p . % 1 >t. 55. V Trslu, v sredo II. oktobra 1882. Tečaj VIL EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V adi Mati J« mM«. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In aabot« o poludne. Cena Vsi dopisi se poSlljajo Undniitvu »vla Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta A gld. SO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. — Imterati (razne vrste nazna- itevilke se dobivajo Dri opravništvu in v trafikah ▼ Trst« po K kr., v G«r!el in v «illa fn poslanice) »o zaraSunljo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi Ajdovščini po® kr. - Naročnine, reklamacije m inserate prejema OpravaiKtvo »vla Zonta 5«. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. grede povedano — ni bilo prav taktno (kajti iz enega posameznega slučaja sklepati na splošnost — ne gre). Če pa nam minister Konrad imenuje nemŠkutarske nadzornike, če pošlje v deželni šolski svet še gosp. Mrhala in Premersteina, in vrhu tega pošlje sedanji deželni odbor Še Deschmanna in Schreya v to korporacijo, in Če v okrajne šolske svete, katerih je 11 na Kranjskem, imenuje ta nemšlcutarski odbor po 2 x 11 svojih (ljudskih) zastopnikov — potem smo zopet za 6 dolgih let v zadevi narodnega napredka zmrzeli pri kranjskem šolstvu. Potem bomo tako dihali, kakor pod Lasser-Stremaier-jem; vsaj se tudi naši politični uradniki še zdaj le malo menijo, da imajo TaalTe-ja na Dunaji in Winkler-ja v Ljubljani, kajti oni tako nemško uradujejo. kakor se uradna »Laibacher Zeitung« le naprej nemški ureduje. Tržaška razstava. Slrarska razstava. Denes se je sirarska razstava odprla v nazočnosti g. namestnika barona De Pretis-a, župana tržaškega, predsednika razstave, g. Reinelt-a in še več drugih viših gospodov. Predsednik avstrijskega društva za povzdigo sirarstva, cesarski svetovalec Kaltenegger je pozdravil namestnika, kateri je na kratko odgovoril. — Vsa razstava je malega obsežka in polni komaj polovico onega prostora, kder je bila prošli teden sadjarska razstava. — Vsa stvar nij posebno velika, a pri vsem tem še precej zanimiva. — Nas je najbolj zanimalo, kar ste razstavile Kranjska in Primorska; dosti nij, a ipak jt nekaj. — Obarsko društvo iz Bohinske Bistrice je razstavilo prekrasno in dobro maslo in lepe hlebe sira, napravljenega na švicarski način. — Sir tega društva je v Trstu uže dobro znan in se dopada zarad dobrega okusa in nizke cene. Menimo, da bo to društvo vedno boljše delalo, kolikor bolj bodo zanj zvedeli v Trstu, Istri in v Levanti. — Posebno lep sir po Švicarskim načinu napravljen razstavilo je društvo planine »Hazor« na Tolminskem. Tudi ta sir je tukaj znan In si je, kakor tudi surovo maslo (puter) na milaneŠki način napravljeno po imenovanem društvu tukaj pridobil® uže mnogo konsu-mentov. Omeniti nam je tudi sira, katerega je razstavil g. pl. Gutmansthal-Benvemiti iz Weixeisteina. Razstavil je še gospod Jonke iz Bovca posebno dobro skuto, potem g. A. Plohi iz Gorice pri Celil kaj izvrstni mehak, pikanten sir v zavitkih v podobi malih opek, takozvani in v kupčiji uže povsod poznani »Savinski sir« (Santhaler Kase) in menimo, da smo blizo pri kraju z domačimi razstavljavci. Nij dosti, a menimo, da se bode mogel sir po Slovencih razstavljen dobro meriti s tirolskim, avstrijskim in drugim sirom. Največ sira razstavili so Tirolci, posebno južni Tirolci, oni imajo prekrasne, velike hlebe sira po svicarskem načinu in imajo tudi druge mnoge baža luksus-sira Kakor v mnogih drugih oddelkih razstave, tako imajo tudi tukaj prvenstvo izdelki, katere so razstavile grajščine nadvojvode Albrehta na Gališkem in v Šleziji. Čuditi se je, kako veliko obrtnijo vseh vrst vzdržuje ta naš nadvojvoda; vidi se, da svoje velikanske bogatije obrača v korist splošnega napredka. Razstavili so še mnogi drus« grajščaki gališki tukaj manj znane baže sira, ki morejo vse prav dobre biti, a niso po okusu naših južnih dežel in naših ino-stranskih trgovinskih prijateljev. Različnih izdelkov iz mleka, posebno lepega in okusnega luksus-sira za posladek razstavila je tudi kmetijska šola v Grotten-dorfu pri Gradcu, enako je pohvale vreden sir za desert in takozvani »Ziegelkiise«. katerega je razstavil g. J. Mihelič iz Herberslorfa pri Wildon-u. Čehi so Izložili nekoliko pikantnega mehkega sira, pa takozvane ■ kvarglje«, Avstrijci gorenji in dolenji so tudi izložili razno maslo, luksus-sir in druge tukaj manj znane izdelke. Vse druge dežele so malo ali celo nič razstavile. Kakor rečeno, ni dosti, a kar je, je vredno, da se pogleda. Avstrija je sicer živinorejska dežela, a ona bi morala mnogo sira, masla in drugih enakih izdelkov izvažati posebno v jutrove dežele in na Angleško, a v tem pogledu smo mi še vedno malo napredovali in čudno je, da Avstrija več sira uvaža, nego pa izvaža, kar nam kažejo te le številke. Leta 1881 je naša drŽava prejela iz inostranskega sira 15.391 metr. stolov, izvozila pa ga je na inostransko samo 8286 metr. stotov. Da vi i izvoz sira zdatnejši, temu je uzrok, ker se naši sirarji premalo brigajo za okus Inostrancev. Da pa izvoz masla ne napreduje, temu je največ kriva sleparija nekaterih tržaških in tudi štajerskih, kranjskih preknpovalcev, ki so pošiljali čez morje mesto dobrega čistega masla, ono nezdravo smes, v katerej se nahaja loj, barva, pa le malo pravega masla. V Egiptu bilo je avstrijsko maslo močno iskano, a v zadnjem času zgubilo je ves kredit in na njega mesto je stopilo rusko maslo. Toliko v ravnanje našim domaČim sirarjem in mas-larjem z opombo, da je le reelna kupčija trajna in dobra. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 4. t. m. potrdil v državnem zboru skle-neno postavo o volilnej reformi. To je najvažnejši politični dogodek zadnjega časa v notranjej našej politiki. To bo imelo velik upliv na volitve v državni zbor in vsled tega se bodo morali predrugačiti tudi zakoni o volitvah v deželne zbore in mestne zastope, ker naravno je, da državljan, ki ima volilno pravico za državni zbor, sme voliti tudi v deželne in druge i zastope. Bistvena določila teya novega zakona sta 0 političnem položaju na Kranjskem. S Kranjskega 7. oktobra. Naš politični položaj je takošen, kakoršno vreme Imamo. Kakor se uže dolgo dolgo nad nadležnim, Škodljivim vremenom jezimo, tako se Slovenci na Kranjskem jeze uže dolgo dolgo nad sitno in škodljivo večino zdanjega deželnega zbora. Kakor pobožni naŠ krnet rešitve od vremena le »od zgoraj« pričakuje, tako smo tudi Slovenci rešitve od teh vsiljenih nemškutariev v deželnem zboru le »od zgoraj« z Dunaja pričakovali, in sicer zastonj; kakor si je tudi kmet le zaman boljšega vremena nadejal, kajti še le bela zima nas otme obojih škodljivcev — in na spomlad se nadejamo pač boljšega vremena v natori in na našem političnem obnebji. Iz poročil deželnega zbora kranjskega pač berete jasno dovolj nevoljo, ki pri nas vlada. Kakor je v hudih časih nevoljen človek celo na svojega dobrega prijatelja, tako se je tudi v deželnem zboru ta »nevolja« prikazala celo nasproti svojim ljudem. Spominjam samo na interpelaciji na-rodnih poslancev do gosp. c. kr. deželnega načelnika Win\ler-ja. Ti interpelaciji ste bili umestni in potrebni, ako so se prej po privatnej poti vsi potrebni koraki storili, odstraniti zlo, katero v resnici preti kranjskej deželi, ako jej minister Gonrad namerjava Jioslati kopico nemškut irskih nadzornikov, enako kakor e to storil lani slovenskim Štajercem. Rekel bi, da so se prej tudi storili drugi