Published and distributed under permit No. 424 authorised by the Act of October 6, 1M7, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
¡A M koristi «Ulavskaga .¿udstva. DtUwi to opra-vltani do »»•!•, kar pro.
ducira jo. '
Tki« pap*r U JavotMl *• tka iatmiti of «ha working cUm. Workars oro •nI it ltd to oil wkat thoy producá.
Knt«*rr<| ss »«-rond rlau oaltor, Daa. I, 1M7, at tka past tfflea at t kicaau, HI., under tha Act of Cañaras* oí March Srd. 117».
Officii 4008 W. 31. St.. Chicago, 111. Delarci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
»a itavilko v okUpaju, Iti •a nahaja pola« vaiogo
naslova, prilepi)«, naga spodaj ali na ovitku. Ako jo /S75l
• tavilka ........ V '
t »d s j vam s prihodnjo ¿ta-vilko naiaga lista potoSo naročnino. Prosimo, po-novita jo takoj.
STE V. (NO.) 574.	SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. -t- CHICAGO, 1LL., DNE 10. SEPTEMBRA (Sept. 10) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Zborovanje Slovenskega Republičanskega Združenja.
V petek m» snidejo delegati S. K. Z. iz Številnih krttjev Zedinjenih držav na drugo redno zbo-ro.«jije organizacije, ki je tekom enega leta postali» imjvažnejša izmed vseh, kar jih imamo Slovenci v tej deželi, / odkritosrčnim veseljem pozdravljamo njene za4opuike v ('hJeagi in upa^io, tla obrni i njih delo obilen, žlahten sad. Velike naloge so nred nami, težave ho treha premagati, za-*ke odstraniti, in dobro se, zavedamo, da zahteva dosega naših namenov mnogo truda; toda navdušeni odziv, ki ga je S. K. Z. našlo med slovenskim ljudstvom, nas napolnjuje z zair^nieni v njegovo neomajno voljo in v	mof% ki nam sagotav-
Ijs končno zmago.
Kno leto.dela je nami. To je doba izza ustanovitve Slovenskega liepuhličanskega Združenja. Toda njegove korenine segajo dalje; delo, ki ga sedaj opravlja S. K. Z., je starejše kakor to leto.
Velika svetovna vojna, ki je izbruhnila leta 1014.. je presenetila pravzaprav ves svet in nit5 se ni čuditi, da je našlii tudi Slovence in sploh Jugoslovane dokaj nepripravljene. .Jugoslovansko vprašanje je hilo dotlej večalitnenj akademieen predmet, h katerim so se bavili posamezni akade-ulični l#rogi približno tako kakor z vprašanjem, če je planet Mars obljuden: jugoslovanska solidar-i nost je dajala ugodno snov ti slavnosti, .sestanke in napitniee. Po stari politični navadi pa ni dobila masa naroda nič kaj stika s stvarjo, kajti pri starih političnih straiikah je veljalo geslo, da odločujejo voditelji, medtem ko je ljudstvu od-kazana naloga, da jim sledi.
Posledica je bila, da je bil ves jugoslovanski problem v širokih slojih preeej podoben uganki, 111 uiti ne posebno zanimivi uganki. Pokazala ste je velika nevarnost, da se utegnejo greh? preteklosti maščevati v odločilni uri.
Posamezni entuziasti, katerim mi se pridružili ljudje spekulativnega značaja, so popolnoma prezrli df£tvo, da se morejo velika vprašanja narodov le tedaj uspešno reševati, če je narod dovolj pripravljen za to. Najboljši med njimi ao 111 izlili, da se v eni uri lahko nadomesti, kar je bilo za mn jetrn r sfnTOTft. V** so ŽAUp^r iHJi suge-tfivni moči, misleči. da lahko potegnejo narod za seboj kakor jato živalic, vajenih, da slede voditeljem čez drn in strn.
Razočaranje je bilo kruto; narod je pustil nenadoma vstajajoče preroke na cedilu; kjer se ni postavil strastno v opozicijo, je ostal apatičen. Tedaj je sledilo oštevanje in zmerjanje, kakor da bi to kaj pomagalo.
Toda vojna je razkrila važnost jugoslovanskega vprašanja. fim dalje je trajala, tem jasnejši je postajal njega pomen vsem tistim, ki so poznali in razumeli evropske razmere. Rešitev jugoslovanskega vprašanja spada med tiste politične reči, od katerih je odvisno mnogo več kakor bodočnost jugoslovanskih plemen samih; kakor ne razvozlja jugoslovanski problem, toliko miru bo na Balkanu in toliko varnosti bo uživala vsa Evropa.
Velika važnost vprašanja ni dovolila indife-rentizma in nedelavnosti. Toda uspešno delo je mogoče le tam, kjer je zadostno znanje predmeta, in zato je bilo predvsem treba nadomestiti, kar je bilo zamujeno v preteklosti. Ljudstvo se je moralo tako seznaniti z jugoslovanskim vprašanjem, da je moglo samo presojati njegovo važnost in razumeti njegova raznovrstna poglavja. Potreba pouka je stala v prvi vrsti in tej je bilo treba zadostiti, kolikor je bilo najbolje mogoče.
Mnogo so v tem oziru storili posamezni časopisi in predavatelji, in danes se lahko konstatira, da so v razmeroma kratkem času dosegli velik uspeh. Ljudstvo se je boljinholj poglabljalo v t va-rino, razumevanje problema in njegovih sestavin je rastlo. in kakor se je množilo in utrjevalo znanje, tako se je dvigala želja po aktivnem delu.
Ko je prišla zahteva iz ljudstva, je bil čsa za ustanovitev organizaeije.
o a a
In trttanovila se je.
<%emu naj služi, je bilo izrečeno že v zahtevi sami. Jugoslovansko vprašanje naj se reši, kakor je v danih razmerah najbolje mogoče in organizacija naj po svojih najboljših močeh pomaga, da *e eilj čim popolneje doseže.
Eno je bilo od vsega začetka gotovo: O rešit vi jugoslovanska vprašanja ne more hiti ffevora brez zedinjenja Jugoslovanov. V času miru hI bila to seveda utopija, ker ne bi bila ne ena drsava prostovoljno oddala svojega dela Jugoslovanov. A teh držav in državie je čedno število, in največjo zapreko bi pomenila Avstrija, ki je bila močnejša od vsake druge, kar jih je prišlo v po-štev. in »e je jmvrh lahko še zanašala na NVniMjo, ki hi bila že v svojem lastnem interesu ščitila njeno posest, j
Vojna, katere niso povzročili Jugoslovani, je temeljito izpremenila položaj. Provoeirana od dru-' 'h sil in s povseoi drugimi nameni, jim je vendar dal« pravieo razglasiti svoje zahteve in se poteg niti za njih izpolnitev.
Za Slovenee v Ameriki je bilo pri tem prvo vprašanje: Po čem streme Slovenci v stari domovini f Kaj morajo oni storiti za dosego svojega <*iljsf Kaj moremo v ta namen storiti mit
Odgovor na to so dali dogodki v Avstriji, ki so tam povzročili preobrat, kakršnega ni b|o od leta 1848. Ko je vojna izbruhnila, je imela Avstrija za svoje narode polne koše lepih obljub. Nikdar se še ni toliko govorilo o avtonomiji, o narodni enakopravnosti, o "novi Avstriji," ki baje izide iz vojne, kakor v tistih časih. Hilo bi skoraj čudno, če ne bi bil marsikdo verjel takim lepim besedam, zlasti ker so jih bombastično podpirali tisti strankarski voditelji, ki mi stali na uradnih mestih deželnega glavarja, deželnih odbornikov itd. Proti blečeftčim obljubam je seveda stal krvoločen terorizem, ki je polnil ječe, da je bilo premalo prostora v njih in dajal rabljeni in njih pomočnikom toliko opravila, da so ga komaj zmagovali. Toda deloma so te grozote ostale, vsaj kar se tiče njih obsežnosti, neznane v oddaljenejših krajih, deloma so se, če že ne opravičevale, pa razlagale z vojnim položajem, deloma so s«* z njimi zadušili glasovi^ ki bi bili mogli narodu go-voriti resnico.
Ali tudi najokrutnejša sila je mogla biti le nekaj časa uspešna. Iz omedleviee, v katero ga je bil vrgel strašni udare,e, se je moral narod prejali-slej prebuditi. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Vsak terorizem izgubi svojo moč. kadar preide v blazno divjanje iñ ni nihče več varen pred njim; zakaj tisti, nad katerimi se znaša, spoznajo tedaj, da ne prinaša boj večje nevarnosti kakor pasivno trpljenje. Avstrija, ki je hotela z vislicami ¡11 ječami zatreti vsak upor. ga je i svojo do skrajnosti pognano brutalnostjo še prav zbudila. •
Skoraj nepričakovano, a vendar kot logična poalediea razvoja, je prišel razkol v klerikaj-ni stranki in prej navidezno vsegamogoči Sušter-šič je ostal osamljen. V liberalni stranki so'pri&ü odločnejši elementi, ki so že dlje časa o poni ral i staremu oportunizmu, do veljave. Socialisti, ki jih je vojna takoj od začetka kruto zadela z uničenjem časopisja in razpustom organizacij, so Vnovič razglasili svoj stari program, in dasi je vsaka stranka ostala samosvoja in vztrajala na svojih
asžshVj* «liustveu ZcdinjeiJPW iHMWf
*	a a
Potem je prišla ru^ka revolucija. Idarila jc kakor strela z jasnega neba in razsvetila je obzorje kakor strela. Avstrijskim nahodom je poka zala, da ni niti najsiltiejša avtokracija nepremagljiva, in ta zgled je okrepčal nade vseh, ki ječali pod habsburškim tiranstvom. Z rusko ie-volueijo je dobilo gibanje zatiranih avstrijskih narodov novo moralno silo in nov )>ogoii. Od tistega Časa ima njihovo gibanje hrreeno revolucij naren značaj in vsako ponižno sprejemanje drob-tin, spojeno z brcami, je pri kraju. (> morajo biti brce, jih je bolje sprejemati brez miloščin in ohraniti pravieo za povračilo.
Avstrija, ki se sicer nikdar ni odlikovala : preveliko inteligenco svojih gospodarjev, je instinktivno zaslutila, da je 44nekaj gnilega v državi danski." Postavljajoča se pred svetom v junaško in močno*pozo, je bila vendar v duši vedno slabotna, kakor večinoma vsi okrutneži. Zato je tudi vedno menjala svoje načrte in poizkušala vsak čas z drugimi sredstvi kakor igralec v Monte Carlu, ki bi vedno rad razbil banko, pa se zateka vsak dan k drugemu "sistemu."
V svoji zalogi je imela habsburžanska vlada vrvi in svinec, pa tudi bombone in jabolka. Ko sije rabljeva moč izkazala preslabo, je poizkusila zopet z obljubami. Nekoliko raznovrstnih načrtov za "rešitev" jugoslovanskega vprašanja, seveda pod "mogočnim žezlom prejasne habsbit-ške dinastije" je bilo izdelanih, drug bolj zvijačen, a tudi drug bolj piškav mi drugega. Pod avspicijami neke obskurne organizacije se je priredila konferenca na Dunaju, ki naj bi bila na papirju ustvarila habsburško-jugoslovanski paradiž. rÁ vsako mastjo, ki so jo Karlov? kotr.iji na-? šli v svoji štacuni, so mazali liinanice; a ves trud je bil potrošen za prazen nič, kajti jugoslovanske ptičiee niso več hotele sedati nanje.
Dunajska vlada je dala Jugoslovanom ministra. V preteklih časih bi bili v Ljubljani in (Jo-rici in Spljetu smatrali tako imenovanje za veliko pridobitev #n nekdaj je bil to življenski cilj po ekseelenčnem naslovu^hrepenečega Šušterši-ča. Sedaj se ni nihče oziral na to koncesijo in go-«pod minister, ki je kmalu spoznal, da ga Jugoslovani sploh ne smatrajo za svojega zastopnika ali uradnika, je demisioniral.
Ko so mazila ostala brezuspešna, se je avstrijska vlada, ki ima v svojem inventarju sploti le dvoje sredstev, vrnila k slari metodi žuganjo in zatiranja. Rezultati so pa ostali enaki; nai«^ se ni dal speljati na led in njegov odpor je nn
raščal od dne do dne.
•	o a
Zedinjenje Jugoslovanov je bila ena zahteva Slovencev v stari domovini. Pod krutimi udarci krvavega tiranstva je z vso sito ožyreln ideja, ki je že dsvno tlela v skritih kotih narodove duše, četudi ni prihajala vsako uro do jasne zavesti.
Stiki med Slovenci in ostalimi Jugoslovani so Mli stoletja prekinjeni. Pretrgala jih je brezobzirna, neusmiljena zgodovina, v kateri so imelt drugi močnejši vpliv od njih.
Milo bi preveč prisiljeno govoriti o zavesti ali o spominih na tiste čase, ko so Slovani v sivi preteklosti živeli na skupni zemlji kot enoten narod, kolikor se je na tedanji stopnji njihove civilizacije sploh moglo govoriti o narodu. Bil bi za sedanjost in njene potrebe tudi izgubljen čas, če bi se preiskavali vsi viri, iz katerih je prišlo vse to, kar je danes slovansko ali jugoslovansko; nepotrebno delo bi bilo zasledpvati vsa pota, po katerih so hodili, se križali med sabo in z drugi mi, pridobivali in izgubljali. Nobenega praktičnega pomena nima tarnanje, da je bil ogromen del tistih, ki so danes (Jrki, nekdaj jugoslovanski, ali da so danes nemški Prusi nekdaj bili Slovani; in za današnje činjeniee ne prihaja v po-štev, če ;c bil del današnjih Bolgarov nekdaj tatarsko ali mongolsko pleme, ki je sprejelo slovanski jezik in z njim spojeno kulturo. Tudi za današnje Italijane ne velja zgodovina starih Rimljanov kot podlaga njih političnih a spi racij in so M' ustvarjali iz nič, dekbtmacijc so mogočno do-i»ele§ stvarne zapreke so bile oznanjevalceu» nove dobe toliko kolikor pene iz mile. Bila je doba, ko so šle tudi na polju socialnega vtudija in špekulacije utopije bujno v klasje., ko so idealisti sini-patizirali z osvoboditvijo (irkov zaradi kulture starih Helenov, ko se je najumazanejši Oriojit degeneracije in lenol* venčal in ode va I z ueveu-ljivini cvetje m. .
