRANC ERŽEN':' Ž. MILAN KRISTAN 3. MARTINA FILIPIČ 4. JANEZ MLINAR $. POLDA PODOBNIK ,-6. VIDA ZAJC 7. CIRIL PIŠLER Člani, izvoljeni za 2 leti 1. ANTON KLEMENČIČ 2. ALFONZ ZAJEC 3. VERENA DRMOTA 4. ANGELCA FILIPIČ ^lani, izvoljeni za 1 leto 1. MARJAN BOGATAJ 2. ANTON NAGLIČ 3. ALOJZ KOPAČ 4. VLADIMIR PIVK 5. IVAN PEČELIN PRODAJNA MREŽA Člani, izvoljeni za 2 leti 1. Serdinšek Alojz 2. Novosclac Stjepan 3. Ribič Mirko 4. Kormanjoš Fran jo Člani, izvoljeni za 1 leto 1. Jož Peter 2. Bobinac Zlatko 3. Bojič Ratko VSEM IZVOLJENIM ČESTITAMO Nekaj določil o delovnem področju sveta organizacije združenega dela, ki jih vsebuje statut podjetja - predlaga delavskemu svetu sprejem splošnih aktov oz. nji.ovih sprememb in dopolnitev - daje mnenje in pripombe na načrte splošnih aktov, planov ir. ctrugih odl&ttiifetr/delavskega sveta - sklepa o sklicu zbora delovnih ljudi organizacije združenega dela ali organizacijske enote v njeni sestavi. ČE HOČEMO DOBRO SVOJIM OTROKOM POJDIMO 22. NOVEMBRA, KO BO REFERENDUM SA UVEDEO SAMOPRISPEVKA. GLASOVAT IN GLASUJMO POZITIVNO ! DEVETMESEČNI OBRAČUN POSLOVANJA Zaključili smo devetmesečno poslovanje podjetja. Za. navedeno obdobje smo napravili periodični obračun ter ugotovili celotni dohodek,, dohodek in njegovo razdelitev.Obračun tovarne nair daje naslednje .'"inančne rezultate. ■ \ razpoložljivih podatkov vidimo, ia letošnje leto ni prineslo večjih sprememb v količinski in vrednostni proizvodnji. Struktura proizvodnje se je precej spremenila in sicer v korist težke obutve za 64% na škodo lahke obutve za 16%. Skupna proizvodnja pa je v primer javi z istim obdobjem leta 1969 padla količinsko in vrednostno za 7%. Ta padec izhaja predvsem zaradi preselitve proizvodnih oddelkov v novo stavbe in zaradi priučitve kadrov novemu načinu razporeditve in uporabe čevlj .rskih strojev. Zaloge gotovih izdelkov in nedo -vršene proizvodnje so porasle,pred vsem na račun spremembe proizvodnega koledarja, s katerim smo prej J"t običajno pričeli s proizvodnjo* laga za sezono jesen-zima. Tak način nam daje vešjo gotovost poslovanja. Tržišče moramo pravočasno zalagati, tako da, ko nastopi sezona lahko takoj ponudimo nove modele modne obutve. NA ta način se bomo izognili prekomernemu znižanju. Zaradi takih okoliščin lah- ko rečemo, da se zaloge gotovih izdelkov, po količini in vrednosti ne bodo bistveno znižale, vendar s povedanim nastaja znotraj zalog kva litetni premik, kar je povsem pozitivno in neizogibno.Pri izvoznih količinah že vrsto let obstoja taka praksa, ria domačem tržišču pa šele prihajamo do teh ugotovitev. Postavljeni plan izvoza smo v devetih mesecih letošnjega leta dosegli , 63% po količini, oziroma 75% po vrednosti. Naročila, ki jih moramo 2alizirati do konca letošnjega leta pa zagotavljajo, da 1: letni plan presežen. Amortizacija se je dvignil:, z,i 63^, kar je v skladu z ekonomskimi nače-Ti li, z namenom, da ustvarimo sred -stva za zamenjavo nove investicijske opreme. Porabljena sredstva so višja za 16%, dohodek pa za 21% v primerjavi s podatki istega obdobja leta 1969. Realizacija proizvodnje in proizvodnih storitev je povečana za 13%, realizacija trgovskega blaga, materiala in odpadkov pa za 21%. Celotni dohodek je večji za 13%. Postavka sredstev za OD se je povečala za dobrih lo%, ostanek dohodka pa je znatno večji od lanskega leta kar za 160%. V tem obdobju smo dosegli dobička din 2,3ol.9oo.~ lanskem letu pa N din D51.927.-. Poslovni uspeh prodajne r ic za devetmesečno obdobje karakterizir? realizacija, ki je skoraj 2-"% večja kot v lanskem času, vendar pa je treba upoštevati, da je kategorično znižanje cen nekarantne obutve iz prejšnjih let dokai slabo vplivalo na dohodek in seveda na dobiček. Realizacija je v devetih mesecih letos za 13% večja kot je bila predvidena po planu. Skoraj obratno pa je pri zalogah, ki so se povečale, vendar pa moramo vedeti,da je na povišanje zalog vplivalo: odprli smo deset novih prodajaln, Proizvodnja je prestavila sezono v korist mreže, take; da imamo več predsezonskih-zalog že v prodajalnah. Lahko pa rečemo, da je kolek-•ja za jesen-zimo kar dobro pro -^ jna in da ob koncu leta lahko pri •kujemo zadovoljive rezultate. V-ednost vkalkulirane. amortizacije S3 je povečala za 37% z željo, da zagotovimo sredstva zamnove inve -sticije. Sredstev je bilo porabije nih za 3o% več kot v istem obdobju lanskega leta. Kot smo že povedali se je realizacija povečala za 24%, medtem ko je bil dohodek dose-ijen le 86% in to zaradi znižanja ne-kurantne obutve. Sredstev za OD je bilo porabljenih T*. 31% več kot v istem času lanskega leta. (b zaključku desetmesečnega poslovanja podjetja ugotavljamo, da smo >> vse leto borili z večjimi ali r njšimi težavami. Na področju na-vj reprodukcijskega materiala so '---pokazale težave, predvsem zara9 di kratkih dobavnih rok'-.