111
Iz mladih peres__
GOSPODOVO ROJSTVO.
V hlevčku  tihem, v hlevčku mirnem Marija in Jožef sedita in Detetu v jaslih sladko se smejita ...
Mimica Ibovnikova,  Bled.
Marica Oblakova:
MOJA POT IZ AMERIKE V JUGO. SLAVIJO.
^e   nckaj    easa    smo    stali    na    krovu.
ni   smo   ŠU   v  kabino.   Naša   kabjna   je
raztnoroma še prcccj  velika. ftiroka je
hiia   pribiižno   cn   meter  in   pol,   dolga   pa
nekaj   vec   kakor   dva    metrfl.   Takoj,   fco
-lopiš,   so   na   vsaki   strani   dve   postelji,
,i  vrh druge; vmes  je   toliko prostora,
.,.¦ lahko giblješ za silo. — Postelje so
!cza ter zelo kratke in ozke. Na vsaki
¦i',   ob  desni    in   levi.   so   železni  po*
ški. Ti služijo v ta namen, da varujejo
¦inke.  ako  bi bilo vreme  viharno  in bi
-,   liidja  prcvcč  gugala, da  bi   se  ne pre*
kuvnili   na  tla.  Morcte si  misliti, da bi   to
i:j  biio preveč prijetn...   Na  desni  v   isti
: :ii kot gornja postelja. je vaza /a cvets
Nekoliko  ns   desno   je   malo   okencc.
-;l'   je  ponoČi   videlo   čudr;vito  Icpo   na
Takoj prvi dan scm dobila morsko link-aen. Siter so jo dobiii skcraj vsi. Lc jiiiilo izjem je bilo. Tisti dan mi je bilo res zcto slabo. a drugt dan sem bila /e skoru '/drava.
()b  pol   dveh smo pristali v  Bostonu.
- Tu srao dnbili  št  nckaj  sopotnikov. Tudi
', z&   parnik   smii   dobili   še   nekaj   premoga.
f Ob štirih smo zapustiti zadnjo lukc: v Ame*
iiki. Dodobra smo se nagledati zemlje. ker
poslej   je   ne  bomo  videli  ves   teden.
Ponoči je bilo zclo soparno v naši ka;
feini,  /ato   sem   odprla   okcncc   na   stežaj.
Morje sc  je že  pomiriln   in   lahna  morska
,sapica mi je pihljala tak« prijetno v obraz.
^a sem  takoj  zasnula.  Kljub  trdi  postetji
I «em tako trdno spala  kakor že  davno nc.
f Nisem   mislila,   da   se   na   parniku   tako
dobro spi.
Drugu jutro me zbudi  močno suvanjc. ¦^Vag ncjevoljna pogledam. kaj jc. in kdo me nDttdi   i?.   sladkcga    spanja.    Ob    vzglavju mamo,   k\   se  je  žc   kregala,   zakaj dolgo spim, češ da me kar ni mogla itl Povcdala  mi  je,  da je že tričetrt fest  in   da   je   zajtrk   ob   Sestih.   Hitro ~ .ita vi postclje, se napravim  in že gres K  prvemu   zajtrku   na   ladji.   Jedilnice mogli  najti  takoj.  Bil  je pac velik
(Prlspevkl »Zvoačkarjev«.)
parntk in mi se še nismo spoznali na njem, Mnogokrat smu se izgubili v njem: mo> gcČe tega ne verjamete.  a je le res.
K.o smo prišli po raznib vijugah in stopnicab v jedilnico, je bila že skoro vsa zasedcna. V veliki dvorani je bilo mnogo dolgib miz, okrog katerih so bili stolčki, pritrjeni na tleh. Prostor nam jc bil od< kazan na koncu mizc tik ob oknu. — Bila sem prav pošteno lačna. Dobili smo malo skcdelico črne kave brez sladkorja. Kcr itak niscm nikoli mogla piti črne kave, z zajtrkum ni bil^; nič. Zraven sm<i dobili žemlje, ki so se zvečile kakor usnje. in marmctado, ki je nihčc ni mogel jesti. — ()stala   sera   torej   tačna.   Po   zajtrku   smo
ŠU nialu na kmv. Vrenie je bilo pusto. Gosta tnegla jt zakrivala razgled. Bila je tako gosta, da nismo videli dva koraka naprej. Parnik je zatulil vsako minuta zaradi tega, da ne bi trčili v kako drugn ladjo ali ona v nas. Skoraj bi se bila res zgodila ncsreča.