Plod jugoslovanske romantike je bil ilirizem. j Spomin nanj je o«t.4\ na zagrebškem pokopališču • Mirogoj, kjer leže "llirci"#v skupni rakvi, in v zbirki literature.
Jedro ilirske ideje je bilo zdravo, njena metoda je bila diletautičua. Vlade so stale na potu ¡istemu zedinjenju Jugoslovanov, ki so ga Ilir-ci opevali; toda idealizem, ki ni vpošteval razmer. ki mu je bilo celo premalenkostno uvaževanje, da se z izposojenim, nerealnim imenom Ilirije sami ideji pritiska pečat nerealnosti, je s prezi-rsnjem zaprek bolj onemogočil uresničenje ideje, kakor zapreke same.
I rešeni, kot pesnik naš največji romantik, v
razmer, je križal meč t mehkim, ljubeznivim, a
bolj zvezde kakor zemljo opazujočim Stankom
Vrazom, in slovenstvo je premagalo ilirizem. Nami je moral za tisti jezik, ki ga je poznal in razumel, dobiti pisavo in knjigo, orodje svojega kulturnega razvoja, ker bi bila opustitev podedovanega jezika lahko vse ljudstvo vrgla v praznoto, v kateri bi bila germanizaeija lahko imela najlažje delo.
Narodno-kulturni emancipaciji na podlagi slovenstva je za petami sledila analogna politična ideja: družitev Slovencev, Zedinjena Slovenija.
Pravilnost Prešernovega mišljenja se je pokazala, čim se je pričelo praktično delo in se je objavilo, koliko težav je bilo že uresničenju tega cilja na poti. Napolniti Slovence v vseh pokrajinah z zavestjo, da so Slovenci, da ne pomenijo imena Kranjec, Štajerec, Primorec narodne razlike, je bilo delo, o katerega težavah si niso bili ilirski pesniki napravili pojmov.
Tudi med Hrvati in Srbi so nujnosti praktičnega življenja pokazale neštete težave, o katerih ni sanjala romantika. Povsod se je pokazala potreba dela v ožjih krogih, doseganje bližnjih ciljev, boja z najelementarnejšinrt zaprekami.
Ilirizem je ostal literarno poglavje. Ali zdrava ideja, ki je bila obsežena v njegovem jedru, je ostala živa; zedinjenje Jugoslovanov je ostal eilj, ki se mora zaradi velikih interesov doseči,
četudi po drugih potih in na drug način.
o o a
Vsak smoter postane dosegljiv šele tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji. Kakor je za zedinjenje vseh narodov v svetovni zvezi potrebno kon-solidiranje vsakega naroda, je bilo za zedinjenje Jugoslovanov potrebno, da dosežejo njih posamezni deli svoje prve cilje.
Ko se je to zgodilo, je pokazala višja ideja svojo elementarno moč. V kakšno politično brez-močnost jc obsojen ves evropski jugovzhod vsled razdrobljenosti njegovih sestavin! Kakšna gospodarska neplodnost zija iz kaosa drobcev! Kako mučno se bori vsako kulturno stremljenje v tesnih mejah deželic in deželčicl Kako *e zapravljajo duševne sile, prisiljene, da služijo najmanjšim skupinicam, medtem ko bi lahko plod on osno; delale za narod mnogih ntiljonov.
Potreba koncentracije sil, ki se energične uveljavlja v naši dobi na vsakem polju, sahtevn tudi od Jugoslovanov združitev, ne le zaradi boljšega varstva njih posebnih interesov, ampak tu- j di zato. da postanejo uspešen faktor v svetovni j zvezi narodov. Zedinjenje jugoslovanstva spada * med probleme, katerih rešitev leži v ravni črti j človeškega napredka in neodvratnih zgodovin- j skih zahtev. Zato je morala ideja oživeti v gla-vah ljudstva samega.
Da je oživela, pokazuje najbolje solidarno delo vseh jugoslovanskih socialistov v Evropi, stranke delavnega ljudstva, ki bi bila nemogoča brez najtesnejših stikov z ljudstvom samim in bi se razsula kakor pleve v vetru, če ne bi uvaŽevala ljudskih Idej in zahtev. Prav zato. ker je in-temacionalna, ima socialistična strankn nalogo napraviti iz svoje narodne t^arine silo, ki jo la-
hko pripelje v mednarodno zvezo sposobno za nadaljnje boje za višje cilje. In prav zalo, ker sega njen socializem na dno stvari in je prosta vseh utopij Je morala praktična zahteva jugoslovanskega zedinjeuja v vseh njenih delih, ločenih h političnimi, administrativnimi in državnimi mejami, planiti kakor plamen tisti treuotek, ko so razmere pokazale možnost uresničenja.
Da je oživela ideja jugoslovanskega zedinjeuja v ljudstvu, kaže nova taktika klerikalno stranke na Slovenskem, lu ne bi bila nikdar sto-rila koraka, neodohrenc»* od ljudstva, ki ji daje glasove.
Nikdar ne bi bil vfČ kakor previdni Tavčar zapustil svojega nekdanjega stališča, "da je bo. i loč u os t Slovencev le v' Avstriji mogoča." če ne bi bila sila druge ideje «šlmevalr. iz ljudstva.
In kakor je med Slovenci, tako je med Hrvati, tako je med Srbi. Zedinjenje Jugoslovanov jc splošna zahteva v stari'domovini. <!lede na to je vsak dvom izključen in v tem oziru je Slovenskemu Republičanskeivu Združenju jasno začrtana pot.
a a o
Druga zahteva, ki odmeva preko morja in je danes zahteva vsega trpinčenega sveta, je demokracija. VoAvstriji so se Jugoslovani iiavžili toliko blagodati avtokracije, da nimajo nobene želje pO novih podobnih izkušnjah. In kakorkoli . nam je sveto načelo samoodločevanja narodov, kakor dobro vemo, da bo v prvi vrsti ljudstvo v stari domovini samo sklepalo o bodočih oblikah svojega političnega življenja, nam je vendar re-publičr.nska oblika nove jugoslovanske skupnosti najbližja v ideji iii tisti najbližji cilj, za katerega se je vredno boriti.
Evropskim Jugoslovanom ne predpisujemo kraljevine, ne diktiramo republike; t »da nešteti vzroki nalagajo nam, da vzdržimo republiko v Hvojem programa.
Predvsem nam kažejo razna znamenja, da »c Imvijo tudi misli naših rojakov republiko.
Kočevcem avtonomno republiko f Zakaj so pozdravljali padec carizina? Zakaj sprejemajo z
navdušenjem sodelovanje socialistov, o katerih
\edo, «in so republikanci? Zakaj peniti navdušeno češ;Vnje prezidenta NVilsona, ki ni le besedo
vlavna agmlovina Mavrov v Španiji nima pomena za njih žalostne ostanke v Afriki . . .
Ko so se Jugoslovani naseljevali v svojo sedanjo domovino, so bili že ločeni v razna pleme-na. To je nedvomljivn dejstvo, četudi obstaja iz tistih časov več legenda, kaor zanesljive zgodovine. In kmalu, ko so se utrdile njih naselbine, je posegVi roka u.sode neugodno v njihovo življenje. Medtem ko! so si Bolgari, Srbi in Hrvatje sčasoma uredili države, katerih meje so se raznovrstno menjavale, tudi v bojih, ki so jih vodili med sabo in s katerimi so se solidarno slabili, so padli Slovenci pod tuje gosnodstvo, še preden so se mogli državno organizirati. Krščanstvo je bi-. la tista bleščeča pretveza, pod katero so tuji "zaščitniki" iž Salcburga in Ogleja napravili helo-te iz njih. Križ in meč sta prišla skupno med nje, in meč ni služil križu, temveč narobe. Iz krajev svobodnega slovenskega ljudstva, demokratično, da, komunistično živečega, so napravili nemško "marko," in močna mejo jih je ločila od sosednih in sorodnih. Hrvatov.
Za dolga stoletja.je bil razvoj Slovencev ločen od vsega sorodnega, napeljan v nove struge, in oropan samostojnosti. In odkar so privilegirani nemški baroni postali zemljiški gospodarji slovenskega kmeta, so fevdalni gospodje, deželne gosposke in cesarske oblasti skupilo delali, da bi prelevili "barbarske Vernic" v "kulturne Ue»--lnanc."
(V je kakšen faktor pod nebom, ki mora o-pravičiti stremljenje Slovencev po lastnem narodnem življenju, je la! Več kakor tisoč let so rlelale mogočne, z vsemi primernimi sredstvi razpolagajoče sile na to, da bi vzele takorekoč najmanjšemu narodu v Evropi njegovo narodnost. Toda živeči brez svoje državne organizacije, podložni tujcem, skoraj izključno navezani na kmetijo,'kjer so dolga stoletja tlačanili, ne poznavajoči šol, brez literature, brez najprimitivnejših poučnih knjig, neprenehoma vabljeni z dobrotami gcrinanizacijc in užugavsni z njenimi biči, so si tekom vse te dolge dobe ohranili svojo narodno posebnost in svoj jezik, tako da so, ko je izza dolge teme fevdalizma z drugimi mladimi silami vstala tudi demokratično narodna ideja, v kratkem času in v skrajno zoprnih razmerah organizirali svojo, za stopnjo svojih sosedov nikakor ne /aostajajočo kulturo, se jsokazali svetu kot win-rod, stopili z bujno sposobnostjo na tekmovalno polje civilizacije, in v približno enem stoletju razvili literaturo, katere najžlahtnejšc cvetove bi čislal ves svet, če mu ne bi bili zaradi narodove politične vibsk urnost i neznani.
Narod, ki je preživel tako dobo zatiranja, w da bi bil utonil v morju tujine in vstaja izza več kakor tisočletnega teptanja in dcnacionaliziranja kakor mlad, kakor da se Je šele porodil, se ne more uničiti, razun če bi "a postreljali, vsega, od sivčka do otroka, in njegovo stremljenje po
■ , i T
wf-r -t ' - - —■■
svobodi, ki ga ni moglo ustaviti zazibavanje v nanje, obljube ugodnosti, puška in viallee, je nesmrtno, dokler iivi nam
• • • , •
Kljub vsemu močneiuu «tremljenju po popolni ločitvi Slovencev od njih najbližjih sorodnikov Hrvatov, ki jo je podpirala trdna politična meja, se ni mogla posrečiti ideja popolnega kitajskega zida. Skupni razvoj Slovencev in Hrvatov je bil kajpada preaekan. Naj so bile ple-menake razlike med njimi ob času naseljevanja večje ali manjše, v nadaljnih stoletjih je bilo enim in drugim usojeno. da hodijo vaak svojo pot. In danes je dejatvo, da žive Slovenci in Hrvati kot dva naroda, vsak h avojim jezikom, vsak s avojo literaturo, s šegami in navadami, ki se razhajajo v marsičem.
Toda razmere, ki ao bile zatiralcem ugodne, vendar niso bile tako uslužne, da bi bile napravile iz njih dvoje tujih narodv in onemogočile vse stike. Potreba, najod ločil ne jši faktor življenja, je veasi celo njih gospodarje prisilila, da so spajali vezi, ki bi jih bili najrajši docela pretrgali.
V dobi večne turške nevarnosti, ko so osmati-lijski napadi posegali daleč v kranjsko deželo, ho morali najbližji sosedi Turkov hočeš nočeš varovati Evropo. In tu se ni dalo preprečiti shaja-nje Slovencev in Hrvatov v bojih, ki so bili boji obojih, povrh tega, da so bili boji za varnost evropske civilizacije. V bojih z Benečani in pri raznih drugih prilikah se je od časa do časa obnavljalo tako združevanje in zavest sorodstva je dobivala toliko kuriva, da ni inogla ugasniti.
Ko je okrutnost fevdalnega zatiranja tekom več kot enega stoletja gonila tlačanske kmete na severu in jugu Evropa v obup in napravljala njih življenje tako brez cene, da so ga rajši tvegali, kakor da bi bili prenašali sužuost brez upora, so m? slovenski in hrvaški kmetje družili v skupno puntarsko vojsko, operirali po skupnem atrate-jričnem načrtu in Matija Oubec, beg upornikov, iz katerega je hudobnost tiranov napravila "kralja," je bil vodja Slovencem in Hrvatom, kakor
je bil sam napol Slovenec in napol Hrvat. Ta krat no sestavili program, zanimiv v narodnem in socialnem oziru; obsegal je svobodo kmetov in * obliki, kakršne so si v tistih .časih mogli domisliti, *kwpno*4 Slovencev ih Hrvatov. Na železnem prestolu jfkd Markovo cerkvijo v Zagrebu je bila z žarečo krono' ovenčana kmečkh in narodna de-mokrdfija, z Uubčevim truplom vred je bila v tem zadnjem dejanju krvave, kmečke tragedije lazaekana tudi uarodna solidarnost.
Doba reformacije in protireformacije, polna kruto romantične tragike, je suvereno prezirala meje med Slovenci in Hrvati. Semintja so prehajale knjige, strastnojpozdravljane in besno pre-klinjane; na Dolenjskem so bili predikantje doimi kakor na Hrvaškem; čez Sutlo.so prehajali ljudje po svojo duševno uteho in drugi ljudje za 'iztrebljenje strupa. '	,
Sredstva skupnega občevanja in prilike zanj so bile omejene. Ali toliko jih je bilo vendar, da je ostala zavest bližnjega sorodstva v samem namili živa, kar je večjega pomena od državnih deklaracij, pragmatičnih sankcij in tronskih obljub.
Ko se je,Kvropa narodno zbudila, je našla nova, bolje rečeno po dolgi stagnaciji obnovljena in prerojena ideja v duši ljudstva med .Jugoslovani pripravljena tla.
e e e
Začetkom 19. stoletja je stopil nacionalizem v areno z vsemi atributi romantike. Ves vzduh je bil polu romanticizma, ki označuje vsako mladost. Narodni preroki so bili pesniki — romantiki. Po ideale se je segalo v nebesa, novi svotovi demokracije za klical na vse Štiri strani sveta, ampak tudi nadvse razumljivo opisal nevarnosti vsake avtok racije t
Naša organizacija hoče pomagati Jugoslovanom v stari domovini. Ali njeno delo se vrši v Ameriki in čudita luč bi morala pasti na našo duševno zvezo z deželo, v kateri živimo, če bi odtod propagirali novo monarhijo z absolutno kraljevsko sankcijo!