koraki, predno se je v zbornici rekla odločna beseda od strani naših poslancev, kateri so pač z nova pokazali, da jim je več stvar, stvar narodna, nego osoba, če je tudi narodna. Nevoljni so pač naši poslanci lehko po pravici, ko so morali 6 let radi »ljubega miru« v veličastnej zbornici sedeti z možmi, katerim po pravici in resnici nikdar ne pripada večina v kranjskem deželnem zboru. Pošteno, veselo delovanje se prične zopet na Kranjskem le pod temi le pogoji: 1. Da se koj po sklenenem zasedanji razpusti zdanji kranjski deželni zbor, 2. da se nove volitve takoj razpišejo; 3. da se nov deželni zbor k malu potem skliče in da bode 4. novi deželni odbor delal priprave za dostojni sprejem našega presvitlega cesarja v bodočem letu. Nadejamo se, da tej skromnej želji vlada vendar enkrat ustreže. Drugo, kar si žele kranjski Slovenci, to je, da se letos preustroje šolske gosposke, c. k. deželni šolski svet in c. k. okrajna šolska svetovalstva tako, da Slovenci ne bodo s nova žaljeni. Ako bodo v deželni šolski svet imenovani narodni, ali vsaj pravični možje in ako se okrajnim Šolskim nadzornikom ne imenujejo nemŠkutarji, potem ne bode vse šolstvo več v nemškutarskih rokah, kakor je Se dan danes. Nuj bodo šolska načelništva enkrat pravična, da se bodo le pravo zasluge učiteljev hvalile, potem ne bo treba javno grajati učiteljev v deželnem zboru, kakor seje letos pri nas zgodilo, kar mimo Podlistek. Tr*s"b in okolica. (Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Visoke in blage namene je imel sicer cesar Jožef II., toda preveč seje ravnal po nazorih svojih «liberalnih» ministrov, in tudi po svojej glavi: skoro vsaka misel, ki mu je v glavo padla, morala je postati zakon - postava za vso državo, brez razločka narodnosti, navad, Šeg in starih pravic posameznih dežel. Hotel je vse zenačiti, vse na Dunaji centralizirati (vsredotočiti), en jezik (nemški) povsod uvesti, eno vero, nekako avstrijsko narodno, samosvojo, ustvariti. A te spremembe in preustrojenja so mu od strani prosto mišljakov in traniiisonskih privrženikov veliko hvalisanja in po-veličanja, a od strani vernega ljudstva pa veliko graje in nezadovoljnosti prouročile. Framasonstvo se je ustanovilo na Angleškem 1. 1717, z glavnim načelom, katerega se drže trdno še dan denašnji •učenjaki« (vse vere ali verstva imajo polagoma se umaknoti glavnej veri: «človek naj ima le človeško natoro in nje vsestranski razvoj kot največji uzor»: (humanitetu). Iz Angležkega je framasonsko društvo svoje podružnice ustanovilo najprej na Francoskem v Parizu (1725), potem na Irskem v Dublinu (1730), na Laškem v Florenci (1783), isto leto v Rostonu na Amerikanskem; 1. 1737 v Hamburgu; 1. 1740 v Berolinu na Pruskem: beznica (loža) «k trem svetovnim kroglam*, ki še dan denes obstaje in ima 173 podružnic pod seboj. Oče cesarja Jožefa, ko je bil na Belgijskem, vpisal se je uze l. 1731 mej framasone, in ko je postal soprog mnogo plemeniteje Marije Terezije, poklical je kot cesar Franc I. iz Belgije svojega sobrata framasona. nekega Van Swieten -a, dvornega zdravnika Marije Terezije, in poznejega predsednika dvorne šolske komisije. Po vsej Evropi je takrat nek poseben protikrščanski veter plal, in ta veter je tudi avstrijski dvor seboj potegnol. Uže pod Marijo Terezijo se je v duhovskih zadevah mnogo spremenilo: nekaj sicer na bolje n. p., da se je 1. 1751 za vselej odpravila oglejska nadškofija (patrijarhat) ter primerniše razdelila v dve. namreč v goriško vrhovno škofijo in videmsko. V Gorici se je ustanovilo bogoslovsko seminišce in Marija Terezija je podarila glavnico, iz koje obresti naj se vzdržuje tudi šest bogoslovcev tržaške škofije. In tudi drugod so se ustanovile nove škofije. A po tadajnih nazorih so mislili, da papež ima preveliko oblast, zatore se je uvedlo za razglas papeževih pisem kraljevo dozvoljenje (placetum regium) uže 1. 1749 in se ponovilo !. 1767. in 1.177G. Potem se je 1. 1773 prepovedalo vsakatero neposrednje občevan je z Rimom, in ljudje ne smejo več v Rim na božjo pot hoditi; duhovniki, da ne smejo denarja za mi-sijone ali za papeža iz dežel« pošiljati. Praznikov Število se je zmanjšalo za 24 dni, isto tako so Sreobilne shode in procesije prepovedali. Cesar ožef II. pa je prepovedal 1. 1781 v Rim hoditi v bo-goslovski ustav, (collegium germano-hungaricum), in 1. 1783 (torej pred sto leti) je ukazal, da se imajo zapreti vsi samostani moSkih in ženskih, ki nemajo posebne službe po dunovnijah ali pri šolah, potem 1. 1785 sploh vsi oni samostani, ki niso neobtiodno potrebni. Do 1. 1780 je bilo po Avstriji 738 samostanov zaprtih, redovniki in redovnice so se razkropili, premoženje se je poprodalo in iz onega denarja je nastal tako zvani: verski zalog (Religionsfond). L. 1783 je ustanovil cesar Jožef II. srediSčna seminišča (centralseminar). Za naše kraje so morali bogoslovci hoditi v Gradec. Odpravil je mnogotere bratovščine ter njih premoženje uporabil za druge državne ustanove. V Trstu in po tržaškej škofiji je bilo, kakor sploh po vsej državi, premnogo bratovščin: Znamenita je ona sv. Jožefa v Ricmanjih, ki se je bila začela 1. 1749 in jo imela mnogo družabnikov tudi iz visocih krogov, celo sam cesar Jožef II. ko je bil še kot nadvojvoda, bil je vpisan. Slovenska knjižica, v katerej so popisane tačasne prigodbe v Ricmanjih, bila je tiskana početkom tega stoletja in 1. 1880 je sedanji g. kapelan A. Kuhn izdal zanimivo knjižico, pa v nemškem jeziku: «Gehet zu Joseph!» (Pojdite k Jožefu). Dve leti pred (1878) se je v Trstu natisnola slovenska knjižica: Sveti Jožef v Ricmanjih, kratek popis začetka božje poti k sv. Jožefu v Ricmanje. — V novejšem času se je zopet probudila ta božja pot, kakor tudi mnogo drugih, ki so bile za časa cesarja Jožefa prepovedane. (Daljo prihodnjič.) načrtana v 2 in 9. Prvi določi, da se imajo voliti udje vel.kega posestva na Češkem v šest skupinah. Prvo skupino sestavlja fi lejkomisijsko veliko posestvo; njegov volilni okraj je vse češko kraljestvo; drugo veliko posestvo pa voli v petih skupinah. Po J?. 9 pa imajo volilno pravico tu M tisti ob-činarji, ki plačujejo najmanj pet goli, dižavnega ne-posrednjega davka. S tem pa se je ustavna svoboda jako razširila, ker se je mnogo občinarjem dala ustavna pravica, to je nižjemu ljudstvu posebno ugodno, ker bo odslej imelo več upliva na državno za-kooodajstvo. Na Dunaji je zdaj več tisočih gostov in sicer: saksonski, grški in srbski kralj, pruski princ Viljem, bavarski princ Leopold in japanski princ Arisugarra. Za ministra deželne brambeje imenovan grof Raday. V Kranjskem deželnem zboru, o katerem bomo še obširniše govorili, narodni poslanci v vsakej seji odkrivajo grehe, katere dela narodu v škodo nemŠku-tarska stranka. Koroški deželni zbor je G. t. m. sklenol poslati zahvalno pismo cesarju, ker je tako obilo pomoč dal po povodnji po5ko lovanim Tirolcem in KoroŠčem. V moravskem deželnem, zboru se narodni poslanci bojujejo za volilno promembo, a gotovo je, da pod-ležejo, a ne za vselej, pride uže doba, ko se zmaga pripne na njihovo zastavo. Ustavovercev zmage so Pirbove zmage. Novi praški župan Cerny je 8. t. m. prisegel v roke deželnemu namestniku, ter v odgovoru na čestitanje lekel, da mesto Praga ne sme biti bojišče, ampak obeh narodnosti popriŠČe v dosego vseh plemenitih namenov. Zagotovil je, da bo delal v duhu pravice i narodne spravnosti za obe narodnosti. V Zagrebu so posvetuje posebna komisija o pre-drugačenju uprave. Nasvetovalo