Stenografiern zapisnik
jednajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 31. januvarija 1896.
der äfften Sihnng
llk5 haintfdißii lanilfaps
in Laibach
ctm 31. Jänner 1896.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Vladna zastopnika: C. kr. deželni predsednik baron Viktor H e in in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Bechbach. — Vsi članovi razun: Ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a in Feliks pl. Lenkh. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Anwesende. Vorsitzender: Landeshauptmann O t to Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirks-coinmissär Wilh el ut Freiherr v. R e ch b a ch. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jacob Missia und Felix von Lenkh. — Schriftführer: Landschafts-secretär Josef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje deželnozborskega zapisnika X. seje dne 28. januvarija 1896.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januvarija do konca decembra 1895.
4. Priloga 42. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove deželne bolnice.
5.	Priloga	41.	Poročilo	deželnega	odbora,	s katerim se
predlaga proračun deželnega zaklada za leto 1896.
6. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o med okrajne ceste uvrščenem občinskem potu, ki se začenja na severnem koncu Kostanjevice pri Zagrebški državni cesti in drži na okrajno cesto Novomesto-Mersečavas-Krško
poleg Zameškega.
7.	Priloga	44.	Poročilo	deželnega	odbora,	s katerim se
predloži izkaz o potrebščini in pokritji za stavbo nove deželne bolnice za čas od leta 1890 do konca leta 1895.
8.	Priloga	36.	Poročilo	deželnega	odbora	plede izločitve
davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremcnica, Osredek, Otave, Ravne pri Št. Vidu, Žilce in Štruklova vas iz občine Bloke in ustanovitve samostojne selske občine Žilce ter gledd priklopitev te nove občine k sodnemu okraju Cerknica.
9.	Priloga	37.	Poročilo	deželnega	odbora	glede izločitve
davčnih občin Unec in Rakek iz selske občine Planina, ustanovitve istih kot samostojna selslca občina Rakek in priklopitev k sodnemu okraju Cerkniškemu.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 28. Jänner 1896.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Rechenschaftsbericht des krainischen Landesausschusses für die Zeit vom 1. Jänner bis Ende Dezember 1895.
4.	Beilage 42. Bericht des Landesausschusses über den Bau des neuen Landesspitales.
5 Beilage 41. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Landesfondes für das Jahr 1896 vorgelegt wird.
6.	Beilage 43. Bericht des Landesausschusses in Angelegenheit ber Einreihung des am nördlichen Ende von Land strah an ber Agramer Reichsstraße beginnenden, zur Rndolfswert-Mer-setschendorf-Gurkfelder Bezirksstraße bei Zameško führenden Gemeindeweges unter die Bezirksstraßen.
7.	Beilage 44. Bericht des Landesausschusses, womit der Aus-weis über das Erfordernis und die Bedeckung für den Bau des neuen Landesspitales pro 1890 bis Ende des Jahres 1895 vorgelegt wird.
8. Beilage 36. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremeniea, Osredek, Otave, Ravne bei tot. Veit, Schilze und Strukeldorf aus der Ortsgemeinde Oblak und Bildung der selbständigen Ortsgemeinde Schulze, sowie die Einverleibung dieser neuen Gemeinde zum Gerichtsbezirke Zirkniz.
9. Beilage 37. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Maunitz und Rakek aus der Ortsgemeinde Planina, Constituirung derselben als selbständige Ortsgemeinde Rakek und Zuweisung dieser^zum Gerichtsbezirke Zirkniz.
234
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung UM 31. JÜM1LT 1896.
10. Priloga 38. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Leskovec in Senuše iz selske občine Krške, potem glede izločitve davčnih občin Dernovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter združitve teh štirih davčnih občin s selsko občino Leskovec.
11. Priloga 39. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Sele iz občine Kočevje.
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se dopolnuje § 13. zakona z dne 26. oktobra 1887. L, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja (k prilogi 32.).
13.	Ustna poročila finančnega odseka:
a)	o prošnji ljudskih učiteljev za potresne podpore;
V) o prošnji učiteljske udove Kmet Ane za zvišanje od-gojilnih doneskov, oziroma pokojnine;
c)	o prošnji županstva v Motniku glede podpore za napravo vodovoda;
d)	o prošnji mlinarja Adamiča Janeza v Ponikvah glede podpore za iztrebljevanje požiralnikov;
e)	o prošnji katoliškega političnega društva v Vipavi za pospeševanje uravnave Vipavščice, oziroma za podaljšanje v to dovoljenega kredita.
14.	Ustno poročilo upravnega odseka glede cestne zgradbe iz Rovt v Žiri (k prilogi 35.).
15.	Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v cestnem okraji Ribniškem v vasi Breg se nahajajočega čez potok Bistrico držečega mostu med stavbne objekte okrajnih cest (k prilogi 34.).
16.	Poročilo upravnega ogseka glede uvrstitve nekega občinskega pota v Kočevskem cestnem okraji med okrajne ceste (k prilogi 40.).
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev v Idriji, Dolih in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija-Dole-Rovte med okrajne ceste.
18.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Dolu za uravnavo Kamniške Bistrice pri Dolu.
19.	Ustno poročilo upravnega odseka glede podpore živino-zdravniku v Radoljici za službena pota v Bohinj.
20.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Lo-kvice, okraj Černomelj, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovoda.
21.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Studor in Stare fužine za zboljšanje planin Udičenvrh, Grintojca in Tost.
22.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Srednjavas v Bohinji za zboljšanje planin Konjšica in Praprotnica.
23.	Volitev deželnega odbora.
Začetek seje ob 10. uri 15 minut dopoldne.
10.	Beilage	38.	Bericht des	Landesausschusses,	betreffend die
Ausscheidung der Steuergemeinden Haselbach und Senusche aus der Ortsgemeinde Gurkfeld, und die Ausscheidung der Steuergemeinden Dernovo und Großpudlog aus der Ortsgemeinde Zirkle und Vereinigung dieser vier Steuergemeinde» zur Ortsgemeinde Haselbach.
11.	Beilage	39.	Bericht des	Landesausschusses,	betreffend die
Ausscheidung der Steuergemeinden Katzendorf und Sele aus der Ortsgemeinde Gottschee.
12.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Regierungsvorlage eines Gesetzentwurfes, womit der § 13 des Gesetzes vom 26. October 1887, L. G. B. Nr. 2 ex 1888, betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und die Regulirung der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Benü-tzungs- und Verwaltungsrechte, ergänzt wird (zur Beilage 32).
13.	Mündliche Berichte des Verwaltungsausschusses:
a)	über die Petition der Volksschullehrer um Bewilligung von Erdbebenzulagen;
b)	über die Petition der Lehrerswitwe Anna Kmet um Erhöhung der Erziehungsbeiträge, respective der Pension;
c)	über die Petition des Gemeindeamtes in Möttnig um Subvention für die Anlage einer Wasserleitung;
d)	über die Petition des Müllers Johann Adamič in Ponique um Unterstützung für die Reinigung der Sauglöcher;
e)	des katholischen politischen Vereines in Wippach um Förderung der Regulirung des Wippachftusses, respective um Verlängerung des bewilligten Credites per 15.000 fl.
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses in Angelegenheit des Straßenbaues von Gereuth nach Sairach (zur Beilage 35).
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der im Straßenbezirke Reifnitz gelegenen, in der Ortschaft Willingrain vorkommenden Brücke über den Feistritz-Bach in die Kategorie der Bezirksstraßen-Bauobjecte (zur Beilage 34).
16.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung eines Gemeindeweges tut Straßenbezirke Gottschee in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 40).
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinden Jdria, Dole und Gereuth um Einreihung der Gemeindestraße Jdria-Dole-Gereuth unter die Bezirksstrahen.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Lustthal tun Regulirung der Steiner Feistritz bei Lustthal.
19.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Eingabe des Centralausschusses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft, inbetreff der Subvention dem Bezirksthierarzte in Radmannsdorf für Dienstwege in die Wochein.
20.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Lokwitz, Bezirk Tschernembl, um M-ordnung eines landschaftlichen Technikers zur Anfertigung von Plänen für eine Wasserleitung.
21.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über tition der Untergemeinden Studorf und Althammer um Ver. besserung der Alpen Udičenvrh, Grintojca und Tost.
22.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Mitterdorf in der Wochein um er-besserung der Alpen Konjšica und Praprotnica.
23.	Wahl des Landesausschusses.
§tgmit der Sitzung mit 10 lljr 15 Mutten fnnnitte®*
.....................................................-
235
XI. seja due 31. j atm va vij a 1896. -
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje deželno-zborskega zapisnika X. seje dne 28. januvarija 1896.
1 Lesung des Protokolles der X. Landtags-sitznng vom 28. Jänner 1896.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoli der X. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
ICer ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
Nekateri gospodje poslanci so me opozorili, da je v zadnji seji gospod poslanec dr. Tavčar rabil nasproti gospodu poslancu Zelena jako razžaljiv izraz.
Jaz sem si danes pustil predložiti izpisek iz stenograma in iz tega raz vidim, da je gosp. dr. Tavčar gosp. poslancu Zelena rekel: „Torej ne kažite tiste birmanske^ošabnosti, kakor da bi mi ne vedeli, kdo da ste Vi.“ Ta izraz seveda je neparlamentaren in tudi skrajno razžaljiv. Ošabnost sama na sebi, če se komu očita, je razžaljiva, če pa se rabi še epi-heton ornans „furmanska“, moram reči, da je to biez dvoma tako razžaljenje, da sem primoran, poklicati gospoda poslanca dr. Tavčarja k redu.
Poslanec dr. Tavčar:
Prosim besede! Gospod deželni glavar me je . lec.u poklical, dasiravno bi ga smel opozoriti, da Je pn neki drugi priliki, — ko me je poslanec nje-F°y.e stranke naravnost imenoval lažnjika, kar je 1 razvidno iz stenografičnega zapisnika, — gospod ezeim glavar mene na stran poklical in me vprašal, v Odevam, da se dotični poslanec pokliče k redu, nr ?a’ Ö? sem zadovoljen, da se zadeva z lepo a'na' ,az sem bil zadovoljen, da se stvar z lepa
V„TiVPoslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar:
p -1 e" ) . m sem s tem pokazal krščansko srce.
Pravici se mi torej čudno zdi, da gospod deželni n,.Cuvr m es, ni ravno tako postopal, kakor pri tisti On n- 1 ?slanec Hribar: — Abgeordneter Hribar:
” lma krščanskega srca, ampak katoliško srce!“)
Deželni glavar:
besedf105™’ gospod poslanec Hribar Vi nimate
XI. Sitzung mit 31. Jänner 1896.
Poslanec dr. Tavčar:
(nadaljuje: — fortfahrend:)
Uzrok, da sem rabil tiste besede, je bil ta, da je gospod poslanec Zelen med mojim govorom vsldiknil, da jaz ne znam kol okovati, kar je gotovo tudi žaljivo bilo. Ge mi pravi poslanec, kakor gospod Zelen, da ne urnem kolekovati svojih vlog, je to nekaj ta-cega, kar se je moralo zavrniti.
V drugem se pa pokorim gospodu deželnemu glavarju.
Deželni glavar:
Na to imam le omeniti, da je gospod poslanec Zelen zahteval, da Vas kličem k redu. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To ga najbolj karakterizuje!“) Vi ste zadnjič izrečno rekli, da ne zahtevate, da dotičnega gospoda poslanca pokličem k redu, gospod poslanec Zelen pa je to zahteval zato, ker se čuti skrajno razžaljenega. Torej sem jaz popolnoma nepristransko postopal, ker Vas nisem iz svoje inicijative grajal ampak zato, ker je gospod poslanec Zelen to zahteval in se skliceval na to, da se je dotični odstavek Vašega govora tudi v „Slovenskem Narodu“ objavil. Kar se pa tega tiče, da je gospod poslanec Zelen rekel: To se tudi pri Vas zgodi!“ — namreč da se včasih nepravilno kolekuje, opozarjam gospoda poslanca dr. Tavčarja, da je on temu pritrdil in rekel: „Mogoče, ali jaz to lahko plačam, morebiti lažje kakor Vi, ali vsaj kakor kak navadni kmet“. Torej s tem je stvar poravnana. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „S tem je stvar pričela!“) Izraz „furmanska ošabnost“ je bil brezdvomno skrajno razžaljiv. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Na vsak način mi ne sme vsak očitati, da ne znam kolekovati. To boste tudi Vi razumeli!“) To ste tudi pošteno zavrnili in mislim torej, da je stvar pri kraji. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: „Bomo tudi mi zahtevali, da ga pokličete k redu, ako nam bo kdo „lažnjivec“ rekel!“)
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2, Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Došle so mi sledeče peticije:
Ausschuss des juridischen Unterstützungsvereines in Wien bittet um Subvention.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Županstvo v Trebnjem prosi za 3000 gld. brezobrestnega posojila za nakup hiše za stanovanje ondotnega učitelja.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem
Finanzausschüsse zugewiesen.)
236
XI. seja dne 31. januvarija 1896.
XL Sitzung am 31. Jänner 1896.
Županstvo občine Prapreče prosi, da bi se občinska, od sv. Lorenca do vasi Stranje vodeča cesta uvrstila med okrajne ceste, oziroma za dovolitev podpore.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wied bent Verwaltungsausschuffe zugewiesen.)
Pirnat Jožefa, učiteljska udova v Kamniku, prosi za zvišanje pokojnine, oziroma za miloščino.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent
Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Žitnik izroča sledeči prošnji:
Županstvo v Žužem perku prosi za boljšo cestno zvezo s postajo pri Zatičini.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wirb bent Verwaltnugsausschusse zugewiesen.)
Občini Vel. Lipljene in Videm pri Dobrepoljah prosite za boljšo zvezo z okrajno cesto pri Ponikvah, oziroma s kolodvorom v Dobrepoljah.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wirb bent Verwaltungsauss chuff e zugewiesen.)
Gospod poslanec Kersnik izroča prošnjo županstva v Rafolčah v imenu vasi Verhovlje za rešitev prošnje za podporo za napravo vodovoda v Verhovljah.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wirb bellt Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo krajnega šolskega sveta v Razdrtem za podporo za zgradbo šole.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kalan izroča prošnjo Mihaela Hladnika, kmetovalca v Vodičah pri K o vor ji, za podporo za nakup živine.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo Jerneja Pečnika, starinoslovca v Novemmestu, za podporo za 1. 1896. za prazgodovinska raziskovanja.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Lavrenčič izroča prošnjo šolskega vodstva, krajnega šolskega sveta in županstva v Sturiji za podporo za napravo vodjaka na šolskem vrtu.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo kmetijske podružnice v Logatcu za podaljšanje roka za podporo 500 gld. za stroške razstave.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel izroča sledečo prošnjo:
Direction ber philharmonischen Gesellschaft in Laibach bittet um Subvention pro 1896 für Gesellschaftszwecke.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Naznanjam, da se mi je izročil od gospoda poslanca Globočnika in tovarišev sledeči nujni predlog:
(bere: — liest:)
„Samostalni in nujni predlog
deželnega poslanca Viktorja Globočnik-a in tovarišev.
Visoki deželni zbor skleni:
1.	) Deželni zbor vojvodine Kranjske izreka, da bi bilo za olajšanje in povzdigo lokalnega osobnega prometa na gorenjski c. kr. državni železnici zelo potrebno, če bi se na progi Ljubljana-Trbiž ali vsaj na progi Ljubljana-Jesenice vpeljala 2 osobna vlaka, od katerih bi eden vsak dan odhajal iz Ljubljane okoli 7. ure zvečer, drugi pa prihajal iz Gorenjskega okoli 8.—9. ure zjutraj; —
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da nemudoma odpošlje v smislu sklepa ad 1. sestavljeni prošnji na visoko c. kr. železnično ministerstvo na Dunaji in na c. k. železnično ravnateljstvo v Beljaku.
V Ljubljani dne 31. januvarija 1896.
Viktor Globočnik,
Janko Kersnik, Dr. Ivan Tavčar, Leo Auersperg, Schwegel, Auersperg, Liechtenberg, Murnik, Dr. D. Majaron, Luckmann, Barbo, Loy, Jos. Lenarčič, Iv. Hribar, Ivan Perdan, Klun, Detela, Tom. Kajdiž, Gabriel Jelovšek, Povše, A. Kalan, J. Ažman, F. Modic, F. Košak,_ M. Lavrenčič, Pakiž, Pfeifer, Dr.
Žitnik, Schweiger.
Nujnost predloga je dovelj podprta s podpisi gospodov poslancev in zato prosim gospoda poslanca Globočnika, da takoj poprime besedo, da utemelji nujnost svojega predloga.