Želeči najboljše pogoje življenju svojega na-
Slovensko republičansko * združenje. #
# ODE* V OHICAOI, ILL
IZVR&EVALNI ODBOR: .
Frank Boatič, Filip Godira, Martin V. Konda, Etbia Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jole Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Resel, Jos. Steblaj, Frank dava, Frank lidovič, Charlie Vesel, Andrew * Vidrich, Stefan Zakfric, Leo Zakrajiek, Anton Zlogar.	*
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo m izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne poailjatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, VI)
ZA KONVENCIJO 8. R. Z. ,
Izvrševalni odbor predlaga za konvencijo S. H. Z., ki «e snide 13. septembra v Chicagi, sledeči provizorični
DNEVNI RED:
1.	Tajnik pozdravi delegate in otvori zborovanje.
2.	Volitev predsedstva in zapisnikarjev konvencije.
3.	Volitev odbora za pregled poverilnic.
4.	Tajnikovo poročilo.
5.	Blagajnikovo poročilo.
ti. Poročilo nadzornega odbora.
7.	Splošni položaj in dosedanje delo.
8.	Prihodnje naloge S. R. Z.
9.	S. R. Z. in Hrvatsko Republikansko C -druženje.
10.	S. R. Z. in vojui cilji Zedinjenih držav.
11.	Volitev izvrševal ne$a, centralnega in nadzornega odbora.
J 2. Razno.
Definitivni dnevni rrd določi seveda konvencija sama, ko se konstituira. Vse organizacije, Ki žele kakšno izpremembo dnevnega reda ali imajo kakšne predloge, ki bi se morali pri dnevnem redu jemati v postev ali pa so sploh važnejšega pomena, so naprOšene, da jih sporoče tajniku, čim prej je mogoče.
Konvencija se vrši v dvorani Pilnen Audito-rium na Blue lsland A ve., blizu 18. ulice in se prične ob 8. dopoldne.
Anton Terbovec, tajnik.
ZASTOPNIKI ZA DRUGO KONVENCIJO S R. Z.
Doslej so za konvencijo, ki se prične v petek, 13. t. m. v dvorani "Pilsen Auditorium" v Cbicagi, 111., priglašeni sledeči zastopniki:
Izvrševalni odbor: Frank Bostich, Filip Go-dina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Et biti Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
Nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Mati Pc-trovčič, Frank Veranicl^
Delegati:
Za Slovensko Narodno Porporno Jed not o: Joseph Ambrolič in John Vogrich.
Za Slovensko Svobodomiselno Zvezo: Avgust Avčin in William Hi\s; namestnik Jakeb Tisol.
Za Slovensko Delavsko Podporno Zvezo: John Prostor.
Za .Jugoslovansko ^atoliško Jednoto:
roda na evropskem jugu, vendar ne smemo pozabiti ,na višje interese sveta in človeštva, na potrebe bodočega miru in njega varatva. Misleči na to ne moremo oatati slepi, da obsega tuouar-hiČua rešitev jugoslovanskega vprašanja' emi-nentno nevarnost intrig in konfliktov, ki bi na Balkanu ohranili evropsko smodniinico in napravili iz jugoslovanskega edinstva evropsko nevarnost namesto mirovne garancije.
Tudi v tem Oziru ne more biti nobenega dvorno o nalogah Hlovenakega Republičanskega Združenja.
e e e
Program S. R. Z. obsega federacijo oziroma avtonomijo posameznih delov, iz katerih naj bi bila sestavljena Jugoslovanska republika.
Za to zahtevo ni treba mnogo besed. Da se vjema z idejami Slovencev v stari domovini, naiu je znano. Bližnje sorodstvo z ostalimi Jugoslovani je dejstvo, ki vendar ne izbriše aktualnih posebnosti Slovencev, ki se morajo — četudi morda le začasno — ohraniti, da postane uspešna združitev mogoča. Jezikovne razmere same so najboljši tolmač. Kakršen je položaj sedaj, se ne more slovenska literatura mahoma pretopiti v "jugoslovansko;" slovenske šole ne morejo postati čez noč hrvaške ali srbske; Slovenci* mora biti gotov, da ga bodo njegovi uradniki razumeli, da bo na sodišču veljaven njegov jezik, da ' sploh ne bo imel na svoji zemlji nobenih jezikovnih težav.
To ni nikakršen "separatizem," kajti federacija ne prezira skupnih zadev, ne odklanja centralne uprave za reči, ki so brez škode lahko centralizirane ali pa jim centralizacija naravnost ko-rišti. V vaeh ameriških državah velja en jezik; a tudi Zedinjene države so federativna republika l avtonomijo za posamezne države in s centralizacijo skupnih zadev.
V jugoslovanski republiki bi bilo se več reči lahko centraliziranih. Vsa promet na, poljedelska, gospodarska, industrijski vprašanja, vse zadeve socialnega zakonodajstva, pravosodne legi-| slature se lahko rešujejo federalno; samo po sebi
se razume, da pripadajo vse zunanje zadeve skupnosti.	,
Federativna ureditev se tudi najbolje vjema r načeli demokracije, ki «e temelji celo na samoupravi tako majhnih skupin, kakor so občine, ne da bi se s tem kršili skupni interesi, pri avtonomiji posameznika se pričenja demokracija; podreditev posebnih interesov pod aploine jo krona. Oblika, v kateri prihaja oboje do veljave, je pa
federacija.	,
• • e
S plemenitim navdušenjem se je pričelo delo S. H. Z. in leto dni je bilo uspešno. Oas pa ne pozna meja. Neustavno hiti dalje in nobena naloga v življenju se ne opravi tako, da ne bi bilo treba še dodatka ali da ji ne bi sledila nova za petami.
Cilj Slovenskega Republičanskega Združenja še ni dosežen in na poti do njega je še obilo de-ni, in bo ga tem več/ čim bolj se bomo prjbliže* vali cilju.	, .
Konvencija je poklicana, da si napravi o tfm čim jasnejšo sli|to in najde najboljša sredstva za reftitev vseli nalog. Delegati iz mnogih krajev A-merike bodo v kratkih dneh zbrani, da opravijo to delo in v tem, ko jih iskren^ pozdravljamo, jim želimo najboljši uspeh kot nagrado za trud, ki ga bo narod v boljših razmerah spominjal s hvaležnim srcem. TcŽka je pot, toda smoter je ta-ko* vzvišen, da je vreden vsega dela, vsega napora, vsake žrtve. Prepričani sino, da najde konvencijo pripravljeno za to.
e e e
- Pri svojem delu ne bo zbor pozabil, da je ves končni uspeh naših trudov odvisen od enega faktorja, s katerim nas spajajo neštete vezi." Zedinjene države se bojujejo*za demokracijo sveta, za samood loče vanje, za osvoboditev zatiranih narodov Avstrije. Naš cilj jc cilj Zedinjenih držav; njihova zmaga je odrešenje našega naroda. Amerika pomaga vsemu svetu z vsemi svojimi viri in s sv*>jo krvjo. To nam je nepozabno. Zedinjene države se lahko zanašajo na nas — sedaj in kadarkoli nas potrebujejo.
Za Jugoalovansko Podporno Zvezo "Sloga": John Rezel in John K r mene.
« Za socialistični klub, Čitalnico in pevski zbor "Naprej" v Milwaukee, Wis.: John Kalan.
Za Slov. sekcijo soe. stranke: Frank Mrgole, Frank Podlipec.
Za mladeniško podporno'društvo "Danica" v Chicagi: Frank Mravlja.
Za slovenski pevski in tamburaški zbor "Lira" v Chicagi: Adolf Mišja.
Za slovenski pevski zbor "Sava" v Chicagi: Frank Hren.
Za slovensko postajo M. W. of A., št. 16211: Lorenc IiOtrič.
Za društvo "Slovenija", št. 44, Č. S. B. P. J.: John Stonich.
Za slovenski delavski "Sokol" .v Chicagi: John Kalin.	'
Za slovensko knjiievuo dr uit v o v Dubuque® Iowa: Karl H. Pogieaich.
Za dnevnik "Prosveta": Paul Berger.
Za dnevnik "Enakopravnost": Janko N, Ro-
K^lj.
Za "Proletarec": Jože Zavertnik, ml.
Za (»las Svobode": A. H. Skubic.
Zar mesečno revijo "Cas"; *
Za mesečnik "Slovenska Družina": Zvonko Novak.
Za okrožno organizacijo S. R. Z. za zapadno Penna: Anton Zornik, Toni Petrovac, Vincenc Widmar, John Kvartich, Louis Kveder, Frank Volk, Wal Ii Peternelj, Jakob Ambrožič.
Za okrožno organizacijo S. R. Z. za jugovzhodni Kansas: Joe Bratkovich in Anton Aula r>
,Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Vale, Kansas: Anion Rupar in Leo .lunko.
Za okrožno organizacijo S. R. Z. za Johnstown, Pa. in okolico: Louis Krasna, Joe Likar, Joe Be-čaj, Ignac Travnik, Ivan Uleršič.
* Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Buena Vttta, Pa.: Nick Triller.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Clevelan-du, Ohio: Frank Somrak in Joseph Skuk;
Za žensko krajevno organizacijo S. R. Z. v Clevelandu, Ohio: Miss Kattie Pire in Mrs. Terezija Jakšič.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Collin -wood, Ohio: Joe Modic in John Zupane.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Chicago, lil.: Anton Pue in Frank Cdovieh.
Za k rajevno organizacijo S. R. Z. v Detroit, Mich.: Jos. Kot ar in Joseph Oven.
Za krajevno organizacijo S. R. Z., Ely, Minn.: John Teran in John Judnich.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Kast Palestina, Ohio: Anton Terbovec (pooblaščenec).
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Forest ('it v, 1 a.: Jos. Čebula r.
Za krajevno organizacijo S. R. Z v Glencoe, Ohio: John Kravanja.
Za krajevno organizacijo S. H. Z. v Joliet, 111.: Valentin Pire.	(
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Kokomo, Ind.: Joseph Fon.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v La Salle, 111.: hVank Jakšc in Justin Zaje. r
Za krajevno organizacijo S.. R. Z. v Staunton, III.: Anton J. Terbovec (pooblaščenec).
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v St. Louis, Mo.: Mrs. J. Npeh in Vincenc Cainkar.
Za krajev, organizacijo S. R. Z. v Milwaukee, Wis.: John Kraine in Frank Puncer.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Sheboygan, Wis.: Anton Zorman in Heronim Svetlin.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v White Valley, Pa.: John Frank.
Za krajevno organizacijo S. R. Z. v Wauke-ganu in N. Chicagi, III.: Martin Judnich.
Zvefo Slovenskih Svobodomiselcev v Ameriki: Anton Jankovič.
Za žensko organizacijo S. R. Z. v Chicagi, 111.: Miss Mary Avčin.
Opomba.—Organizacije, ki še niso prijavile svojih delegatov, prosim, da to nemudoma store.
Anton J. Terbovec, tajnik.
IZJAVA.
V številki 66 "Glasa Svobode" je bil objavljen članek pod naslovom "Malo stvarne kritike", ki je zbudil v slovenski javnosti in med člani "Slovenskega Republičanskega Združenja" precej razburjenosti in povzročil razne komentarje. Tudi izvrševalni odbor S. R. Z. je imel — kakor mnogo drugih članov — občutek, da mu je s člankom očitana nedelavnost in da pase lenobo zaradi tega. ker bi bili njegovi člani radi bogato naplačani za vsako svoje delo.
Da je moral izvrševalni odbor smatrati ome-«ijeni članek za napad nase, je bilo razlagati i/. Meseci, ki \o bile'naslovljene na "tiste, ki so se postavili, oziroma se dali voliti za vodilne člane v organizaciji". Očitanje koristolovstva so pa očitno obsegale besede:
"Gotovo je svsta resnica, da ni to delo plačano z dolarji. AH ljudje božji, kam pa bomo pri-' ¿11, Če bomo gledali, da naj nam narod za vsako besedo, ki jo izgovorimo ali zapišemo, tudi takoj plača, in to še prav pošteno plača!
Kdor torej gleda za bogato obloženo mizo še po plačilu zato, ker sedi in je, ni vreden te narodove prijaznosti in saupnosti. Treba ga je odpodi-ti, sicer okuži vso svojo okolico."
Izvrševalni odbor S. R. Z. se je dne 22. avgusta sešel na izredno sejo. na katero je povabil tudi gospoda Zvonkota Novaka, o katerem se je mislilo, da je spisal omenjeni članek. Ker ni napad obsegal nobenih dejstev, na katera bi se bil naslanjal, je hotel izvrševalni odbor izvedeti iz njegovih ust, katerih grehov ga more dolžiti.
Na seji je brat Konda, lastnik "G. S.", in sani član izvrševalnega odbora, izjavil, da nima stika s člankom, s katerim se čuti enako napadenega kakor ostaii člani eksekutive.
Ker se je gosp. Zvonko Novak oglasil kot pisec članka, ga je predsednik seje pozval, naj pove, je izvrševalni odbor zagrešil.
Ciosp. Novak je izjavil,.da ni hotel napasti izvrševalnega odbora, temveč le neki list in neko posamezno osebo. Dasi je bil upozorjen na stavke njegovega članka, ki kažejo naravnost na izvrševalni odbor, je vztrajal na svoji trditvi.