Bilo jc približno okrog devetc ure zjutraj. Megla je bila še skoraj gostejSa nego prej. Bita sem na krovu in scm opa= zila, da parnik ni zatufil že tri minute. Prav te tri minute bi bile postale skoraj usodne za nas. — Okrcg in okrog je bilo videti vse mirno. V istem trenotku z»; slisimo rezek žvižg tik poleg nas in ob= enem lahen sunek. Lahko si mislite. kako smo se prestrašili. Kaj b; se ne? Nastala bi bila velika nesrcia, ako bi nas oni ne bilt zagledali. Opazili so nas v skrajnem času, a preprečiti ni bil.-j več mogoče. da smo sc na lahno trčili. Hudega torcj ni bilo nic. samo prestrašili smo se. — Ona ladja jc pa peljala Ijudi iz Evrope v Amci
112
riko. Bila je manjša od naše. — Naš parnik     na  nje.  »Škoda, da bi  jth  gledale, ko jib
je poslej  tuli!  sfc''rai  brez prenehanja.          lahko porabimo,« smo si mislile, pa je bilo
Vcs   dan   je   bi!a   roegla,   vsk   pusto.           Mikalo Tne  je,   da   bi  ju  ogovorila  iij
BHo  tni   je   zclo  doigčas.   Zvečer  sem   šla     se  z  njima  sprijaznila.  Tudi  njima sc   ic
kmalu spat.                                                      vidclo.   da   bi   radi   govcrili,   posebno  sta.
Drugo jutro, ko sem se zbudila. je bila     rejša.
še megla. toda kazalo je. da bo lepo.                  Tako smu se skoraj celo uro sem itr
Ob Sestih nas je zvonec vabil k zajtr.     tja  na   skrivaj   spogledovalc.    Moram   st
ku.   D;;bil>  smo  zopet  črno kavo.   žeraljo,     smejati.  če sc spnmnim. kako  smo  m;|}c
marmelado  in   poleg   tega   še  košček  sira,     ¦>> mimo sedele in škilile druga r.i   '
ki  je  tako  smrdcl, da  so  vsi  zbežali, ko     Nobena   se   ni   upala   pričeti   z
so ga princsli na mizo. D* nisem bila sita,     Moni   se   je   naposled    neumno
si  lahko mislite.  Kdo  bi  neki bil? Morda     vprašam starcjšo kar naravn..st. kak,, ,
smradu?   Pravijo,   da  Italijani   ljubijo   tak     tae. Sedaj je bil lcd prebit. V zatctku
sir                                                                    šel  govor  vse   bolj   pnsiljeno,  a   naposK
' Takgj po zajtrku scm šla na krov. Bilo     Je vendar postai  zelo  živahen. StarejSi  Jc
je  tam  žc  nckaj  Ijudi,  vendar  jc  bilo  5e     bilo ime  Margerita.  ali  kakor smo  jo kli,
hlndno:  šla  scm   nazaj v   kabino.     Okrog     <ali na kratko »Marga». Dm0 je bila imc
descte  ure  se  je   zaScla    megia  polagoma     Jelena: pozneje je prišla mcd nas iSe mlaj,
dvigati. Kmalu nalo je posijafo aolnce izza     ša   Helena.     Najbolj   sva   se  sprijaznili   r.