se je, naj se ustanovi 100 okrajnih mešanih gosposk, to je tacih, ki bodo oskrbovale politične in sodnje zadeve, potem 15 kolegijalnih sodnij in dve deželni sodniji, v Oseku in Zagrebu. Poroča se, da večina ni za združenje političnih in sodniških gosposk. — Mi od naše strani smo odločno zoper tako združenje, v Cizlitaviji je rodilo jako slab sad, ker je povsod kraljevala politika, pravica pa jej bila večidel dekla, ki ni imela prostih rok, ampak večkrat jo morala grešiti zoper večne zakone, da je stregla časnim zahtevam, ki so jej bile dostikrat popolnem nasprotne. Sodnik se mora posvetiti samej pravici, če je odvisen od družili osob ali napotkov, ne more pravično soditi. Ogerski Časniki trde, da je rabuko zoper j ude pro-vzročil nemški ■ Scliuherein*\ časnik »Nemzeh piše o tem mej drugim to le: Nemški »Schulverein« je boritelj zoper antisemitizem, ker on sabo ne vlači le germanizacije, temuč tudi sovraštvo mej narodi, kakor kugo volnata bala. On ne širi omike, ampak le za-bitost in temo. On ne oznanuje pobratimstva mej narodi, ampak le draži in ščuje jih mej sabo. In zato so v Požunu napadli jude, kerje tam' nemški »Schul-verein« svoje korenine zasadil; v drugih mestih pa ni bilo proganjanja, ker se v teh ni mogel vgnjezditi. Na Ogerskem zahtevajo judje vojaške brainbe tudi v tistih krajih, kder ni bilo nobene rabuke, in če se jim prošnja ne dovolf, ved6 se proti kmetom izivno ter jih opozarjajo, da so drugod napadi na jude. Tako ti ljudje porabljajo v svojo korist tudi rabuko, ker vojaki dajo zaslužek, kamor pridejo. Glavni vodja hrcegovinskega upora, KovaČević, prestopil je v Čmogoro ter se naselil v Nikšiču. Prego« vorila ga je k temu črnogorska vlada, kerje on črnogorski podanik, da tako razodene Avstriji, da ni prijateljica uporu. Ker so hrcegovinski uporci zgubili s Kovačevičem svojega glavarja, gotovo se razidd in pomirć. Vnanje dežele. Mej Vatikanom in italijansko vlado so odnošaji zelo napeti. Italijanski tribunal se je začel vtikati v papeževe pravne zadeve i razsojati o necej civilnej pravdi zoper Vatikan. Papež se je temu počenjanju uprl in vsled tega postavd lasten tribunal. Na Italijanskem bodo nove volitve v državni zbor v 29. dan oktobra in 5. dan novembra. Obe stranki, vladna in opozicijska na vse kriplje delate, posebna poslednja je raztegnola svojo agitacijo po vsej Italiji. Tej moČnej stranki Italija Še ni dosti velika, zato vedno zahteva, naj se vojaštvo pomnoži. Na Bolgarskem novi trgovinski minister tako dela, da so Bolgari ž njim jako nezadovoljni, Rusi ga pa zelo črte. Načrt železnice mej Sofijo in KuŠčukom je zavrgel, ker neče z Rusijo zveze, od katere Bolgari v strategičnem in trgovinskem oziru veliko koristi pričakujejo, on hoče zvezati bolgarsko železnico z avstrijsko, da bi potem Nemci in judje Bolgarijo poplavili; sploh postavlja on v službe same tujce, le domačine in Ruse pa popolnem prezira. Tako ravnanje mu gotovo k malu vrat zlomi. Kne\ Bismark, kar je zdaj dokazano, prizadeval si je napraviti razpor mej francosko in angleško vlado; on je bil najbolj vzrok, da se francoska vojska ni vdeleiila z angleško vred pri pomirjevanju Egipta; a Bismarku je ta pot izpodletelo, obe vladi, angleška in francoska, spregledale ste Bismarkovo lisičnost ter Bismarku v veliko nevoljo ostale dobri prijateljici. Razpor mej Turčijo in Grško v mejnih zadevah je poravnan. Preiskave; ki se vrše v Kajiri, dokazale so, da so bili vodji upornikom v Egiptu v vednem porazu-menji s turškim sultanom, celo še takrat, ko je sultan razglasil Arabi pašo za upornika. Angleška sodnija ravna z Arabi pašo, kakor z vsednjim hudodelcem, jedi se mu dajo, kakor razbojnikom in celo tobaka ne sme piti. Skoraj brez dvombe bo k smrti obsojen. V Aleksandriji se je sestavila mejnarodna komisija, ki ima pozvedeti Škodo, katero so uporniki storili Evropcem s požiganjem in ropanjem, ter določiti, kako se ta škoda pevrne. J/ej angleško in turško vlado je zop'-t nastala neka mržnja; turška vlada proganja one osobe, ki so hodile v Egiptu Angležem na roko; Gladstone pa, kar je znano, ne briga se mnogo za Turke i ne bi nobene Rolze pretočil, ako se Turek iz Evrop» izžene; po necih znamenjih soditi, podpira on Grško zoper Turčijo. Dopisi. Iz koprskega okraja 6. oktobra. Da človek le en malo pogleda skozi okna c. kr. okr. koprskih uradov, mora se čudom Čuditi, kako se tu lahonstvo trdno drži na nogah. Zakaj? Tega ne bomo preiskavali, mnogo uzrokov je uže vsakemu znanih, le c. k. vlada ni še prodrla goste istrske megle s6 svojim vidom. Nov uradnik, ki pride v koprske uradne kroge, pade koj v mreže lahonstva. in^mora glesati po dobro nam z ianej labonskej godbi. Človeku, ki zna, kako se delajo Oberdanki, ki zna, kako se odgojevajo po šolah mladeniči, katei i begajo v Rim, kadar jih kliče vojaška tromba v b^j za Čast domovja in cesarja — človeku, ki vse to zna, ni za zlo jemati, če tu misli na Mafi|o ali Komoro ali vsaj na nekaj enacega. Pa čujte resnično dogodbo. G. k. davkarija koprska prosi c. k. sodni jo koprsko, naj jej dovoli ru-beženj na posestvo nekega slovenskega kmeta, zavolj zastalih davkov. Davkarija piše nemško, sodnija odgovori laško — a ubogi slovenski kmet, če hoče znati svojo nesrečo, mora jo nositi od Poncija do Pilata, da mu jo kdo raztolmači. Če pa en c. k. urad ne spolnuje postave proti drugemu c. k. uradu, pomisli, čestiti čitatelj, kako se tu godi slovenskemu kmetu, katerega lahonstvo i iredentarstvo zverinsko sovraži. O davkariji naj še omenim, da je gospod Schdfel v nižje avstr. dež. zboru stavil ostro interpelacijo do c. k. vlade o čudnih razmerah v Modlingu, pa tudi tožil je o krivicah, katere se tam kmetu go.16. Da bi »Edinost« prinesla ono interpelacijo, vsak čitatelj bi izmej nas m islil, da se je ona c. k. davkarija preselila iz Modlinga v Koper. O teh — čudnih razmerah drugi krat. Iz Gorice* 9. oktobra. [Potovalni kmet. učitelj. — Šolske vesti. — Baron Pretiš v Gorici. —DomaČa zabava podpornega društva. — Čitalnična 20 letnica.) Kakor je »Edinost uže v svojem času poročala, imenovan je neki Ivan pl. Baldini, izšolan kmetijski visokošoler, za potovalnega kmetijsKega učitelja za Trst in Goriško; to je, ni prav imenovan, ampak pogodbeno najet. G. k. namestnija je sklenola ž njim službeno pogodbo za eno leto In Če se sponese, podaljša po tem pogodbo od leta do leta. Potovalni učitelj mora po svojej sluŽbenej instrukciji najprej za to skrbeti, da se natančno seznani s kmetijskimi razmerami v deželah, za katere je postavljen, da spoznane pomanjkljivosti in napake podučevaje odpravlja in sploh na vse strani pospešuje kmetijstvo. On pripada pol neposrednjo oblast c. k. namestnije, dobiva od nje povelja in vodila, pa mora v vednej dotiki biti s c. k. svilarskim in vinokemičnim posku-ševališčem v Gorici in s kmetijskimi zavodi, ki se nahajajo v deželi. — Glavna njegova naloga je, da podučuje kmečko ljudstvo in da pri svojih preJava-njih tudi vse to praktično razkazuje, kar uči. Potovalni učitelj mora imeti vsako leto vsaj 30 predavanj v tistih občinah, katere mu določi namestnija. Govoriti mora v dotičnem deželnem jeziku, razločno in ražumljivo vsakrat po i'/, uro; z ljudstvom mora uljudno občevati ter vzbujati v njem zanimanje za to, kar predava. Letna njegova plača znaša 1000 gl. In 500 gl. dobi popotnine. Namen je dober, učiteljeva službena instrukcija modra in poštena — skušnja bo kazala, aH bo kaj kruha iz te moke. — Gorica je oživela, od kar je zopet