Poslanec Globočnik:
Visoka zbornica! Med vsemi vlaki, ki vozijo po gorenjski progi državnih železnic, je bil za lokalni promet pač najbolj ugoden tisti, ki se je lani vpeljal kot takozvani potresni vlak, ki je dohajal v Ljubljano zjutraj ob 8. uri in je odhajal iz Ljubljane na Gorenjsko ob 7. uri 35 minut zvečer.
Ta vlak je ugajal gorenjskemu prebivalstvu in tudi Ljubljančanom.	,
Žalibog se je odpravil s 1. oktobrom K °-Vsled tega je prebivalstvo izrazilo pogostokrat željo, da bi se enak vlak zopet vpeljal na gorenjski F0^1’ Vložile so se premnoge peticije v tem oziru, ka ei pa, kakor sem izvedel iz zanesljivega vira, nanaj posebnega upanja na uspeh, kajti ravnokar se p p ra vi j a vozni red za to progo za poletni čas ji tem voznem redu, kakor je sedaj načrtan, tega v a ali enakega vlaka ni. Ker je pa ta vlak vene e> ^ interesu cele naše dežele, posebno Gorenjske in we Ljubljanskega, bi bilo želeti, da visoki deželni z podpira to zadevo s svojo tehtno besedo, m zar= tega sem si dovolil staviti ta predlog, ker je se . še čas, da se kaj stori. Ge pa ravno današnjo, zamudimo, je morebiti že prepozno, kajti L le
237
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung UM 31. Immer 1896.
varija t. 1. se začne sestavljati definitivni vozni red za to črto. Torej je nujna potreba, da se takoj danes odločimo, če hočemo kaj storiti in zaradi tega prosim, da visoka zbornica nujnost te zadeve prizna in mi dovoli, da ta svoj predlog takoj meritorično utemeljim.
Deželni glavar:
Gospodje, ki priznavajo nujnost predloga, izvolijo usta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Gospodje poslanci so priznali nujnost stavljenega predloga in torej prosim gospoda predlagatelja, da svoj nasvet utemelji v meritornem oziru.
Poslanec Globočnik:
Visoka zbornica! Moj predlog, kakor rečeno, meri na to, da bi se na gorenjski progi državnih železnic vpeljal zopet tak vlak, ali enak vlak, kakor je bil ob času potresa tisti, ki je odhajal iz Ljubljane na Gorenjsko ob 7. uri 35 minut zvečer in je prihajal iz Gorenjskega v Ljubljano ob 8. uri zjutraj.
Ta vlak je namreč vseskozi ugajal vsemu prebivalstvu, ki se ga je posluževalo, in sedaj, ko je vlak odpadel, obstaje le še navadni vlaki, ki pa ne služijo tako lokalnemu prometu, kakor daljnemu potovanju. Sedanji vlaki iz Gorenjskega prihajajo v Ljubljano takole: Prvi ob 5. uri 52 minut zjutraj, drugi ob 11. uri 26 minut dopoldne, tretji ob 4. uri 55 minut popoldne in četrti ob 9. uri 4 minute zvečer.
Iz Ljubljane na Gorenjsko pa odhajajo vlaki: Prvi ob 7. uri 10 minut zjutraj, drugi ob 11. uri 50 minut dopoldne, tretji ob 4. uri popoldne in četrti ob 12. uri 5 minut po noči.
Zoper odreditev teh vlakov, ki sedaj obstoje, pač ni nobenega ugovora, kajti stvar je tako dobro urejena, da imajo jako dobro zvezo s tistimi, ki odhajajo od Trbiža na sever ali proti Italiji in pa s tistimp ki prihajajo iz severa v Trbiž.
torej v tem oziru, kar se tiče zveze z drugimi van ne bi bilo potreba ni kake remedure, pač pa ]e treba skrbeti za to, da bi se lokalni promet povzdignil in dobil ugodnejšo zvezo, in vlak, ki bi za lokalni promet najbolj ugajal, bil bi tak, ki bi zju-iaj ne v prezgodni uri prihajal v Ljubljano in zvečer ne prepozno zopet iz Ljubljane se vračal na Go-
. sedanji vlaki pač ne morejo ustrezati lokalni vezi z Ljubljano. Prvi pride zjutraj v Ljubljano ob °- uri 52 minut. T
Iz Trbiža gre ob 2. uri 28 minut . _v Lesce ob 4. uri 13 minut; torej mora 1 po nik, ki v zgornjem delu te proge odpotuje in
železmL-l3^’ al’ tisti’ ki J6 nekoliko oddaljen od beti* stacij, že zjutraj med 2. in 3. uro skr-1. I za	dn pride na vlak in s tem je skorej več
kakor polovica noči izgubljena.
minut k'jubljano pride vlak zjutraj ob 5. uri 52 odnrtit • ^ ve*’ko prezgodaj, ker človek ne dobi svniii *31sarn’ urad ni j in prodajalnic in torej poslov svojih ne more odpravljati.
in pride v Lesce pope sede
Nadalje ima prebivalstvo na razpolaganje vlak, ki dohaja v Ljubljano ob 11. uri 26 minut dopoldne. Ta pride zopet prepozno v Ljubljano, kajti če prištejemo, da popotnik nekoliko časa izgubi za pot od kolodvora v mesto, pride v mesto okolu 12. ure opoldne. Takrat mu ni več mogoče opraviti svoj posel, kajti pisarne in uradnije, pa tudi prodajalnice so že vse zaprte. Torej mora posel preložiti na popoldan, in popoldne zamore jako malo opraviti, ker mora skrbeti, da ob 4. uri zopet otide iz Ljubljane, kajti ta vlak, ki odhaja ob 4. uri popoldne, je tisti, katerega se Gorenjci navadno za vračanje poslužujejo. Ge ima pa kdo več posla, mora pustiti ta vlak ob 4. uri popoldne in čakati do 12. ure 5 minut po noči, da se vrne na Gorenjsko. To je pa zopet jako neprilično, kajti potem on pride na svoj dom, če stanuje v zgornji polovici gorenjske proge, ali nekoliko oddaljeno od proge, recimo v Kropi, Kamni Gorici, Tržiči ali na Bledu, okoli 3. ure ponoči, ali še bolj pozno in torej zopet izgubi celo noč.
To so taki nedostatki, da bi bilo res želeti, da bi se v tem oziru kaka ugodnost napravila gorenjskemu prebivalstvu.
Kar se tiče tretjega in četrtega vlaka, ki pride v Ljubljano ob 4. uri 55 minut popoldne, oziroma ob 9. uri 4 minute zvečer, se ta dva vlaka skorej tudi ne moreta uporabljati, ker s tema je združena potreba prenočevanja v Ljubljani, in to podraži potovanje za lokalni promet neizmerno.
In ravno tako Gorenjci za vračanje iz Ljubljane na Gorenjsko ne morejo porabljati prvi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 10 minut zjutraj in tudi drugi ne, ki odhaja iz Ljubljane ob 11. uri 50 minut dopoldne, kajti tudi pri teh je skorej vedno potrebno prenočevanje v Ljubljani.
Pa ne le za Gorenjsko, ampak zlasti za prebivalstvo mesta Ljubljanskega bi bil potreben tak vlak, kajti v Ljubljani vlada še vedno veliko pomanjkanje stanovanj, in tudi bivanje v Ljubljani je nezdravo zaradi prahu, ki ga prouzročuje razdiranje poslopij. Vsled tega bodo v več prilikah ukrenili Ljubljančani tako, da bodo družino poslali na deželo na stanovanje, in da bo glava družine v Ljubljeni ostala in da bo opravljal mož svoj posel po dnevi v uradu, v trgovini ali obrtniji, in se zvečer vozil k rodbini na deželo, zjutraj pa bo zopet nazaj v Ljubljano prihajal v svoj posel.
Tudi takim možem promet ne ugaja, kakor je sedaj vpeljan, kajti njim na razpolaganje stoji, ako hočejo iz Ljubljane iti na Gorenjsko, vlak, ki se vozi ob 4. uri popoldne iz Ljubljane, — pa ta je prezgoden, kajti ob tem času mora biti mož, če je uradnik, v uradu, in če je trgovec, v prodajalnici, — ali pa vlak, ki se vozi na Gorenjsko ob 12. uri 5 minut po noči, — pa ta vlak je prepozen, kajti če se tega posluži, potem je zopet skorej večji del noči izgubljen in torej manjka počitka. In ravno tako je, ako se popotnik vrača v Ljubljano drugo jutro ob 5. uri 52 minut, kar je iz razlogov, ki sem jih prej razvil, prezgodaj, ali pa z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 11. uri 26 minut dopoldne, kar je zopet prepozno, kajti če je,.recimo, uradnik, mora biti prej v pisarni.in ne sme priti šele opoldne okoli 12. ure.
238
XI. seja dne 31. januvarija 1896. —
Torej najbolj bi Gorenjcem in Ljubljančanom tak vlak ugajal, ki bi bil nekako tako urejen, kakor je bil urejen potresni vlak. Za tak vlak petezali so se ljudje, ko se je potresni vlak s 1. oktobrom 1895 odpravil, prav zelo. Pogostokrat so se izrekale v tem oziru želje in tudi peticije so se napravile. Deželni odbor kranjski je napravil peticijo, trgovinska in obrtniška zbornica, mestna občina Ljubljanska, potem mestne občine Loka, Kranj in Radoljca, in če sem prav poučen, tudi član državnega železniškega sveta, častiti naš gospod tovariš Luckmann se je potrudil v tej zadevi.
Toda, kakor sem od zanesljive stiani izvedel, stvar za ta vlak ne stoji prav ugodno. Izdelal se je namreč sedaj načrt voznega reda za gorenjsko progo in v njem tega vlaka ni in tudi ne enakega. V tem načrtu so le redni vlaki, ampak tak vlak, ki bi zadostoval lokalnemu prometu, tacega ni omenjenega. Vender se bo pa definitivni vozni red šele začetkom meseca- februvarija sestavljal. Sedaj so se namreč rekvirovale glede teh vlakov še nekatere informacije, za katere je določen kot termin 1. februvarij, in potem se bo sestavil definitivni vozni red za gorenjsko državno železnico.
Torej prihodnje dni se bo stvar odločila in zato mislim, gospoda moja, da je potrebno, da tudi visoki deželni zbor vstopi med tiste, ki želje izrekajo v tem oziru, kajti to je stvar, ki bi neizmerno olajšala lokalni promet na gorenjski železnici, ki bi pa tudi povzdignila ta promet, in bi ne bila v korist samo Gorenjcem in Ljubljančanom, ampak tudi železniški upravi, katera bi imela gotovo gmoten dobiček. To dokazuje skušnja lanskega leta. Na potresnem vlaku se je vršilo največ prometa, bil je zmirom napolnjen, med tem ko drugi, redni vlaki, niso bili tako napolnjeni.
Mislim torej, častiti gospodje, da ste prepričani, da je potrebno, da deželni zbor vstopi v to akcijo in zaradi tega si dovoljujem, toplo priporočati svoj predlog v sprejem in dovoljujem si še prositi, da se ta predlog ne izroči šele kakemu odseku in da bi se ne zahtevalo šele od odseka posebno poročilo, ker je stvar neizmerno nujna, kajti če ta teden ne pride prošnja od deželnega odbora na merodajno mesto, potem za letos oziroma za poletni čas ni mogoče več vplivati na vozni red in ne moremo doseči tacega vlaka, katerega sem naslikal kot našo željo.
Moj predlog se torej glasi:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	) Deželni zbor vojvodine Kranjske izreka, da bi bilo za olajšanje in povzdigo lokalnega osobnega prometa na gorenjski c. kr. državni železnici zelo potrebno, če bi se na progi Ljubljana-Trbiž ali vsaj na progi Ljubljana-Jesenice vpeljala 2 osobna vlaka, od katerih bi eden vsak dan odhajal iz Ljubljane okoli 7. ure zvečer, drugi pa prihajal iz Gorenjskega v Ljubljano okoli 8.—9. ure zjutraj.
2.	J Deželnemu odboru se naroča, da nemudoma odpošlje v smislu sklepa ad 1. sestavljeni prošnji na visoko c., kr. železnično ministerstvo na Dunaji in na c. kr. železnično ravnateljstvo v Beljaku.“
XI. SUmng mn 31. Immer 1896.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Ažman ima besedo.
Poslanec Ažman:
Visoka zbornica! Predlog, katerega je stavil častiti gospod predgovornik, vzet je meni kakor iz srca, zakaj tudi prebivalstvo na Bledu in v Bohinji si je želelo tega vlaka in je silno obžalovalo, ko je lanski potresni vlak s 1. oktobrom prenehal. Pridružujem se torej izpeljavam gospoda predgovornika in tudi iz svoje strani ta predlog najtopleje priporočam visoki zbornici v sprejem.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim takoj glasovati, ker glede na nujnost ne kaže, da bi se stvar šele izročila kakemu odseku. Gospodje, ki pritrjujejo predlogoma, katera je ravnokar prečita! gospod poslanec Globočnik, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predloga sta sprejeta.
Poslanec Hribar:
Prosim besede k drugemu predlogu! Visoka zbornica! Častiti gospod ulemeljevatelj sam je v drugem delu svojega predloga izrazil željo, naj bi deželni odbor nemudoma storil potrebne korake za dosego takega vlaka. Jaz bi si dovolil tu — sicer ne predlagati kak dodatek — vender pa izreči željo, naj bi deželni odbor zmatral izraz „nemudoma“ kot tak, da mu ni šele počakati na stenografiern zapisnik, temveč da stori primerne korake zares brez vsacega odloga.
Deželni glavar:
Deželni odbor jemlje to željo na znanje in bo, kakor je samo po sebi umevno, glede predloga gospoda poslanca Globočnika takoj potrebno ukrenil. Preidemo na dnevni red, na vrsto pride točka.
3. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora za dobo od I. januvarija do konec decembra 1895.
3. Rechenschaftsbericht des krainischen Lam desausschusses für die Zeit vom 1. Jam ner bis BL Dezember 1895.
Gospod poslanec Murnik ima besedo.
Poslanec ces. svčtnik Murnik:
Visoki zbor! Ker je navada v visokem dežel nem zboru, da se nekoliko toček iz letnega poroči -
239
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI Sitzung UM 31. Jänner 1896.
o delovanji deželnega odbora izroča vsako leto onim odsekom, ki se imajo že pečati z jednakimi rečmi, kakor se v teh oddelkih obravnavajo, mislim, da bi naj se tudi letos tega prijeli in nekatere točke letnega poročila, ki so bolj upravnega ali gospodarskega, ali pa bolj finančnega značaja, izročile upravnemu ali finančnemu odseku in z ozirom na to bi nasvetoval, da bi visoki zbor sklenil:
„Iz poročila o delovanji deželnega odbora za leto 1895. naj se izloči:
Iz § 3. A in B „Deželno-kulturne in agrarne razmero“ in § 6. „Občila“. Ta oddelka izročita se upravnemu in gospodarskemu odseku v pretres, in poročanje.
Iz § 5. naj se izloči točka 9. „Ljubljanskega mesta loterijsko posojilo“ in se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje.“
Deželni glavar:
Prosim glasovati o tem nasvetu. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu gospoda poslanca Murnika, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride
4.	Priloga 42. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove deželne bolnice.
4. Beilage 42. Bericht des Landesansschusses über deu Bau des neuen Landesspitales.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
5.	Priloga 41. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za leto 1896.
°* Beilage 41. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Lnndesfondes für das Jahr 1896 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu
Finanzausschüsse zugewiesen.)
odseku. — Wird dein
6. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o med okrajne ceste uvrščenem občinskem potu, ki se začenja na severnem koncu Kostanj e-vice pri Zagrebški državni cesti in drži na okrajno cesto Novo-jnesto - Meršečavas - Krško poleg Zameškega.
6.	Beilage 43. Bericht des Landesansschnsses in Angelegenheit der Einreihung des mit nördlichen Ende von Landstraß an der Agramer Reichsstraße beginnenden, zur Rudolsswert - Mersetschendors-Gurkselder Bezirksstraße bei Zamesko führenden Geineindeweges unter die Bezirksstraßen.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird bent Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
7.	Priloga 44. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži izkaz o potrebščini in pokritji za stavbo nove deželne bolnice za čas od leta 1890 do konca leta 1895.
7.	Beilage 44. Bericht des Landesausschusses, womit der Ausweis über das Erfordernis nud die Bedeckung für den Ban des neuen Laudesspitales pro 1890 bis Ende des Jahres 1895 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. ■—■ Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Daljna točka je:
8.	Priloga 36. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremenica, Osredek, Otave, Ravne pri Št. Vidu, Žilce in Štruklova vas iz občine Bloke in ustanovitve samostojne selske občine Žilce ter glede priklopitve te nove občine k sodnemu okraju Cerknica.