- - slasti za uvoz, pogosto spreminj. operativnih proizvodnih planov in pomanjkanje denarnih sredstev. Posledice so nastopile tudi v organizaciji proizvodnjo in zmanjšale večji uspeh. Z ozirom na to, da smo 1.1.197o pre šli na obračun direktnih stroškov, s tem, da pokrivamo z realizacijo vse fiksne stroške (obratno in up-ravno-prodajno režijo), smo zado -voljni, da nam je uspelo doseči poz tivni rezultat v devetmesečnem obračunu . FINANČNA' SLUŽBA NAŠA PRIHODNOST: m 1 o < i n a, učenje, znanj. ZAČELO SE JE ZARES Toliko družbene aktivnosti, kot jo je ravno sedaj, ne moremo že dolgo zaslediti. Mesece in mesece teče beseda o naši reformi, ki ji je tre ba dati nove vrednost. Da smo resno zastavili leta 1965, to vemo, priznali pa smo tudi veliko nedoslednosti pri sprovajanju postavljenih ciljev. Vse to, kar smo slišali v zadnjem mesecu, ko je zasedal Izvršni svet in Konferenca ZK pa pomeni odločen konec tavanju in popuščanju. Ugotovili smo, da je zadnji čas, da ostro posežemo v sedanjo družbeno - gospodarske prakse.Ta poteza in prizadevanje, predvsem pa odločnost je pozdravila oelot-fao gospodarstvo. Da se razumemo: gre za to, dr. napravimo red in postavimo na pravo mesto prizadevanje in poslov -nost, čeprav gre za določen vmesni čas, ko bomo dovolj trpeli in občutili posamezne omejitve.Tako enotno in odločno se že dolgo nismo postavili v bron situacij:. ,■ ki nas je pelje1a navzdol. Pesode predsednika ZIS,- da bomo sedaj vse posege v gospodarstvo n.apra -vili na znanstveni in strokovni višini, so ohrabrujoče in dajejo pravi pomen sedanjemu prizadeva • nju. Mi pa, ki nam sedanje razmere de-'ajo dovolj skrbi, ne smemo čakati in se zanašati. Novi predpisi o omejitvi uvoza nam odvzemajo znatna obratna sredstva, za katera se sedaj ne moremo pohvaliti, da jih je dovolj. Načrt stabilizacije gospodarske reforme in gospodarstva sploh, obravnava že Zvezna skupščina. Pričakujemo lah ko vrsto meril kratkoročnega in dolgoročnega pomena, ki morajo za ustaviti vse nepravilne smeri in." posledice dosedanjega popuščanja. Naše podjetje mora gledati, da re bo v taki situaciji čimprej zna-šlo in secprilagodilo. S tem bom' največ napravili. Jasno je tudi, da bodo pogoji dela težji, da bo tržna situacija zaradi različnih krčev še težja. Vsakdo bo iskal izhode v sili. Pri tem pa moramo ostati preudarni in so zavedati, da je naše oro?je v prizadevnem skupnem delu in zavesti, da vsak delavec veliko pomeni. Če bomo kdaj odgovornost postavili na prvo mesto, potem je ta čas sedaj. Veliko smo pri nas govorili o poslovanju, o poslovnosti, o disciplini, o delu, o naši sposobnosti in uspehih, smo pa sedaj pred dej stvom, da žanjemo plodove teh besed in napisanih misli. To pot pa se je začelo zares. I. R. ALI PRAVILNO INVESTIRAMO ? 0 konkretnem izvajanju programa spioŠ nega in strokovnega izobraževanja sc mi porajajo (ob razgovorih s člani kolektiva) različne misli. že v prejšnjem glasilu sem v članku cmenil pomen izobraževanja v svetu in v grobem nakazal potrebe, ki so pojavljajo tudi pri nas na področju , izobrazbenega standarda. Uvedli smo izobraževanje za poklic (formativno izobraževanje) in dopolnilno funkcionalno izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje. Nepoučenemu bo razširjena dejavnost na tem področju morda vzbudila misel, da je to kampanjsko delo, ki nima osnove v dejanskih bodočih potrebah.Če pri tem še ugotavljamo, da izobra -~ :vanje članov kolektiva do določe-.10 mere moti proizvodnja (menjava ~ nje izmen, onemogočeno nadurno delo in razprave o pouku med delovnim časom) na je merica očitkov že kar polna . Toda ali res lahko to onemogoči dose ganje proizvodnega plana? ?'islim,da~* ne. V tem me potrjujejo nekateri najbolj znani industrijski sociologi in psihologi, ki thke pojave poznajo iz drugih dežel, kjer je čas v proizvodnji, glede na organizaci-'-rjogi mnogo bolje izkoriščen. Menim, da vse te stvari lahko odpravljamo le z boljšo organizacijo dela, ob dobri predhodni pripravi dela, v katero v širšem smislu spada tudi strokovno izobraževanjecza delo čimbolj ustreznih kadrov. Sicer pa delavci ob večjem znanju že v času šolanja prispevajo določen delež. Ob pomanjkanju časa mora biti delo p osa:-meznih delavcev in podjetja čimbolj r. racionalno, kar lahko tisti, ki že študirate občutite na lastni koži. - Že to je velik uspeh. 