s počitnic privrela nadepolna šolska mladina. — Slovenskih učencev se je letos prav mnogo oglasilo za gimnazije, — a nemščina jih je lepo Število nazaj potisnola v pripravljavnico in v 4.razred deške državne šole. Ta šola se prav lepo razvija ter se je pridobila splošno zaupanje; to pričajo polne šolske sobane — in kakor se nam pripoveduje, polni jih le bolj odbrana šolska mladež. Tudi na dekliško vadnico, združeno z ženskim učiteljiščem, ponuja se prav mcogo uka željnih in potrebnih deklic — »a kam ž njimi«? pravi g. ravnatelj v največjej zadregi. »Prostori so pretesni, v prvi razred ne morem sprejeti več, nego 12, k večemu 13 Slovenk in toliko italijank«. Žalostno, zares prav žalostno, da je tako dragoceni zavod v tako nesposobnem poslopji! Kam naj pošiljajo slovenski roditelji in kam nepremožni Nemci svoje deklice v Šolo, ko ne dobivajo na c. k. državnej šoli prostora? Slovenci nemajo v Gorici nobene druge dekliške šole, Nemci pa samo ono šolskih sester, kder treba plačevati od vsacega otroka po 4 in po 5 gl. na mesec. Ti in oni smo torej primorani, zaradi pomanjkanja prostora v državnej Šoli, bodi svoje deklice, kolikor moremo, sami podučevati, ali pa puščati, da se po-italijančijo v mestnih šolah. Pri tem pa plačuje država znamenito najemščino, za slabo, nezdravo poslopje in po 1000 gld. plače vsakej učiteljici in po 750 gld. vsakej podučiteljici, za to, da podučuje po 25, 30 ali malo več otrok, ko se mora ubogi, veliko revnejše plačani ljudski učitelj vsakdan mučiti s 100—150 otrok. Zares žalostno! Ker uže govorimo o vadnici, naj povemo, da je vis. ministerstvo v občno radost vsem pravicoljubnim in nepristranskim tukajšnjim šolnikom in nešolnikom potrdilo za podučiteljico na tem učilišči gospodičino Mateuz, prekrižavši s tem predlog našega deželnega šolskega sveta, kateri je hotel vrinoti na dotično mesto hčerko necega vpokojenega visocega uradnika. Spričevala imate sicer obe prav dobri; a gospoščina Mateuz službuje uže tri leta v občno zadovoljnost, odlikuje se po svojej ponižnosti in zna dobro zraven nemščine tudi oba deželna jezika. O njej vemo, kaj imamo, o unej govore le spričala — in to ni vselej dosti. Te dni se je mudil gosp. cesarski namestnik Pretiš v Gerici. Prišel si je menda glavo hladit — po vročih dneh, ki mu jih je prizadevalo cesarjevo Kotovanje po Primorskem. Mogoče tudi, — pa kaj omo ugibali? saj veste, da bomo imeli k malu volitve novih deželnih poslancev. O tem bi bilo zanimivo govoriti — kaj ne da? a bolje je, da začno poprej drugi. Naše podporno-bralno društvo je imelo sinoči prav prijetno domačo zabavo v proslavljenje cesarjevega imendana. Občinstva sicer ni bilo prav mnogo, ker je bilo vreme tako neugodno, da zvunanji udje prav niso mogli priti; a kar nas je bilo, bili smo jako zadovoljni, da smo bili in Bog ve. da smo Se danes zadovoljni. Naš preč. gospod podpredsednik dr. Gregorčič nam je napravil tako pošteno, »govorancijo«, da smo ga kar z odprtimi u«ti poslušali in ko nam je našega preljubljenega deželnega očeta in vladarja tako pred oči postavil, kakor je vreden ter mu navdušeno nazdravil, zagrmili smo ednodušno: Bog živi ga na mnogo leta! da bi se bil moral sam slavljenec od veselja zjokati, ko bi nas bil slišal. Potem je bilo srečkanje na dva dobitka in lepo, ubrano petje 8 pomočjo naših vrlih Sempetercev pri pošteni kapljici — dokler je ura udarila polunoči. Na veselo sviđanje I Goriška Čitalnica bo praznovala proti polovici prihodnjega meseca novembra dvajsetletnico svojega obstanka. To mora biti za nas Goriške Slovence prav zgodovinski dan, kojega treba dostojno praznovati. Domače in razne vesti. Cesarjeva milost* Cesar je dovolil pri atentatu 2. avgusta po vrženej bombi ranjenemu veteranu Mihaelu Gasparšicu, kateremu so v bolnišnici morali nogo odrezati, tristo goldinarjev letne podpore za vse žive dni iz lastnega premoženja. Ko so to naznanili obdarjencu, zahvalil se je z solznimi očrni. Noga se mu je uže tako zacelila, da v malo dneh zapusti bolnišnico. Tržaški namestnik« baron Pretiš bode vzel, kakor se sliši, še pred zapretjem razstave daljni odpust ter odšel na daljno pot; obiskal bode nekda Carigrad in druge jutrove dežele. Vrne se morda še le konec novembra. Za poškodovane po povodnji na Tirolskem in Koroškem je tržaški mestni zastop dovolil 1000 gld. Tržaška razstava« Čuje se, da seje sprožila misel, naj se razstava za 14 dni podaljša i naj se dohodki poklonijo po povodnji poškodovanim Tirolcem in Korošcem. Razstavljale!, posebno oni, ki so veliko razložili, niso sicer s tein zadovoljni, vendar je upati, da privole. Vstopnina bi se zelo znižala, da bi več ljudstva razstavo obiskalo. — Včeraj seje odprla sirarska razstava. Skoffc, tržaški in poreški, mil. gosp. dr. Zorn in dr. Glavina, bila sta v ponedelek skupaj v Kopru in ste se včeraj vrnila v Trst. Mi prinesemo to vest brez dovoljenja gospodarjev »Soče«, zato jo moramo podati čitateljem z veliko reservo. Imenovanje. Gosp. Ivan Kos, rojen v Kneži na Tolminskem, imenovan je profesorjem v Pazinu. Gosp« prof. Karol Glaser, kateri je, kakor smo nedavno poročili, nastopil zopet službo na tu-kajšnjej gimnaziji, dobil je vsled cesarjevega odloka od 21. sept. iznova odpust na eno leto za nadaljevanje svojih jezikoslovnih študij na Dunaji. Zelo se veselimo tega novega dokaza cesarjeve milosti, naklonjene našemu velecenjenemu rojaku. Davek na pivo« Cesar je potrdil sklep deželnega zbora v Trstu, po katerem se od hektolitra piva ima 50 soldov več plačevati, nego dozdaj. Torej bo znašala užitnina od hektolitra v prihodnje 8 gld. 20 sold. Tako ogromnega davka na pivo ne pobira nobeno mesto v Evropi. Brez dvombe krčmarji zdaj zopet ceno pivu povišajo, kajti plačevati mora le vedno — občinstvo. O Iredenti je prinesel znani italijanski list »II Gittadino« zadnji čas več člankov, v katerih obsoja Iredento kakor nevarno utopijo, ki le škoduje materijalnim interesom Trsta, ki pa ne bode imelo nikoli realnega uspeha, ker Avstrija ne more popustiti Primorja in jadranskih bregov nobenemu dru-zeinu, dokler se ona naslanja na 800.000 bajonetov; a ko bi Avstrijo ne bilo, silila bi Nemčija, ali pa kaka mogočna slovanska drŽava do Adrije, tako da Italijo ni niti mogoče misliti kot bodočo posestnico Trsta, Istre in sploh avstrijskega Primorja. Gledć Slovencev pravi dalje: »Mi smo Italijani in hočemo ostati Italijani k ljubu slovanskej propagandi, ki si dela cesto v našo deželo in ki uže več časa obdeluje v slovanskem zmislu naše prebivalce na kmetih«. Precej potem pa v prav istem članku pravi: »Resnica je, da se Iredenta poslužuje načela narodnosti, a če ima veljati to načelo, niso samo Italijani, kateri se ga morejo služiti. Zastonj je zgubljati se v domišljije; na Primorskem je največi del prebivalstva slovansko, in ta največji del prebivalstva ima prav tiste pravice, kakor Italijani in gotovo se bode Slovan za svojo narodnost bolje branil, nego Italijan, kajti narodna zavest je morda bolj živa v slovanskem kmetu, nego pa v mnogih italijanskih prebivalciii primorskih mest«. Uže zadnjič enkrat je »Gittadino« pisal, da na Primorskem prebiva polovica Slovanov, da je torej treba računati s tem faktorjem, precej potem pa je svetoval, da je treba osnovati močno stranko, ki bode branila Italijanstvo tržaške dežele, češ, da ta dežela je čisto italijanska. — Ne vemo, ali bi verjeli svojim očem, kadar vse to čitamo v enem in istem listu in vrh tega še v enem in istem Članku. Smešno