O stvari se je razvila debata. Vsi člani izvrševalnega odbora so se čutili prizadeti z napadom in so ga solidarno odklonili. Izvrševalni odbor se za-veda.da ni dovršeno vse delo,toda mirne vesti lahko izreka, da je storil absolutno vse, kar je bilo mogoče v danih razmerah in s tistimi sredstvi, ki so bila na razpolago. Račun o svojem delu poda bližnje dni drugemu zboru S. R. Z.) ki bo lahko sodil o njem. Z vso odločnostjo pa mora odklanjali očitek koristoljubnosti; vsi člani izvrševalnega odbora »o vse leto opravljali svoje dejo brezplačno in tega dela je na mnoge izmed njih Vipadlo toliko, da so morali žrtvovati ne le ves svoj proati čas. ampak ae pogostoma odrekati najm^jnejšega počitka, da so mogli izvršiti naloge, katerim so se posvetili. Ker ni mogel gospod Zvonko Novak navesti ne enega fakta, ki bi bil podprl njegov napad, je neutemeljenost članka očitna in za izvrševalni odbor S. R. Z. je zadeva zaključena. Etbtn Kristan, Filip Godina, Jože Zavrtnik, Anton J. Terbovec, Frank Kerie, Martin V. Konda.
nično porojena iz ljudstva, kajti nobena organizacija še ni zbudila med Slovenci toliko navdušenja, kakor S. R. Z. Misel za žensko organizacijo je prišla izmed chieaškega ženstva samega. Veliko število, ki se jih je zbralo na sestanku, je bilo naravnost .presenetljivo. O vseh rečeh, ki se tičejo organizacije in njenih ciljev, se je stvarno razpravljalo. Govorilo se je tudi o udeležbi ženstva pri nedeljski manifestaciji in toliko lahko povtmo, H da bodo čdanice dale paradi poseben značaj. Brez skrbi se lahko pravi, da še ni bilo nikdar take slovenske manifestacije v Chicagi, kakor bo nedeljska.
Na sestanku jc bila sestra Mary Avčin izvoljena za delegat in jo na konvencijo.
Omenimo naj, da šteje ženska pc^užnlca že pri ustanovitvi 100 članic.
2EN8KA ORGANIZACIJA S. R. Z.
Chicago, 111.
V nedeljo se je zbralo veliko število chicaških Slovenk na razgovor o Slovenskem Republičan-skem Združenju in o pripravah za njegovo konvencijo. Kdor pozna chicaške razmer In ve, da so bili tukajšnji Slovenci na glasu kot nekakšni zaspanci, lahko spozna, da je ideja S. R. Z. res-
LZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE ČIKA&KE LO -KALNE ORGANIZACIJE S. R. Z
dne 5. septembra 1918.
. .
Brat tajnik otvori sejo ob 8. zvečer. Predsednikom za tekočo sejo je izvoljen brat R. Vdovtč. Citajo se imena odbornikov in zastopnikov. Navz-čih je do trideset zastopnikov.
Zapisnik se sprejme kot je bil čitan.
Dopis češkega narednega združenja, v katerem poročajo, da se udeleže manifestacije dne 15., septembra in da pošljejo na shod v Pilsen Auditorium govornika, se vzame na znanje.
Citajo se dopisi 18-fih društev, ki poročajo, da se bodo korporativno udeležila manifestacije dne l.\ septembra, ki se vzamejo na znanje.
Brat Savs poroča, da se mu je priglasilo za stanovanja že precejšnje število delegatov S. R. Z.; stanovanja za dosedaj priglašene delegate ima že preskrbljene. Ob enem apelira, naj se mu da nekaj pomožnih moči, ki bodo čakale delegate na čikaškjh kolodvorih in jih dovedle na določena* mesta. V ta odbor so izvoljeni: John Stonich, Minka Aleš in Mary Udovich. Ti imajo ualogo .pričakovati delegate na kolodvoru, to jc take, ki bi sami imeli težave z iskanjem zborovalnega prostora. Sklenjeno, da se temu odboru preskrbe trakovi z ameriškimi barvami, na katerih bodo črke S. R. Z., da jih bodo delegat je na kolodvorih lažje spoznali. *
Brat I dovich poroča, da je izvršil naloge, katere ni u je dala zadnja seja lokalne organizacije. Bil je na pristojnih uradnih mestih za dobavo dovoljenja za pohod po ulicah, katerega je tudi dobil. Nadalje tudi poroča, da je najel godbo. Ker pa se pričakuje pri tej manifestaciji zelo velika udeležba, se sklene najeti še eno godbo. To delo se poveri bratu Cdoviču. Naroči se mu tudi, da • preskrbi dekoraterja za okrašenje konvenčnjh prostorov.
Bral Göttlicher poroča, da je pisal pevskim društvom Naprej v Milwaukee, Ljubljanici v Wauke-gan, Slovanu v So. Chicago in Liri ter Savi v Chicagi za nastop pri manifestacijskem zborovanju v nedeljo 15. septembra v Pilsen Auditoriumu. Dosedaj so mu odgovorila pevska društva Naprej v Milwaukee, Slovau iz So. Chieage iu Sava iz Chi-cage, ki so pripravljena nastopiti s pevskimi toč-kami na zborovanju v Pilsen Auditoriumu.
Brat Aleš poroča o delovanju odbora in kolek-torjev za fond *1(MH). Kampanja se vrši do 1. oktobra. Nadalje poroča kot član jugoslovanskega odbora za vojno razstavo v Orantovem parku. Prvotno je bil Jugoslovanom določen dan 15. septembra na tej razstavi, toda vsled gotovih vzrokov so nam pozneje določili 14. september za jugoslovanski dan. Brat Aleš se pritožuje, da na prvo nismo bili pozvani, in krivdo vsled tega zvrača na g. Ivana Zupana, ki kot zastopnik Slovencev m obvestil uradnikov slovenskih društev o seji. Priobčil je le notico v "Glasilu K. S. K. J.", katero je opazilo nekaj uradnikov naših druitev in se potem udeležilo seje. Na seji ao potem Zupana kritizirali radi njegovega, postopanja. Zastopniki
hrvatskih in srbskih društev so izjavili, da so mislili, da je Zupan uradno pozval zastopnike vseh slovenskih druitev v Chieagi. Kontno se je sklenilo, da se radi boljše kooperacije skliče Še eua seja zastopnikov slovenskih druitev, na kateri se bo izvolil odbor, ki bo imel nalogo urediti vse potrebno za prodajo vstopnic na vojno razstavo in za skupno jugoslovansko povorko na razstavni prostor v park Grant. Na tej seji so bila zastopana vsa slovenska društva v Chieagi. Izvolil se je odbor, ki naj bi skrbel za kar največjo udeležbo vojne razstave na jugoslovanski dan dne 15. septembra. Ker pa bo jugoslovanski dan sedaj dan preje, to je 14. septembra, je zaključek pripravljalnega odbora za jugoMlovanski dan na vojni razstavi, da se parada ne bo vršila, ker večina naših ljudi dela ob sobotah popoldne, vsled tega bi udeležba ne bila taka, kakor bi bilo želeti. Pač pa ne bo zvečer imenovanega dne izvršil ostali del jugoslovanskega programa. Na sporedu bo hrvatski, oziroma srbski narodni ples kolo, pevske točke in govOrt. Sklep večine tega odbora je, da se pozove ¿irja. Leontiča za govornika ob tej priliki.
Brat Jurečič izjavlja, da mu je g. Zupan rekel, da je pisal in telefoniral Prosveti o skupni seji zastopnikov jugoslovanskih društev in vsled tega je kritika, da v tem oziru ni izvršil svoje dolžnosti, neopravičena. Brat F. Uodina konštatira, da odpre vsako pismo, ki pride na "Proaveto" in da pozitivno ve, da ni prišlo od g. Zupana nobeno pismo oziroma naznanilo o imenovani seji. Kavno tako tudi ni dobil telefonskega obvestila. V tem smislu izjavlja tudi brat Zajec. K stvari govore Še Udovič, Aleš in Jurečič.
Brat tajnik poda sledeče finančno poročilo: Dohodki s prenosom za mesec avgust $192.06; stroški v avgustu so pa znašali $33.83. Večina stroškov se nanaša na predujme, agitatorično literaturo in poslovne stroške. Brat tajnik povdar-ja, da bo treba razviti nekoliko večjo agitacijo za pridobivanje stalnih prispevateljev. Lokalna organizacija ima sedaj 133 stalnih prispe vatel je v, toda prispevke zelo yeredno plačujejo. Stalni, prispevatelji so pripravljeni redno plačevati, toda treba je, da jih zastopniki društev redno iztir-jajo. Tudi je število 133 članov, veliko premaj -lun* za čikaško lokalno organizacijo. Potruditi se bo treba, da se pridobi vsaj še enkrat toliko čla -nov, kajti stroški naraščajo in za uspešno delo lo-kalnih organizacij, kakor tudi centrale, so potrebna dovoljna sredstva.
Sestra Udovieh poroča, da bodo imele čikaške in okoliške Slovenke sestanek v nedeljo, 8. septembra, kjer bodo skušale organizirati žensko organizacijo S. R. Z. Nadalje poroča, da «e vrši med tukajšnjim ženstvoiu živahna agitacija za udeležbo manifestacije 15. septembra. Žensko bo polnošte-vilno nastopilo v pohodu qb 9. dopoldne, tako da bodo s svojim nastopom nadkrilile vse dosedanje slovenske prireditve v Chieagi.
V odl>or za publiciranje med konvencijo S. R. . Z. so U|oljeni Jože Zavertnik mL, F. Udovič in A. puc. — V odbor rediteljev za prireditev due 15. septembra so izvoljeni: M.Turk, F.Aleš, John Turk L Lotrič, J. Jurečič, A. Zidar, M. I iganič, A. Puc in	preskrbi na-
pise društvom, kateri jih še nimajo. Sklenjeno, da se za to priliko naroči 1500 ameriških zastavic.
Društva, ki so obljubila udeležbo pri manifestaciji za demokracijo, za principe, za katere se bore Zedinjene države in za osvoboditev Jugoslovanov, so sledeča: George Washington, Št. 270, SNPJ.; Slov. Delav. Sokol Chicago; Lincoln, št. 351, SNPJ.; dr. št. 1, SSPZ.; dr. št. 100, SSPZ.; Gorenjec, št. 104, SSPZ.; Slovenski Dom, št. 86, SNPJ.; Slavija, št. 1, SNPJ.; Francisco Ferrer, št. 131, SNPJ.; Jugoslovan, št. 104, JSKJ.; slovenska postaja št. 16211, M. W. of A.; Nada, št. 102, SNPJ.; pevsko društvo Sava; pevsko društvo Slovan; Slovenija, št 44, fcSBPJ.; slov. soc. klub št. 1; dr. št. 47, SSPZ.; Zvon, št. 70, JSKJ. To so društva, ki bodo sodelovala pri manifestacijskem pohodu 16. septembra. Pohoda se bodo udeležili tudi Slovenci, ki so izven društev, nadalje Hrvati, Srbi in Čehi, delegatje SRZ., delegatje SNPJ., gostje iz okoliških naselbin itd. Zastopniki društev so izjavili, da vlada med občinstvom veliko razpoloženje za to manifestacijo in se pričakuje, da bo prinesla velik moralen uspeh.
Brat Udovič poroča o ustanovitvi podružnice Hrvatskega republičanskega združenja. — Brat Steblay povdarja, da bo lokalni organizaciji potreba organizirati kampanjo za nakupovanje bon-dov četrtega vojnega posojila. V tem oziru se bo uredilo vse potrebno. — Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo.
F. Z.
£
IZ ZAPADNE PENN8YLVANUE.
Lawrence, Pa.
Dan 25. avgusta ne pojde hitro iz spomina Slovencem, ki so se udeležili VI. rednega konferenčnega zborovanja okrajne organizacije Slovenske-
ga republičanskega zdruienja zs zapad. Peftiwyl-
vanijo. Konferenca se je vršila na Broughtonu in je uspela bolje, kot je mogel kdo pričakovati. ¿Jan je bil 4ep, vreme vseskosi ugodno, kar je gotovo precej vplivalo na obilno udeležbo. V splošnem pa je ua to zborovanje prignal naše ljudstvo čut za demokracijo, želja storiti vse, dp »e pripomore k uresničenju ciljev SRZ. Konference so se udeležili vsi ttoti, od katerih smo pričakovali udeležbe. Rojaki na Broughtonu so pa tudi naredili vse, da na-pravijo bivanje svojiih gostom v njihovih naselbinah kar najbolj mogoče udobno in kar se v današnjih razmerah sploh da storiti. Domači rojaki so imeli dela čez glavo, tako da ni bilo ni mi-Hliti o kakšni zabavi zanje, toda ne smete misliti, da so ga opravljati z mržnjo, pač pa si lahko bral veselje in navdušenje z obrazov, ker ao videli, kako prodirajo naše ideje med tukajšnje Slovence.
Ta dan je naselbina obhajala tudi alavuott dviganja ameriške zastave. Udeležencev je bilo izredno veliko jcelo par wcstmorelandskih na-selbiu je prišlo nekaj udeležencev, ki jih je naše zborovanje presenetilo, kajti tolikega navdušenju in tako velike udeležbe niso pričakovali.
Videli so zasedene sedeže od zastopnikov društev okrajne organizacije SRZ. za alleghenski in vvashingtonski okraj (county).
Zborovanje je bilo mirno in občinstvo ter zastopniki so pazno sledili razpravam.
Že zadnjič smo poročali, da je naša organizacija izvolila dva delegata za konvencijo SRZ. Na tej seji smo jih izvolili še šest, da jih imamo sedaj osen». Poleg tega pošlje naselbina Buoua VihvU svojega delegata, katerega bo financirala njihovi organizacija.
Na tem zborovanju se je naselbina Buona N ista pridružila naši okrajni organizaciji in poslala na sejo svoje zastopnike. Njihov delegat za konvencijo je Nick Triler. Mi smo izvolili sedeče: Anton Zornik^T. Petrovich, Louis Kvcder, Vincenc Vidmar, John Kvarich, Jakob Ambrožič, W. Pe-ternelj in Franih Volk. Delegatje Zornik, Kveder in Peternelj so izven delegacije SNPJ. Naš namen je bil, naj bodo na konvenciji SRZ. percentuelno zastopani vsi sloji. Seveda bomo imeli velike stroške, toda borba za demokracijo nam mora biti več kakor denar.