8. Beilage 36. Bericht des Landesansschusses. betreffend die Ansscheidnng der Stener-gemeiuden Cajnarje. Jeršiče. Kranjce. Kremenica. Osredek, Otave. Ravne bei St. Veit. Schilze und Strnkeldorf aus der Ortsgemeinde Oblak und Bildung der selbständigen Ortsgemeinde Schilze. sowie die Einverleibung dieser neuen Gemeinde zum Gerichtsbezirke Zirkniz.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Ker je to poročilo deželnega odbora že dalje časa v rokah častitih gospodov poslancev, mislim, da bi se poročevalec lahko oprostil branja tega poročila, posebno še zato, ker je cela stvar visokemu zboru iz prejšnjih obravnav že itak znana. Ako visoki zbor temu pritrdi, bi se prešlo takoj k obravnavi, doti č-nega zakona.
240
XL seja dne 31. januvarija 1896. — Predlagam torej:
„Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	) Nastopni načrt zakona se potrdi.
2.	) Prošnja zastopnikov davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremenica, Osredek, Otave, Ravne pri Št. Vidu, Žilce, Štruklova vas za izločitev iz sodnega okraja Ložkega in za priklopitev iz teh devet davčnih občin znova ustanovljene selske občine Žilce k okrajnemu sodišču Cerkniškemu se priporoča.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	) Dem nachfolgenden Gesetzentwürfe wird die Genehmigung ertheilt.
2.	) Das Ansuchen der Vertreter der Steuergemeinden Cajnarje, Jeršiče, Kranjce, Kremenca, Osredek, Otave, Ravne bei St. Veit, Schilze und Strukeldorf um Ausscheidung aus dem Bezirksgerichtssprengel Laas und Zuweisung der aus diesen neun Steuergemeinden neu zu bildenden Ortsgemeinde Schilze zum Bezirksgerichtssprengel Zirkniz wird befürwortet."
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
(bere: — liest:)
,,§ L
Davčne občine Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremenica, Osredek, Otave, Ravne pri Št. Vidu, Žilce in Štruklova vas se izločijo iz selske občine Bloke ter ustanove kot samostojna selska občina Žilce.
§ L
Die Steucrgemeinden Cajnarje, Jerschice, Krain-tsche, Kremenca, Osredek, Otave, Ravne bei St. Veit, Schilze und Strukeldorf werden aus der Ortsgemeinde Oblak ausgeschieden und als selbständige Ortsgemetnde Schilze constituirt."
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki hočejo sprejeti § 1., kakor je bil ravno prečitan, izvolijo us ta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 1. je sprejet. Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 2.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
.§ 2.
Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
XI. Sitzung ant 31. Muner 1896.
§ 2.
Mit dem Vollzüge sdieses Gesetzes ist Mein Minister des Innern beauftragt."
Deželni glavar:
Ako nihče ne želi besede (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) — glasujmo. Gospodje, ki pritrjujejo § 2., izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
Uvod se glasi: (bere: — liest:)
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthmnes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:"
Deželni glavar;
Želi kdo besede k uvodu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, ki pritrjujejo uvodu, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Uvod je sprejet. Prosim prečita ti naslov.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: —- liest:)
Zakon
z dne........................................j
veljaven za vojvodino Kranjsko,
glede izločitve davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Kranjce, Kremenica, Osredek, Otave, Kavne pri St. Vidu, Žilce in Štruklova vas iz selske občine Bloke.
Tukaj prosim popraviti „St. Vidu“ v „Št. Vidu“, (bere: — liest:)
(•$ e fett
bom............................................
wirksam für das Herzogthum Krain,
betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Cajnarje, Jerschitze, Krain tsche, Alvcmi’ttca, Osredek, .wto»C/ Ravne bei St. Veit, Schilze und Strnkeldorf aus der Ortsgemeinde Oblak.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k naslovu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet M) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki hočejo sprejeti naslov z navedenim popravkom, lzvollJ ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Naslov je sprejet.
XI. seja dne 31. januvarija 1896.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik;
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga, da se načrt zakona takoj potrdi v celoti. Prosim gospode, ki hočejo sprejeti načrtani zakon v celoti, da izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je sprejet tudi v celoti in s tem je rešen predlog 1. deželnega odbora. Prosim pre-čitati predlog 2.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
„2.) Prošnja zastopnikov davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Krajnce, Krem eni ca, Osredek, Otave, Ravne pri Št. Vidu, Žilce, Štruklova vas za izločitev iz sodnega okraja Ložkega in za priklopitev iz teh devet davčnih občin znova ustanovljene selske občine Žilce k okrajnemu sodišču Cerkniškemu se priporoča.
2.) Das Ansuchen der Vertreter der Stenerge-meinbcii Cajnarje, JcrZice, Kranjce, Kremenca, Osredek, Otave, Ravne bei St. Veit, Schtlze und Strnkeldorf um Ausscheidung ans dem Bezirksgerichtssprengel Laas und Zuweisung der aus diesen nenn Stenergemeinden neu zu bildenden Ortsgemeinde Schilze zum Bezirksgerichtssprengel Zirkniz wird befürwortet."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
9. Priloga 37. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Unec in Rakek iz selske občine Planina, ustanovitve istih kot samostojna selska občina Rakek in priklopitev k sodnemu okraju Cerkniškemu.
9, Beilage 37. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Ausscheidung der Stcuer-gemeinden Manuiff und Rakek aus der Ortsgemeinde Planina, Coustituirung derselben als selbständige Ortsgemeinde Rakek und Zuweisung dieser zum Gerichtsbe-ztrke Zirkniz.
- XI. Sitzung mit 31. Jänner 1896.	241
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
V tem poročilu se istotako na to sklicujem, kar sem izrazil o prilogi 36., da bi se ne bralo celo precej obširno poročilo, ker je stvar iz prejšnjih obravnav že itak znana in da bi se precej prestopilo v nadrobno razpravo.
Predlagam :
„Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	) Nastopnemu načrtu zakona se pritrdi.
2.	) Izločitev novo ustanovljene selske občine Rakek, obsegajoče davčni občini Unec in Rakek, iz okoliša sodnega okraja Logaškega in priklopitev iste k sodnemu okraju Cerkniškemu se priporoča.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	) Dem nachfolgenden Gesetzentwürfe wird die Genehmigung ertheilt.
2.	) Die Ausscheidung der neuzubildenden Ortsgemeinde Rakek, umfaßend die Steuergemeinden Maunitz und Rakek, ans dem Sprengel des Gerichtsbezirkes Loitsch und Zuweisung derselben zum Gerichtsbezirke Zirkniz wird befürwortet."
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej prestopimo v specijalno debato in prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
(bere : — liest:)
㤠I-
Davčni občini Unec in Rakek izločite se iz selske občine Planina ter ustanovite kot samostojna selska občina Rakek.
§ I-
Die Stenergemeinden Maunitz und Rakek werden ans der Ortsgemeinde Planina ausgeschieden und als selbständige Ortsgemeinde Rakek constituirt."
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode poslance, ki glasujejo za § 1.. da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
(bere : — liest:)
I 2.
Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist Blein Minister I des Innern beauftragt."
242	XI. seja dne 31. januvarija 1896.
Deželni glavar:
Ako nihče ne želi besede (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) prosim za glasovanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo § 2. izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
§ 2. je sprejet.
Prosim prečitati uvod in naslov.
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
(bere : — liest:)
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthnmes Kram finde ich anzuordnen, wie folgt."
Zakon
z dne...........................................t
veljaven za vojvodino Kranjsko.
glede Izločitve davčnih občin Unec in Rakek iz selske občine Planina.
Gesetz
vom.............................................'
wirksam für das Herzogthum Krain,
betreffen? Ehe Ausscheidung der -Steuer gemein den Maunitz und Rakek ans der -Ortsgeineinde Planina.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k uvodu in naslovu načrta-nega zakona?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki potrjujejo uvod in naslov, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Uvod in naslov sta sprejeta.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Gospodje, ki hočejo potrditi ravnokar v drugem branji sprejeti načrt zakona tudi v tretjem branji, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrtani zakon je sprejet v celoti in s tem je rešen predlog 1. deželnega odbora.
Gospod poročevalec izvoli prečitati predlog 2.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
,,2.) Izločitev novo ustanovljene selske občine Kakek, obsegajoče davčni občini Unec in Pmkek, iz
- XI. Silnimi ant 31. Immer 1896.
okoliša sodnega okraja Logaškega in priklopitev iste k sodnemu okraju Cerkniškemu se priporoča.
2.) Die Ausscheidung der neuzubildenden Ortsgemeinde Rakek, umfassend die Steuergemeinden Mannitz und Rakek, aus dem Sprengel des Gerichtsbezirkes Loitsch und Zuweisung derselben zum Gerichtsbcfirke Zirkniz wird befürwortet".
Deželni glavar:
Želi kdo besede k temu predlogu.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidemo na glasovanje. Gospodje, ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog 2. je sprejet.
Daljna točka je:
10. Priloga 38. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Leskovec in Senuše iz selske občine Krške, potem glede izločitve davčnih občin Vernovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter združitve teh štirih davčnih občin s selsko občino Leskovec.
10. Beilage 38. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Ausscheidung der Steuer-gemeinden Haselbach und Scunschc ans der Ortsgemeinde Gurkfeld, und die Ausscheidung der Steuergemeinden Deruovo und Groffpndlog ans der Ortsgemeinde Zirkle und Vereinigung dieser vier Steuer-gemeinden zur Ortsgcmeittde Haselbach.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Tudi ta stvar je bila že večkrat v obravnavi v visoki zbornici in ker je poročilo deželnega odbora že več dni v rokah častitih gospodov poslancev, menim, da mi tega poročila ni treba prečitati, temveč prosim, da se takoj preide v nadrobno razpravo načrtanega zakona.
Predlagam:
„Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	) Nastopnemu načrtu zakona se pritrdi.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje potrjenje.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	) Dem nachstehenden Gesetzentwürfe wird dic Genehmigung ertheilt.
2.	)_ Der Landcsausschuss wird beauftragt, Die Allerhöchste Sanction diesem Gesetzentwürfe zu crwirteii.
Predno se prestopi v nadrobno razpravo, P1'0' sim še, da se v naslovu načrtanega zakona v slo-
XI. seja due 31. januvarija 1896. — XI. Sitzmist mn 31. Winter 1896.
243
venskem tekstu, v predzadnji vrsti beseda „s“ premeni v „v“ — in dalje — da se v nemškem tekstu v § L, v 4. vrsti po besedi „und" vrine beseda „wird".
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato. Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prestopimo v specijalno razpravo.
Prosim prečitati § 1.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere : — liest:)
§ L
Davčni občini Leskovec in Senuše izločite se iz selske občine Krško in davčni občini Dernovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter se iz teh štirih davčnih občin ustanovi samostojna selska občina Leskovec.
Nemški tekst se ima z ozirom na popravek, katerega sem prej omenil, glasiti tako-le: (bere: — liest:)
§ I-
Die Steuergemeinden Haselbach und Scnusche werden ans der Ortsgemcinde Gurkfeld und die Steuer-gemeinden Dernovo und Großpndlog aus der Ortsgemeinde Zirkle ausgeschieden, und wird ans diesen vier Steucrgcmcinden die selbständige Ortsgemeinde Hasclbach constituirt.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k § 1.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospodje, ki pritrjujejo § 1. načrtanega zakona, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
.§ 2.
Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
nisi,n- S	Vollzüge dieses Gesetzes ist Mein Mi-
,IU "es Innern beauftragt."
Deželni glavar:
:o nihče ne želi besede (Nihče taub meldet sich.) — prosim za
se ne oglasi.
prosim gospode, ki hočejo glasovati za § 2., da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 2. je sprejet.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita uvod in naslov zakonskega načrta.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere : — liest:)
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Über Antrag des Landtages Meines Herzogthumes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:
Zakon
z dne........................................,
veljaven za vojvodino Kranjsko,
glede izločitve davčnih občin Leskovec in Semiše iz selske občine Krško, potem davčnih občin Dernovo in Veliki Podlog' iz selske občine Cerklje in združitve teh štirih davčnih občin v selsko občino Leskovec.
Gesetz
vom..........................................,
wirksam für das Herzogthuin Krain,
betreffend die Ausscheidung der Steuergemeinden Haselbach und Senusche ans der Ortsgemeindc Gurkfeld, daun der Steuergemeiiiden Dernovo und Großpndlog aus der Ortsgemeinde Zirkle und Vereinigung dieser vier Steuergemeinden zur Ortsgemcinde Haselbach.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k uvodu in naslovu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo z uvodom in naslovom, da izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Uvod in naslov sta sprejeta.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Predlagam, da se načrtani zakon takoj sprejme tudi v celoti.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga glasovanje v celoti. Gospodje, ki potrjujejo načrtani zakon v tretjem branji, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je v celoti sprejet in torej je sprejet tudi predlog 1. deželnega odbora.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita še drugi predlog.
244
XI. seja dne 31. jamivarija 1896.
XI. KUmng um 31. Jänner 1896.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere : — liest:)
,2.) Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje pritrjenje.
2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Sanction diesem Gesetzentwürfe zu erwirken."
Deželni glavar:
Predno se prične nadrobna razprava, prosim v slovenskem tekstu popraviti v naslovu in v §. 1. načrtanega zakona besedo „Katzendorf“ v „Mačkova-vas".
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, da prečita §. 1.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem nasvetom, da izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki dnevnega reda:
11. Priloga 39. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Bele iz občine Kočevje.
11. Beilage 39. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Ausscheidung der Steuer-gemeinden Katzendors und Sele ans der Orts gemeinde Gottschee.
Poročevalec ces. svetnik Murnik :
Ta stvar je visokemu zboru iz zadnjega rednega zasedanja dobro znana in se je takrat sklenil jednaki zakon, kakor je predležeči, samo da se je še vas Mooswald tema dvema davčnima občinama priklopila. Ker pa vas Mooswald topografično ni v zvezi ž njima, nastala je težkoča, da se načrtani zakon ni mogel priporočiti v Najvišje potrjenje. Z ozirom na to, da se je stvar že lani razpravljala in je častitem gospodom tovarišem znana, prosim da se prestopi v nadrobno razpravo.
Predlagam :
„Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	) Deželnemu odboru se naroča, da umakne v deželnozborski seji z dne 15. februarija 1895. 1. skleneni načrt zakona „o izločitvi davčnih občin Katzendorf in Sele ter v davčni občini Kočevski ležeče vasi Mooswald iz selske občine Kočevje.“
2.	) Nastopni načrt zakona se odobri.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	) Der Landesausschuss wird beauftragt, den in der Landtagssitzung vom 15. Februar 1895 beschlossenen Gesetzentwurf, „betreffend die Ausscheidung der Steuer-gemeinden Katzendorf und Sele und des in der Steuer-gemeinde Gottschee gelegenen Dorfes Mooswald aus der Ortsgemeinde Gottschee" — zurückzuziehen.
2.	) Dem nachfolgenden Gesetzentwürfe wird die Genehmigung ertheilt."
Poročevalec ces. svčtnik Murnik:
§ 1. se ima v zmislu prej omenjenega popravka glasiti:
(bere: — liest:)
,§ I-
Davčni občini Mačkovavas in Sele izločite se iz selske občine Kočevje ter se ustanovite kot samostojna selska občina Sele.
§ I-
Die Steuergemeinden Katzendorf und Sele werden aus der Ortsgemeinde Gottschee ausgeschieden und als selbständige Ortsgemeinde constituirt."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo § 1. kakor ga je preči tal gospod poročevalec, izvolijo listati.
(Obvelja. — Angenommen.!
§ 1. je sprejet. Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 2.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
㤠2-
Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes nister des Innern beauftragt."
ist Mein M-
Deželni glavar:
Želi kdo besede?	,,,
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet )U'l).)
Ker ne, prosim za glasovanje in prosim, ( gospodje, ki potrjujejo § 2., izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto. Gospod poročevalec izvoli pre uvod in naslov.
citati
245
Xi. seja due 31. januvavija 1896. — XL Sitzung am 31. Immer 1896.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
(bere : — liest:)
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Über Antrag des Landtages Meines Herzog-thumes Krain finde Ich zu verordnen, wie folgt:" Kakor v § 1. ima se tudi v naslovu beseda „Katzendorf“ prem eni ti v „Mačkovavas“ tako, da se naslov glasi:
(bere: — liest:)
Zakon
z dne...........................................,
veljaven za vojvodino Kranjsko
o izločitvi davčnih oh čin Mačkovavas in Sele iz seiske občine Kočevje.