oblakov.   Vsi  smo   hiteli  —  na  krov.   Bil     Margo.    Bila   je   leto   in   pol   starejSa   od
jc res lep razgled. Solncc sc je lesketalo v     mene.   [meia  je  velikc  črne  oči  in   kosta,
morju kakor tisoč zical. Povsod je vladala     "icve  lase.  V  splošnem   jc   bila   mirna.  a
tišina.    Ker smo  bili  na rilcu   ladje,  smo     ^elo prijazna.  Seveda smo  postale vse  tri
opazili mnogo rib.  Neke poscbne vrste so     dcbrc   prijateljice.   a   vendar   sem    imela
bile ribc letalke. Skočile so iz vodc in ka.     Margo najraje.
kih deset centimefrov nad fodo letale. Spr,           Jelena   jc   bila   zelo   šibkega   zdra.
va smo misliii. da so to kake vrste ptice.     Skoraj ves 6as je bila bnlna. ali vsaj  b
Odslej stim  zelj   rada  stala od  ograji  ter     lehna.   Iraela   je   lepc   mndre   oči   in   irnc
gledala  v   bele,  penaste  valove,  ki   jih   je     l«se. Bila  jc  zelo blcde  polti.
odrival parnik. — Kako lepo jc morie, ako                                           /r. ,.        .-,   A  ..»>
je mirnu, a kako strašno je v viharju. Te.                                       <Dal'e  P"h°<injl5.) daj  se morske  globočine pretresajo.  Divji
valt:vi   hrepenijo  po  plenu.   Visoko  kakor                                     *                              ' gore se  dvigajo, pretijo in  grozijo.  Zaga»
njajo se v ladjo kakor divje zveri. da bi                          OB JUBILEJU. jo uničile, razbile. Preko valov pleše burja
svoj   divji.   smrtni   ples.    Grozni   niorski          (Profcsorju in pisatclju dr. I. I.uhu.) somi piiplavajo na površino. Ubogi ljudje
na  ladji   ob   takem   času!   Smrt   v valovih           Le*  pctdcset  jc v večnost slo,
in v žrelih  tch morskih pcšasti je grozna.           *&" s," roicmcc mile
Gledala   sem   laina   žtcla.   ki   čakajo.   da           ob  zibeli  na  kraSkih  tleh
dobijo   kaj   plena.   Njih   majhne   hudobne           Vas   aomovmi   posvetile.                 I
oči   ižčejo   žrtev.   Nemirno   krožijo   okrog                                    ,           ,                   \
ladje.  Koliko   življenj   ie  morje   že  zahte.           Zivljenje Vaie bil  je  boj              M
valo  in  koliko  jih  šc  bo!  TisoCeri  okost.           in s tmiem pcsejana  pot je bilaj
njaki  bi   znali   izpričati   mnogo   čudovitih,           a z Vami šla ie mlada mo{-
a   strašnih    dogodkov.     NeStctc    zaklade           ki Jc  Mom\a  ni nohcna  slla.
hrani  morje;  nihiie  nc ve  za  nje.  Kn  pa           Krvnikov domr,vine glupi rocc
glcdaš  morje   mirno.   čisto   kot   zrcalo.   si           ponosnega zatrl  Vam ni duha;
kar misliti  ne moreš kaj lepiega.                         z ljubcznijo gradili stc nam  dom,
silo in. ker scra ujela nekaj podobnih be.           S oboko k anja se pred Vam..
sed,   sem   bila   skoraj   prcpričana     da   je           Xas *"""*,  praz"lk na,s ,JC ?*    ¦
nefcdo gmrcril slovensk.                                        *' "as na domorodno deln drami.
v             ,                               ,                            Pred vzorora  svojim se sedaj
K.O  se   obrnera.   zapazim   dve   deklici,           poklanja 7. maiio vsa mladina
skora)   tnojc   starosti.    Sedch   sta   na  ste.           saj v veanost sije vara ime,
br.6kih.   kamen.trh    ploKicah.    okrog    pol           kot  v  vcčnost  sije  domovin«!.
metra  visokih.   Teh   je   bilo  kakih   desct.
Ne vem. zakaj jih rabijo, a me smo sedle                         Jelka Vandotova, Ljubliiina.