Prispevki za julij in avgust okrajni organiza ciji ho znašali $352. Ako pomislimo na stroške, ki jih imajo rojaki agitatorji te okrajne organizacije SRZ., je ta svota za nas velik moralen uspeh, ker nam dokazuje, da so ljudje pripravljeni tudi gmotno podpirati naše gibanje. Mi ne živimo tako kompaktno skupaj, kakor na primer rojaki v Clevelandu, ki jih stane le kakšnih 5 centov voznih stroškov, pa lahko pridejo drug do drugega. Mi nimamo teh ugodnosti. Naselbine so oddaljene druge oil druge po več milj, in poleg tega imamo z nekaterimi y.elo neugodne ali pa sploh nobenih železniških zvez. Morda bi kdo vprašal, zakaj ne deluje vsaka naselbina, ki je sedaj zastopana v naši okrajni organizaciji, sama zase. Na to se lahko dobi v odgovor. Organizacija, ena ali druge, dobi vpliv v javnosti le tedaj, če more tej javnosti tudi pokazti, da ima za seboj maso. Vsaka na- • ša konferenca je obenem manifestacija za program SRZ. in za principe ameriške vlade, katere sta izrekla Wilson in državni tajnik Lansing kot podlago bodočemu miru. Take manifestacije so izvedljive le tedaj, kadar nastopi,velika organizacija z dovoljnimi sredstvi in dovolj veliko udefcžbo, <ia se priredba tudi lahko imenuje manifestacija. Ravno ta podlaga naše organizacije je pomagala do tako velikih uspehov za SRZ. v zapadni Pennayl vaniji. Ravno te manifestacije so nam pripomogle, da smo seznanili ameriško javnost, kdo smo in kaj želimo. Videli so naše prireditve, naše seje in manifestacije, pa smo obrnili njih pozornost nase. S tem vršimo svojo propagando mnogo e-fektneje, kakor pa če bi delovala vsaka naselbina tega okrožja le v krogu svoje lokalne organizacije.
Prav razveselilo me je, ko sem zadnjič bral, na kako trdno podlago grade okrajno organizacijo SRZ. slovenske naselbine v Kansasu. Podlaga njihovi organizaciji je identična naši, le da nabirajo kar naravnost stalne prispevatelje, iz katerih sestoje ožje lokalne organizacije, ki so reprezeuti-rane v okrajni organizaciji po svojih delegatih. Dopisnik dotičnega poročila omenja, da ni tega pri naši organizaciji.ker so pri nas zastopana društva po svojih delegatih. Rojakom v Kansasu se zdi njihov način organiziranja praktičnejši in Uspešnejši, kakor pa naš. Za njpihove razmere je morda tudi res, kajti v vsakem kraju so drugačne razmere in po tistih je treba tudi uravnavati organizacijsko delo in agitacijo. Jaz in mnogo drugih rojakov tega kraja smo stvar dobro preštudirali, preden smo se lotili podrobnega agitacijskega in organizacijskega dela. Končno smo sklenili podfzeti akcijo, da organiziramo ves tukajšnji o-kraj. Vedeli smo tudi, da so uspehi lahko zelo neugodni, ako pride človek prej zbiošnjo kakor s tolmačenjem in pojasnjevanjem. Ljudstvo je bilo na
ta način že mnogokrat prevarano, zato je bilo treba med njim pridobiti v prvi vrsti zs upanja naši organizaciji. V Kansasu je v tem oziru sedaj ložje, kajti to so sedsj že vsi lshko spoznali, kaj* je'Slovensko republičansko združenje, kako deluje in za kaj deluje. V začetku je bilo treba.jnasi vec^io pripovedovati in tolmačiti namene in%Uje nafta organizacije. Držali sufb se stališča, da nam bo vsak prispevek dobro došel, in ko se jefprgauizu-cija na ta način, bolj in bolj trjevala, so postajali tudi prispevki večji in članstvo je raatlo. Ljudje so prispevali iz prepričanja, in takih imamo vedno več. Po mnogih krajih je treba še sedaj agitacije, če se hoče dobiti kakšen prispevek, ker ljudje, posebno tisti, ki zanemarjanj Čitanje listov, še sedaj ne vedo, zakaj da gre. Prirejali so zborovanja, kakor sem že prej omenil, ljudje so se jih udeleževali in apozuavali namene in potrebo naše organizacije. To je bila za naše razmere s taktičnega stališča najboljša pot za propagando SRZ. Pojdite dane* v okrožje naše okrajne organizacije, pa boste spoznali, kako perfektno smo organizirani. Spoznali boste tudi, da je navdušenje tukajšnjih Slovencev za SRZ. toliko, da ni treba večjega.
Vpeljati pa bo treba praktičnejši poslovni sistem za lokalne organizacije, katerega bo morala izdelati konvencija.
Na konferenčnem zborovanju na Broughtonu dne 25. avgusta so bili na zborovalnem prostoru navzoči tudi vsi uradniki alleghenskega okraja (Allegheny ouiity), kjer so obdržali svoje govore in kjer so se imeli priliko bliže seznaniti z našim gibanjem in s cilji naše organizacije. Vsakemu iz-med njih smo dali en iztis lista "Slovenian Review", ki so ga čitali z zanimanjem v hladni senci in se o njem prav laskavo izražali. A' svojih govorih so nas navduševali, naj nadaljujemo z za-početim delom in povdarjali potrebo odpraviti vse cesarje in kralje, katere naj nadomestijo pooblaščenci ljudstev, ki naj izvršujejo zakone, katere bodo sprejemale ljudske zbornice. Njihovi govori niso bili prav nič razveseljivi za jugoslovanske mo-narhiste. Če ne verjamejo mojemu poročilu, jim lahko preskrbimo dokaze.
'Sklenjeno je bilo, da se prihodnja kouferenč-. na seja vrši 4. nedeljo v oktobru v Pittshurghu. Pittsburški rojaki so obljubili preskrbeti zboro-valni prostor in druge potrebne stvari. Konferenco bomo zaključili z velikim shodom, na katerega smo povabili kot govornika brata Frank Keržeta.
John Terčelj, tajnik okrajne org. SRZ
REPUBLIČAN8KA ORGANIZACIJA MED HR
VATI.
Chicago, 111.
Med ehikaškimi Hrvati se je zadnji torek u-stanovila organizacija Hrvatskog Republikanskog Udruženja. Zanimanje za to gibanje je bilo med tukajšnjim hrvaškim ljudstvom že davno živo, toda ra7.ne težave so delale tako napoto, da ni prišlo prej do organizacije. V torek je nekoliko naprednih ljudi sklicalo shod v Narodno Dvorano, ki je bil dobro obiskan in na vabilo sklicateljev je prišel Etbin Kristan, ter je v daljšem govoru razložil jugoslovanako vprašanje, njega vsebino in pomen in demokratični način njega rešitve.
Nekateri ljudje, ki ne delajo nikdar zgage mo-narhistom, pa se imenujejo radikalce, so prišli na sh6d z edinim namenom, da bi motili zborovanje in ga spravili o nered, če bi se dalo. Na njih vprašanja je govornik odgovarjal, ali to jim ni zadostovalo, pa so mislili tako dolgo ponavljati vprašanja, da bi postati shod dolgočasen in se sam od sel>e razpadel. Ta namen se ni posrečil, ker je predsednik prekinil vprašanja, ki niso spadala na dnevni red. V daljšem govoru je tudi sodrug Ko-kotoVič poučil radikalne zgagarje, da se postavljajo proti vsem socialistom v stari domovini, ki se odločno in požrtvovalno bojujejo za pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Po zaključku shoda se je okrog 30 članov vpisalo v organizacijo, ki pomeni začetek aktivnega dela med chicaškimi Hrvati. Veliko zanimanje za stvar je porok, da ne ostane pri začetku, ampak pojde svojo pot do cilja. Težave so imeli izprva tudi Slovenci, ali kakor so jih oni premagali, jih bodo tudi Hrvati. Spoznava se lahko, da se Slovensko Republičansko Združenje kmalu razširi v splošno jugoslovansko organizacijo, ki bo dovolj močna za demokratično delo.
Morda se bo že na konvenciji S. R. Z. lahko kaj določenega ukrenilo v tem oziru.
REPUBLIČAN8KO ZDRUŽENJE MED HRVATI.
•	Ambridge, Pa.
Ideja jugoslovanske federativne republike nima pristašev samo med Slovenci, nego tudi med Hrvati in Srbi. eŽ večkrat smo imeli priliko citati poročila o shodih in manifestacijah za jugoslov. federativno-republiko, pri katerih «o sodelovali tudi Hrvati in Srbi. Ustanovljenih je že par udru-ženj in v Detroitu, Mich. se je ustanovilo Hrvat-sko-Srpsko Republikansko Udruženje. Poleg tega
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
4«'
'Povej: ali zaslediš kako podobnost med nama T Poglej natanko: na o<brazu, v pogledu v glasu?"
"Čemu vse to? Mislila sem, da si blag človek."
"Boga mi, da nisem blag človek! — Ampak če govorim po pravici, me je ta nova manira že precej utrudils. Preblizu so še spomini in tudi ti si še preblizu mojim očem in mojemu srcu. Začel sein prav pošteno uvaževati tiste razmere in kadar se malo privadim, pojde brez velikih težav. Za zdaj pa mi dovoli, da si malo odpočijem. — Lepa si, Matilda!"
Žalost je bila na njenem obrazu; gledala je nanj s sočutjem in strahom.
"Glej, Štefan sam si vedel, da sem te imela zmirom rada. Zakaj nisi prej prišel T Nič mi nisi bil bližji kakor jaz tebi v in ti sam si bil, ki si •motil moje oči. Mojega srca nisi zmotil."
4'In vendar so bile objokane tvoje oči."
"Zakaj ji stisne roko, kadar gre mimo T Zakaj me je prosil odpuščanja s solznim glasom in zakaj je pokazal, da je slab igralec? Mojega srca ni ranil, ni mu treba odpuščanja!"
"In spet so solzne tvoje oči I"
"Lahko mi je; več je veselja v teh solzah nego bridkosti."
"Sedi h klavirju, Matilda, in zaigraj!"
Trpljenje je trepetalo v njegovem glasu.
Matilda je igrala. On je slonel na zofi in je zatisnil oči; Bog vedi, če je slišal pesem. Zvoki so utihnili in vzdramil se je.
"Daleč je še, daleč, Matilda) — Preblizu je še preteklost in ti si še preveč podobna tisti, ki so jo ljubili poet je. Bolj pridno se moram učiti; začetek «ni bil slab, ampak takoj so me zmotili spomini. Kadar pridem k tebi, ne odkleni nikoli več klavirja."-
se Hrvati v mnogih naselbinah zelo zanimajo za delovanje SRZ. in ne bo več dolgo, ko se bodo hrvatske in srbske demokratične mase v tej deželi združile za skupno delo. Potem bomo dobili Jugoslovansko republičansko združenje, v katerem bodo zastopani vsi demokratični Jugoslovani in ua-ša moč bo toliko izdatnejša, ker bomo delali skupno za skupne cilje.
Kakor je med člapstvom slovenskih podpornih organizacij zelo veliko zauimanja za jugv>sl>-vansko vprašanje, ravno tako se vzbuja zanimanje za to velevažuo vprašanje tudi med članstvom hrvatskih organizacij, posebno v Narodni Hrvatski Zajednici, ki je največja hrvatska podporna organizacija. Medtem, ko je članstvo največje slovenske podporne organizacije v ogromni veČini za program, ki ga zastopa Slovensko republičansko združenje, se to še ne more reči oN. H. Z. V njej so tri frakcije: Zotijeva, potem frakcija, ki sledi londonskemu odboru, katera ima za svoj evangelij krfsko deklaracijo, in v tretji vrsti so napredni hrvatski demokratični elementi, ki žele take rešitve jugoslovanskega vprašanja, da bo zadovoljila ljudstva jugoslovanskih narodov, ue pa take, kakršno propagirajo ljubitelji srednjeveških institucij. Ljudje, ki žele rešiti jugoslovansko vprašanje na podlagi krfske deklaracije, nimajo za seboj večine članstva N. 11. Z., pač pa poskušajo" dobit i popolno kontrolo mušine, s katero jim bo mo£;»če podvreči članslvo. Masa hrvatskega naroda jim ne zaupa, zato jim tudi ne sledi. To je tudi vzrok, da ima Zottijev "Narodni List" med hrvatsko maso po nekaterih krajih še toliko pristašev. Kakor hi tro pa bi bilo«tej široki masi hrvatskega nareda možno pojasniti, da je tu še en program za rešitev jugoslovanskega vprašanja ua podlagi federativne republike, tedaj bi Zottijevi pristaši kmaiii izginili, ravno tako pa tudi tisti, ki sltde politiki krfske deklaracije. Oboji potrebujejo pojasnila, in ravno v tem imajo napredni Hrvati težave. Toda, kakor omenjeno, se je gibanje pričelo: sicer polagoma, toda razširja sc. In ravno ta počastnost je nekaj dobrega, kajti dala bo hrvatski napredni masi priliko, da polagoma utrdi ideje pravične rešitve jugoslovanskega vprašanja.
Na konvenciji N. H. Z., ki prične dne 16. septembra v Chieagi, bo gotovo prišlo na dnevni red tudi jugoslovanako vprašanje. Konvencija bo zavzela nekako gotovo stališče in pristaši krfske deklaracije mislijo, da se bo zavzela za londonski odbor, kar je navsezadnje tudi mogoče, ker se nato deluje že dolgo časa potom njihovih organizacij in časopisja. Pristaši jugoslovanske federativne republike so zelo zaostali Z agitacijo, kar je pripisovati raznim vzrokom, ki so prevladovali in še prevladujejo ^ javnosti ameriških Hrvatov. Toda kot je demokra-ija nepremagljiva drugod, tako je nepremagljiva tudi med hrvatskim ljudstvom. Če so hrvatske demokratične sile enkrat še neorganizirane, ni s tem rečeno, da se ne licdo nikoli organizirale za skupno delo. Taka organizacija, ki bo združila vse, kar je demokratičnega med ameriškimi Hrvati, se morda organizira kaj kmalu. Treba je najti le zveze z ljudmi enakih mnenj in ciljev, ki so pripravljeni delovati skupno za skup^
Člani odseka št. 304 N. H. Z. v Ambridge, Pa., so na svoji seji meseca avgusta sprejeli kledečo resolucijo, katero so poslali državnemu tajniku Lan-singu:
44Z navdušenjem in trajno hvaležnostjo smo sprejeli vašo izjavo, s katero garantirate osvoboditev malim, zatiranim narodom, med katerimi je tudi hrvatski narod
44Prepričani smo, da pride mir, vzajemnost in harmonija med naše ljudstvo v stari domovini šele tedaj, ko ne bo noben narod nadvladoval drugega, nego bo vsak narod sam odločeval o svojih zadevah. Vsled tega je naša ideja ustanovitev federativne republike svobodnih Hrvatov, svobodnih Srbov in svobodnih Slovencev; vsak teh narodov naj ima svojo državo v mejah te republike.