0 "kampanjskem" izobraževanju pa šc ^slednje? ne manj, bolj se bomo morali posvetiti izobraževanju. Jasno ■a je, da mora biti Ie~i;c smotrne rakia^lajeno z možnostmi. V ten jo edina resnica in mislim, da •'miljoni, ki naj bi se metali sko-H okno',tu nimajo kaj opraviti. Lahko vam zatrdim, da se ti miljo-ni ob smotrnem izobraževanju in delu obrnejo kaj po večkrat. Zanimiv. je primer enega izmed podjetij v Sovjetski zvezi (!), ko so eksperimentalno dvignili ni/f izobrazbe vseh članov kolektiva samo za eno stopnjo. Sč.no zaradi tega -je produktivnost narasla za 3o%„ Pa to ni bilo strokovno, ampak splošno izobraževanje. Kaj bi to pomenilo pri nas, lahko presodi te sami. Mislim torej , d-, smo si edini v tem, da je start pravilen. Toda cilj s tem še ni dosežen. Kaj nam torej še manjka? 1. utemeljen dolgoročni program, uresničen . obrat izobrazbenega kapitala,(kadrovska politika, da bo tisti, ki nekaj ve in zna, lahko, oz. moral to poka-zatifc, 0 osnovah za dolgoročni program sem pisal že v prejšnji številki, zato se orne jfcj.em le na 2. točko. Začnem naj z vprašanjem; ali sodite, da v podjetju dovolj izkori -Ščamo strokovna, teoretična in praktična znanja članov kolektiva. Vsi vemo, da ne. Vzrok za to je je spet v slabi organizaciji dela in neustrezni kadrovski politiki. Tu posecano eel^ na področje človeških odnosov ^slabih), rivalst-va itc. Uspeh ob kapitalu praktičnega in teoretičnega znanja pa bo zagotovljen le ob izmenjavi informacij, ki v tem primeru obsegajo vse znanje in izkušnje, ki co vskladiščene vna žalošti)in primerno pot za izmenjavo teh .informacij v samem delu, vključno s podatki, ki jih pri delu potrebujemo. Poleg tega me m, tijo še nekatere druge stvari s področja funkcio -talnega izobraževanja. Letos smo imeli že kar lepo število raznih eminarjev in ciklusov predavanj: seminar za vrednostno aiv-lizc»ciklus predavanj o novih m~.\ ..-ijalih in finišu, ciklus predava-i c direktnih stroških, tečaj za ne 'lelir-je, seminar za statistično kontrolo kvaliteto, seminar za študij dela in časa. Same koristne, v praksi uporabljive zadeve. Toda to je premalo. Tisti, ki so se teh oblik izobraževanja udeležili, dobro vedo kako koristno bi bilo, da se te stvari tudi res uvedejo. Imam občutek, da včasih izbor slušateljev za predavanja le ni bil najbolj posrečen, ali pa službe in seminaristi nismo znali uvesti vseh teh stvari v prakso. Tu pa pride do veljave trditev, da slabo nalagamo denar, če stvari za katere se usposabljamo, ne uresničujemo. Toda vse še lahko uredimo, potrebna je samo volja in sodelovanje. Nejko PODOBNIK PRIJAVA POČKODE PRI DEIU V zadnjem času vse večkrat prihaja do prepozne prijave nesreč pri delu. Poškodovanci se izgovarjajo na razne načine: da niso vedeli, da je treba pri zdravniku pojasniti ; da so se poškodovali pri delu, ali da se niso prej še nikoli poškodovali in da zato niso vedeli, da je treba obvestiti tudi službe za varstvo pri delu itd. Zato naj bo po-jasneno še enkrat. Vsako poškodbo, ki zahteva 1 dan ali več zdravljenja, je treba prijaviti v roku 24 ur Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. Če tega podjetje ne napravi, lahko Zavod zahteva plačilo kar precejšnjih kazni. Vsak, kdor se poškoduje pri delu, išče pomoč pri osebi, ki v oddelku nudi prvo pcmoč Če je poškodba trv :: taka, d*5 ::kvc j r.e more normalno opravljati s '^jega de la,to je da poškodb:, zahteva zdravniško os krbo, AC»a poškodovanec k zdravniku. Zdravaik mora povedati, da o jo poškodoval pri delu. Pc oskr '. poškodbe mora poškodovanec v 1 jot ju obvest.. l;i službo za var-■vo pri delu c. njegovi poškodbi. ..-i napravi zapisnik o okoliščinah. katerih se je poškodba pripetila in izpolni obrazec prijave za nesrečo ~ri delu, ki cja je treba dostaviti zdrava-veni službi. Če se poškodovanec poškoduje v po -polianski izmeni, se mora v podjetju zglasiti zaradi prijave poškodbe do G ure zjutraj. Če po -škodovanec sam ne more priti v podjetje, mora prijavo nesreče v podjetju opraviti svojecoali kdo drug. Enak je postopek za prijavljanje nesroč na redni noti na delo in z dela, Vsak mojster oziroma vodja oddelka pa je dolžan opozoriti no vega delavca, kakšen je postopek prijave počkcdb pri delu oziroma na peti na delo in z dela. • larija. KASTELEC ')VICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA 1" preteklem mesecu smo povečali število zaposlenih delavcev za 8 novih delavcev in. to v obratu v žireh za 3 delavce, v prodajni mre ži pa za 7 delavcev. V obratu v Gorenji vasi se je število zapo -slenih zmanjšalo za 2 delavki.Tako je bilo stanje zaposlenih ob koncu oktobra v žireh S93 delav -cev, v Gorenji vasi 167 delavcev in prodajni mreži 189 delavcev. V obra.tM v Žireh so nastopili delo JEKEL FRANCI. FORTUNA MILAN, DEMŠAR AVGUŠTIN,. BRENCE MARIJA, ŠU3IC STANISLAVA, ALIČ CIRIL, in LOGAR JANKO. Delavka Peternelj Cil ka pa je bila premeščena iz obrata Gorenja vas. Delovno razmerje je prenehalo Drpa Ecžani, Žnidarčič Cilki, Vidmar Florjani in Tolar Vinku.Peternelj liada je bila premeščena iz šivalnice v nrodajalno Žiri. V Gorenji vasi ni bilo v oktobru sprejetih r.ovih