je bilo čitati v »Cittadinu«, kako na enej strani pri-poznava Siovane, na drugej pa jim zanika vsako narodno pravico v irstu, še bolj smešen pa je bil njegov protest proti pobiranju darov v Trstu samo za Ti-rolce in Korošce, namesto, da bi se pobiralo tudi za onesrečene brate živeče v Italiji. To se pravi pri nas na eno stran obsojati Iredento, na drugo pa podpirati jo. Kaj še vse dočakamo pri »Cittadinu«?! Kakor smo uže rekli prej enkrat: »Cittadino« se uže zopet lupi, zaprl se je in morda utegne izleteti kar naglo v obliki črno-rurnenega metulja. A mi se nismo ozirali nanj, koje gorko zagovarjal Slovanstvo, ne potem, ko se je zopet surovo norca delal iz Slovencev, ne zdaj. ko nas priznava in se tudi ne bojimo njegove italijanske stranke v novej obliki. Mi bomo hodili svojo pot, širili rodoljubje mej našim narodom ter branili ga z vso močjo proti poitalijan-čevanju in naj se ono godi pod še tako patrijotičnim gas lom. Oherdankn, ki je hotel bombe v Trst prinesti. izročila j« deželna sodnija zadnjo saboto vo-jaŠkej sodniji, potem ko je preiskavo dokončala. Ober-dauk se bo motal zagovarjati zarad pobega in velike izdaje. Oberdank je bil v Bitnu ud republikanskega društva »Diritto deH'uomo«, ki je izvršilo pobratenje italijanskih in francoskih radikalcev pri Garibaldije-vej slavnosti na kapitolu. Glavni namen tega društva je odvračanje vsacega bližanja Italije k Nemčiji in AvsHji in italijanska zveza s francosko republiko; zato podpira to društvo iredento, da zaprečuje prijateljske odnošaje mej Italijo in Avstrijo. — Govori se, da se je Oberdankov pajdaš v Jakinu izkrcal i prišel v Rim. Po zadnjih popolnoma zanesljivih poročilih, je tega ptička italijanska policija prejela na Toskanskeui in ker je avstrijska vlada vsled pošku-šena zavratnega umora zahtevala njegovo izročitev, dovedli so ga v Videm i tam avstrijskej policiji izročili. Nov potovalni učitelj kmetijstva, g. Ivan pl. Baldini, rojen TržaČan, izvrstni patrijot. Častnik v reservi, ki je absolviral najprej vinorejsko Solo v Klosterneuburg-u potem pa kmet. visoko Solo na Dunaji, začne 16. t. m. svoja kmetijska predavanja v Soli pri Sv. Ivanu, govoril bode o vinarstvu v obče iti o vzdrževanju vina. — 23. t. m. pa bode predaval v šoli na Občinah. Ali v katerem jeziku bode predaval? — Kakor smo poizvedb g. Bal-dini zna Še prav malo slovenščine, a uči se je pridno, ker se je zavezal, da se je nauči v 6 mescih, in da bode po tej dobi predaval v slovenskem jeziku. — Dobro 1 to nas jako veseli. — A dokler ne zna slovenščine, bi bilo skoro boljše, da v okolici in v Istri ne predava, ker italijansko predavanje je le zguba časa. — Naj se torej gosp. Raldini pridno uči slovenščine, da vestno spolni svojo obljubo; on sme potem računati na našo podporo in na podporo vsin upliv-nih mož v okolici. CrnosorKki knez je bil v nedeljo l.t. m. v Trstu in odšel precej v Getinje. Naznanil je bil, da obišče razstavo, pa ni prišel. Sliši se, da so nastala neka nasprotja mej njim iri dunajsko vlado, — morda zato, ker se je slišalo, da se je osko zvezal z Rusijo. Sicer pa je ta vest le v ustavovernih časnikin, katerim ne gre posebna vera. Vožnja mej Koprom in Trstom s parnikom »Giustinopoli« je od 16. septembra vrejena tako-le: Odvoz iz Irsta: vsaki dan ob 8'/a uri in ob II1/, uri zjutraj, pa ob 4'/, uri popoludne. Odvoz iz Kopra: ob O1/, uri, ob "»'i zjutraj in ob 3 uri pop. — 01» nedeljah-, iz Tivta: ob 8l/, in ll1/, uri zjutraj in 574 uri pop. — iz Kopra: ob 6*/, in 9'/, uri zjutraj in ob 4'/, uri pop. IZ Sežane nam pišejo dne G. t. m.: Sinoči je ulomil tat v prodajalnico gosp. Pirjevca in odnesel denarja, kolekov in druge robe za okolo gld. 2U0. — To se je zgodilo po poiunoči; a denes zjutraj ob 2 uri so uže imeli tatu v Trstu zaprtega; policija ga je dobila v bošketu in našla pri njemu vse vkradetio blago. dr. «1. Tonkli govoril je 1. t. m. pred svojimi volilci v Kobaridu, Kder se je bilo zbralo okolo 500 ljudi. — KazloŽil je v Kobaridu blizo tisto, kar 14 dni poprej pri Hei>ku, povdarjal je tudi zdaj, da je vstvarjenje Slovenije, ali Ilirije najboljši lek proti Iredenti, kar tudi mi uŽe od vsega začetka povdarjamo. — Obljubil je novega v Kobaridu samo to, da se hoče poležati za predelsko železnico, in če to ne bo šlo, saj za zvezo ol Loke čez Idrijsko dolino v Gotico. — Za predelsko železnico baje nij upanja, saj za sedaj ne,vkljub temu, da je nekda tudi sam g. De Pretiš privrženec te črte; al za novo po g. dr. Tonkli-j u omenjeno črto bi bilo dosti upanja, ako bi bila enkrat izdelana črta Loka-Trst. Da je g. dr. Tonkli žel pohvalo, to se razumi, saj je govoril prav dobro in odločno narodno. Deželni stipendiji. Dež. odbor Goriški je podelil dve stipendiji za obiskovalce tehnologičnega muzeja na Dunaji — in sicer ednega po 3U0 gld. Prosperu Vittori iz Zagraje, da se izuri v pleteni-čarstvu in obdelovanji vri za to obrt, enega po 400 gld. pa Juriju Trusnovcu iz Cepovana, da se izvadi v stru-garstvu in rezlarstvu. — Oba tečaja sta se pričela 1. tek. meseca in se končata koncem marcija prih. leta. Hazpisana služba. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je razpisana služba kmetijskega opravnika, kateri ima dolžnost opravljati skupe z učenci vsa kmetijska dela na posestvu. Plače dobiva 400 gld. na leto, zraven tega itna prosto stanovanje in 5 arov zemlje za svojo rabo. — Prošnje z dokazi sposobnosti sprejema deželni odbor v Gorici do 15. novembra t. 1. ljubljanski deželni zbor je zadnji ponedeljek končal letošnje zasedanje. Ako Bog da, bil je zadnji po večini nemškutarski. 2 njim se je na Kranjskem zavalil kamen na grob nemškutarije, uže slovenščina, rodoljubje poganja bogato klasje! Državni poslanec ljubljanskega mesta vi-tez Sckneid se je zarad slabega zdravja državnemu poslanstvu odpovedal. Na njegovo mesto kandidirajo narodnjaki ljubljanskega župana Orattellija. UIL Premembe v ljubljanskoj d koli JI. G. Mih. Lazar prestavljen je na podgimnazijo v Kranj kot. učitelj veronauka in slovenščine. — Namestu g. dr. Gogale nastavljen je g. dr. phil. I. Svetina kot učitelj veronauka na viSjej gimnaziji v Ljubljani. — G. Anton Zupančič, profesor na bugoslovnici, imenovan je knezoškofijskim konsistorijalnim svetnikom. — Novi vipavski župnik g. Matija Erjavec dobil je dostojanstvo dekana in knezoškof. duh. svetnika. — G. Fran Kadunec v Kočevji nastavljen je kot župnijski oskrbnik v Drago. g. Jan, Hladnik za kurata v Goče. — G. Matija Zarnik imenovan je župnikom v Sred-njej vasi v Bohinji. — Prestavljeni, oziroma na novo nameščeni, so naslednji gg.: Slibar Gregor iz Kamnika v Šmartno pri Kranji; Mrčun Rok prefekt v Alojzijevišči v Staro Loko; Mekinec Fran iz Dola v Dob; Bott Gotthard iz Logatca v Cerknico; Lav-renčič Ivan kot kooperator v Logatec; Berčič Peter iz Polhovega Gradca v Kočevje; Dolinar Fraji v Polhovi Gradec. — Umrla sta: Andrej Kozjek v Smartnu pri Litiji in Lovro Poženel kurat v Vrabčah. (»Slov. Narod)«. Bluffoslovenje čitalnične zastave na Vrhniki se je zadnjo nedeljo jako slovesno vršilo vpričo mnogo odličnih narodnjakov in mnogo brojnega ljudstva. Kumica je bila zastavi vrla soproga odličnega našega narodnjaka, gosp. Kotnika in kum dr. vitez Bleiweis. Slavnostni govor je imel državni poslanec gosp. Klun. Narodna zmaga. V Ormoži so pri volitvi v okrajni zastop iz skupine velikega posestva zmagali narodnjaki z 40 glasovi proti 23. Izvoljen je bil župnik g. Svinger. Častno tržanstvo je podelil odbor žalskega