44S končno ameriško zmago pride tudi svoboda našemu hrvatskemu ljudstvu: Zato se zavezujemo pomagati moralno in materijalno tej velikodušni republiki, da čimpreje uveljavi principe, za katere je vstopila v vojno".
Obenem je društvo s to resolucijo poslalo tudi pismo društvenega predsednika, ki je bilo sprejeto
na seji odseka.
S tem je to društvo pokazalo, kakšno taktiko
je treba zavzeti, da s<j ameriška vlada pouči o željah Jugoslovanov. Potom takih resolucij poučimo javnost, ako jih priobčujemo v ameriških listih, jih pošiljamo na razne vladne department« v Washington, senatorjem in kongresnikom ter o-blastiin posameznih držav. Obenem pa moramo vladi dokazati, da smo pripravljeni tudi pomagati v njenem boju za principe demokracije. Dokazati ji moramo, da tako misli ljudstvo dotičnega naroda, kateri želi osvoboditev. In hrvatsko ljudstvo v tej deželi bo prav gotovo, v kolikor še ni, storilo svojo dolžnost.
Poročevalce.
Vstal je zapel si je suknjo in je vzel klobuk.
44Hotel sem samo videti," je govoril hitro in jaeljaje, "sanio videti sem hotel, če bi bilo mogoče, da bi s tabo — da bi s tabo uvaževal praktične razmere. Morda se bo dalo napraviti. Nocoj te nisem vprašal o ljubezni, o vseh teh lepih rečeh; pozneje, Matilda, pozneje. Zdaj sem, glej, precej slabo oblečen irt tudi druge praktične razmere — ne bilo bi praktično, da bi zdaj govoril o ljubezni. Poedravi teto! Kje pa je teta? No, Bog s tabo!"
"Tako se poslavljaš?"
Tedaj pa je padel Štefanu Poljancu klobuk iz roke, stopil je k nji, da sam ni vedel kako, in jo je poljubljal s pekočimi ustnicami.
Ko je hitel po temni ulici v noč, se je bil s pestjo po čelu.
"Kaj ni mogoče uj^žati?"
V svitu svetilke je' trdili svojo seirco na zidu in zdelo se nin je, dft je švignil mimo gospod Valentin in da se je pritajeno zasmejal.
VI.
Štefan Poljanec je bil hudo vzburjen, nestalne, bežne so bile njegove misli, nestalnost, bcŽ-nost, nepokojno iskanje je razodeval njegov o-braz, so razodevali njegovi koraki, zmirom hiteči, nikamor nainerjeni. _ _____,
Čudno je, kako brez težave, brez trpljenja sc razvijajo nekateri ljudje. Gosenica se zabu-ba, zaspi, in spomladi izfrfota metulj. Nekateri se'niti ne zabubajo ne. Poznal sem človeka, drugače zelo poštenega človeka, ki je 'bil lani še revolucionar in je streljal v zvezde, letos pa jc že ugleden rodoljub. In na zunanje se ni nič izpre-menil, samo nekoliko zredil se je. Vprašal sem ga. če ga je razvijanje kaj bolelo, pa je rekel, da nič. Seveda ne, gosenica je posenica. Nekdo drugi je bil lani še tako "moderen," da me je bilo strah zanj; celo Prešerna jc v nič deval in Gre-gorčiča bi še postrani ne bil pogledal. l*tos je dramatiziral Ciglerjeve povetfti, oženil se je in Zupančiča še na ¿esti nc pozdravi !(Dalje.)
PROLETAREC
LIST za interese delavskega ljudstva.
"Izhaja vsaki torek.
Malo jasnosti.
- Lastnik in UdnjnUlJ:
Jugoslovanska delavska tiskovaa dru/ba v 1 hlrago, llllaets.
— ' Kdor čita časopis naših na-1 bi bila sploh brez pomena. Kdor
sprotni kov, je gotovo že onar.il, da se delajo skoraj vsa urrdni-
Naročnina: Za An,.r,k„ »2.00 «"iS|»,V«	t«
lato, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 ca celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naiusaiti /	tudi atari naslov.
Glasilo slovsnsk« organizacij« Ju «osi. — socialistih us «vas* v Ameriki. —
di rada preplonkavajo člailke iz socialističnih listov; dopisniki pa posebno radi ponavljajo stavek: "Nisem nasproten socializmu".
Večinoma so to navadne neresnice; oni so nasprotniki socializma. Ampak iz trgovskih razlo-Vm pritožbe glede nerednega pošilja-1 g0v jc koristno če se to zataji.
bomba močna, ce bi bila pravitno postavljena, du bi razstrelila vso stran poslopja. Po sodbi strokovnjakov je bila položena tesno k
aja tista in drugih nerednoati, je po- L , šiljati predsedniku druibe !
Fr. IMovich, 1844 So. Rac in« Ave., Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owm4 and published «vary Tu««4ay ky
South Slavic Werknei*s Pub. Co., Chicago, Illinois.
pa res posamezniki, ! yeasi dobri ljudje, ki bi radi se-' fleli na dveh stoleh. Nič ne pomaga: Povedati je treba, da so taki polovičarji uajsfabši .
Nekateri ljudje imajo bolezen, da hočejo biti povuod "zraven". Mislijo, da ne gre nič brez njih.
Subscription rate«: United State« and Vse je važno; in če bodo tudi oni
Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, for hulf year. -:-
Advertising rates on agreement.
malo porinili, bo še važnejše. A-ko izkazujemo tudi socializmu svo-jje "simpatije", mislijo, da so sto-
NASLOV (ADDRESS): 1 rili Ijogvekaj.
••PROI FT\RFC,,	t0 111 1 Socializem po-
w. 31. street. chicago. ilunois j trebuje prepričane ljudi, in kdor Telefon Uvvndale 8157. J® prepričan, ne more biti aocia-»	I list in še dvajset drugih reči ob
enem. •
Treba je jasnosti: Ali je socializem dober? Ali je delavstvu 1\0-risten? Ali mu je potreben? .. . Če sem prepričan, da je, moram biti popoln socialist, kajti druga-
REGISTRACIJA DNE 12. 8EP-TEMBRA.
Nova vojaška predloga je postala s podpisom predsednika pesta-va. ki omogoči druženim državam postaviti i^j divizij na bojišče do 30. junija 1919 in poleg iuia še 18 divizij doma.
hoč«t zastopati interese kapitali zina, mora te postavljati v prvo vrsto; tako jc tudi z delavskimi in-terisi. Le tisti jim more resnično služiti, kdor smatra delavsko vprašanje za važnejše od vsakega drugega.
Seveda jc socializem še več kakor delavsko vprašanje. Kajti socializem* pomeni organizacijo vse bodoče človeške družbe. Tudi pošten kapitalist, kateremu je človeštvo vfč kakor njegovi današnji sebični interesi, je lahko socialist. Ali medtem ko je življenje kapitalista v današnji družbi v primeri z delavčevim nebeško, mora delavec prenašati, vsa bremena in trpeti vse krivice, in zato je tudi naj liolj sposoben, da praktično razu 'me i/.preincnibo družbe.
Delavsko vprašanje jc jedro socializma. Tudi položaj delavstva je glavna bolezen sedanje družbe. Dokiler to ni rešeno, ostane družba polna. Ali delavsko vprašanje se ne more rešiti z nobeno "prijaznostjo" in z nobenimi simpatijami. Socializem je študij tega vprašanju in rezultat tega študija. Na podlagi tega rezultata uči, kakšen je cilj in kakšna je pot do ci-
u«.
Zdaj pa gre /.a to: Ali hočeš,
CHIKAiKA BOMBA
Vf sredo je bil v Chicagi izvršen zločin, ki bi ga človek komaj mogel pripisovati duševno zdravil steni in njena sila je udarila nazaj »sebi, ker je v vsakem oziru enako1: in proti tloiu. Silo bombe je bilo nezmiseln, kakor je oduren. Z no-1 opaziti na oknih nasproti stoječe-benega političnega stališča ni mo-|ga poslopja. Šipe niso le popokale, goee cdobravati atentatov, če ne ampak so bile zrobljene v drobce, gre za deželo, v kateri vlada taka V poštnem poslopju je nastala nezakonitost, da je samopomoč panika, ko se je razpočila bomba.
edino sredstvo zoper tiranstvo in če se to izvrši v izrednih razmerah.
Poslopje ima oseinnadstropij in ob času razstrelbe je bilo v njem pol-
Toda v posameznih slučajih je no ljudstva, ženskih in moških. Ko
mogoče političen atentat razumeti, tudi če ga človek ne odobrava.
se je bomba razpočila s silnim treskom, so nekateri popadali na tla.
Tako se na primer zadnji atentati Žrtev bombe je postal tudi konj
vprežen v ekspresni voz. Bil je pokrit do polovice s kosi, drobci in steklom, ki jih je bomba vrgla na vse strani.
Razstrelim je ustavila večino ur v poštnem poslopju. Ura, ki se je nahajala najbliže eksploziji, se je itHtavila ob 3:12 p. m.
biti prepričali, moram vedeti, kaj
¡je socializem, in sicer ne le po-
„ . . ..	i i - »«3tem, kar govore o njeiu nasprot-
Za regLstraeijo je doioceu 12.! .. .'	, , .
. ° rx	m ki, temveč dobro ga moram po-
'•m\tarttlini< I linnii tonami ihio wo	'	"
če sem nepošten. Da pa morem| a« pridemo do cilja ali ne ?
Ce hoče, tedaj moraš z nami korakati po tisti poti. ki drži do njega. Ako ne greš z nami, nas
september. Omenjenega dne se registrirajo vsi moški, ki so stari osemnajst let in še niso postali stari šest inšt i i deset let. Izvzeti od registracije^) moški v starosti) med 21. in 31. letom, ki so že regi strmini. Registracija dne 12. sep-|^ tembra bo trajala od osmih zjuti aj do devetih zvečer. Registriranje i>o razdelil lokalni naborni odbor v rtzrcde. V kateri razred pride registriranec, je odvisno od njegovih odgovorov na sta vi jena »pravni ta, ki pojasnijo, kakšno delo
o«r«v!ja, kje dtia, 5e jc oženj en,
državljan, nedrža ljun itd.
Iti prvem naboru se je re^istri-Ifelo 1),586,508' moških, '.cmera» Croivdcr ceni, da se po noven. zakonu registrira 12,78b,7o* oseb. Pasi bo število registriranee« vi * šje kot pri prvi registraciji, bodo dobili manjše število za vojaško službo sposobnih mož. Vzroki so različni. Poklicali ne bodo oženjenih mož ali takih, ki delajo y važni vojni Industriji in jih je l.:*"\o nadomestili. Mnogi iinaj< skrbeti za svojce, ki si ne morejo a\ .žiti krtiha.
[ Strokovnjaki so preračunali, «*e odbijejo vse registriranee, ki bodo opros-\ni vojaške služ:v, da jih ostane /a prvi razred še ii/SOO.OtK) registri» i» lcev. Vojni dep-¿rlment
znati. Glavna napaka omenjenih polovičarjev pa je ravno v tem da govore o socializmu kakor o ! j hruškah in vetru, ne vedo pa o . njeni nié druzgga kakor to, kar ' ¡slučajno prebero tupatam v kak-. jšuem časopisu, na kakšnem cestnem shedu ali pa celo v kakšni pridigi.
Takim ljudem se ne more reči nič druzega kakor to: Najprej se kaj naučite, potem pa govorite. Pri človeku, ki se ni naučil čevljarstva, ne bom naročal čevljev in od zakotnega pisuna si ne bom dal raziagati zakonov. Vi ste v političnem življenju to, kar so zakotni pisači v pravnem.
Kdor se je pa toliko naučil o ] socializmu, da je spoznal njegov
zoper mogotce kajzerizma v zasužnjeni Rusiji razumljivi; razmere jih razglašajo.
Chicaški atentat na pošti se ne more razumno tolmačiti. Bomba, ki se je razpočila v zveznem po-slopju, ni mogla po nobenem zdravem računu zadeti nikogar druzega, kakor nedolžne ljudi; tudi če je bila položena z maščevalnim namenom, ni mogoče uganiti, kako' nuj bi bili slučajni pasanti objekt četudi ne opravičenega, vendar vsaj s stališča fanatizma razumljivega maščevanja. Če jc bil atentat uprizoren zaradi obsodbe članov I. W. W., si ne more zdrav razum razlagati, kaj naj bi koristil obsojencem, ki so vložili priziv in čakali na njega rešitev, na katero bi mogel tak hudodelski čili vse prej škodljivo kakor ugoduo vplivati. Skratka — dejanje izgleda kakor delo blaznih možganov iu edini namen, ki ga more doseči normal-
BOGASTVO IN DELO.
zadržuješ; in če tedaj blebečeš. da simpatiziraš s socializmom ¿te vedoma ali nevedoma lažes. S tem, da se ne pridružiš našemu boju, pomagaš vzdrži veti sedanji sistem, pomagaš torej, četudi morda iz same nevednosti, kapitalizmu 'in si naš sovražnik. Stvarno je vseeno, če nas oviraš hote ali ne hote, vedoma ali nevedoma. Ako pride kdo iz same neumnosti ske-bat, škoduje prav tako, kakor če se namenoma prodaja izkorišče valcu.
Do vraga z vašo "prijaznostjo" iu z vašimi "simpatijami!" Kako naj se delavski tovariši zanašajo na take ljudi, ki niso nc tič ne miš, ne krop ne voda, ki ne sodelujejo z njimi, ampak ki imajo vsak čas druge" opravke z delavskimi na
pomen, si mora znati odgovor* :'i*p«tniki ? Za kaj naj jih delavci
Ali je socializem dober aH ne t Če misli kdo, da je socializem kaj'slabega, ne potrebujemo nobenih simpatij. Kako more biti tak človek sploh prijazen socializmu? Pove naj, da#je nasprotnik; saj nismo za to še nikogar požrli, in če iiua kakšne argumente in dokaze, naj pride z njimi na dan. Mi bomo povedali svoje, ljudstvo bo lahko slišalo e-ne in druge, pa bo sedilo. Tak boj z duševnim orožjem je vedno dober; še tisti, ki podleže v njem,
sicer namerava vse mladeniče, ki koristi, ker je s svojimi pomisle-
so spolniii osemnajsto leto in še niso stari devetnajst let, uvutiti v poseben razred, najbrže pa bodo ti mladeniči že pozvani v vojaško službo po usmili ali devetih mesecih.