delavk, dele pa je samovoljno prenehala Sovine Cilka. V prodajni mreži je opaziti nastop jesensko-zimske sezono,- ko imajo prodajalne največ del: -' o tudi prometa. Zaradi tega je pot;: . * no zaposliti nekaj delavcev tuC.i za določen čas. V oktobru so nastopili delo sledeči: PULJKO OLGA, in PLA-NINŠEK JOSIP v Zagrebu I, IGNJATOVli JULA v KRAGUJEVCU, KONDIČ KARMELA v Banja Luki, ŠEGO IGOR v Zagrebu III, PEŠUT BORO v Sarajevu, LESKO VEC IRMA v Idriji in Validžič ANKI-j CA v Slavonskem BroduIIs Delovno razmerje je prenehalo Bdbondič Dragici Slav. Brod II.in Petkovič Ma-rinku, Sarajevo. A. F. V oreteklem mesecu je odšel v pokoj delavec TOLAR VINKO Ob tej priliki mu želimo čimveč trdnega zdravja in dobrega počutja. POROČILI SO SE: ISTINIČ IDA, LAPAJNE MATILDA, LENARTIČ BRANKA in POLJANŠEK ŠTEFAN . Iskreno čestitamo ! VEDNO SMO ZNALI CENITI NAPREDEK KRAJA -SEDAJ SE ZANJ ODLOČAMO OMOGOČIMO NAŠIM OTROKOM. SODOBEN POUK OBČANOM NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI SiRi Še nekaj dni nas lrči od glasova: nja za samoprispevek, ko se borne Žirovci odločali, ali bomo glasovali za to, da se uredijo naše skupne potrebe, ali proti. Menim, da moramo imeti žirovci pred seboj predvsem naslednja dejstva: - Če sedaj referendum ne uspe,po-tem je prav gfctovo, da še lep čas ne bomo prišli do ustreznih dodatnih šolskih prostorov in bomo torej pustili, da nas bo čas krepko prehitel. Popolnoma odveč je pričakovati, da nam bodo finančna sredstva prišla od kje drugje, če si jih no bomo sami zbrali. Če Žirovci sami ne bomo šli v akcijo za dograditev šolo, bomo zastonj čakalir ca nam bo kdo drug sredstva podaril. - Vsi se moramo zavedati, da jo trenutno življenje v žireh dokaj neenotno, da je prav gotovo nekaj občanov, ki so proti referendumu, bodisi iz osebnih - finančnih ali pa zaradi drugih vzrokov.Vsi žirovci pa se le moramo zavedati, da bo denar, ki ga bomo zbirali, naš žirovski denar in da bo porabljen izključno za naše domače potrebe, za naš družbeni stan -dard. Denar zbiramo za naše lastne otroke, ki bodo uspevali doma in drugod le, če jim bo lahko dala moderno urejena žirovska šola sodobne znanstveno-pedagoške temelje. Pri tem prav gotovo ne gre za , kot slišimo zadnje čase v Žireh, samo za učitelje, za izboljšanja njihovih delovnih pogojev,oziroma z\ njihovo lastno komediteto. Take- govorice so škodljive in obsojanja vredne in jih vsak pameten in razgledan občan zavrača. Cisti, ki širijo tak'^-propagando, se ne zavedajo, da s takimi govoricami ne škodujejo le učiteljem, ampak tudi samemu sebi in vsem . iirovcemr predvsem pa našim otrobom, Zavedfcti se moramo, da uči• itelji niso ''privezani • žireh in da je učitelje vsako- lo:. težje dobivati v naš kraj. če ne brro uredili šolstva za bodoče. b pri t-k učiteljev v Žiri še manjč->i„ Posledice bodo občutili v prvi vrsti sedanji in bodoči žirovski otroci žirovci so doslej že veliko naredi-^U za svoj kraj. Bilo je veliko prostovoljnega dela, kjer so obča ni sodelovali s prostovoljnim delom in dvigali svoj življenski in družbeni standard. Pred 2o. leti smo imeli lepo novo šolo, na katero smo bili upravičeno ponosni. Toda po 2o. letih žal ugotavljamo, da je postala šola pretesna, da je postala oprema šole preskromna in ne ustreza več današnjim potrebam in času. V dobi razvite tehnike in standarda je treba misliti predvsem na takšno šolo, ki b^ zadostila potrebam naših otrok. Žalostna bi bila ugotovitev, če bi čez nekaj let ostali sami,da naša podjetja ne bodo imela potrebnih strokovnjakov in ne bodo mogla korakati vzporedno z drugimi naprednejšimi podjetji, ker jim žirovska .lola ne bo mogla nuditi potrebne osnove za izobraževanje 'is-kokvali-ficiranih kadrov. V Žir:h evno zadnje čase veliko gradili, vendar -no s to gradnjo pozabljali na naše skupne potrebe. Tako smo *~>rišii dokaj pozno do spoznanja, da nam man j k;; ustreznih lokalov in javnih prostorov, da imamo pomanjkljive komunalne naprava, da žiri niso najbolje urbanistično urejene, da po 2o. letih še nismo dogradili šole itd, Zato je zdaj čas, da naredimo obračun za nazaj in presodimo, ali smo za napredek kraja ali smo proti napredku. Dokažimo sami sebi, da smo še vedno tisti Žirovci, kot smo bilir da bomo dogradili šolo, ki bo nam v ponos in ki bo lahko služila še bodočim rodovom. 25. oktobra so bili feklicani na področju naše krajevne skupnosti zbori volilcev zaradi vprašanja izvedbe referenduma za samoprispevek. Na žalost je bila udeležba na zborih dokaj skromna, vendar so se vsi navzoči izrekli za izvedbo referen duma za prispevek šolstvu in var~~ r>tvu. Ha vseh zborih so občani soglasno sprejeli sklop, da so pripravljeni odstopiti del mesečnega zaslužka za ureditev šolstva v Zi~ reh. Skromni udeležbi na zborih volilcev naj nasprotuje udeležba na referendumu. Zato je naša dolžnost, da gremo glasovat na vili -Šča vsi. Razumeti je treba, da kdor 3o glasovanja ne bo udeležil stori r-ito, kot da bi glasoval proti uvod !