Gesetz
bom.............................................,
wirksam für das Herzogthum Krain,
betreffend die Ausscheidung der «teiergemeinden Katzendorf und Sele ans der .Ortsgemeinde Gottschee.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k uvodu ali naslovu?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, glasujmo. Gospodje, ki se strinjajo z uvodom in naslovom naertanega zakona, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Uvod in naslov sta potrjena.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Predlagam, da se načrtani zakon sprejme še v tretjem branji.
1.) Der Landesausschnss wird beauftragt, den in der Landtagssitzung vom 15. Februar 1895 beschlossenen Gesetzentwurf, „betreffend die Ausscheidung der Steuer-gemeinden Katzendorf und Sele und des in der Steuer-gemeinde Gottschee gelegenen Dorfes Mooswald aus der Ortsgemeinde Gottschee" zurückzuziehen."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode, ki pritrjujejo temu predlogu, da izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem je točka rešena. Na vrsto pride:
12. Ustno poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se dopolnuje $ 13. zakona z dne 26. oktobra 1887. L, dež. št. 2 iz 1. 1888, o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi do-tičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja (k prilogi 32.).
12. Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ansschnffes über die Regierungsvorlage eines Gesetzentwurfes, womit der § 13 des Gesetzes vom £6. October 1887, L. G. B. Nr. 2 ex 1888, betreffend die Theilung gemeinschaftlicher Grundstücke und die Rcgnlirung der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Beuütznngs-nnd Berwaltungsrcchte, ergänzt wird (zur Beilage 32).
Poročevalec dr. Tavčar:
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga glasovanje v ce-0 i. Gospodje poslanci, ki hočejo glasovati za to, ushti Za*COn 9olj'di takoj v tretjem branji, izvolijo
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt zakona je v tretjem branji sprejet in eni je rešen tudi nasvet 2. deželnega odbora, osmi gospoda poročevalca da prečita še 1. predlog.
1 oročcvalcc ces. svetnik Murnik:
(bere: — liest:)
v	(delnemu odboru se naroča, da umakne
sklpno,n0Z30rski sej' 2 dfie 15. februarija 1895. 1. Mnčli-n,' naČrt Z£d(0na „o izločitvi davčnih občin ležpčp aVas l1) S6'6 ter v davčni občini Kočevski vasi Mooswald iz seiske občine Kočevje.“
Visoka zbornica! G. kr. vlada je predložila načrt zakona, s katerim naj bi se popolnil, oziroma razširil § 13. deželnega zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zale. št. 2 iz leta 1888.
V tem paragrafu navaja deželni zakon iz omenjenega leta, katere osobe se sme klicati pri agrarnih operacijah k poslu agrarnih komisarjev. V prvi vrsti se omenjajo tiste osobe, ki so izprašani juristi; po drugem odstavku tega paragrafa pa je dopustno klicati k poslu agrarnih komisarjev tudi osobe, ki so teoretično in praktično izvežbani, in ki spadajo, kakor se zakon izraža, „k učenim gospodarjem ali gozdarjem“, welche theoretisch gebildete Land- und Forstwirte sind". Sedaj pa je izdalo ministerstvo za poljedelstvo nek ukaz z dne 18. novembra 1895, s katerim se določajo predmeti, iz katerih morajo napraviti izpit osobe, ki hočejo vstopiti v službo pri državnem gospodarstvu, pri domenah, ali pri fondu grške cerkve v Bukovini. Ta skušnja bbsega različne predmete, peča se, v kolikor je potrebno,
246
A'!, seja due 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung mit 31. Mittler 1896.
s pravoslovjem in peča se tudi s tistimi praktičnimi predmeti, katere mora poznati agrarni komisar.
Vsekako je gotovo, da bodo osebe, ki bodo napravile tako skušnjo, bolj sposobne, prevzeti posel agrarnih komisarjev, nego tiste osebe, ki so sedaj omenjene v drugem odstavku § 13. obstoječega zakona. Predloženi zakonski načrt namerava torej med prvo vrsto oseb, ki so sedaj imenovane v § 13. deželnega zakona in med tiste osebe, katere omenja dotični paragraf v zadnjem odstavku, uvrstiti še tiste osebe, ki so napravile skušnjo na podlagi naredbe poljedeljskega ministerstva, z dne 18. novembra 1895, tako da lahko dobijo kako z IX. činovnim razredom združeno mesto v stanu uradnikov pri upravi državnih in zakladnih posestev.
Torej sama na sebi je stvar taka, da mora vsakdo pripoznati, da se da priporočiti, ker je želeti, da .se število oseb, iz katerih se lahko vzamejo agrarni komisarji, kolikor mogoče pomnoži. In to zategadelj, ker je znano, da ima vlada tedaj sitnosti, kadar išče sposobnih agrarnih komisarjev. Želeti pa je, da se pomnoži to število z osobami, ki nimajo strogih jurističnih skušenj, ki se zahtevajo od oseb prve vrste, ki pa vender ne spadajo v zadnjo vrsto.
V tem oziru je stvar popolnoma jasna in v odseku ni bilo nobenega dvoma, da bi nasvetovani zakon ne bil koristen. Izrekli so se samo dvomi, da bi se bilo morda bati, da pridejo v deželo za agrarne komisarje mlade osebe, ki bodo napravile dotično skušnjo na podlagi ministerske odredbe, ki pa na eni strani ne bodo imeli potrebne praktične znanosti, na drugi strani pa ne jezikovne izvežbanosti. Od strani vlade se je pa dalo zatrdilo, da na kaj tacega ni misliti, posebno ne glede jezika, ker to mora vsak priznati, kdor pozna posel agrarnega komisarja, ki občuje s priprostim ljudstvom in v katerega poklic v prvi vrsti spada, da različne prepire kolikor mogoče z lepa poravna, da je absolutno nemogoče, da bi se človek, ki je izprašan na podlagi te ministerske naredbe, nastavil v deželi za komisarja pri agrarnih operacijah, ako ne izkaže ob jednem tudi potrebnega jezikovnega in praktičnega znanja.
Zato sem jaz za svojo osebo prepričan in tudi upravni odsek je bil mnenja, da je to resnica, ker sicer bi agrarni komisar pri dotičnih razpravah niti mazinca ne mogel vzdigniti. V tem oziru zakon, ki ima namen razširiti število osob, ki se lahko vzamejo za agrarne komisarje, nikakor ne more slabo vplivati na faktične razmere v naši deželi in zategadelj si usojam staviti nasvet:
Visoka zbornica skleni:
„1.) Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi;
2.) Deželnemu odboru se naroča, da izprosi Najvišje potrjenje.“
Sicer pa predlagam, da visoka zbornica izvoli prestopiti v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo in prosim gospoda poročevalca, da prečita načrt zakona.
Poročevalec dr. Tavčar:
(bere: — liest:)
§ I-
Za krajne komisarje se smejo razven oseb, za-znamenovanih v § 13. zakona z dne 26. oktobra 1887. leta, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., postaviti tudi takšne osebe, ki so v zrni slu ukaza poljedelskega ministerstva z dne 18. novembra 1895. L, drž. zak. št. 175, usposobljene v dosego kakšnega z IX. činovnim razredom združenega mesta v stanu pravoslovno - upravnih uradnikov pri upravi državnih in zakladnih posestev ter imajo za razdelbeno in uredbeno postopanje potrebne zemljedelske znanosti.
' § I-
Zn Localcommissären können anßer den im § 13 des Gesetzes Vom 26. October 1887, L. G. B. Nr. 2 ex 1888, bezeichneten Personen auch diejenigen bestellt werden, welche im Sinne der Verordnnng des Acker-banministerinms vom 18. November 1895, R. G. B. Nr. 175, zur Erlangung einen mit der IX. Rangsclasse verbundenen Stelle int Stande der juridisch-administrativen Beamten der Staats- nnd Fondsgnterverwaltung befähigt sind nnd die für das Theilnngs- nnd Reguliriiiigs-verfahren erforderlichen landwirtschaftlichen Kenntnisse besitzen.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 2.
Mojim ministrom za poljedelstvo, notranje stvari in za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes sind Meine Minister für Ackerbau, Inneres und Justiz beauftragt.
(Obvelja. — Angenommen.)
S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzog-thumes Kram ftnbc ich anzuordnen, wie folgt:
Zakon
z dne........................
8 katerim se dopolnil je § 13. zakona z dne 26. oktobra 1888. h, dež. zak. št! 2 iz 1. 1888., o razdelki skupina zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanj, in oskrbovanja.
Gesetz
vom........................
womit der § 13 des Gesetzes vom 26. October 188h L. G. B. Rr. 2 ex 1888, betreffend die Theilung u'
247
XI. seja due 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung mit 31. Winter 1896.
meinschaftlicher Grundstücke und die Regnlirnng der hierauf bezüglichen gemeinschaftlichen Benützungs- und Verwaltnngsrechtc, ergänzt wird.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde uvodu in naslovu načrtanega zakona, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec dr. Tavčar:
Predlagam, da se načrt zakona sprejme še v tretjem branji.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga glasovanje o celoti. Prosim torej gospode, ki sprejmejo načrtani zakon v celoti, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Zakon je sprejet v celoti in s tem je sprejet tudi prvi odsekovi predlog.
Drugi predlog se glasi:
,,2.) Deželnemu odboru se naroča, da izprosi Najvišje potrjenje“.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in s tem je ta točka dnevnega reda rešena; na vrsto pride:
13. Ustna poročila finančnega odseka:
«) o prošnji ljudskih učiteljev za potresne podpore;
IB. Mündliche Berichte des Finanzausschusses:
a) über feie Petition feer Bolksschullehrer um Bewilligung Von Erfebebenzulagen;
Poročevalec Klun:
Visoki deželni zbor! V 111. seji izrednega zase-anja, dne 29. julija leta 1895. je bil dovolil visoki cezelm zbor ljudskim učiteljem od potresa prizadeli krajev do konca 1. 1895 izredno doklado, ki je pn učiteljih ,z družino znašala 20°/o, pri drugih pa
■ ° J°, Vl'hovih aktivitetnih užitkov. Od te doklade je dobilo:
k v mestu ljubljanske « učiteljev in učiteljic sk
an 2' v okolici ljubljanski -Ö učiteljev in učiteljic sk
3.	v okraji kamniškem -4 učiteljev in učiteljic sk
4.	v okraji kranjskem b učiteljev in učiteljic sk
1 ueitel'0lCra^ t'oslojnskei 102 ueitelja in učiteljic sku
3.989 gld.		36	kr.
1.818	;;	52	»
1.780	v	50	»
475	,,	46	))
68		—	
8.131	gld.	84	kr.
Pozneje so vložili pri deželnem šolskem svetu prošnjo za to podporo nadučitelj Anton Javoršek in učiteljica Frančiška Wrus v Šiški, prej učiteljica pri D. M. v Polji, in učiteljstvo v Šmariji.
Pa tudi okrajni šolski svet v Kranji, ki je bil izprva v podporo predlagal samo 5 učiteljev iz Škofje Loke in jednega učitelja iz Smlednika, predlagal je pozneje deželnemu šolskemu svetu, da naj se izvan-redna doklada dovoli tudi še učiteljem v Kranji, Primskovem, Predosljih, Preddvoru, Olševku, Vele-sovem, Votiern, Sent Juriji, Cerkljah, Trbojah, Stražiš!, Besnici, Žabnici, Selcah, Retečah, Poljanah in na Trati. Posebej so pri deželnem šolskem svetu prosili podpore učiteljsko društvo v okraji Kranjskem, pa učitelji v Votiern, Velesovem, v Preski, pri sv. Trojici v okraji Kamniškem in na Brezovici.
Za podaljšanje lani dovoljenih podpor so vložili pri deželnem šolskem svelu prošnje vodstva vseh mestnih šol v Ljubljani po vodstvu II. mestne deške šole, učitelji v Št. Vidu, Domžalah, Mengšu, Nevljah, Vodicah, na Homcu, učiteljstvo deške in dekliške šole v Kamniku in učitelji okolice ljubljanske, ki v dotični prošnji pravijo, da naj se ta podpora tudi za preteklo leto pripozna vsem učiteljem in učiteljicam, ki je dozdaj niso dobili, dasi so bili tudi oni poškodovani po potresu.
Učitelji deške šole v Škofji Loki so poslali prošnjo za podaljšanje potresne doklade naravnost visokemu deželnemu zboru samemu.
Vse prej omenjene prošnje je predložil deželni šolski svet po deželnem odboru visokemu deželnemu zboru pridejavši jim- obširno poročilo, v katerem sicer priznava, da bodo v nekaterih krajih nasledke lanskega hudega potresa morda čutili tudi še letos, ali morebiti celo še v prihodnjih letih, ali ob jednem pristavlja, da so izvzemši Ljubljano in najbližnjo okolico njeno že povsod nastale normalne razmere, in da glede izrednih podpor nikjer več ni tako nujne potrebe, kakor v preteklem letu. V vseh prošnjah tožijo prosilci o silni dragini, katera je baje povsod nastala vsled potresa, in neki prosilec v zgled te velike draginje posebej omenja, da se je seženj drv prej dobival za 6 gld., zdaj pa stane še enkrat toliko, namreč 12 gld. Ali to je pretirano, ker so še tukaj v Ljubljani, kjer prebivalstvo vender najprej in najbolj čuti draginjo, ravno drva letos še ceneja, kakor so bila pred potresom. Razim tega je treba pomniti, pravi deželni šolski svet, da večja draginja v nekaterih krajih ni nastala vsled potresa, ampak iz vse drugih uzrokov.
Dalje omenja deželni šolski svet, da so dobili ljudski učitelji primeroma višjo podporo, kakor državni uradniki, in da bi bil normalno-šolski zaklad jako hudo prizadet, če bi se ustreglo vsem prošnjam in bi se morala tudi letos plačati jednako velika, ali pa še višja izredna podpora, kakor v preteklem letu. Zato priporoča, da naj se izredna podpora dovoli le še učiteljskemu osobju v Ljubljani in Šiški, kjer bodo zaradi podiranja hiš in novih stavb ljudje skupaj vreli in življenje podražili. Ta podpora naj bo samo jednokratna doklada k stanarini, ter naj znaša 40 °/o postavno dovoljene stanarine, pri njih pa, ki nimajo stanarine, po 20 gld. za vsacega.
248
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung rt Ut 31. Anuniir 1896.
Za mestno učiteljsko osobje in šolskega sluga pa za učitelja pri sv. Petru v Ljubljani bi se po tem
razmerji potrebovalo.....................1.524 gld.
za učiteljstvo v Šiški pa................ 52	„
torej skupaj .	1.576 gld.
Razun tega priporoča deželni šolski svet, za preteklo leto dovoliti podpori samo za nadučitelja Antona Javorška in učiteljico Frančiško Wrus v Šiški, ki sta bila pri zadnjem priznavanji potresne doklade le slučajno prezrta, kar bi po razmerji lani dovoljenih podpor pri prvem znašalo 83 gld., pri drugej 39 gld., torej za oba skupaj 122 gld. Ge ta znesek prištevamo gori izračunjenemu znesku, znašala bi po nasvetu deželnega šolskega sveta vsa za leto 1896 namenjena potresna podpora 1698 gld.
Finančni odsek je uvaževal razloge deželnega šolskega sveta in se načelno z njim strinja v tem, da naj se potresna podpora dovoli le še mestnemu učiteljstvu in učitelju pri sv. Petru, kakor tudi šolskemu slugi v Ljubljani in učiteljstvu v Šiški.
Tudi v tem se finančni odsak pridružuje predlogom deželnega šolskega sveta, da naj se ta podpora dovoli samo še za leto 1896 enkrat za vselej in sicer pod naslovom stanarinske doklade. Samo glede visokosti te stanarinske doklade se je v finančnem odseku poudarjalo, da je 40°/o od postavno dovoljene stanarine, oziroma 20 gld. za nje, ki nobene stanarine nimajo, pri sedanjih visokih najem-ščinah za stanovanja nekoliko prepičla podpora in da naj bi se povikšala na 60°/o, oziroma na 40 gld. Finančni odsek se je odločil, visokemu deželnemu zboru priporočati srednji znesek, to je 50°/o pri-klado k postavni stanarini za vse, ki stanarino dobivajo, oziroma po 30 gld. za nje, ki stanarine nimajo, kar bi vsega skupaj znašalo i960 gld., to je za 384 gld. več, kakor priporoča deželni šolski svet.
Glede preteklosti se finančni odsek strinja z deželnim šolskim svetom, da naj se za 1. 1895. potresna podpora dovoli samo učitelju Javoršku in učiteljici Wrus v istem znesku, ki ga priporoča deželni šolski svet.