Predsednikova proklamacija, s katero je določil dan za registracijo, je več kot navadno uradno obvestilo, d« je zakon postal veljaven. Njegova, proklamacija je živ apel .ua ameriško ljudstvo, ki iteje 1 10,000,000 oseb, da doprinese žit ve in sliši klic, da naj prime za orožje proti avtokraeiji c.cn tralnih sil. Njegova proklamacija jt odgovor na izzivanje nenišk« g», militarizma, dji je dolžnost vsake -ga državljanu, da vstopi v armado, čc avtokraeija ogroža republiko. To načelo so ustvarili ustanovitelji ameriške republike pred 125. leti. Ta princip ruzlaga predsednik v odstavku, ki pričenja z besedami: "Pred enim stoletjem in četrt."
Ameriška vlada se je formalno izrekla za razkosanje Avstrije Državni tajnik Lansing je uradno spročil profesorju Masariku, da vlada Združenih držav pripozna Češkoslovaški narodni svet kot začasno vlado neodvisne češkoslovaške države, ki ima oblast voditi in izvrševati vojaške iu politične zadeve Čchoslovakov. Obenem ameriška vlada priznava češkoslovaško armado kot del sobojevne sile, ki je v vojni proti centralnim državam. — Lansing je tudi izjavil, da je ameriška vlada pripravljena »topiti v zvezo s priznano češkoslovaško začasno de facto vlado z namenom, da se nadaljuje vojna proti skupnemu sovražniku — Nemčiji hi Avstriji.
ki pomagal do jasnosti. Če se mora kakšen nauk bati vsakega prhljaja,-gotovo ni veliko vreden. In kdor išče resnico, ne zatiska oči pred rečmi, ki bi mu mogle pokazati, da je v zmoti, temveč jih i-šče, ker more le tedaj verjeti v svoj nauk, čc je premagal vse mogoče dvome. In bojevati se more zanj le tisti, ki jc prepričan o njem.
Če nam pa prihajajo »ljudje, ki zatrjujejo, da ne nasprotujejo socializmu, bi morali tudi vedeti, zakaj mu ne nasprotujejo. Tudi /.a to jc treba imati razloge.
Mi razumemo astronoma, ki presedi vse svoje noči za daljnogledi in računi, pa pravi: Čas mi ne dopušča, da bi se bavil s političnimi vprašaji. Toda ljudje ki pišejo in pisarijo po časopisih, se hočejo zanimati za jijvno življenje in navadno hočejo imeti še eelo veliko besedo v njem. Taki ljudje pa nimajo pravice, da bi bili indeferentni. Treba se je odločiti: Za ali proti. Iu vedno se vrača vprašanje: Ali je socializem dober ali slab?
Kdor pravi, da mu je socializem simpatičen, mora, čc misli in govori odkritosrčno, in če sploh ve, kaj govori, soditi, da je socializem dober. V tem slučaju pa ni zanj, ako hoče biti pošten, druge, kakor da se pridruži socialistični organizaciji da je socialist z dušo in s telesom in da dela v političnem živ-
Socialistična organizacija jc delavska. Kdor se je kaj učil socializma. ve, zakaj mora biti delavska. S tem je pa tudi povedano, da ji morajo stati delavski interesi nad vsemi drugimi. Ako ne bi bilo tako,
Ena najtežjih reči na svetu je dokazovati ljudem, da je bogastvo produkt dela.
Na tisoče in tisoče ljudi je, ki jim je ta ideja čisto nova iu če bi jim jo začel razlagati, bi jo niti ne verjeli.
Seveda bi jim nc oilo na noben <M+»lt</t»!iien način mogoče razložiti, kako je po njih mnenju bo-gastvp pridobljeno. Neka i morda znajo — ali vsaj domišljajo ni, da gre naposled delu tudi nekaj
Slovakom določili en dan preje. To naj tajniki ir» predsedniki društev, ki <o se udeležili zadnje sej'» slovenskih društev v Chicagi, upoštevajo.
Parada Jugoslovanov na razstavni prostor odpade, ker je naš dan v soboto, pa jo je vslcd raznih ovir težko organizirati. Vsu-kdo, kdor želi prisostvovati točkam jugoslovanskega programa nu razstavi dne 14. septembra ob H. zvečer (ob tem času se prične ofi-cijelni program Jugoslovanov) naj pride na razstavni prostor v O ran t Parku ob Michigan A v. (bli-zo Vau Buren St.) kakor hoče. Odbor Jugoslovanov, ki ima v oskrbi jugoslovanski del programa priporoča, naj se Jugoslovani udeleže razstave gori omenjeni dan. Na sporedu jugoslovanskega programa bo govor, petje iu narodni ples kolo. Oder za pevee bo na desni strani pri vhodu. Kdor si ue bo žo preje ogledal razstave, naj pride že ob 6. ali še preje zvečer. Zvečer boste imeli priliko opazovati prizore iz vojne, bitke in druge stvari, ki vas bodo zanimale. Nihče naj ne zamudi te razstave. Ako ne boste imeli časa za udeležbo 14. septembra, udeležite se je kak drugi dan.
VAŽNO ZA SLOVENCE, rfKVA TE IN S^BE PRI REGISTRACIJI.
bledita za pridobivanje bogastva, na misel, bi bilo brezobzirno, fana-¡toda čisto malo.
tično uničevanja.
Zdi se torej, da ima preiskava
Kako naj zaponade to vprašanje na pr. kakšna starejša dama
mnogo temnih kotov, v katere bo aij gospod, kateremu je rajnki oče treba posvetiti, preden bo dejan-j lapuatil ¡,a smrtni postelji delnice
imajo, kakor za nasprotnike?
Zaveden delavec ve, da prinese uresničenje socializma veliko blaginjo. Zato pa doprinaša temu cilju žrtve. Kako naj sodi s tistih, ki se izogibajo vsaki Žrtvi, pripravljajo se pa, da bodo sedli k
mizi, kadar jo bodo drugi pogrnili in zajemali iz sklede, kadar jo bodo drugi napolnili?
Ne! Teh dobrih "prijateljev" ne poznamo in ne priznamo. Vsak odkrit sovražnik nam je ljubši cd in milimi besedami so največji škodljivci delavstva.
Ali si popolnoma naš, ali pa sploh ne —^ to velja v današnjih časih. Kajti to so časi bojev, največjih bojev, kar jih pozna zgodovina, bojev za osvoboditev človeštva. Tu se je treba postaviti na eno ali na drugo stran. Kdor ostane" med za kopi, bo dobil krogle od obeh strani. Kajti nobena mu ne bo zaupala, in s tem bo vsaka imela prav.
Navadno so ravno taki "prijatelji" prepričani, da ima vso glavo (Milno.dobrih in imenitnih misli. če je to res, ne najdejo nikjer I a ko primerne prilike, da jih iztr«H»jo, kakor v organizaciji, od čl-veka, ki je res tako umen, je pričakovati, da želi od svojih misli tudi kaj praktičnega uspeha. Absolutno gotovo pa je, da jih bo našel edino v organizaciji; kajti zunaj lahko brenči, koliko hoče, pa bo toliko zaleglo kolikor čmrljeva pesem. Organizacije nimajo časa iu dolžnosti, da bi lovile modrosti, ki jih kdo prodaja po salonih. V organizaciji pa i-ma tudi najskiomnejši član besedo, in čc jc kaj vredna, se tudi vpošteva.
Torej; Ali — ali!
Ali prideš v organizacijo, udaj vemo, čigav da si in ls h ko svetuješ, predlagaš, kritiziraš, sklepaš, sodeluješ, ali pa ostajaš zu-naj. in tedaj nimaš pravice pričakovati ali zahtevati kaj zaupanju. Kadar bodo padale batine, boš sam kriv, če bodo padale nate.
Filipinski poljedelski department naznanja, da je ravnatelj Hernandez izumel sredstvo proti Živinski kugi. S sredstvom delajo še poizkuse.
nje jasno, in zato se nam zdi tudi predčasno izrekati kakršnokoli avtoritativno mnenje, preden se zaključi poizvedbe.
O brutalnoui dogodku, čigar žrtve so štirje mrtvi in mnogo ra-njeiiih, poročajo:
Bomba, ki je eksplodirala ob 3:11 p. m. ob vhodu v poštno poslopje iz Adanisove ulice ,je ubila štiri osebe in ranila njih trideset. Bomba ni bila vržena, ampak je bila dozdevno položena proti velikemu radiatorju na zapadni strani, ki ga je razstrelba razpršila na vse strani.
Policija in zvezni tajni agent je so M ravnali po teoriji?«la je-bom hnrlapad delo članov 1. W. W. ali ta km oseb, ki so jim bile naznanjene, da so člani te organizacije ali da simpatizirajo z njimi.
Žrtve razstrelbe so našli ležati zunaj na Adamsovi ulici. Neko dekle, ki je vstopilo v poslopje, je umrlo tam, kjer je padlo. Neki pomorščak, ki je šel po pošto, je bil ubit od opeke. Ubita sta bila tudi dva' pismonoša. Eden je prihajal na delo, drugi je odhajal od dela.
Še isti večer je krožila govorica, da so obliisti dobile dokaze, da je bil napad namenjen pohodu st rodovno organiziranega delavstva v pondeljek na Delavski praznik.
Najprej so mislili, da jc bila bomba nabita s T. N. T., najbolj silovito nčinkujočim razstrelivom; sedaj pred postavljajo, kolikor je posneti j K) časniških vesteh, da je bila napolnjena z dinamitom in zelo st rokovnjaško izdelana.
Ob času razstrelbe se je nahajal v poštnem poslopju William I). Haywood, tajnik organizacije I. W. \V. s svojim advokatom Van-derveerjem in drugimi advokati, ki so zagovarjali člane I. W. \V. Argumentirali so z državnim pravdnikom, da naj nikar ne opo-nira na okrožnem sodišču, da se izpuste člani I. W. W. pod poroštvom, dokler ni njih peticije za novo obravnavo rešilivokrožno sodišče. Frank K. Nebeker, ki jc vodil obtožbo proti I. W. W., je nekaj minut pifje brzojavno naznanil svojo resignacijo vladi, preden se je dogodila razstrelila.
Haywood je izjavil, da ni po njegovem mnenju noben član I. W. W. izvršil bombnega napada, pač pa da mu stvar izgleda, kakor da je nemško delo.	»
Policija s«» je bala. da napade liayvvo4Hla množica, vzela ga je >.ato v okrajno ječo.
O načinu, kako je bila vržena bomba, prevladujejo razna mnenja. Nekateri pravijo, da je bila vržena iz Kdisonovcga poslopja. Bombni ekspet-ti trdijo, da je bomba. ki je napravila lako škodo, tehtala najmanj dvajset do pet in-dvajset funtov in da sta jo položila dva napadalca.
Bivši ehJ n^ki svetovalec John Baljly, l.î «e j** bavil z eksplozivnimi snovmi, je dejal, da je bila
bogate družbe? Oba raz'umeta edino to, da so delnice popisane, podpisane in da nosijo dividende.
Če slučajno v podjetju, kjer imata investirane svoje deleže, izbruhne štrajk — kajti tudi delavci so iz mesa iu krvi in žele včasih malo večji delež — je naravno to za obadva nezaslišano, kriminalno. Kako tudi ne, saj so njiju dividende v nevariiostf. V tem slučaju nimata časa misliti na razmere, v katerih žive delavci, ki omogočuje-jo, da dobivata dividende, lu lahko si mislimo, kako grde besede i-mata ta dva parasita družbe za bojujoče se delavstvo. Oba delni-
* i • j .	tako sestavljena, da pi
ca.ja mi.HMta, da *e inutta zam«Uit* JaldeIjevati celo tfcikov
za svoje dividepde edino svojemu
očetu, ki jima jih je zapustil, ne
pa delavcem, ki v resnici produci-rajo in tako povzročajo, da se di-vidende sploh dele. Ne eden ne drugi ni nikdar pomislil, kako je to mogoče, da ima navaden popisan popir moč proizvajati div iden-de.
Istotako je s prodajo zemljišč. Pojdite pa vprašajte poprečnega prodajalca zemljišč, če ni s tem, ko je prodal zemljišče in naredil .tl(KK) profita, nekoga v družbi o-škedil. Presenečen bo, pa bo rekel, da je ravnal čisto pravilno, za-rotil se bo, da ni nikogar oškodil. Kupce je kupoval, on je pa prodajal, čisto iz proste roke. Ni ga silil. Nc more razumeti, koga naj bi oškodil.
Če ga vprašate, čc bo z denarjem, ki ga je pri prodaji profiti-ial, kaj kupil, 1m» gotovo rekel, da bo. In če ga še vprašate, če misli, da so reči, ki jih misli kupiti, potrebovale delovnega časa, bo si<-cr v zadregi, ali priznal bo, da je potrebovalo toliko in toliko časa za proizvodnjo. Pa čc še nadaljujete in ga vprašate, če je 011 kaj proizvajal, ko jc prodal zemljo in naredil #1000 profita, bo moral priznati, «lu ni. Na ta način mu je dala družba $1000 za nič in da mu družba more dati to svoto za nič, mora nekdo v družbi zato trpeti. Trpeti morajo nekje žene iu otroci. On seveda sam ni kriv temu; ves sedanji kapitalistični sistem je kriv, ki to dopušča, toda pod tem sistemom je nekaj družbi ukradenega.	,
Bogastvo se ne da proizvajati magično, kakor sveti blagoslov. Bogastvo je mogoče proizvajati edino potoni dela in nikakor dru gače nc.
DRUŠTVOM V CHICAOI IN OKOLICI.
Zelo važno, jc za Slovence, Hrvate in Srbe, ki prihajajo iz Av-st ro-Ogrske,.da se jim ni treba registrirati kot avstrijski podaniki, ampak se lahko registrirajo kot Jugoslovani (Hrvatje, Slovenci a-li Srbi), ki jih nazivi jejo podanike Avstro-Ogrske.
Do registracije je še nekaj dni, \ in naše rojake opozarjamo, da je petnajsto vprašanje zelo važno zanje, ki se peča z narodnostjo registri! anea. Registrator bo to zapisal v zapisnik, kar bo registriranee odgovoril.