-•' samoprispevka, proti napredku k. a j a. ramo, da se vsi zavedamo pred kakšno veliko odgovornostjo in nalogo smo postavljeni. Zato akcijski odbor za izvedbo referenduma pozi© va slehernega občana Žirov, da dobro premisli in preudaris "Udeležite se glasovanja, ne glede na vremenske in druge neprilike I Tisti, ki se glasovanja ne bo udeležil, je proti izvedbi referenduma in se bo s tem zavestno odločil. da je proti napredku svojega lastnega kraja" 22. NOVEMBRA VSI NA VOLIŠČA ! Akcijski odbor za izvedbo referenduma v Žireh VEMO: KER SMO MAJHEN NAROD MORAMO ZNATI TOLIKO VEČ PRED OBČNIM ZBORO.M SINDIKALNE ORGANIZACIJE Po sklepu komisije za organizacijsko kadrovsko politiko in po sklepu predsedstva OBSS Čkofja Loka je ► določeno, da se izvedejo občni zbo-j ri v mesecu novembru in decembru. ' Pomembno za delo sindikata je, kako je vodstvo organizacijo sestavljeno! katere naloge si je postavila za cilj in kako organizira njih izvaja' nje„ Vsebinske priprave Dvoletno Obdobje dela sindikalne organizacije pomeni določen premij; v aktivnosti in samem delu organizacije. Zato naj občni zbor realno oceni delo organizacije v pretekle:.-dveletnem mandatnem obdobju. Pomemben dokument"Politični cilji in naloge slovenskih sindikatov1 sprejet na II. konferenci slovenskih sindikatov junija letos, nam daje vrsto novih zadolžitev in jasno kaže na področja dola, kjer naj sindikat za--stavi vse svoje sile za realizacijo teh ciljev. Iz tega sledi, da je nujno sprejeti konkretni program nalog z rokovnikom kdaj in kako jih bomo reševali. Naše cilje bomo lahko Tonili z aktivnostjo v preteklem ^L ^bju, če bo' mo skrbno organizirali d~:lc> organizacije cd zadnjega občnega zbor? in vse sklepe, ki smo jih takrat spre jeli, realizirali 'Zr. kako orga nizirati delo sindikata, da bo v prihodnje možne našo cilje uresničit čiti. Vrsto vprašanj, ki so odpirajo v delovni organizaciji nam nalagajo, da se vključimo v njih reševanje, ker moramo imeti za &©n2bln PREDNOST. Ni akcija zaradi akcije, temveč zaradi nenhnih skrbi za boljšo varnost vseh udeležencev v prometu. Akcija, take nrva kot druga, se izvajata zato, ker se v takem obsegu veliko bolj preventivno vpliva na vse subjektivne činitelje, ki lahko prispevajo, da bo varnost vsoh udeležencev na cestah ras čimboljša- Zato se je republiška komisija za varnost v cestnem prometu odločila izvesti akcijo pod gornjim naslovom. Vsak izmed nas., ki smo kakor koli udeleženi v cestnem pro-'Vitu, je dolžan skrbeti, dps se bo :-omet na cestah odvijal neovirano '\ neogroženo, na naj bo udeležen kot pešec, kolesar, voznik motornega kolesa, ali katerega koli mc tornega vozila. Posebno skrb smo v tej akciji namenili voznikom me-} tornih vozil. Ker se pogoji iz dneva v dan slabši zaradi bližajoče se zime, je tehnična brezhib -Host vozil v prometu zelo pomembna . Ob nenehnem pojavu megie, jesenskega deževja in bližajoče se zime in z njo poledice ter zasneženih cestišč, so dobre gume brezhiben zavorni mehanizem, krmilni Mehanizem, kakor tudi svetlobne naprave, še kako važni elementi za večjo varnost v prometu.Seveda brez voznikove obzirnosti ni mogoče pričakovati, da co varnost že zagotovljena. Velikega oonena je tudi tc, če se pešci zavod ajo,da Voznik ob vseh zgoraj navedenih Poslabšanih pogojih vožnje veliko težje preprečuje vse nepredvidene ovire na cesti. Zato pešci, bodimo še bolj pozorni pri prečkanju ceste, ne zadržujmo se na cost.i ob klepetu in podobno! Opo- ■\rjamo naše otroke, naj so ne igrajo ob cestah, kajti hitro se '-godi, da otrok steče na cesto za Žago ali predmetom, s katerim sc je igral in ki mu je nehote padel iz rok ter sc skotalil na cesto. Ko pride zima, naj S( ne kepajo, sankajo in smučajo ok cestah. Z napornim delom bomo preprečili marsikatero prometno nesrečo, z njo pa materialno škodo in. morda še več, lahko bomo preprečili marsikatero prerano smrt, ki na jih je na naših cestah iz dneva v dar. več. Vse to so vzroki, da vsi udeleženci ci v oestnem prometu resho razmišljamo kaj storiti, da bomo orispeva 1 i svoj delež za varnost v cest nem prometu,kajti ŽIVL JENJE IIm RES PREDNOST ! Anton SUHA: OLNIK PAB&D& VOZIL OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Komisija za rekreacijo in propagando pri AMD žiri je že nekajkrat organizirala parado vozil. Udeležba pa nikdar ni bila takšna, kakor je bilo zaželjeno. Za letošnji 1. maj o bilo na paradi le 2C ✓ozil, kar je za žiri, kjer je g~>\-"" več kot 200 osebnih avtomobilov .lo slaba udeležba. V počastitev krajevnega praznika smo organizirali dne 25/io 137o prav