Vse te podpore bi zadevale prav za prav normalno šolski zaklad, čigar primanjkljaj bi se vsled tega povikšal za 2.082 gld. (1.960-j- l22 gld.), Ker je pa proračun normalno-šolskega zaklada že rešen in se primankljej njegov pokriva iz deželnega zaklada, priporoča finančni odsek, da naj se ta podpora kot izredna potrebščina izplača naravnost iz deželnega zaklada.
Predlogi finančnega odseka se torej glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
,,1.) Učiteljskemu osobju ljudskih šol Ljubljanskih s šolskim slugam vred, kakor tudi učiteljskemu osobju pri sv. Petru v Ljubljani in v Šiški pri Ljubljani se dovoljuje iz deželnega zaklada za
1.	1896. še jednokratna potresna podpora, ki naj znaša pri učiteljstvu, katero dobiva stanarino, po 5U°/o njegove postavno določene stanarine, pri onih pa, ki stanarine ne dobivajo, po 30 gld. za vsakega.
2.) Razun tega se dovoljuje za preteklo leto nadučitelju Antonu Javoršku v Šiški potresna doklada 20"/» aktivitetnih užitkov njegovih v znesku
83 gld., učiteljici Frančiški Wrus v Šiški pa 15°/o taka doklada v znesku 39 gld.
3.) S tem so rešene vse prošnje učiteljskega osobja glede podelitve ali podaljšanja potresnih doklad“.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? Gospod poslanec Globočnik ima besedo.
Poslanec Globočnik:
Častita gospoda! Potres lanskega leta je go-j tovo veliko škode napravil zlasti v Ljubljani, ampak oškodoval je tudi Gorenjske kraje, Gorenjska mesta, zlasti Kranj in Loko. Največ škode so imeli seveda hišni posestniki, v drugi vrsti pa tudi tisti, ki so imeli stalne plače, zlasti uradniki in učitelji. Uradnikom, ki kolikor toliko večje plače uživajo, se to ni tako poznalo, učiteljem pa se je hudo poznalo, kajti stanovanja so postala dražja, selitve so bile potrebne in druge življenske potrebe so se tudi podražile. Samo glede lesa za kurjavo potrdim iz lastne skušnje, da se je druga leta seženj plačeval po 4 gld. 80 kr. ali 5 gld., letos pa smo plačevali seženj po 7 gld., po 12 gld. seveda ne, kakor neki prosilci trde, ampak po 7 gld. To je torej pri jed-nem predmetu precejšno podraženje, in ravno tako so se pri drugih predmetih za življenske potrebe cene kolikor toliko podražile. Torej bi jaz mislil, da so tudi učitelji Kranjskega in Loškega mesta podpore potrebni in zaradi tega bi si usojal predlagati :
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Ljudskim učiteljem v Kranji in Škofji Loki dovoli se iz deželnega zaklada potresna podpora za 1. 1896. in sicer vsacemu po 30 gld.“
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustali.
(Podpre se. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in je torej v debati. Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
stavil
Visoka zbornica! Jaz sicer ne bom nilcakega posebnega predloga, temveč bom koncn^ moral glasovati za predlog, kateri je v imenu tmanc nega odseka stavil častiti gospod poročevalec; ven e sem se pa k besedi oglasil zato, da v tej zborni konštatujem, da se vselej takrat, kadar učitelji p čakujejo nekolike dobrohotnosti od visoke zbornični postopa proti njim nekako preveč po mačehovs • Učiteljski stan je težaven stan in malokateri s si v resnici tako težko prisluži svoj bori kruh, ka^ ravno učiteljstvo, pri vsem tem da ima veliko
XL seja due 31. januvavija 1896. — XI. KitzUNg mit 31. Jüinui'f 1896.
249
govornost in da ima skrbeti za izomiko naše mladine; ali vender, gospoda, vkljub temu. da je visokemu deželnemu zboru dobro znano, kako pičlo so v Ljubljani odmerjene učiteljske plače in se visoka zbornica svoje dni ni mogla odločiti za moj predlog, da bi se Ljubljanskemu učiteljstvu plače povišale, predlaga c. kr. deželni šolski svet draginjske doklade tako borne, kakor bi se komaj predlagati mogle za poslednjega delavca.
Le pomislite: za učitelje zadnje vrste so se predlagale samo priklade po 20 gld. na leto to je 5 kr. na dan, tako da bi ubogi gospodje učitelji lahko peli z narodno pesmijo: „Pet krajcarjev ’mam, pa jih lahko ven dam“. Končno se v finančnem odseku, dasiravno sem stavil predlog, naj bi se ta podpora izdatneje povišala, ni moglo doseči več, kakor povišanje za 10 gld. Torej pride pri poslednji vrsti učiteljev, o katerih govorim, vsled povišanja draginjske doklade od 20 gld. na 30 gld., na vsakega učitelja na. dan 8'3 kr. To je tako majhna podpora, da bi si jo bila visoka zbornica končno tudi lahko prihranila, dasiravno bo seveda učiteljem tudi teh 30 gld. na leto prav prišlo. Ker pa vem, da bi kak predlog na povišanje te podpore, alco bi ga hotel staviti, ne našel prijaznega odmeva v visoki zbornici in bi si ne mogel pridobiti večine, zaradi tega samo izrekam željo, naj bi visoka zbornica, kadar bo zopet razpravljala o kakih željah in opravičenih zahtevah učiteljskega stanu, nasproti tem željam in zahtevam postopala nekoliko dobro-hotneje, kakor danes.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
her ne, ima besedo gospod poročevalec Klun.
Poročevalec Klun:
Jaz moram v imenu finančnega odseka zagovarjati predloge, katere je on soglasno sklenil in katere priporoča visokemu zboru v sprejem. Gospodu poslancu Hribarju moram omenjati, da je visoki deželni zbor še pri vsaki priliki nasproti učiteljem pokazal svojo dobrohotnost in jako malo prošenj učiteljev je še bilo, na katere se visoki zbor ni mogel ozirati, ampak ki jih je naravnost odklonil, az mislim, da bi se ta dobrohotnost pokazala še v veliko večji meri, ako bi naša dežela sploh bila v stanu, kaj več storiti za učitelje, kakor more stoli I po svejih skromnih močeh. Ravno letos je pa ezela v tako veliki zadregi, da se na želje učiteljev ae more ozirati v tako obilni meri, kakor bi se egmlo sicer zgoditi, zato moram, prav iz tega az oga nasprotovati tudi nasvetu, katerega je stavil as l l gospod poslanec Kranjskega in Loškega mesta.
o 1 ,se mi ozirali na njegov predlog, utegnilo bi v ,r	zakaj smo se ozirali ravno na učitelje
™ v Loki (Poslanec Povše: — Abgeordneter tplio * "Dobro, dobro!“) in zakaj ne tudi na uči-Kamniku, Tržiči, na Vrhniki itd., ker se je 1 ce a vrsta učiteljev oglasila za to podporo,
deloma takih, ki jo že imajo in prosijo podaljšanja, deloma takih, ki si jo mislijo šele pridobiti ? Ali, gospoda moja, jaz mislim, da je deželni šolski svet pravo pogodil, ko je rekel, da razmere niso več tako silne, da bi se morale učiteljem sploh take podpore dovoljevati, ampak da to kaže le še glede Ljubljane, kjer se bo vsled mnogih novih stavb stekalo mnogo unanjih ljudi, kar bo življenje silno podražilo. Dalje treba pomisliti, da bi tudi silno močno zadelo deželni zaklad, ako bi hoteli te podpore dovoliti vsem učiteljem, ki so se zanjo oglasili.
Mislim torej, da je čisto primerno, ako sprejmemo načelo, izraženo od deželnega šolskega sveta, in ako le za Ljubljanske učitelje dovolimo nekoliko, namreč za 10°/o višjo podporo, kakor jo predlaga deželni šolski svet. Teh 10°/o znaša 384 gld. več, kakor je nasvetoval deželni šolski svet; ako bi bili pa v odseku pritrdili predlogu gospoda poslanca Hribarja, bi morali razun tega izdati še 464 gld. več. To se je pri sedanjih razmerah deželnega zaklada zdelo finančnemu odseku venderle nekoliko preveč, zato prosim v imenu finančnega odseka, da ostanete pri njegovem sklepu in odklonite predlog gospoda poslanca Globočnika.
Deželni glavar;
Preidemo na glasovanje. Prosim glasovati o odsekovem predlogu 1.
Gospodje, ki se strinjajo s prvim predlogom, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi predlog je sprejet. K temu nasvetu je stavil gospod poslanec Globočnik dodatni predlog, ki se glasi:
„Ljudskim učiteljem v Kranji in Škofjiloki dovoli se iz deželnega zaklada potresna podpora za leto 1896. in sicer vsacemu po 30 gld.“
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel. Sedaj prosim glasovati o nasvetu finančnega odseka pod točko 2., kjer se predlaga, da se za preteklo leto dovoli nadučitelju Antonu Javoršku v Šiški potresna doklada 20°/o ak-ti vi letnih užitkov njegovih, v znesku 83 gld. in učiteljici Frančiški Wrus v Šiški pa 15°/o taka .doklada v znesku 39 gld.
Gospodje, ki odobre ta predlog, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Šprejeto.
Končno prosim glasovati še o nasvetu finančnega odseka, točka 3., ki se glasi:
„S tem so rešene vse prošnje učiteljskega osobja, glede podelitve ali podaljšanja potresnih doklad.“
Gospodje, ki hočejo glasovati za ta predlog, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Šprejeto.
Daljna točka je :
250
XI. seja dne 31. januvarija 1806. — XI. Kitzung stilt 31. Istirner 1896.
b) o prošnji učiteljske udove Kmet Ane za zvišanje odgojilnih doneskov, oziroma pokojnine;
b)	über die Petition der Lehrerswitwe Anna Kmet um Erhöhung der Erziehungsbeiträge, respective der Pension;
Poročevalec Klun:
Visoki deželni zbor! Učiteljeva udova Ana Kmet je vložila prošnjo, da bi jej visoki deželni zbor povišal pokojnino. Njen mož je bil učitelj pri sv. Lovrencu ob Temenici in je dne 10. marca 1. 1895. na nagloma umrl, zapustivši osem nepreskrbljenih otrok. Deželni šolski svet je odmeril vdovi postavno pokojnino v znesku letnih 213 gld. 22 kr., otrokom pa vsakemu odgojnino po 13 gld. 33 kr., tako da dobiva ta udova vsega skupaj 319 gld. 57 kr. Ona pravi, da se je zaradi odgoje otrok morala preseliti v mesto, da pa s temi 319 gld. ne more živeti, ker samo za stanovanje plačuje 100 gld., tako da jej za živež, obleko i. t. d. preostaje samo 219 gld.
Šele pred kratkem sem imel priliko poudarjati, da velika družina s tako pičlimi dohodki sicer res ne more izhajati, da pa na drugi strani ni naloga deželnega zastopa, pri vsaki, postavno odmerjeni pokojnini ali odgojnini iluzorno delati postavo s tem, da poviša dotično pokojnino. Zlasti pa moram, kakor sem že večkrat in tudi že danes glede prošenj učiteljev za potresne podpore poudarjal, omenjati, da pri sedanjih okoliščinah deželnega zaklada deželni zbor nikakor ne more izrednih takih milosti deliti; zato predlagam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja učiteljske udove Ane Kmet za po-vikšanje odgojnine oziroma pokojnine se odklanja.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede k predlogu finančnega odseka ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki se strinjajo s tem nasvetom, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
(c o prošnji županstva v Motniku glede podpore za napravo vodovoda;
c)	über die Petition des Gemeindeamtes in Möttuig um Subvention siir die Anlage einer Wasserleitung;
Poročevalec dr. Papež:
Visoki zbor! Županstvo v Motniku prosi podpore za napravo vodovoda. Ta prošnja je enaka
tistim, katerih smo že celo vrsto rešili v sedanjem zasedanji, prošenj namreč, ki bi morale prav za prav biti adresovane na deželni odbor, ker bi ta takoj ukrenil, kar je potrebno. Potrebno je pa tej prošnji najprej podatkov, ki so bistveni za vsako meritorno rešitev; potreben je načrt, proračun, potreben pa tudi izkaz o sklepu občinskega sveta, da so občani pripravljeni, dajati svoje prispevke k troškom naprave in da so pripravljeni, vzdrževati napravljeni vodovod. Vsled tega je upravni odsek sklenil, kar predlagam, namreč:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja se izroča deželnemu odboru v primerno rešitev.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim za glasovanje in prosim, da gospodje, ki odobre ta predlog, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride:
d) o prošnji mlinarja Adamiča Janeza v Ponikvah glede podpore za iztrebljevanje požiralnikov ;
d) über die Petition des Müllers Johann Adamič in Ponigue um Unterstützung für die Reinigung der Sauglöcher;
Poročevalec dr. Žitnik:
Visoki zbor! Posestnik Adamič Janez v Ponikvah, kateri je visoki zbornici že nekaj let sem znan vsled svojih prošenj, obrača se zopet do visokega zbora, da bi se mu vnovič podelila kaka podpora za iztrebljevanje požiralnikov. Kakor znano, dobil je dosedaj vsega skupaj 600 gld. podpore za iztrebljevanje požiralnikov in zavarovalna dela pri potoku Piašici. Kakor je iz letnega poročila deželnega odbora na strani 34. razvidno, prepričal se je v zmislu sklepa visoke zbornice, storjenega dne 13. februvarija 1.	1895. gospod deželni inženir
Hrasky na lici mesta, da prosilec res vsako leto jako marljivo iztrebljuje požiralnike in vzdržuje do-tična zavarovalna dela v dobrem stanji, in da ima s tem, akoravno je dobival podpore iz deželnega, zaklada, vender še veliko osebnih troskov. Lam novembra meseca, je dobil, ravno vsled priporočila gospoda Hraskega, podporo 100 gld., v novi prošnji pa navaja, da je minulo jesen nastala zopet taka povodenj, da je nekemu mlinarju Antonu -Zakrajšku odnesla 33 krcljev in Jaki Pakižu žago, tretji mlinar Anton Adamič pa je imel škode 800 gld., ker so krci ji odnesli kolesa in most čez vodo. Četrti mlinar Janez Adamič je imel tudi škodo, kakor tukaj navaja 250 gld. Vsa škoda se je cenila na 1.400 ga cenili pa so jo, kakor pravi prosilec, menda žandaija Na vsak način je bila škoda jako velika. Ker se e
XI. seja dne 31. januvavija 1896.
XL Sitzung am 31. Jänner 1896.
251
škode vsako leto ponavljajo, mislil je finančni odsek, da je treba, da bi tu deželni inženir nekaj stalnega, nekaj gotovega naredil, da se enkrat za vselej prepreči nevarnost, ki preti celi Dobrepoljski dolini, in zato priporoča, naj bi deželni odbor letos pri prvi priliki odposlal deželnega inženirja na lice mesta, da pregleda škode, preštudira, kako bi se dalo kaj trajnega narediti in napravi načrt.
Kar se tiče prošnje Janeza Adamiča za podporo, prepušča finančni odsek stvar previdnosti deželnega odbora. Ge se bo deželni odbor prepričal, da je prosilec res imel škodo, naj mu da primerno podporo iz deželnega zaklada; predlog finančnega odseka pa, kakor rečeno, ne gre naravnost na podporo, ampak se glasi:
Visoki deželni zbor skleni:
„Deželnemu odboru se naroča, da letos prej ko mogoče odpošlje v Ponikve deželnega inženirja, ki naj na lici mesta pregleda poškodbe in glede iztrebljevalnih in zavarovalnih del deželnemu odboru predloži potrebne nasvete v primerno rešitev“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede k temu predlogu?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka dnevnega reda je:
e) o prošnji katoliškega političnega društva v Vipavi za pospeševanje uravnave Vi-pavščice, oziroma za podaljšanje v to dovoljenega kredita.
15.000	gld. za to, da bi se vsaj najpotrebnejša struga (cunette) napravila pri Vipavi, ker se je bilo nadejati, da bi bilo to vsaj za prvo pomoč dobro. Do-tični kredit v ta namen se je leta 1895 podaljšal.
Letos se prosi vnovič za podaljšanje tega kredita v isti namen. Pri posvetovanji o tej prošnji je pa finančni odsek razširil razpravo ne samo na vprašanje o urejevanji vipavskih voda, marveč tudi na druge potrebne uravnave drugih voda v celi deželi, kakor tudi na drugovrstne amelijoracije, katere so že leta za letom večinoma neizvršene na dnevnem redu visocega deželnega zbora.