trga g. Antonu Zuži, vitezu Fran Josipovega reda, kanoniku in vrhovnemu župniku v Laškem trgu, in g. Dragotinu Hauptu, c. kr. stotniku, načelniku štajerskemu konjerejskemu društvu v Žalcu. Oba gospoda sta si pridobila velike zasluge za Štajersko deželo sploh, posebno pa za južne kraje. Prvi gospod je 8. t. m. obhajal demantno sv. malo, ali šestdeset-letnico, kar je bil posvečen za duhovnika. ■Soča* poudarja, da je bil popolnoma neresničen dopis z Goriškega v predzadnjej «Edinosti» glede preč. poreškega škofa. Mi ne moremo vedeti, je-li bil resničen, ali neresničen, zadosti je nam, da ni bilo v njem nič slabega, hudega i škodljivega, i prepričani smo, da zarad njega, razen «SoČe», nobeden ne bo jezika stegal. Naj ima tedaj «SoČa» svoje veselje. Neresnica, katero moremo dokazati s6 vsaj 50 svedoki, pa je, da bi bil g. Nabergoj pri znanem banketu napival še enkrat namestniku in čudimo se, da • Soča« to neresnico ponavlja. Še enkrat deželne barve. Kar piše neki »Avstrija^ € v štev. 39. goriškega slovenskega tednika o goriškej deželnej barvi in o drugih deželnih barvah, ni po vsem, ali skoro bi rekli, prav nič ni resnično. »Zastave so vzete od barv gibov dežel« piše »Avstrijan«. Da; toda zastave ne obsegajo navadno vseh tistih barv, ki se nahajajo v grbih dotičnih dežel. Da po-zvemo resnico, oglejmo si nekatere grbe avstrijskih dežel: Koroški grb ima na desnem zlatem polji tri ime leve in levo rudeče polje je z srebernim brunom prepasano. Deželna barva: rudeče-bela. Moravski grb: na modrem Ščitu tfato-rudeči orel. Deželna barva zlato-rudeča. Zgornje avstrijski grb: Na levem zlatem polji črn orel, na desnem rudečetn dva sreterna kolca. Deželna barva: belo-rudeča. Solnograški grb: na desnem \latem polji po konci stoječ trn lev, na levem rudečem polji srebern počesen brun. Deželna barva: rudeče-bela. Tržaški grb: Zlat nad rudeiim po čez razdeljen ščit: na zgornjem polji kronan črn dvoglavi orel, na zdolnjej z belim brunom prepasanej polovici nahaja se zlata sulica sv. Sergija. Deželna barva: rudeče-belo-rudeca itd. Navjveč barv obsega prediirelski grb, kateri je pravi konglomerat malih grof\jskih grbov; a deželna barva je pri vsem tem le rudeče-bela. Go-riško-Gradiški grb je sestavljen iz dveh grbov: iz goriškega in gradiškega; desno (goriško) polje je raz-deljono v dve polovici; desna je Šestkrat sreberno-rudeče prepasana, na levej pa vidimo na modrem polji kyonanega zlatega leva. Levo (gradiško) polje zlato nad modrim je počesno razdeljeno, na njem visi srebern sidro-križ (Ankerkreuz). V goriškej polovici vidimo torej Sleherno, rudečo. modro in zlato barvo, v gradiškej pa zlato, modro in srebrno barvo. A obe polovici ste zedinjeni v en sam grb in to uže od leta 1745, od kar je namreč nekdanja gradiška goflja po grofih Eggenbergih prišla v najtesnejšo zvezo z goriško, združivši se ž njo v pokneženo grofijo goriško-gradiško. Mi torej zdaj ne moremo več govoriti o goriškej grofiji, o njenem grbu in o njenih barvah, pa tudi ne gradiškej grofiji, o njenem grbu in o njenih barvah, ampak samo o goriško-gradiškej pokneženej grofiji, katera ima svoj skupen grb, kakor smo ga zgorej popisali, in svojo skupno deželno barvo belo-rudečo, ki je zdaj tudi z ministersko pravno-veljavno določbo kot taka proglašena. Dalje ni res, kar trdi »Avstrijan«, da je rumeno-rudeča habsburška, ru-meno-rudeče-bela solnograška, belo-rudeča hrvaška, modro-rumena istrska barva. Habsburška barva je belo-rudeča, solnograška je rudeče-bela, hrvaška je ru-deče-belo-modra, istrska je zlato-rudete-modra. Tako vsaj popisuje deželne grbe in barve »Tableau des osterreichischen mittleren Reichswappens etc.« kojega je vis. c. k. naučno ministerstvo odmenilo za šolsko rabo, in strokovnjak o tej zadevi, gim. prof. gospod Majonica nas zagotavlja, da je ta popis zanesljiv in isti uit. Po vsem tem se ne moremo nikakor udati temeljitemu (?/ dokazu, ki nam ga je priskrbel goriški tednik o naših deželnih barvah. lUko znajo Judje bogateti. V črnovicah v Bukovini je bila te dni silno mikavna porotna pravda pred sodnijo, h katerej se je vse gnjetlo — nekaj zavoljo velike goljufijp, nekaj pa zavoljo zatoženca bogatega juda; ki si je prigoljufal skoro en milijon. V kratkem posneta je dogodba taka. Pred nekoliko leti je bil prišel ubog jud Ensler k nekemu bogatemu grajščaku ter vzel njegovo posestvo v najem. Bil je izvrsten gospodar, to se je k malu pokazalo, ker grajščakovo premoženje je Šlo zmiraj bolj rakovo pot. judova mošnja se je pa vedno debelila. Na zadnje je prišlo tako daleč, da je prvi ubožal, zadnji pa postal bogatin. Ker se je grajščaku in tudi drugim to vendar prečudno zdelo, zato so začeli nadrobneje preiskavati in pri tem so našli toliko, da so mogli juda prijeti in pred pravico postaviti. Preiskava je spravila grozne reči na dan, pokazalo se je, da je jud s pomočjo gozdarja in poljskega nadzornika ogoljufal grajščaka za najmanj 800.000 gld. — Pri javnej obravnavi pred porotniki je jud vse tajil in se silno surovo vedel, a priče, če tudi jih je skušal on in njegovi ljudje z denarjem podkupiti, dokazale so njegovo krivdo. Ta obravnava je bila sama ob sebi pa zelo burna in mikavna še zato, ker so judovi prijatelji po tem, ko so videli, da je njemu ta velikanska goljufija po vsem dokazana in da ga mora krivega spoznati vsaka pravica, bili tako predrzni, d a so hoteli z denarjem podkupiti porotnike s tisočaki; ti pa so to naznanili sodnijskemu načelniku in izročili mu prejete tisočake. Na to je celo njegov zagovornik rekel, da takega človeka ne more zagovarjati; sodnija pa je dala prijeti več judov in judinj, ki so skušali podkupiti priče in porotnike, ker Ensler je neki nad iiO.OUO gld. notel potrositi za podkup prič, porotnikov in morda še celo sodnikov. Poslušalci so od razburjenosti kar teptali z nogami, ko so take grozne reči slišali. Iz tega se vidi, da jud, kakor on za denar vse stori, misli, da se za denar tudi vse dobi. Pa ta pot se je Ensler zmotil, porotniki so ga oso-dili zavoljo goljufije, sodnija pa mu pripoznala 6 let teške ječe in da mora ogoljufanemu grajščaku po-vrnoti 300.000 gld. Kako se v italijanskih Šolah zemljepisja uče? V zemljeplsnej knjigi, ki je uvedena v uizjiti srednjih šolah na Italijanskem, stoji to le: Kako je Italija politično razdeljena? Odgovor: Italija ima te le politične dele: 1. kraljestvo Italijo, ki obseza največji del italijanske zemlje; republiko S. Marino; d. Tirolsko in Istro, ki so del Avstrije; 4. Korsiko in okraj Nico, ki spadate pod Francosko; 5. Tesin, ki je del Švice in 6. Malto, ki je pod angleškim gospostvom. Izvenredno odlikovanje. Pri zadnjej paradi v Moskvi je zapazil črnogorski knez Aleksandrovega vojaškega zavoda gojenca, ki je bil odičen s križem sv. Jurja. Na kneževo vprašanje, kde je križ dobil, odgovoril je, da je kot lovec vojeval v tekinskej vojni i da mu je Skobelev sam križ na prsa pripel. Knez je takoj poprosil carja, naj mu dovoli, da stne mladeniču dati zlato črnogorsko svetinjo za junaštvo. Car je prošnjo usliša], in knez je z lastnih prs odpel svetinjo za junaštvo ter jo pripel presrečnemu mladeniču na prsa. Prva elektriCna ladija- V Londonu na reki Temse so zadnje dni poskusili ladijo, katero goni elektrika. Poskušhja se je tako dobro obnesla, da so se vsi čudili posebno, ker je bilo zelo slabo in viharno vreme. Katoliško prebivalstvo v Novem Vorku se je od ]pta 1845 sem silno pomnožilo. Takrat je imel Novi York 400.000 prebivalcev, lansko leto pa jih je bilo 1,300.0U0. V letu 1845 je bilo v tem mestu 50.000 katoličanov, sedaj pa jih ima 600.000. Će se bo katoliško prebivalstvo tako množilo, bode v 10 letih mesto popolnem katoliško. Zoper kletev. V Gahani, majhnem mestu v Ameriki, prepovedal je mestni odbor kletvinjo pod ostro globo. Pred nekoliko dnevi je bil zatožen neki G. Styler, da kolne in se roti ter obsojen, da mora platiti pravdne troŠke in 33 dolarjev globe. Tako je prav, surovost in hudobnost treba zatirati: tu li v Trstu prav nič ne bi škodilo, ako bi se Logokletcem kamen na jezik privezal. Gospodarske in trgovinske stvari. 