tako parado vozil. Udeležilo se jo 7 6 osebnih avtomobilov, kar pomeni približno 1/3 vseh vozil našega kraja. Ha ta dan bi udeležba bila zanesljivo večja, če ne bi bilo prav ta čao več sestankov, ki so jih priredile družbeno in politične organizacije. Ko smo zvedeli za te sestanke, je bilo že prepozno, da bi parado vozil oreložili. ze v letnem r^ianu smo imeli ta dan določen za parado,zato je bilo le-to že precej prej prijavljeno pri organih,.ki izdajajo soglasje za uporabo ceste v te namene. Komisija za rekreacijo in propagando AMD Žiri PRED REFERENDUMOM ZA RAZŠIRITEV EOLSKIH PROSTOROV V Žl~ Prihodnjo nedeljo bodo o!'con i - vo lilci krajevne skupnosti Siri z ;la-sovalnimi listki izrekli svoj '" ; uvedbo ali "PROTI"' uvedli samopri spevka za izgradnjo manjkajočih šolskih prostorov in kabinetskih učilnic, brez katerih ni sodobnega po uka naravoslovja in seve normalne-napredovanja učencev v srednjih ii srednjih strokovnih šolah, telovadnice, brez katere ni normalne duhovne in telesne rasti učencev pa tudi ne ostalega prebivalstva. saj sedanja telovadnica v nekdanjem sokol -■ kem domu sploh ne ustreza razvojnim potrebam kraja, za pouk pa je docela neprimerna, ker je od šolo ireveč oddaljena in higiensko-teh-lično neustrezna. Tako se po 153 letih, odkar je prvi učitelj v Žireh mladino "brati inc pisati vučil in po lo3 letih, odkar je v Žiri prišel prvi usposobljeni redni učitelj, ter več ko po petdesetih letih, odkar se je razvila r o orvi svetovni vojni šestrazredna osnovna šrla s ponav-l^anim razredom, ter dveh nepolnih desetletij, kar je bila 1. 1952 zgrajena po drugi vojni nova osnovna osemletna šola, zaključuje četr-ca razvojna faza v razvoju šolstva tega kraja. Šele po več kc sto letih bodo torej dokončno uresničene gmotno-tehnijčne osnove za pouk,kot je bil dejansko uzakonjen s splošr nim zakonom o obvezni šoli že v dvo j ni monarhi j i 1 Ča bo' Žirovce navdihovalo spoznanje, šele po več kc sto letih sami Ločajo o tem, kar bi morali ime-i in kar je razvita Evropa imela /o davno, se jim ob glasovanju ne bo težko odločiti. Svojim otr^ kom bodo zagotovili enake možnosti starta v Življenje, enake možnosti za napredovanje, delovnim organizacijam zagotovilo, da si bodo izboljšale kvalifikacijsko izobrazbene sestave in s tem še boljše delovne dosežke, zlasti pa možnost, da si bodo pridobile v naslednjih obdobjih več in še boljših stro •-kovnjakov za potrebe nadaljnjega razvoja industrije, ki bo lahko kljubovala konkurenci na domačem, zlasti pč. na mednarodnih tržiščih le, čo bo imela ljudi, ki bodo znali in vedeli več kot so lahko vedeli in znali včeraj in znamo danes. Telesno-vzgojno življenje, nekoč tako bogato in iazvito, bo lahko v novih pogojih, ko šola postaja osnovno žarišče telesne in duhovne kulture, preraslo zgolj šolske okvire v strukture doraščajoče mladine in odraslih, saj jim ob sodobnem tempu življenja rekreacija -aktivni počitek - nista nič manj otrebna kot mlademu rodu, zakaj nriznati moramo, da izvenšelska ml'j Una v Žireh trenutne nima nobenih s pravih možnosti za tele ,a -vzgojnfk udejstvovanje oz. so t sti n daleč premajhne. Popreč.a :c rast 1 prebivalstva in zdravstv -r ■ . Jijel-delavcev sta brez dvoma kazolca,ki>s najbolj zgovorno utemeljujeta to £ splošno družbeno potrebo. i. i i. Če je referendum v ostalih območjir škofjeloške občine ood podobnimi ?,E goji uspel, je normalno pričakoval da žirovski volilci tudi to pot nU bodo zatajili same sobe in svojih otrok. č Rado JAN [ i * Prosti spis člana našega kolektive j ki obiskuje srednjo čevljarsko tel^ nično šolo - oddelek v žireh. j . ! KAKO BI TUJCU RAZKAZAL SVOJ DOMAČI' KRAJ Prišel je. Dolgo sem g- žo pričak1 val, doiga povojna leta-. PravzKa r prav meni ni bil tujec. mn<- go bolj domač kot kdorkoli * ščini ali sodelavec v slr.žhi, Prišel je nepričakovano, čeprav sen ( žo vsa leta težko pričakoval. Pripovedovati smm mu moral kje in kako delam, kako živim, skratka v; kar zanima starega znanca v tujon kraju. Razkazal sem mu tudi Žiri, Pohvalil jo nov, lep most čez So-ro, le dostipi na most mu niso u:;' jali. Čudil se je veliki cerkvi. Tudi notranjost sva si oglodala. Tako prostornega in svetlega sve-' tišča ni pričakoval. Pojasnil sen mu, da je cerkev skoraj nova in j' za popolno umetniško opremo zmanj' fealo sredstev. Iznenaden je bil o! mogočnih zvokih orgel in mi po jas: nil, da v vseh svojih letih, ko y služboval no raznih krajih današn Jugoslavijo, tako mogočnih akordo1 šo ni slišal. Prod osnovno šolo s- il'je pozanimal za smisel štirih ple--hsfcev, ki stoje postavljene v par-ifku. Pojasnil sem, da je to spomenik padlim borcem in da vsak re-- 1-ief na tem podstavku pomeni ob-^ obje življenja in smrti v ljud-:isKi revoluciji, eden izmed reliefov pa tudi mirno