Vsled te razprave je dospel finančni odsek enoglasno do prepričanja, da je silno nujno treba, opozoriti visoko vlado na organizovanje kmetiškega kredita v s vrh o splošnje amelijoracije v deželi; kajti gotovo je, da bi se morali ali davki tako neizmerno povišati, da bi jih dežela nikakor ne mogla prestati, ali pa da država prav izdatno deželi in posebno posameznim občinam ali pa kmetijskim zadrugam sega v pomoč s posebnim ukrepom izraženim v resolucijah, katere imam danes čast staviti v imenu finančnega odseka.
Ob enem je bil finančni odsek tudi mnenja, naj bi se vlada prosila za nekako začasno pomoč v svrho palijativnih naprav, kakor bi bila to prej omenjena nova struga ali küneta pri Vipavi, katero bi takoj letos bilo mogoče z vrši ti, — in da bi v to svrho morda primerno in zadostno bilo, ako bi deželni prispevek znašal v to svrho za letos
15.000 gld., to je oni prispevek, ki se je bil že leta 1894 dovolil. Dotični kredit bi se torej odvisno od rešitve zgoraj navedene prošnje pogojno podaljšal.
V to svrho imam čast, staviti predlog za poslednjo resolucijo.
Vsi dotični predlogi finančnega odseka torej slove:
e) des katholischen politischen Vereines in Wippach mit Förderung der Regnlirung des Wippachslüsses, respective um Verlängerung des bewilligten Credites per 15.000 sl.
Poročevalec dr. Papež:
Visoki zbor! V imenu finančnega odseka imam ji. poročati o prošnji katoliškega političnega lustva v Vipavi da se blagovoljno pospešuje urav-nanje Vipavščice, oziroma, da se podaljša kredit že Pnvoljenih 15.000 gld.
Znano je, da bi uravnava vipavskih hudourni ov P° načrtu, kakor ga zahteva poljedelsko mils erstvo — ker slednjemu ne ugajajo dosedanji aci a stal okolu 400.000 gld., in po načrtu z vojrum profilom in vrhu tega tudi še z nekimi visninu zasiparni celo okolo 500.000 gld.
.. . j evši, da ni mogoče tako drage načrte ie IT’ 1 Posebne in izdatne državne akcije, da spin - ^ „sako vender nevarnost čedalje večja še še d Zp VlpJav8ii. t.ri? in da se pomoči pač ne da dP7piajeu ložiti’ ie vsled posebne prošnje slavni ni zbor že leta 1894 stavil v proračun znesek
Visoki deželni zbor naj sklene :
„1.) Z ozirom na čedalje večjo zadrego in bedo v gospodarstvu, kateri je treba v interesu države in prevelike večine državljanov nujno prihiteti na pomoč, z ozirom na to, da mora ta odpomoč za-popadati ne samo olajševanje raznih velikih bremen, kateri težijo gospodarstvo nerazmerno, marveč tudi zboljševanja vsake vrste v kmetijski upravi, — da pa nikakor ne zadostujejo niti sredstva prebivalcev, niti odredbe, katere je dosedaj ukrenila država v obrambo in v podporo kmetijstva, — marveč, da je v ta namen nad vsem kot prepotrebno želeti, naj bi se tudi poiskala in našla sredstva, primerna za z vrši te v naloge, katera leži v tem, da se primerno organizuje kmetijski kredit potom obligato-ričnih kmetijskih zadrug,
sklene deželni zbor vojvodine Kranjske, da nujno naprosi visoko vlado:
Naj ona z ozirom na obrazložene misli obrača vso svojo pozornost na vprašanje in zboljševanje kmetijske uprave in naj tudi, kakor hitro mogoče, potom državnega zakonodajstva potrebno ukrene v svrho organizacije kmetijskega kredita v napomi-nanem smislu.
252
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XL Sitzung UM 31. Jänner 1896.
2.	) Dokler se pa organizacija gospodarskega kredita v tem smislu ne uredi, pozivlje se vlada, uvaževati: kako bi se v slučajih, v katerih se v navadno gospodarskem oziru razne regulacije voda in prispevki dežele in udeležencev v smislu ameli-joracijskega zakona izpeljati ne dajo, našla že sedaj pota in sredstva, izpeljati take regulacije brez teh prispevkov.
3.	) Prošnja katol. polit, društva v Vipavi izroči se deželnemu odboru z naročilom, da sestavi poseben „expose“, v katerem naj popiše sedanje nastale vodne razmere v Vipavi ter pojasni, da sedaj preti tudi Vipavskemu trgu nevarnost.
Na podlagi teh razmer naj izposluje od c. kr. vlade, da se na lici kraja nastale razmere preiščejo in razsodi, ali bi ne bilo umestno in zvršljivo, delno uravnati te vode. Za slučaj, da visoko kmetijsko ministerstvo temu pritrdi, pooblastuje se deželni odbor, da v to s vrh o porabi že pred dvem letom dovoljeni kredit 15.000 gld., ki se s tem za to leto podaljša.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Hribar, se je oglasil k besedi.
Poslanec Hribar:
Predlagam, da bi se v resoluciji izraz „kmetijski kredit“ povsodi izpremenil v „gospodarski kredit“, ker bi ta izraz bolj odgovarjal nemškemu izrazu „landwirtschaftlicher Credit".
Poročevalec dr. Papež:
Strinjam se s tem predlogom in bom takoj popravil resolucijo o tem zmislu.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali. Ker je gospod poročevalec ravnokar prečital predloge finančnega odseka, mislim, da jih ni treba še enkrat prečitati.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Ker ni ugovora, prosim torej glasovati o od-sekovem predlogu 1. in sicer s popravkom gospoda poslanca Hribarja, da se imata namreč besedi „kmetijski kredit“ popraviti v „gospodarski kredit“.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo
ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu pod točko 2., izvolijo ustati.
Predlog 2. je sprejet.
Gospodje poslanci, ki hočejo glasovati za predlog 3., izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in s tem je stvar rešena.
Preidemo k dalnji točki dnevnega reda, to je:
14, Ustno poročilo upravnega odseka glede cestne zgradbe iz Rovt v Žiri (k prilogi 35.).
14.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ansschnsses in Angelegenheit des Straffen-banes von Gereuth nach Sairach Zur
Beilage 35).
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Priloga 35. obravnava cestno progo, o kateri smo se dne 16. t. m. tukaj že precej razgovarjali. Gre se namreč zato, da cestni odbor Logaški prosi za uvrstitev ceste od Rovt do meje Idrijskega okraja med okrajne ceste, in dalje, da se visoka zbornica izreče za progo, ki je v dotični prošnji izrečena, namreč za Žirovsko cesto v Sov-riški dolini.
Glede prve točke predlaga deželni odbor, da se želji cestnega odbora Logaškega ugodi. Upravni odsek se je o tej stvari posvetoval, pa prišel do zaključka, da zadeva še ni tako dozorela, da bi se že danes meritorno moglo o njej sklepati, ker je v tesni zvezi z ono, ki se je dne 16. t. m. obravnavala in ker je od tega, kako se bo ona zadeva rešila, tudi odvisna rešitev te zadeve. Enaka prošnja je bila namreč predložena tudi že od strani občine Rovtarske in tista prošnja se je dne 16. t. m. od visokega deželnega zbora tudi že rešila.
Usojam se torej v imenu upravnega odseka nasvetovati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Rešitev prošnje okrajno-cestnega odbora logaškega odgodi se v smislu sklepa deželnega zbora z dne 16. januvarija t. 1. tolikanj časa, da bo dognano, kako se bo zvršila daljna cestna zveza Rovt s Žirom.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede k temu predlogu?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati in prosim gospode, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k točki:
15.	Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve v cestnem okraji Ribniškem v vasi Breg se nahajajočega, čez potok Bistrico držečega mostu med stavbne objekte okrajnih cest (k prilogi 54.).
15. Mündlicher Bericht des Verwaltung^ ausschuffes, betreffend die Einreihung der im Straffenbezirke Reifniff gelegenem 11
XI. seja dne 31. januvarija 1896. -
der Ortschaft Willingrain vorkommenden Brücke über den F-eistriß-Bach in die
Kategorie der Bezirksstraßen-Bauobjecte
(zur Beilage 34).
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! Občina Ribniška je v svoji prošnji z dne 28. januvarija 1. 1895. naznanila, da je povodenj dne 16. januvarija 1. 1895. most čez Bistrico na Bregu močno poškodovala. V dotični prošnji prosi za podporo in ob enem, da bi se ta most prevzel med stavbe, ki spadajo med okrajne ceste. Ker v prošnji ni bilo nič natančnejega navedeno, ker ni bil pridejan noben proračun in so manjkali vsi potrebni podatki, sklenil je visoki deželni zbor, da se prošnja odstopi deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. Deželni odbor je stvar pregledal in se prepričal, da je most res poprave potreben, na drugi strani pa je tudi poizvedel, ali bi bil cestni odbor pripravljen, prevzeti most med svoje zgradbe. Okrajni cestni odbor je soglasne izrekel svojo pripravljenost, in je tudi za popravo mostu dovolil Ribniški občini podporo 50 gld.
Sicer je most jako majhna stavba, dolgost znaša circa 11 m, širokost pa 4 m, važen je pa zato, ker ne služi samo prebivalcem na Bregu, ampak tudi za promet iz občin Dane, Jurjeviča in Sušje, in tudi iz drgih sosednih občin.
Upravni odsek je popolnoma odobril nasvet deželnega odbora in predlaga sledeče:
„Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 7 v zvezi s § 23., točka 3., zakona z dne 28. julija 1889, leta, dež. zak. št. 17, skleniti:
1,	V cestnem okraji Ribniškem se nahajajoči, v vasi Breg čez potok Bistrico držeči most z obojestranskima, z mostom v neločljivi zvezi stoječima dovoznima rampama uvrsti se med stavbne objekte okrajnih cest.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zvršitve tega sklepa potrebno ukrene.
Der hohe Landtag wolle auf Grund des § 7 im Zusammenhange mit dem § 23, Punkt 3, des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 17, beschließen:
1.	Die im Straßcubezirke Reifnitz gelegene, in der Drtschaft Willingrain vorkommende Brücke über den Attstritz-Bach sammt den einen untrennbaren Bestand-then derselben bildenden beiderseitigen Zufahrtsrampen eing1 - R t ^ ^^gorie der Bezirksstraßen - Bauobjecte
2.	Der Landesausschuss wird beauftragt, wegen der Durchführung dieses Beschlusses das Nöthige zu veranlassen."
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
, Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se stri-
® tema predlogoma, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predloga sta sprejeta.
XL Sitzung mn 31. Jänner 1896.	253
Daljna točka je:
16. Poročilo upravnega odseka glede uvrstitve nekega občinskega pota v Kočevskem cestnem okraji med okrajne ceste (k prilogi 40.).
16. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansschusses, betreffend die Einreihung eines Gemeindeweges im Straßenbezirke Gottschee in die Kategorie der Bezirksstraßen
(zur Beilage 40).
Berichterstatter Loy:
Hohes Hans! Wie aus dem vorliegenden Berichte des Landesausschusses zu entnehmen ist, hat die Gemeindevertretung von Gottschee, beziehungsweise der Bezirks-straßenausschuss von Gottfchee um die Einreihung des von Gottschee zur Ortschaft Selle führenden Gemeinde-weges in die Kategorie der Bezirksstraßen angesucht. Die Gründe, die für diese Einreihung sprechen, sind in dem Berichte des Landesausschusses klar dargelegt und ich habe meinerseits nichts beizufügen. Erwähnen will ich nur noch, dass auf dem genannten Wege seit der Inbetriebsetzung der Dampfsäge im Hornwalde jährlich mehr als 25.000 Kubikmeter Holz verfrachtet werden, daher das Ansuchen vollständig gerechtfertiget erscheint. Da diese Straße von der erwähnten Jndnstrieunter-nehmnng regelmäßig und im größeren Maße benützt wird, wird es Sache des Bezirksstrahenausschusfes sein, dieselbe im Sinne des § 21 des Straßengesetzes zu einer Beitragsleistung behufs Erhaltung der Straße heranzuziehen.
Ich beehre mich demnach tut Namen des Ver-waltungsausschusfes dem hohen Hause den Antrag zur Annahme zu empfehlen, welcher lautet:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	Občinski pot, ki se pri lčočevji od Kočevsko-Koprivniško-Grnomaljske okrajne ceste odcepi in drži čez Šalkovas v Sele do tje, kjer se spoji s cesto, katero vzdržujejo zasebniki, se uvrsti med okrajne ceste.
2.	Ta občinski pot je uravnati in pripraviti v stanje predpisano za okrajne ceste, predno se izroči v oskrbo okrajnega cestnega odbora Kočevskega.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zvršitve tega sklepa potrebno ukrene.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Der bei Gottschee von der Gottschee-Itesselthal-' Tschernembler Bezirksstraße abzweigende, über Schalkeudorf nach Selle bis zum Anschlüsse an die von Privaten erhaltene Straße führende Gemeindeweg wird in die Kategorie der Bezirksstraßen eingereiht.
2.	Die Regulirung und Instandsetzung dieses Gemeindeweges in einem für die Bezirksstraßen vorgeschriebenen Zustand ist vor der Uebergabe desselben in die Obsorge des Gottscheer Beztrksstraßen-Ausschusses zu bewirken.
3.	Der Landesausschuss wird beauftragt, wegen der Durchführung dieses Beschlusses das Erforderliche zu veranlassen.
254
XI. seja dne 31. j anu vari j a 1896. — XL Kilning am 31. Jänner 1896.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati in prosim gospode, ki pritrjujejo predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so sprejeti.
Na vrsto pride:
17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev v Idriji, Dolih in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija-Dole-Rovte med okrajne ceste.
17. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-lNlsschufses über die Petition der Gemeinden Jdria, Tole und Gereuth um Einreihung der Gemeindestraße Jdria-Tole-Gerenth unter die Bezirksstraßen.
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Čast mi je, v imenu upravnega odseka poročati o prošnji županstev v Idriji, Dolih in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija-Dole-Rovte med okrajne ceste. Prošnja gre na to, da bi se tista cesta, takozvana „stara Idrijska cesta“, ki je bila nekdaj državna cesta, pa je sedaj kakih 30 let sem občinska cesta, zopet spremenila iz občinske ceste v okrajno cesto in bi torej pripadala v oskrb Idrijskega cestnega odbora. V prošnji se navaja, da je ta cesta najkrajša zveza Idrije z Ljubljano, dalje da vodi skozi imovite občine Jeličenvrh, Gora, Zavrac, Idrišče, Medvedje Brdo, Žiberše do ceste, ki pelje iz Logatca proti Rovtam, ki se je v zadnjem času popravila. Cesta samo po sebi je kot bivša državna cesta grajena tako, da iz tega ozira ni nikakoršnega pomisleka, da bi se ne mogla sprejeti med okrajne ceste, kajti široka je 5 m, nahaja se v dobrem stanu in je bila v zadnjem času v Dolski občini popravljena, kar je prouzročiio 300 gld. troskov.
V prošnji se nadalje navaja, da bi bila cesta mestu Idrijskemu in Idrijskemu rudniku v veliko korist, zlasti zaradi tega, ker bi bil olajšan promet z drva mi in živežem proti Idriji. Dalje je v prošnji omenjeno, da bi se s to cesto ognilo neki nepriliki; kader namreč ob hudi zimi plazovi v Zali za branijo promet, bi bil po tej cesti promet še vedno mogoč. Končno omenja prošnja še to, da se s predlogom, da se sprejme ta cesta med okrajne ceste, strinjata tudi cestni odbor Idrijski in vodstvo idrijskega rudo-kopa. Dotični izjavi Idrijskega cestnega odbora in Idrijskega rudokopa pa prošnji nista priloženi, in zato jo upravni odsek ni mogel končno rešiti, ampak je storil sklep, da naj bi se poprej poizvedelo mnenje idrijskega cestnega odbora in idrijskega rudokopa in šele potem, ko bi došli dotični izjavi, naj bi se
prošnja uslišala, ako se izjavi glasite v ugodnem zmislu.
Usojam si torej v imenu upravnega odseka predlagati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja županstev v Idriji, Dolih in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija-Dole-Rovte med okrajne ceste izroči se deželnemu odboru z naročilom, naj poizve mnenja prizadetih cestnih odborov in idrijskega rudnika, ter naj, ako bodo la poročila ugodna, potrebno ukrene, da se prošnji ustreže."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovali. G-ospodje, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvoljo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride:
18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Dolu za uravnavo Kamniške Bistrice pri Dolu.
18. Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ausschttfses über die Petition des Gemeindeamtes tu Lustthal um Regttliruug der Steiner Feistriß bei Lustthal.