0 letošnjej trgatvi. Na Vipavskem je bila silno slaba trgatev, posestniki, ki so imeli navadno 300 do 500 veder vina, imajo letos komaj 50 veder. Prav tako je na Krasu; zadnje nevihte so uničile nad polovico pridelka. Vse je prav lepo stalo in bi bili imeli letos Kraševci izvrstno trgatev, da ni bito onih neviht. Na Furlanskem pa imajo toliko vina, da uže davno ne toliko, in v Istri se je tudi trgatev obnesla prav izvrstno. Vina zbog tega ne bodo draga letos. 0 zemljiškem davku. Osrednja komisija za uredbo zemljiškega davka ima še velikansko delo pred sabo, predno se ta davek pravično razdeli. Ona je cenila do-nodke, izvirajoče iz zemljiških pridelkov, na 16!>,640.07J gld. v vsej Avstriji. Davkarske komisije posameznih dežel pa so jih cenile za 5'/, mirjonov nižje, tako da bi znašal ves dohodek v Avstriji 104,087.875 gld. Ker po zakonu določena vsota zemljiškega davka za vso Avstrijsko znaša 37,500.000 gld. tedaj spada po cenitvi osrednje komisije na 100 gld. zemljiških dohodkov 32 gld. 10 kr. davka; po cenitvi deželnih komisij pa 22 gld. HO kr. tedaj ti) kr. od 100 gld. več, nego po računu osrednje komiRije. Osredna komisija ima tedaj nalogo da pretrese in reši cenitve deželnih komisij, ki golovo niso vse v enakem duhu in po enakej meri cenile, da tako poravna neopravičene olajšave ali obtežje. Posamezne deželne komisije so ravnale po zelo različnih merilih, to dokazujejo te le številke: tirolska deželna kom isija je dohodke najbolj skrčila ter jib cenila za polnih 147« nižje od osrednje komisije. Za to deželo je Goriško, ki zahteva znižanja za 5.6 odstotkov. V tistih deželah pa, v katerih je bil največji hrup zoper cenitve osrednje komisije, to je v nemSkih kronovinah, pa pri končnem določanju reklamacij niso našli nobenega vzroka, zahtevati tolikega odbitka,. Tako reklamira Gorenje Avstrijsko 4.7 odstotkov, Štajersko 4.2 odstotkov, Dolenje Avstrijsko 3.4 odstotkov. Te številke pričajo, da je osrednja komisija vestno in pravično postopala. Daljereklamirajo: Češko 17. odstotkov, Galicija 3.1 odstotkov, Moravsko enoliko; Kranjsko in Silesko po znižanju v letu 1880 še 2.1 in 2.4' odstotke. Bukovina zahteva 4.2 odstotka znižanja. Po cenitvi deželnih komisij i na podlogi davkovskega merila (22.9odstotkov) plačevali bi manj: Gorenja Avstrija 33.220 gl«l.. Tirolsko lil.571 gld. Stijersko 19.284, Goriško 8.078 gld., Bukovina 3.793 gld; in več bi plačevale: Dolenja Avstrija 4.493 gld., Kranjsko 9461 gld., Dalmacija 8273 gld., Češko 212.215 gld., Moravsko 23.840 gld., Galicija 23.642 gld. Iz tega se vidi. koliko dela ima še osrednja komisija, da pravično uravna vse te razmere, nobenej deželi v škodo ali v korist. Pojde posebno za Tirolsko, ki zahteva največ odbitka, in za Češko, kateremu preti največje breme. (Je še omenimo, da je reklamacije vložilo 29.000 občin v državi, katere reklamacije se nanašajo na 9,100.000 parcel, i da je v državi le 1.500 občin, ki niso vložile reklamacij, ni nam treba na-glašuti, kako ogromno delo ima osrednja komisija za zemljiško vredbo. Bosne veliko bogastvo so gozdi. Polovico bosniške in hrcegovinske zemlje pokrivajo zelo lepi gozdi, ki obsezajo 500 štirjaškin milj, ali 2,865.000 hektarov. Peti del teh gozdov bi se sedaj lahko posekal in bi dal ta les 140 milijonov kubičnih metrov. Samo ob sebi pa se umeje, da se zdaj veliko manj gozdov poseka, ker manjka dobrih cest. Vina na Italijanskem so letos pridelali 32 miljo-nov hektolitrov; 5 miljonov hektolitrov več, nego lansko leto. — Na vsacega prebivalca Italije pride na ta način l1/« hektoliter vina. Žita iz Amsrike se je letos pripelj ilo v Evropo od 1. avgusta do 26. septembra in sicer: pšenice 11,975.550 hektolitrov, turšice 126.180 hektolitrov, in moke 760.000 vreč. Toliko žita donlej še nobeno leto in po tako nizkej ceni, ni prišlo v Evropo, a pride ga do konca leta še mnogo. Lansko leto se ie iz Amerike uvozilo 8,227.300 hektoli trov pšenice, 3.194.350 hektolitrov turšice in 523.000 vreč moke. — Amerikansko žito preti našemu kmetu pogubo i ni več daleč doba, ko bodo morale vse evropske vla le zemljiški davek odpraviti, da kmetijstvo popolnem ne propade. Za slavnost blagoslovenja zastave delalskega podpornega društva sta še darovala eg : J. Role 35 kr. in L. Peric 1 gld., katera sta bila slučajno izpuščena. Listnica uredništva. Gosp. dr B. v L. Razglas zastran podkovskc šole, nI bil priložen; ker ga tudi v druzih časnikih do danes nismo našli, obžalujemo, da ga nismo mogli priobčiti. Listnica opravnlitva. Nekateri gosp. naročniki imajo navado, da pošiljajo ali izročajo svojo naročnino temu ali onomu prijatelju v Trstu, češ, naj jo o priliki da oprav-ništvu. Ker se je po pozabljivosti takih prijateljev godil uže večkrat nered, prosimo, naj se denarji pošiljajo ali donašajo edino le opravnlštvu, via Zonta 5 1. p. katero je sca vse denarstvene zadeve odgovorno. — Gosp. J. P. v G: Vi se kregate nad nami. d» smo Vam lista poslljatev ustavili. Mislimo, da bi imeli ml dosti več uzroka, Vas pokre-pati, ki zaostajate vedno z naročnino. Ko bi imeli dosti Vam enakih naročnikov, bila bi «Edlnost» uŽe davno utonila — v jadranskem, morju. Y Marija Knaus, rojena Nlankoč. Nije več mej nami; na njenej rakvi plaka tužni soprog, dvojica malih otrok, ljubeči oče, več dobrih bratov, sester, svukov in drugih sorodnikov in vse notno prijateljev in znancev. A to plakanje niso navadne zalostinke; one prihajajo iz globine src;, ker ranjke nismo spoštovali iz posvetnih obzirov, ona si je pridobila temveč naša srca in jih navdajala z visokim spoštovanjem zbog njenih prelepih krščanskih krepostij Videli smo to plemenito bitje prvikrat na ležišču bolne, nam predrage, u njej še čisto malo poznane us >be; ta angeljska poŽrtovalnost, to kristiiansko zatajevanje same sebe, ta evangeljska ponižnost, to mirno vedenje polno boljše zavesti — bilo je morda najbolji lek bolniku; a nasje potrdilo v boliSena mnenju o človečaiistvu in nekdo izmej nas je rekel: »Še so na svetu ljudje po volji in ii-gleiu našega Zveličarja«. In več let potem smo opazovali to plemenito bitje, pa nikoli ni oslabelo to naše menenje, to naše prepričanje. Opazovali smo v ranjki vedno tisto globoko versko prepričanje, ki dajo človeku moč, da more voljno prenašati vse reve in težave v tej dolini solz; voljno je prenašala vse bridkosti, pri tem jia tolažila druge in pomagalu na vsako stran; z največjo udanostjo je prenašala dolgo, hudo bolezen, in ne plašno, bojazljivo, ampak kakor v božjo voljo udana o^rčena zmagovalka je gledala v oko nemilej smrti; prepričanja v bojžo neskončno milost, uda-nost v njo in mir je izraŽevalo njeno obličje, kojevzdah-nola preblago dušo. Mi prijatelji plakatno na njenem crobu in obžalujemo, da nas je prerano zapustilo to blago oitje; njeni sorodniki jej postavijo vidljiv spomenik; a najlepši, neminljiv