graditev v osvobojeni domovini. Neučinkovitih napisov 'padlih borcev na plošči pa Mni niti opazil. Pred edino samopostrežne trgovino, da trgovina z Uvili in neurejeno javno strani-i« šče nikakor ne spadata skupaj. S '.težavo sem ugotovil in razložil , da bo verjetno poslabšanje vremena, ko smrdi iz odprte kanalizacije, Ker javnega stranišča na ža -lost kraj ne premore, si mora .tujec ali domačin pomagati "drugače, Če ga pritisne na potrebe, pa se ■ jd spomnil na mokre lise okrog go-roStilrtc v bližini cerkve. Povprašal mc: je tudi,k je imamo, še k^k 5no 2olo razen ene, kjer,stoji spo ftenik. Povedal sem mu, d^ je te 2dina šola v kraju in da je za dc~ -j graditev še enega trakta telo -Vadriico zmanjkalo denarja kot zmeraj za prepotrebne stvari, katere služijo nujnim vsakdanjim potre -: kam prebivalstva. Rekel mi je,da 'so v njegovem, mestu podrli šoio ter na tem mestu zgradili moderno, Večnadstropno, sodobno učilnico • kot spomenik narodnemu heroju, ki je v bližnji hiši končal svoje živ -L jen je. "če lahko zidate nove pro-{ 4-zvodne cbfiate. vaših tovarn in da-p; lavnic, bi tudi našli sredstva za izobraževalne prostore,''..me je o--pczoril;"Pogled mu je obvisel na zarjavelem napisu Partizan s kami-onom pred vhodom in zanemarjenim dvoriščem. Kaj sem hotel, ket da mu priznam, da je naša kultura ,ta-ko zanemarjena in zarjavela, da se , tes ne izplača uprrabljati tako , 'prostorne telovadnice za drugo kot Za skladišče čevljev, čeprav smo jo z našim čevljarskim sindikatom , in s prostovljnim delom pe vojni . obnovili. Otroci pa naj le čivka-jo, čo ne morejo v slabem vremenu na prostem telovaditi pfi šoli,si ; Pa naj sami svojo telovadnico zg- " kadijo, če jo hočejo imeti. ITaš zgaran čevljar po težkem delu komaj čaka, da se bo odpočil, ne pa da bo še -pretegoval svoje utrujene ude v tej dvorani. Spotoma sva si ogledovala brez števila novih nedokončanih in tudi dokončanih delavskih hišic, izpite obraze, ko si v prostem času gradijo gnezdo zase in za svoje otroke; ob pičli in enostranski nrehrani z eno samo željo, da si s samoodpovedjo privarčujejo dinar za streho, od krdor jih ne bo nihče pceganjal na stara leta,preden ga ne poneso sosedje na Potočnikovo njivo, kakor nekateri starejši Žirovci imenujejo krajevno pokopališče. "Lepo imate urejen vaš zadnji dom pokojnih, lepo ste si uredili zadnje počivališče, 'me je pohvalil. "Tako urejenega pokopališča ne najdeš zlepa,'' je nadaljeval. "Res imamo v našem mestu' mnogo večje pokopališče in mnogo večje spomenike ter tudi manjše in večje grobnice imovitejših meščanov, ki so nekatere že majhne cerkvice, se z vašim pokopališčem ne more primerjati.1. Nazaj grede sem irui pokazal hleve našega propadlega zadružnega kmetijstva, kjer si je v enem poslopju uredil Kladi-varr Svojo delavnico, v drugem pa Kmetijska zadruga novo sodobno trač no žago za razrez hlodovine. Pohvalno se je izrazil za tako pametno gospodarsko preusmeritev v renta -bilno proizvodnjo. Razlagal sem mu še to in ono, ko si je v luknjir.-na dotrajanem asfaltu skoraj iz -pahnil gleženj. Mnenja je bil, da so v žireh delavni in pridni ljudje. Je'pa nesmotrno razmetana dolga" vas, ki ji za količkaj sodobno ureditev v sodobno urejene indu -strijsko naselje še mnogo manjka. Manjka ji podobnih trgovin in javnih lokalov, da o primerni avtobusni postaji, urojfeni kanalizaciji, urejenih asfaltiranih cestah in u-rejenih križiščih raje ne govorim. Priznal je, da smo v teh povojnih letih , pa tudi še prej, velik^ ustvarili za dobrobit kraja, veliko pa tudi zanemarili. Če smo hoteli opremiti tovarno s stroji smn se morali odpovedati delu svojih, že itak majhnih oseb- nih dohodkov; če smo hoteli imeti nove proizvodne prostore in, skladišča, je šlo zopet iz naši žepov. Postali smo garači, sužnji svojih stremljenj, volkovi sebi in svojim delovnim,tovarišem za pridobitev svojega vsakdanjega grižijaja-hrane, in hkrati tujci, da tujci set i in svojim bližnjim. V nas ni več •culture, v naših Že itak pičlih kul turnih prostorih, če sploh še ob-štgjajo, gospodari plesnoba in rja kot v nas samih. Povabil me je, naj ga ob priliki obiščem;in naj se tudi sam prepričam kakšna razlika je v tem, o če-m-5:- sva se pogovarjala. Ob polet-r.vV-.-i dopustu sem ga obiskal. Tudi o.; mi je razkazal svoje mesto.Priznati moram, da sem se počutil kot domačin, v Žiri pa sem se vrnil kot tujec. IVAN REVEN PREIZKUS ZNANJA IN SREČE - nagradni quiz - 9 Sestavil; Vladimir PIVK 1. vprašanja Kakšna je bistvena razlika med nubukom in velurjem? 2. vpcašanje Letos je delavski svet našega podjetja sprejel novi statut,ki je v skladu s XV. amandmajem, zlasti,pomembno je v novem statutu to, da bo čimvečje število članov sodelovalo v samoupravnih organih. Katerega leta pa je bil v našem kolektivu sprejet prvi.statut podjetja? 