Poročevalec Kersnik:
Visoka zbornica! Županstvo v Dolu prosi nujno, da se uravna Kamniška Bistrica pri izlivu v Savo in sicer od izliva navzgor do Beriške ceste. S to prošnjo se je že vnovič sprožilo vprašanje, s katerim se je visoki deželni zbor že večkrat bavil, katero je pa, posebno v zadnjem času vsled silnih elementarnih dogodkov postalo eminentno v pravem pomenu besede.
Visoki deželni zbor se je s tem vprašanjem bavil vprvič leta 1885. in sicer tedaj, ko se je začela regulovati Sava; tedaj se je sprožila misel, da bi bilo pri uravnavi Save pri Dolu dobro, da bi se pritegnil tudi spodnji del Bistrice od Ben-škega mostu do izliva k uravnavnemu delu, ker bi bilo le s tem mogoče odstraniti ves slabi vpliv, katerega ima Bistrica, ki nosi veliko gramoza sabo j na Savsko strugo. Vlada se je v tem vprašanji a priori postavila na negativno stališče, ces, da se že pri izdelovanji dotičnih načrtov ni oziralo na Bistrico in sploh, da je za regulacijo Bistrice poklicana v prvi vrsti dežela ne pa država. Ravnotako vprašanje kategorizovanja naših rek še ni bilo na dnevnem redu — prav za prav se danes ni rešeno — in tako je stvar nekoliko le spala. Leta 1889. se je v visoki zbornici v seji dne 31. oktobra vnovič sklenilo, da se ima Bistrica
XI. seja dne 31. januvarija 1896.
XI. Sitzung am 31. Jänner 1896.
255
pritegniti Savskim uravnalnim delom in tedaj se je deželnemu odboru naročilo, da prosi vlado, naj odpošlje kak organ, ki bi preskrbel načrt. Vlada je tej zahtevi res ustregla, vladni inženir je napravil načrt, in trošiti, kakor se gospodje morebiti še spominjajo, so se preliminirali na okroglih 45.000 gld. A vlada je zopet rekla, da je regu-lovanje Bistrice stvar dežele in da ona ne more ničesa prispevati. Leta 1890. se je zadnjič govorilo o tej stvari, ko se je obravnaval dotični oddelek letnega poročila in takrat se je vnovič izrekla do vlade prošnja, da naj se končno izjavi, ali bi prevzela oni spodnji del Bistrice med svoja uravnalna dela, ali pa vsaj, ali bi bila pripravljena dati kak prispevek. O tem, je-li prišel od vlade kak odgovor ali ne, danes ni sledu, ker se je iz neznanih uzrokov načrt z vsemi akti vred pri deželnem odboru nekam založil, tako da torej danes stojimo tam, kjer smo stali leta 1890.; samo da je vprašanje regulovanja Bistrice med tem časom postalo veliko nujnejše, kakor je bilo takrat, kajti sedaj se že vidijo slabi vplivi tega hudournika na Savsko strugo, in ako vlada res ostane nasproti temu regulovanju na prejšnjem svojem strogo negativnem stališči, bati se je naj-hujšili posledic za Savska uravnalna dela. Vlada bo na vsak način prisiljena nekaj storiti; do tedaj pa bo tudi vas Dol vedno v največji nevarnosti. Vsled uravnalnih del pri Savi se je namreč Bistrica ravno pri Beriškem mostu uzdig-nila za več kakor 1 m; pri povodnjih teče mimo mostu in kmalu si bo poiskala novo pot čez najrodovitnejša polja do vasi Dol. Kakšna bi bila škoda, se ne da proračuniti, gotovo pa je, da bi bila to prava katastrofa za celo okolico ob spodnjem delu Bistrice.
Pri vseh obravnavah, ki so se v tej stvari tekom 10 let vršile v visokem zboru in v odsekih, oziralo se je tudi na regulovanje Bistrice v zgornjem delu od Beriškega mostu do Kamnika, ozi-loma, ker je Bistrica eminenten hudournik, tudi 'nsje, ker bi bilo treba pritegniti menda celo domo med planinami in ravnino do Ihana, ter zvr-p 1 deloma zagradbe, kakor pri hudournikih na orenjskem. To vprašanje bo v kratkem po-s,a 0 j^ko nujno in bo vedno bolj trkalo na mi visoke zbornice. Da bo jako težko, prido-n1,1 mijacente, tega si upravni odsek ni prikrival.
. z pa rešitev ne bo mogoča; ker brez pnspevka adjacentov, brez ustanovitve vodne za-iuge ne bo mogoče, doseči prispevka iz meli-,r'iarijskega, zaklada, in brez te izdatne pomoči V11 misbti na deželni prispevek. To so bila 1 d?,evanJa). s katerimi se je bavil upravni odsek, h e e prošnje pa pač ni mogel druzega skleniti, go da deželni odbor glodaj, da se dobi oni načrt, i, e Je založil in o katerem baje že 5 let ni no-brif?&a. SAdu (Poslanec Hribar: — Abgeordneter (j ,l * »klijte!“). Zaradi tega je sklenil odsek, J e odstopi ta prošnja deželnemu odboru s strikt-da naro.oiylom, da z vsemi silami gleda na to, v‘	•, P01ace načrt in da o tem vprašanji poroča
odnjem zasedanji. Seveda bo deželnemu
odboru tudi skrbeti, da se še jedenkrat spusti v dogovor z vlado, ali ne bi ona venderle hotela odstopiti od prej označenega stališča in prevzeti spodnji del Bistrice med Savska uravnalna dela. Ako bi to ne bilo mogoče, treba bo, da dežela sama preskrbi sredstva, s katerimi se bodo troški pokrili, ki so, kakor sem prej omenil, proračunjeni na 45.000 gld. Kako bo rešiti vprašanje glede prispevkov adjacentov, to je pa tudi stvar, katero naj dožene deželni odbor.
V imenu upravnega odseka imam le čast predlagati:
Visoki deželni zbor skleni:
„Prošnja se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da vprašanje o regulovanji izliva Bistrice, glede katerega je že izdelan načrt, z vsemi silami pospeši, ter ob uspehu v prihodnjem zasedanji poroča.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede P
Gospod poslanec Kajdiž ima besedo.
Poslanec Kajdiž:
Predlog gospoda poročevalca, ki meri na to, da deželni odbor pospešuje zvršitev sklepov visokega deželnega zbora glede uravnave Bistrice v njenem iztoku v Savo, in sicer: da se visoka c. kr. deželna vlada prosi, naj ona prevzame njeno uravnavo kot v državni interes spadajočo zadevo, kot zastopnik onega kraja prav toplo priporočam. Dovoljujem si pa temu predlogu dodati mali pristavek:
„Deželni odbor naj v teku 1. 1896. odloči in pošlje tehnika na lice mesta, da pregleda in presodi Bistriško strugo od Domžalskega mostu do iztoka ter v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete.“
Tako bi se uravnava mogla nekako sistematično z vršiti. Ta pristavek tem bolj priporočam, ker je občina Ihanska v tej zadevi poslala mej tem zasedanjem prošnjo deželnemu odboru.
V resnici, ako gre človek od domžalskega mostu ob obrežji Bistrice, vidi, kako ta deroči potok trga kos za kosom njiv in travnikov; dalje se struga, ki je že sedaj jako plitva, vedno zvišuje in tako opravičuje strah, da prestopi svoje meje in preplavi vso Dolsko dolino. Pač je opravičen strah za vasi ležeče ob obrežji. Kmetovalec res stoji nezmožen nasproti tem elementarnim silam. Prosim torej visoko zbornico, naj blagohotno sprejme predlog upravnega odseka z navedenim pristavkom.
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo dodatni predlog gospoda poslanca Kajdiža, izvolijo ustati.
(Podpre se. — Wird unterstützt.)
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo!*
256
XI. seja dne 31. ja »u vanj a 1896. — XI. SihUNg Ulit 31. Iiiltlter 1896.
Poročevalec Kersnik: ,
Proti predlogu upravnega odseka se gospod predgovornik ni obračal, temveč gaje le priporočal. Kar se pa tiče njegovega dodatnega predloga, sklicujem se na to, kar sem že v utemeljevanji odsekovega nasveta omenil, poudarjam pa še jedenkrat, da po mojem mnenji na regulovanje cele Bistrice sploh ni misliti brez prispevki iz melioracijskega zaklada, ker tistih 50°/o, kateri bi se tam dobili, dežela nikakor ne bi mogla pogrešati. Na ta prispevek pa ni misliti, ako se vodna zadruga ne ustanovi. Dokler te ni, ostane želja glede regulovanja Bistrice le platonična. Tu pa bi jaz razodel neko tiho misel svojo, da naj bi se od druge poklicane in sicer najbolj poklicane strani, od strani ravno onega stanu, kateremu pripada častiti gospod predgovornik, vplivalo na kmetsko prebivalstvo, da bi se v njem pričelo gojiti nekoliko več čuta za skupno delovanje. Brez tega ne pridemo do vodnih zadrug. Zgodovina regulovanja Mirne nas uči, s kakimi težavami so zvezane ustanovitve vodnih zadrug, takih jako koristnih naprav, katerih žalihog na Kranjskem še nobene nimamo. To bi bilo pravo polje, pravi predmet za poučevanje ljudstva in jaz bi toplo želel, da hi se to poučevanje povsodi vršilo, kjer je treba takih del. Morebiti se dotaknem te stvari pozneje še jedenkrat, ko se bo govorilo o kmetijskih zadrugah. Predlog častitega gospoda predgovornika se mi zdi sicer prav platoničen, vender ga, kakor tudi predlog upravnega odseka, priporočam visoki zbornici v sprejem.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto. Sedaj prosim še glasovati o dodatnem predlogu gospoda poslanca Kajdiža.
Gospodje, ki hočejo glasovati za ta dodatek, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
19. Ustno poročilo upravnega odseka glede podpore živinozdravniku v Radoljci za službena pota v Bohinj.
19, Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Eingabe der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft, inbetreff der Subvention dem Bezirksthierarzte in Rad-mannsdors für Dienstwege in die Wochein.
Poročevalec Povše:
Visoki zbor! Kmetijska družba je podala visokemu zboru prošnjo, s katero zvršuje sprejeti nalog, katerega jej je dal občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske meseca julija minulega leta. Ravna se, da
bi deželni zastop dovolil deželnemu odboru sredstva, in sicer začasno, v ta namen, da bi se plačevale potnine okrajnemu živinozdravniku Radeljskemu da bi zahajal redno vsak teden v Bohinj in tako na razpolago bil živinorejcem v Bohinjski dolini. Z vso pravico navaja kmetijska družba v svojej prošnji, da je okraj Radoljski tako obsežen, da ni misliti’ da bi živinozdravnik mogel redno zahajati v razne podokraje, oddaljene po več ur, posebno v Bohinj, in iz tega sklepa, da bi bilo delovati na to, da se v Bohinji s časom nastavi poseben živinozdravnik, kateremu naj bi država in dežela zato dala posebno nagrado. Kdor pozna razmere našega divnega Bohinja, naše kranjske Švice, kdor upošteva, da je od Radoljce, kjer ima živinozdravnik svoj sedež, celih šest ur oddaljena in da ta del dežele res dela zase nekak poseben svet, nekako posebno deželico, mora priznati, da ,je vloga kmetijske družbe opravičena, zlasti če upošteva, da ta kraj skorej izključno le živi od živinoreje, osobito odkar so nehali delovati plavži, torej odkar ni več tistega zaslužka z vožnjami. Če kdo upošteva, da se tamošnjo ljudstvo odlikuje po marljivi živinoreji, v kateri edino nahaja vir svojega blagostanja in svoj obstanek, mora priznati, da moramo, ako hočemo temu marljivemu ljudstvu dati tudi sredstva v nadaljni razvoj in pro-speh, preskrbeti mu umnega živinozdravniku, ki bo živinorejcem v slučaji kake nezgode na razpolago.
Upravni odsek je uvaževal vse te razloge in me je pooblastil staviti sledeči predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Vloga c. kr. kmetijske družbe kranjske glede podpore okrajnemu živinozdravniku v Radoljci za uradna redna potovanja v Bohinj se izroča deželnemu odboru s priporočilom, da glede tega potrebno ukrene.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride:
20. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Lokvice, okraj Černomelj, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovoda.
20. Mündlicher Bericht des Verwaltmigs-ausschnsses über die Petition der Gemeinde Lokwih, Bezirk Tscheruembl, um ^ ordnnng eines landschaftlichen Techniker'!-zur Anfertigung von Plänen für eure Wasserleitung.
257
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI Sitzung ttm 31. Jänner 1896.
Poročevalec Povše:
Občina Lokvica, okraja Črnomaljskega, obrnila se je s prošnjo do visoke deželne zbornice, da bi ona hotela tudi tej pokrajini nakloniti ono dobroto, kakršno je drugim delom tega Črnomaljskega okraja že naklonila. Visoka zbornica se spominja, da je sklenila napraviti velik vodovod, ki bo mnogim vasem v Črnomaljskem okraji služil v veliko srečo. Enake razmere, kakor v teh vaseh, so tudi v občinah Lokvica in Grabrovec, kjer se ravna za skorej 200 hišnih številk, katerim bi bila napeljati pitna voda. Razlogi so tisti, kakor pri drugih vaseh, katere so že deležne tega vodovoda, ki se je v tem času pričel graditi. Tudi tukaj se ljudje osobito v poletnem času nahajajo v položaji, da morajo daleč hoditi po vodo, ki je vsled skorej poldnevne vožnje vsa gorka, prodno se spravi domov. Ljudje in živina trpe silno vsled pomanjkanja vode in v istotako žalostnem položaji je pokrajina glede požarne nevarnosti.
Upravni odsek sicer principijelno priznava, da so odnošaji taki, da je prošnja glede dobave vode tudi za ta okraj opravičena, ampak pri prošnji se ne nahaja noben načrt, po katerem bi bilo mogoče, vodo napeljati. Prosilci sicer pravijo, da je na Gorjancih nek studenec, iz katerega bi se dala napeljati voda in ker je ta studenec v višji legi, kakor te vasi, bi napeljava vode tudi ne bila težavna, ker bi se vršila po naravnem strmcu ali padcu. Visoki zbornici je znano, da je pri deželnem odboru nakopičenih malone že 100 prošenj enakega obsega in zato ni mogel upravni odsek staviti drugega predloga, kakor ga stavlja pri drugih takih prošnjah, ampak pooblastil me je, da predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja občine Lokvice v črnomaljskem okraji se izroča deželnemu odboru v rešitev.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Schweiger ima besedo.
Poslanec Schweiger:
v . Občina Lokvice pri Metliki prosi, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovoda. Sosedna suhorska občina se je meseca decembra minulega leta z jednako prošnjo obrnila do deželnega odbora. Obe občini imate 2500 prebivalcev, katere poleg drugih nadlog tare ena naj-)0y občutljivih, in ta je pomanjkanje zdrave pitne vode za ljudi in živino. Pri vsaki večji suši morajo po vodo v Metliko, kamor imajo bližnje 7asi P? jedno uro, oddaljene celo poltretjo uro, 'Ohko in še več nazaj, če se poleg težke vožnje z asti v poštev vzamejo veliki- klanci na državni cesti od Metlike skozi lokviško in suhorslco ob-cm°- Lahko rečem, da ni mnogo krajev, kjer bi 11 tiuctie zaradi vode take sirote, kakor so v teh
dveh občinah. Če je katera prošnja opravičena, je gotovo ta; zatorej jo prav toplo priporočam. Prosilci žele, da pride deželni hidrotehnik. Jaz opozarjam na to, da se letos prične s črnomaljsko-semiškim vodovodom, sigurno bo tj e hodil hidrotehnik, da nadzoruje delo. In pri taki priliki naj gre na Suhor in Lokvice, ki ste si sosedni občini in tudi blizo Semiča. Prosim torej, da deželni odbor še letos pošlje inženirja v omenjeni občini in tako ustreže prošnji mnogoštevilnega in revnega prebivalstva.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Povše:
Častiti gospod predgovornik ni storil nobenega predloga, ampak je. le izrekel iskreno željo in prošnjo, da naj bi se glede na dejanske razmere deželni odbor usmilil teh ljudi in naročil gospodu deželnemu inženirju, da stvar pregleda pri priliki, ko bo šel nadzorovat zgradbo Črnomaljskega vodovoda, kar bo tako pogostoma storil. Nadejaj e se, da bo deželni odbor gotovo uvaževal to opravičeno željo, nimam drugega omeniti, kakor da jo tudi jaz toplo priporočam iz tega mesta.
Deželni glavar:
Prosim sedaj glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
21. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Studor in Stare fužine za zboljšanje planin Udi-čenvrh, Orintojca in Tost.