spomenik si je postavila sama po svojih lepih krepostih v srcih vseh prijateljevin znancev. Tudi mi hočemo vsaditi na njen grob preitrasno cvetico — cvetico upanja, da se bomo, ako nam Bog da milost, da njo posnemamo v živenjl in zadnji j uri, zopet videli tam, kder ni zavisti, ni človeške strasti, kder kraljuje mogočni nebeški mir. Prijateljska rodbina. Tržno poročilo* Kupčija je v obče slaba, vse jadikuje in da ne bi bilo letos v Trstu razstave, bilo bi moralo mnogo delalcev kruha stradati. Poboljšanja je torej treba, silno treba in vse nade stavijo ziaj trgovci na še precej dobro letino v mnogih notranjih deželah. Kava — Še vedno v prav slabem obrajtu. Tega blaga leli še dosti neprodanega zunaj Trsta, zato še par mesecev ne bo kupčije. Prodalo se je te dni 1000 vreč kave Rio po gld. 34 do 45'/,, Santos velja gld. 48 do 60, Java 63 do 65, Portorico gld. 8 6 do 95, Ceylon plant gld. 90 do 135. Olje — v srednjem obrajtu brez posebne kupčije* Jedilno velja gld. 40 do 42, namizno gld. 50 do 63, bombažno gld. 38 do zadnjega cene so jako trdne. Sadje. — Rožiči gld. 7 do 10, fige v vencih gld. 19, v sodih gld. 14, limoni gld. 4 do 9, mandlji gld. 70 do 76, cvebe Eleme gld. 30 do 35, rozine Sultan gld. 30 do 44, opaša gld. 21 do 22. Sladkor — brez spremembe, kupčija neznatna, sladkor v Stokih gld. 35 do 36'/,, v vrečah Pilć gld. 33, do 34'/,. Rii — italijanski gld. 131/, do 21l/„ indiškl gld. 12 do 13. Petrolje — tendenca za više cene. Denes stane pe-t rolje gld. 9'/, do 9.60. Domali pridelki. — Kupčija mlahova, cene fižola primerno nizke. Rudeči fižol nov velja gld. 10, beli gld. 10, bohinec gld. 11, mešani gld. 7 do 8. Maslo gld. 80 do 95. korun gld. 3 do 31/,. Žito. — Malo kupčije; pri vsem tem so cene trdne. Denes velja pšenica gld. 10 do 10!/f, koruza gld. T/t do 8l/4, oves gld. 6l/, do 7'/,. Les. — Nekoliko veg praSanja, cene stalne. Co-larce štajerske in kranjske gld. 66 do 70, uso Afrika gld. 53 do 55, škurete gld. 40 do 42. Seno — gld. 1.70 do 1.80, kupčija srednja. Slama, — Škopa gld. 1.20. Borsno porodilo. Tendenca slaba, mlahova, kurzi niži, ker manjka denara. Valute in devize v boljšem obrajtu, vendar pa neznatni promet. Dunajftka bor s« dne 40. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 50 • Zlata renta..........95 • 70 ■ 1860 državni zajem.......92 » 65 » Delnice narodne banke..... 826 » — » Kreditne delnice........311 » 30 » London 10 lir sterlin......119 » 35 » Napoleon...........9 » 47 » C. kr. cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 » 35 » t MARIJA KNAUS, rojena Mankoč je v Gospodu zaspala po dolgej iu mučnej bolezni denes ob 8 uri zjutraj v 84. letu, previđena se Sv. zakramenti za umirajoče. Žalujoči soprog Ivan, sinovi Ivan, Maks, oče Jakob, bratje Jožef, Ivan Jakob, Ferdinand, sestre Karollna, Ana. Antonija, Ljudmila in svaka Edutrd Margrelter in Bogdan Ternoveo dajo na znanje to Žalostuo vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb bode v sredo, 11. t. m. ob 101/. uri zjutraj iz pred hiše Via della Fontana, št. 232. Priporočena naj bode ranjka blagemu spominu. Trst, 9. oktobra 1682. Št: 319 o. š. s. Razpis službe učitelja III. plačilne verste po postavi 4. marca št. 9 drž. zak. na stirirazrednici v Komnu, kakor tudi na enorazrednici v Storjah in službe učiteljice ročnih del na ljudskih šolah v Skfirbini, Temnici in Kostanjevici vkup z letno plačo 200 gold. Prošnje naj se po predpisani poti vložijo pri c k. okrajnem šolskem svetu v Sežani v dobi 6 tednov po pervem priobčenju tega razpisa v listu »Osserva-tore lnestino«. C. k. okrajni Šolski svet v Sežani, 6. oktobra 1882. Menažerija Bachova. Od nedelje 24. t. m. naprej je ta menažerija odprta od 9. ure zjutraj do 8. zvečer, in vsak dan ste 2 predstavi, ob 4'/, in 6'/, popo-ludne. Cene so se znatno znižale, in plati se za 1. se. dež 60 soldov, za 2. sedež 20 soldov, za 3. sedež 15 soldov. Vojaki in otroci plačujejo na tretjem sedežu po 10 soldov. 8—5 Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1P82 na »Plazza S. Mr ■» Prvo nadstropje (blizu gostilne »Eiskeller«.) ' 12—11 Trgovska tvrdka G. Milesic v Trstu odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4»/« Uilsr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske'države po sledečih cenah na debelo: Ceylon plant najfinejo.....l kilogr. gld. 1.70 . « biser (Perl) naravno zeleno « • « 195 p Manila biser, bledo, jako fino . . ■ « « 160 ^ Kuba debelo zrnato najfinejo . . o « « 175 Qj St. Domingo......... « „ ^45 M Java najfinejo zeleno.....» « « 1*42 Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « « ^54 Santos najfinejo, zeleno ....«« « 1*36 Rio zbrano.......... „ a 130 RiJ namizni najfinejl....... « « „.40 « Rangoon I. vrste....... « « —^34 Namizno olje francosko v kosltaijih po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte bt. Angelo ital. « « « « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « —.66 Odpošilja nadalje vsakovrstne zaSInbe, južno sadje, francoski žafran, najfinejo čokolado, vsakovrstne sladčlce po najnižjih cenah. Na tahte tanje pošilja franko tudi obširne cenike. 7 G. le. pr*ivilicjir»ano društvo Riunione Adriatica di Sicurtž v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reierva drultva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov.....« 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov........ 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.— Reserva za škode........« 284 591 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47 Skup ni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 ...__ Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—7 Lekarna Josipa Udovicich-a v Trstu Vla Farneto in g. Giacomo in Monte. Pripoznani uspeh po v«8 tiioB ljudeh, kateri ao rabili mojo nedosegljivo, po meni samemu izdelano eterično tinkturo iz rastlin proti kurjim oinom, lira alkom in trdaj koti mi di^o povod, da Javim. da nohena druga tinktura, katere koli bn*e ti« vore provzrotiti tolikevt m prha, kakor prav moja. — Na vsaki ntcklenii'a je moj podpis. Glavna zaloga za TI18T v lastnih lukarnah, Vla Farneto in S. Giacomo ■n Monte in pa v lekarni G. H. Forabosehi na korzu. V druirlh mestah domaČih in lnostran.sk ih dobiva se v vsih vePlh lekarnah. VoNilja •• le apoHInim povaaljem. 11—18 Cene steklenice a navodom za rabo «0 soldov; zunnj Trsta pa •• soldov The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 13* eden goldinar ^ dobi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo «e dajo zn i»oi Id, poduk na doinu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-8) Vozni red železnice za Trst. 0d I. junija 1882 naprej. O d vož iz Trsta. 0.40 zjutraj (brtov:ak) (I., II., III. d«. LJubljane od tam naprej I., II. razredi Colovceni,' Bolztmom! PUlj°m' BrUCk°,n' C^r^3}^t^}■(''/r'0,'■?'c, ('v [!'• "J-lI vNabrer.no, Vidom, »onotko, Milan, Rim 9.0S zjatraj (om»ifcH«-,.fo*) v Nubr.^inn, Vidom, llonotk.'. 10.05 zjutraj f Po*,„ivlak) (I H., m.) miliunuj, zveza s FeBto, Bruckom, Zagrebom, Karlovem, Sisk..m. ' ' 5.05 P°f21ililad^0]f!';;';iT,,'4u'-l,'ai) {I.. II., III.) v NabreUlno, Vidom Benetke, c.— pojMiludjie (poBtni v lak) nu Dunaj , zveza r. Roko. PuHto, U ručkom Heljakr.iii, Zagrebom, Kurlovoflru, Sl.u«-Wukj iz Milana. Benetk. 8.10 Iknrir.ki Wak) (I. It. III.) i/. Pelte, Dunaj«. 10.S8 (poStni vlak) (I., 1!.. III.) iz Dunaja, Reke, Sinka, Zagreba, PeBte. 11.20 (omnibui-vlak) i* Rimu, Milana fio/. Nabrelino. 6.21 zvatter (j