3. Vprašanje V fugoslaiiji deluje 2o podjetij za izdelovanje filmov. Lani so ta podjetja izdelala 31 celovečernih in 26o kratkih filmov. Kateri je bil prvi povojni jugoslovanski celovečerni film? ODGOVORE pošljite do 5.12.197o. NAGRADA je 30,00 din, PRAVILNA REŠITEV QUIZA št. 8 1. Simon Red Blek je patentiral stroj za skozi šivanje podplatov z verižnim šivom "in enim koncem. 2. Nemški cesar Oton drugi je podaril škofu. Abaahamu Loko. Selško in del Poljanske doline leta 973. Zato se Škofja Loka pripravlja na looo-letnico obstoja. 3. Jugoslavija jo osvojila na letnih olimpijskih igrah v rlehiki 3 zlate kolajne in sicer: V plavanju loo metrov prsno (žen' ske, gimnastiki (konj z ročaji) in vaterpolu. FILMSKI SPORED V KINU "SVOBODA" ŽIRI za čas od 15/XI - 15/XII I97o 18.XI. PEKEL V VLAKU zap.nemški kr( 21.-22. ZAVEZANIH OČI XI. ameriški vohunski 25.XI. POD ZELENIMI ZASTAVAMI italijan. pustolovski 28.-29. REVOLVERI SE NE POGOVARJAJO XI. ameriški western 2.XII. MARNI amer. psih. drama 5.-6. BARČICA PO MORJU PLAVA XII. francoski zabavni 9. XII. PLAČA ZA HUDIČA ameriški 12.-13. ZLATA BOGINJA RIO BENA , XII. Španski pustolovski 13.XII. MOJ PRIJATELJ BEN ameriški mladinski . .. KO SI MLAD SE UČI. TOLIKO BOŠ VELJAL, KOLIKOR BOŠ ZNAL' SAMOSTOJNA RAZSTAVA JANEZA SEDEJA - UMETNIKA SAMOUKA V potek 6. novembra 197c je bila na loškem gradu odprta razstava slik JANEZA SEDEJA. Povabljencem je profesor Pavloszec poudaril, da je razstava odprta v počastitev 6o-letniCe avtorja, obenem pa je že tudi 10 let odkar je Janez Sedej prvič pokazal javnosti, vsem v presenečenje, svoje podobe. To pot nas je Sedej presenetil tudi s tem, da je kot nekdanji vztrajni telovadec podaril eno svr.jih del našemu najboljšemu telovadcu Miru Cerarju. Vabimo člane kolektiva, da si ogledate razstavo - preko 4o del naše-;;a rojaka, umetnika, ki bo odprta ves ta mesec. LITERARNA UGANKA Dolgo so bučale trombe, preden so prebučale hrup in krik v hipodromu. Justijan se je vračal z dvorom. Teodori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala znamenje za začetek tekme ona. Strolcem so bili na voljo konji iz carskega hleva. Drug za drugim so dirjali okrog mete, streljali v kragulja, puščice so predirale škrlatno streho, pa kragulj jo o srepim pogledom motril prcganjance in tekmece. Bočil je vrat, potrepa-val s kreljutmi, se umaknil marsikateri strelici, a ostal nedotaknjen. Med ljudstvom se je razlegal smeh, doneli so dovtipi na razne strelce, rogali so se jim, metali vanje datelnjc, oranže in se zabavali, kakor bi :'grali glubci v areni, l-.-r .ocnjil" je zopet sporočil Epafrodit po Melhioru. ' Poslednji bodi Iztoki!" Vrsta rokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili, zlasti tisti v lepih oklepih palatinske vojske. Zbali so se poroge. Edini Azbad je zdržal. Zbral je vse moči, da je ostal miren, mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nepovedno strastjo. Danes ji hoče pokloniti slavo zmagovalca. Upal je trdno. Ozrl se je večkrat na katismo toda IJrene ni zazrl. Sedela je skrita. ITi se smejala, ni gledala. Njeno srce jo klečale pred oltarjem in prosilo Kristan naj ji prizanese, naj Azbad ro zmaga. Le neka] tekmecev je še čakalo. Tedaj Az'-ad ni mogel več strpeti. Naj ^e odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel lok in zasedel konja, katerega še nihče drug ni jezdil. Dole tedne se je uril na njem. Ko se jje pojavil izpod katisme je nastala nenadoma tihota. Nanj in zoper nje-rja je bilo stavljeno mnogo denarja. Pripravila: NADJA PETERNEL Rešitev pre-j-šrrje- literarne uganke: VLADIMIR KAVČIČ ŽRTVE JOŽE PODOBNIK ZA DAN REP i; B L I K E Prekleti čas ! Čas vojne, smrti, ognjenih zubljev, ki topili so nebo; prekleti z njim dokazi, da smo strti, da nas kot narod nikdar več ne bo. Res, bil je hip, ko smo bili zdrobljeni -a le k^t človek, prej, ko se zave, da je pred žrelom nenasitne zveri, ki meri mu v najdražje - na srce. Potem... Se spomnite, tovariši, potem srditi smo planili tja v -jore, k j er-goloroki zvarili stroj jeklen in bili, bili z njim - in padali groze. Za nas, za njo, ki kakor palma -v pesku svinčenih zrn vznikla v sveto rast; za nas, za njo - R:.publik"> v naletu dokazali smo, via nismo tuja last. Nismo " ili. Ne bomo. Slišiš, čas ! Vesoljni čas, razumi, da smo rod, ki ljubi njega, kdor spoštuje nas -in zna braniti Lioov list od hord. L&U.O, ŽIVLJENJE7' je glasilo ALPINE tovarne obutve žiri. Ureja ga uredniški odbor: SILVA KLEMESČIČ, JOŽE PETERNELJ, ?!ARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, fLFONZ ZAJEC, ANTON ŽAKELJ, ANTON HRIBAR, IVAN CAPUDER - odgovorni urednik, MAJDA JESENKO - glavni urednik. J ^zhaja.-mesečno. Naklada 1200 izvodov. tiri, dno 15. novembra 1970