21.	Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schnsses über die Petition der Nnterge-meinden Stndorf und Althammer um Verbesserung der Alpen Udieeuvrh, Grin-tojea und Tost.
22.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Srednjavas v Bohinji za zboljšanje planin Konj-šica in Praprotnica.
22. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schusses über die Petition der Gemeinde Mitterdors in der Wochein mit Verbesserung der Alpen Konjsiea und Praprotnica.	»
258
XI. seja dne 31. januvarija 1896. -Poročevalec Povše:
Ker obsegata točki 21. in 22. eno in isto stvar in ker je upravni odsek sklenil, glede obeh toček eno in isto predlagati, prosim dovoljenja, da smem o obeh poročati ob enem.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec želi o točkah 21. in 22. skupno poročati. Ako nihče temu ne ugovarja (Nihče ne ugovarja. — Kein Widerspruch.) — zmatram, da je visoka zbornica s tem zadovoljna in prosim gospoda poročevalca, da v tem smislu poroča.
Poročevalec Povše:
Podobčina Srednjavas v Bolim ji prosi podpore za zboljšanje planin Konjšica in Praprotnica in navaja v svoji prošnji, da sta te dve planini v jako zanemarjenem, revnem in slabem stanu, da se namesto prave trate nahaja skorej samo ruševje in da so se sedaj kmetje lotili iztrebljanja in kultiviranja. Prošnji je pridejan nek proračun, katerega je vidiralo oziroma potrdilo županstvo v Srednjevasi in iz katerega je razvidno, da bodo imeli za iztreblje-vanje okoli 200 oralov zemlje blizu 1000 gld. troskov, potem za napravo 5 mlak iz dobre ilovice 150 gld. in za popravo poti 120 gld., vsega skupaj torej 1270 gld. troskov. Seveda se bo ta potrebščina skorej izključno zvršila samo z delom, posebnih umetnih stavb tukaj ne bo.
Ravnotako prosita podobčini Studor in Stare fužine podpore iz deželnega zaklada za zboljšanje planin Udičenvrh, Grintojca in Tost. Tudi te dve podobčini polagata nek proračun, po katerem bodo dotični troški znašali blizu 800 gld. Glede tega, da je visoka zbornica svoječasno v prospeh planinar-stva na Gorenjskem že izvolila določiti posebno svoto 1000 gld. in je visoka zbornica uvaževala važnost planinarstva v prospeh tamošnjih krajev, menil je upravni odsek, da je opravičeno, ako priporoča uslišanje teh prošenj, osobito pa, ker se dotični kredit, ki ga je visoka zbornica dovolila pied dvema letoma, še ni porabil. Nekaj je preostankov, iz katerih bo deželni odbor, kateremu se odstopita prošnji, zamogel uslišati prošnji in dovoliti prosilcem denarno podporo.
Ravnotako me je upravni odsek pooblastil, predlagati, da naj se deželnemu odboru tudi naroči, da skuša pri poljedelskem ministerstvu izposlovati primerno podporo, tako da bodo ljudje, če tudi zneski ne bodo veliki, vender nekako prepričani, da Se jim hoče dobro storiti in da se jih hoče podpirati, da bi se tem marljiveje lotili iztrebljevanja pašnikov, ob enem pa tudi služili drugim v uzgled glede amelijoriranja planin. Upravni odsek, uvažuje veliko važnost planinarstva v celi deželi, osobito pa na Gorenjskem in uvažuje važnost planinarstva posebno v Bohinjski dolini, bil je mnenja, da bi se deželnemu odboru naročilo, da v bodoče vstavlja v proračun primerno svoto v svrho pospešitve planinarstva.
XL Sitzung mn 31. Jänner 1896.
Na podlagi teh dejanskih razmer, kakeršne so na kranjskih planinah, o katerih so se strokovnjaki izrekli, da so glede trav, ki rastejo na njih, jako izvrstne, o katerih so pa ob enem tudi izrekli res trpko sodbo, da so malokje v tako zanemarjenem in revnem stanu, kakor ravno na Kranjskem, menim v imenu upravnega odseka opravičen biti, da naprosim visoko zbornico, da tudi tretjemu delu predloga pritrdi, v katerem se priporoča: „Ob enem se mu naroča, da v bodoče v proračun deželni ustavi primerno svoto v svrho pospeševanja planinarstva".
Na podlagi teh besed dovoljujem si staviti sledeče pregloge:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnji podobčin Studor in Starafužina kakor tudi ona podobčine Srednjavas v Bohinji izročate se deželnemu odboru, da jih reši in prošnji ugodi ter nakaže podporo iz preostankov svote, dovoljene v svrho pospeševanja planinarstva.
Ob enem naj skuša prosilcem tudi od vis. kmetijskega ministerstva izposlovati kake državne podpore.
Ob enem se mu naroča, da v bodoče v proračun deželni ustavi primerno svoto v svrho pospeševanja planinarstva.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Ažman ima besedo.
Poslanec Ažman:
Visoka zbornica! Upam, da bo predlog častitega gospoda poročevalca o teh prošnjah enoglasno sprejet. Opozarjal bi samo, da je visoka zbornica že v prejšnjem času votirala primerno svoto za po-vzdigo planinarstva in mlekarstva, ali vender moram opomniti, da s temi podporami Bohinjskemu ljudstvu še ne bo pomagano, zakaj najhujše vprašanje, vprašanje obstanka za Bohinjce je ravno v prikrajšanji pašnikov ležeče. Zato si pridržujem, da bom pri prihodnji ugodni priliki o tem kaj več govoril. Za danes samo te dve prošnji visoki zbornici toplo priporočam.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Ažman ni stavil nobenega predloga, temveč je le podpiral predloge upravnega odseka. Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Preidemo torej na glasovanje. Gospodje, ki pritrjujejo predlogom upravnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so sprejeti.
Sedaj pride na vrsto:
23. Volitev deželnega odbora.
23. Wahl des Landesausschusses.
259
XI. seja dne 31. januvavija 1896. — XI. Sitzung mit 31. jpnitltCl* 1896.
Deželni glavar:
§ 12. deželnega reda določuje:
(bere: — liest:)
„Ein Landesausschilssbeisitzer wird durch die von der Wählerclasse des großen Grundbesitzes (§ 3, 1) gewählten Abgeordneten, Einer durch die von der Wählerclasse der Städte und Märkte und der Handels- und Gewerbekammer (§ 3, II) gewählten Abgeordneten, Einer durch die von der Wählerclasse der Landgemeinden (§ 3, III) gewählten Abgeordneten und Einer von der Landesversammlung aus der Mitte des Landtages gewählt.
Jede solche Wahl geschieht durch absolute Mehrheit der Stimmenden.
Kommt bei der ersten ltitb zweiten Wahlhandlung keine absolute Mehrheit zu Stande, so ist die engere Wahl zwischen jenen beiden Personen vorzunehmen, welche bei der zweiten Wahlhandlung die meisten Stimmen erhalten haben.
Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los."
Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo (§ 3. I), enega poslanci za mesta, trge in trgovsko zbornico (§ 3. II), enega poslanci za kmetske občine (§ 3. III), ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe.
Vsaka taka volitev se godi z nadpolovično večino glasovalcev.
Ce ni nadpolovične večine, kadar se voli prvič in drugič, naj nastopi ožja volitev med tistima dvema, ktera sta imela največ glasov, ko se je drugič volilo.
Kadar je enoliko glasov, razsodi žreb (lozanje).“
§ 13. pa slove:
(bere: — liest:)
g,Für jeden Ausschussbeisitzer wird nach dem Wahl-wählt^ vorigen Paragraphed ein Ersatzmann gc-
Wenn ein Ausschussbeisitzer, während der Landtag nicht versammelt ist, mit Tod abgeht, anstritt, oder aus. längere Zeit an der Besorgung der Ausschussge-Ichafte verhindert ist, tritt der Ersatzmann ein, welcher wordm'kj?tüer*rel:mt0 jenes Ausschussbeisitzers gewählt
M .. 3st der Landtag versammelt, so wird für den bDi'gmomm^n^^en Eusschussbeisitzer eine neue Wahl
Vsacemu prisedniku deželnega odbora se izvoli ■lainestnik, kakor je ukazano voliti v poprejšnjem odstavku (paragrafu).
Ee kak odborov prisednik tačas, ko deželni or ne zboruje, umerje, odstopi, ali dalje časa ne L„.re. opravljati odborovega dela, nastopi namestnik, katenJe zanj izvoljen.
orihn 6 c*e?e*n’ zbor zboruje, takrat se izvoli nov nip rov Prednik namesti kakšnega tacega, kteri D1C Vevc more hoditi v odbor.“ ločnip ° ,e,v.se bo vršila v tem redu, kakor ga do-sestvo V°1 n' reb in sicer pride na vrsto velepo-
Jch bitte die Herren Vom Großgrundbesitze, in der Reihenfolge, wie sie aufgerufen werden, die Stimmzettel für die Wahl eines Landesausschussbeisitzers abzugeben.
(Sklicuje imena poslancev iz skupine veleposestva. — Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie des Großgrundbesitzes auf.)
Ich ersuche die Herren Abgeordneten Baron Liech-tenberg und Kersnik das Scrutinium zu übernehmen.
Prosim gospoda poslanca barona Liechtenberga in Kersnika, da izvolita prevzeti skrutinij.
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Es wurden abgegeben 9 Stimmzettel; 8 Stimmzettel lauten auf den Herrn Abgeordneten Dr. Schaffer, 1 auf den Herrn Abgeordneten Baron Wurzbach.
Oddanih je bilo 9 glasovnic in sicer je dobil 8 glasov gospod poslanec dr. Schaffer, in 1 glas gospod poslanec baron Wurzbach.
Izvoljen je torej gospod poslanec dr. Schaffer.
Ich erlaube mir, den Herrn Abgeordneten Dr. Schaffer zu fragen, ob er die Wahl annimmt.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Ich nehme die Wahl an.
Deželni glavar:
Ich bitte nunmehr zur Wahl des Landesausschuss-beisitzer-Stellvertreters zu schreiten.
Ich ersuche die Herren Abgeordneten aus der Curie des Großgrundbesitzes, in der Reihenfolge, wie ich die Namen vorlesen werde, die Stimmzettel abzugeben.
(Sklicuje imena poslancev iz skupine veleposestva. — Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie des Großgrundbesitzes auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Es wurden 9 Stimmzettel abgegeben, und zwar entfallen auf Z>en Herrn Abgeordneten Baron Wnrz-bach 8. Ein Stimmzettel war leer.
Od 9 glasovnic, ki so bile oddane, je dobil gospod poslanec baron Wurzbach 8 glasov; 1 glasovnica je bila prazna.
Ich erlaube mir anzufragen, ob der Herr Abgeordnete Baron Wurzbach die Wahl zum Landesausschu'ss-beisttzer-Stellvertreter annimmt.
Abgeordneter Freiherr v. Wurzvach:
Ich nehme die Wahl an.
Deželni glavar:
Sedaj volijo gospodje zastopniki mest in trgov, in kupčijske in obrtne zbornice.
Prosim gospode poslance, da oddajo glasovnice za volitev deželnega odbornika v tem redu, kakor pokličem imena. (Sklicuje imena poslancev iz vrste mest, trgov, kupčijske in obrtne zbornice. —
Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie der Städte, Märkte und der Handels- und der Gewerbekammer auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
260
XI. seja dne 31. j anil vari j a 1896. —- XI. Sitzung mit 31. Immer 1896.
Oddanih je bilo 10 glasovnic. 9 glasov je dobil gospod poslanec Murnik in 1 glas gospod poslanec dr. Tavčar. Izvoljen je torej gospod poslanec Murnik, in vprašani ga, ali sprejme volitev?
Poslanec ees. svčtnlk Murnik:
Jaz sprejmem volitev.
Deželni glavar:
Sedaj prosim še voliti deželno -odborniškega namestnika iz te skupine.
(Sklicuje imena poslancev iz vrste mest, trgov, kupčijske in obrtne zbornice. — Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie der Städte, Märkte und der Handels- und Gewerbekammer auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Oddanih je bilo 10 glasovnic. 9 glasov je dobil gospod poslanec Kersnik, 1 glasovnica pa je bila prazna. Izvoljen je torej gospod poslanec Kersnik in vprašam ga, ali sprejme volitev ?
Poslanec Kersnik:
Sprejmem volitev.
Deželni glavar:
Sedaj pride na vrsto volilev deželnega odbornika iz skupine kmetskih občin.
Prosim gospode poslance, da oddajo glasovnice. (Sklicuje imena poslancev iz vrste kmetskih občin. — Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie der Landgemeinden auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Oddanih je bilo 16 glasovnic in dobil je gospod poslanec Povše 15 in gospod poslanec Žitnik 1 glas. Izvoljen je torej gospod ^poslanec Povše in vprašam ga, ali sprejme volitev ?
Poslanec Povše:
Sprejmem.
Deželni glavar:
Sedaj prosim oddati glasovnice za volitev de-želno-odborniškega namestnika.
(Sklicuje imena poslancev iz vrste kmetskih občin. — Ruft die Namen der Abgeordneten aus der Curie der Landgemeinden auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Oddanih je bilo 16 glasovnic,_ in sicer se jih glasi 15 na gospoda poslanca dr. Žitnika in ena na gospod poslanca Kalana. Gospod dr. Žitnik je torej izvoljen in vprašam ga, če sprejme volitev.
Poslanec dr. Žitnik:
Sprejmem.
Deželni glavar;
Voliti je še deželni odbornik iz celega zbora.
Prosim oddati glasovnice v tej vrsti, kakor bom klical imena gospodov poslancev.
(Sklicuje imena poslancev iz celega zbora. — Ruft die Namen sämmtlicher Abgeordneten auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Oddanih je bilo 35 glasovnic. 19 glasovnic je dobil gospod poslanec dr. Tavčar. (Poslanec Hribar:
—	Abgeordneter Hribar: „Dobro, dobro!“) 15 glasov pa gospod poslanec dr. Papež, in ena glasovnica je bila prazna. Izvoljen je torej z absolutno večino gospod poslanec dr. Tavčar (Živijo-klici na galeriji.
—	Zivio-Rufe auf der Gallerie.) — in vprašam ga, če sprejme odborništvo ?
Poslanec dr. Tavčar;
Sprejmem.
Deželni glavar:
Končno se ima še voliti namestnik iz cele zbornice.
Prosim gospode poslance, da oddajo glasovnice.
(Sklicuje imena poslancev iz celega zbora. — Ruft die Namen sämmtlicher Abgeordneten auf.)
(Po kratkem odmoru. — Nach kurzer Pause.)
Oddanih je bilo 35 glasovnic. 19 se jih glasi na gospoda poslanca dr. Majarona, 15 na gospoda poslanca dr. Papeža in ena glasovnica je bila prazna. Izvoljen je torej gospod poslanec dr. Majaron in vprašam ga, ali sprejme volitev.
Poslanec dr. Majaron:
Sprejmem.
Deželni glavar:
Gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel se je oglasil k besedi.
Abgeordneter Excellenz Ireiherr v. Schivegel:
Hohes Haus! Ich habe mir das Wort erbeten, um im Stallten meiner Partei unserem sehr verehrten Collegen, Herrn Dr. Papej, welcher die Pflichten des ihm bor 6 Jahren übertragenen Mandates eines Landesausschussbeisitzers mit Aufopferung erfüllt hat, unseren aufrichtigen Dank auszusprechen. (Pohvala. Beifall.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Papež ima besedo.
Poslanec dr. Papež:
Zahvaljujem se za to priznanje in obljubim, da bom kot deželni poslanec ravno tako rad m jektivno se udeleževal vseh vprašanj v tej zborn
XI. seja dne 31. januvarija 1896. — XI. Sitzung mn 31. Jänner 1896.
261
Deželni glavar:
Prihodnja seja bo v torek, dne 4. februarija ob 10. uri dopoldne.
Na dnevni red pridejo sledeče točke:
(Dnevni red glej prihodnjo sejo. —- Tagesordnung siehe nächste Sitzung.)
Naznanjam, da ima stavbni odsek sejo danes popoldne ob 5. uri in ravnotako jutri ob 5. uri popoldne, v deželni hiši; finančni odsek bo zboroval jutri ob 1 /210. uri dopoldne v deželni hiši in upravni odsek v ponedeljek ob 3. uri popoldne, tudi v deželni hiši.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 1. uri 50 minut popoldne. — Schluss itn* Sitzung um 1 liliji* 50 Minuten Nachmittag.
o^@§=et=4^=o>
>
4
Založil kranjski deželni odbor. — Tisk R. Milič-eve tiskarne.