Iz Detroita, Mich., poročajo» Katoliška cerkev r,kuaa na vse kriplje pridobiti moč v politiki. Na pritisk katoliških političarjev je bila sprejeta mestna odredba, ki prepoveduje prodajanje inA-azde-1 je van je časnikov, ki napadajo katerikoli vero. Mestna odredba je ako sestavljena, da prepoveduje
ine, ki kritizira mormonizem.
Na podlagi te meslue odredbe je bil aretiran Fred Banan, ker je prodajal list "Michigan Christian Advocate", glasilo metodistov. List je prinesel uvodnik "A Damning Neutrality", v katerem jo člankar kritiziral papeža Benedikta. ker ni protestiral proti usmrte-nju Edith Cavellove, bolniške strežnice, ki so jo ustrelili Nemci. Policija ni tega dogodka izrabila za boj pred sodiščem, ampak jc Banana aretirala zopet G. julija, ko je ponudil na prodaj protikatoli-ški list "Menace", ki neusmiljeno biča grehe rimsko-katoliške hirar-liije. Obravnava je bila takrat preložena, dasiravno so zagovorniki obtoženca zahtevali, da se obravnava nadaljuje.
Advokat je, ki ne žive v verskih predsodkih, izjavljajo soglasno, da je mestna odredba protiustavna, kajti že v prvem dodatku u-stave se glasi ,da kongres ne sprejme postave, ki ustanovlja vero aH jo prepoveduje izvrševati; ustava države Michigun pa pravi v drugem členu in prvem odstavku, da se ne sme sprejeti postava, ki o« mejujc svobodo govora ali časopisja.	i
l Ljudje, ki so proti tej mestni odredbi, pravijo, da druge vere še niso nikdar zahtevale, da umolknejo njih kritiki, in sedanja mestna odredba se da edino primerjati s preganjanji heretikov po rimski hirarhiji, ko je vladala sve*.
Vodstvo vojne razstave j? določilo soboto 14. septembra za jugo-slovanski ¡11 češlfe-slovaški dan na tej razstavi. Prvotno je nam bila določena nedelja 15. septembra za jugoslovanski dan, toda ker je določena tudi za Poljake. Ruse, U-krsjinedn ker bo to tudi zaključni dan razstave, «o nam in Čeho-
Vojni department je naročil /.a ameriško armado onkraj morja en miljon takozvanih "železnih por-cij". Te poreije služijo vojaku, če ga ne more doseči kuhana jed. Napravljene so iz zmletega mesa iu pšenične moke stisnene v kolaček. Poleg dobi vojak še kos sladke čokolade. Taka "železna porcija" preži vi vojaka štiri in dvajset ur.
Heneral Crowder je izdal pojasnilo, kako se imajo registrirati bolniki po novem nabornem zakonu dne 12. sept. Bolniki, ki ne morejo priti v registracijski lokal, lahko pošljejo zaupnega človeka, da zanj odgovarja na stavljena vprašanja.
medzaveznišktti delavcev in socialistov
(Dalje.)
Najvišje načelo, to je pravica, da vsako Ijud-odločujc o avoji usodi samo, mora aedaj odločili, kakšni koraki naj *c |mhI vzamejo za obnov-Ijtiije »I» popravo, kakor tudi kakšne teritorijalne itpfmembe so potrebna na koucu sedanje vojne.
Kadi tega konferenca naglaša važnost de-lavskeiuu jM socialist lenemu gibanju za jasno in natančna definicijo, ka jnaj pomeni pravica, da vsako ljudtftvo pravico odločevati o svoji u*uli. Ne usoda rodu niti sorodnost jezika je smatrati več kot možnost, ki gre v prilog federacijo ali sedlu jen ja. V teku 19. stoletja m teorije te vrste tako pogosto služile za plašč agresivnosti, da biternšeionala ne more druzega kakor skrbeti, da * takeiuu zlu zastavi pot. Vsaka potreba preureditve meja ima biti izvršena absolutno na podlagi telje prizadetega ljuibtva.
Rosi lica je, da je za potrebno posvetovanje o ieljah prizadetega ljudstva v vseh slučajih nemogoče, in da problemi narodnosti in teritorijev niso povsod enaki. Vendar, kar je potrebno v vseh »lučajih, je to, da se določi procedura ne potom prizadetih »trank, ampak potom vrhovne medna • rodne oblasti.
Na podlagi navedenih splošnih uačel predlaga konferenca sledečo rešitev posameznih problemov:	.
a. Belgija.
Konferenca vztraja odločno na tem, da mora biti eden glavnih mirovnih pogojev ta, da popravi nemška vlada pod nadzorstvom mednarodne komisije krivice, ki jih je, kakor je priznano, storila Belgiji; da poplača vso škodo, ki je nastala vsled teh krivic ;da se obnovi Belgija kot neodvisna suverena država in se prepusti belgijskemu ljudstvu, da v vsakem oziru samo odloča o svoji bodoči \S litiki.	A
b. Alaacija-Lorena.
Konferenca izjavlja, da nc gre pri alzaško-Jorenskem problemu za teritorijalno ureditev, temveč za vprašanje pravice, in vsled tega je • to mednaroden problem, katerega rešitev je neizogibna, če naj bo mirv pravičen in trajen.
Prankobrodska pogodba je obenem ok rušila Francijo in kršila pravico prebivalcev Alzacije in Lorene, da razpolagajo sami s svojo usodo; to je praviea, ki so jo ponovno zahtevali.
Francija lahko, čim je zagotovljeno to priznanje, pristane na tp, da se prebivalstvo Alzacije in Lorene še enkrat vpraša za njegove želje.
Mirovna pogodba bo imela podpise vseh narodov sveta. Garantirala jo bo Zveza narodov. Tej Zvezi narodov ima biti, s svobodo in odkritosrčnostjo ljudskega glasovanja, katerega podrobnosti se lahko pozneje določijo, prepuščena organizacija take ureditve, ki naj v smislu pravice enkrat za vselej reši usodo Alzaeijc in Lorene
in definitivno odstrani iz šplošnega evropskega življenja apor, ki mu je nalagal tako težko breme.
c. Balkan.
Konferenca izreka načelo, da morajo biti vse kršitve pravic in nasilnosti, ki so bile nanešene ali se še nanašajo balkanskim narodom, odstranjene oziroma popravljene.
Srbija, Črna gora, Kuiuunija, Albanija in vsi od vojaštva zasedeni kraji morajo biti izpraznjeni od sovražnih sil. Kjerkoli želi ljudstvo enega plemena in jezika združenje, se mora to izpolni-ti. Vsak tak narod mora dobiti popolno svobodo, da rešuje svoje zadeve, ne oziraje se na linperia-lističuo stremljenje Avstro-Ogrsko, Turčije ali kakšne druge države.
Sprejemši to načelo, predlaga konferenca, da se ves problem upravne reorganizacije narodov na Balkanu izroči posebni konferenei njihovih zastopnikov, ali da se v slučaju nesporazuma, reši potoni mednarodne komisije na podlagi;
a) da ima vsaka plemenska manjšina v vsaki neodvisni suvereni deželi svojo lokalno samo-prave }n varnost za razvoj svoje lastne civilizacije ;
b.)	Splošne garancije za svobodo ter versko in politično enakopravnost vseh plemen;
c.)	Carinska in poštna zveza, ki naj obsega vse balkanske države, katerih vsaka naj ima prost pristop do svojega naravnega morskega
pristanišča;
d.)	Vstop vseh balkanskih narodov v zvezo ali federacija potom medsebojnega sporazuma za vzajemno delo v vseh zadevah, ki se tičejo skupnih interesov.*
D. Italija.
Konferenca izreka svojo toplo simpatijo do naroda italijanske krvi in jezika, ustavljenega izven meja, ki so bile kot poalediea diplouiatičnih pogodb preteklosti in iz strategičnili razlogov določene italijanskemu kraljestvu ter podpira njegovo zahtevo, da se združi z narodom svojega ple-m.na in jezika. Konferenca uvideva, da bi bili po trebni ukrepi za varno«t legitimnih interesov ita-janskega ljudstva ob morju, obsoja pa osvojeval ne eilje italijanskega imperializma, in je prepričana, da se vse legitimne potrebe lahko zavarujejo, ne da bi se odrekle enake pravice drugim ali da bi se anektirali teritoriji drugih narodov.
Z oziroiu na italijansko prebivalstvo, raztreseno po vzhodnem obrežju Adrije se morajo odnosa;! med Italijo in jugoslovanskim prebivalstvom temeljiti na načelu enakopravnosti in sporazuma, tako, da se odpravi vsak vzrok za spore v bodočnosti.
Ako so najdejo v novo določeni italijanski kraljevini skupine slovanskih plemen, ali skupine italijanskega plemena v slovanskih krajih, mora
biti na obeh straneh dana vzajemna garancija vaeni, da jim je zagotovljena popolna svoboda samouprave in naravnega razvoja njihovega življenja.
E. Poljska in baltiške pokrajine.
V zmislu pravice, da ima vsak narod sam odločati o svoji usodi* mora biti Poljska obnov« ljena v edinstvu in neodvisnosti ter s prostim pristopom do morja.
Nadalje izjavlja konferenca, da bi bila vsaka bodisi odkrita ali zakrinkana aneksija Livo-uije, Kurlandije ali hitve od strani Nemčije kričeča ih absolutno nedopustna kršitev mednarodnega prava.'
F. Zid je in Palestina.
Konferenca zahteva za Žide v vse! deželah take splošne pravice svobode veroizpovedanja. izobrazbe, prebivanja in poklica ter enakopravnega državi «instva, kakor naj jih uživa ostalo prebivalstvo vsakega naroda. Dalje izraža mnenje, d, naj se Palestina osvobodi izpod krute in zatiralnc turške vlade, da postane svobodna država, v ka tero se židovsko ljudstvo po svoji volji lahke vrne in vrši svoje reševanje svobodno in nemoteno od drugih plemen ali veroizpovedanj.
O. Problem turškega cesarstva.
Konferenca obsoja vsak namen, da bi se moral katerikoli narod vrniti nod kruto gospod-stvo turške vlade, kateri je sedaj podvržen. Naj ko predlaga karkoli glede na Armenijo, Mezopotamijo in Arabijo, tiranstvu sultana in njegovih paš ne morejo biti vnovič podvržene. Konferenca obsoja imperialistične namene vlad in kapitalistov, ki bi iz teh in drugih krajev, sedaj pod gospodstvoin turških tolp, radi napravili le sredstva izkoriščanja ali militarizma .Ako se ljudstvo v teh krajih ne čuti sposobno, ds bi samo ravnalo s svojo usodo, zahteva konferenca, da »c postavijo ti narodi v zmislu gesla, ki odklanja iinoksije, pod upravo komisije, ki naj deluje pod nadnarodno oblaalV Zveze narodov. Konferenea tudi misli, da zahtevajo interesi svetovnega miru. da se Dardanele stalno in uspešno nevtralizirajo in ostanejo v*e glavne črte vodnih zvez odprte kakor pod kontrolo Zveze narodov in proste vsem rtarodom, brez vsake oviri* ali carinske zahteve.
H. Avgtro Ogrska.
Konferenca ne izreka za vojni cilj, da se Avstro-Ogrska razbije, ali da se ji odreče gospodarski pristop k morju. aX drugi strani .ne more konferenca dopustiti, da bi se zahteve Čehoslo-vakov iu Jugoslovanov po neodvisnosti smatralo ¿a vprašanje, notranje odločitve. Narodna neodvisnost naj se v zmislu ukrepov, ki jih stori Zveza na rodov, prizna tistim narodom, ki jo zahteva-
rn
jo, in dot ioni kraji naj imajo priložnost, da si določijo sestavo in svoje zveze v zmislu svojih zahtev in interesov. Ako mislijo, da je primerno, lahko uatvarijo svobodno olnlonavako federacijo
držav namesto avstro-ogrukegu cesarstva.
I. Kolonije in posesti.
luternacionala je veduo obsojala kolonijalno politiko kapitalističnih vlad. Obsojajoča jih tudi sedaj, vendar priznava lucdzavezniška konferenca, da jo treba s položajem, kakršen je, računati.
Konferenca zahteva, da zavaruje mirovna pogodba domačim plemenom v kolonijah iu posestvih izdatno zaščito zoper izgrede kapiialistič-ne kolonizacije. Konferenca zahteva, da se prizna avtonomna uprava vsaki plemenski skupini, ki doseže gotovo stopnjo civilizacije, vseiu drugim pa progresivno sodelovanje pri krajevni vladi.
Konferenca je mnenja, da naj povratek ko unij tistim, ki so jih imeli pred vojno, ali njih zamena ali odškodnine za bivše kolonije ne tvorijo ovire za sklepanje miru.
Take kolonije, ki so bile od katerekoli bojujoče silo osvojene, morajo biti predmet, posebnega uvaževanja na mirovni konferenci, na kateri bodo sosedni kraji opravičeni do udeležbo.
Toda določba mirovne pogpdbe, ki se bo nanašala na to vprašanje, mora zagotoviti gospodarsko enakopravnost v takih krajih za ljudstva vseh narodnosti, m s tem garancije, da ne bo pri tem nikomur onemogočen legitimen pristop do surovin, da ne bo nikomur preprečeno razpečevanje njegovih lastnih proizvodov ali odvzet pravičen delež v gospodarskem razvoju.
Kar se zlasti tiče kolonij vseh bojujočih sil v i ropični Afriki, od morja do morja, vštevši vse kraje severno od Zatnbese in južno od Sahare, obsoja konferenca vsako imperialistično idejo, ki bi naredila iz teh delel plen enega ali več narodov, jih izkoriščala za kapitalistični profit ali jih vporabljala zh pospeševanje militarističnih ciljev vlad.
Z oz i ro ni na to kolonije se konferenea izreka /a sistem kontrole, ki naj bo ustanovljen po ined-naioduem sporazumu in garantiran od Zveze narodov, ki bo spoštujoča narodno suverenost, sposobna, da bo sledila visokim idejam gospodarske svobode in in te rotira na na tem, da zagotovi domačemu ljudstvu pravice pod najboljšimi pogoji, ki so v njegovih razmerah mogoči, zlasti pa:
1.	Iti v vsakem kraju vpoštevala želje ljudstva. izražene v obliki, ki jim je mogoče.
2.	Interesi domačih plemen z ozirom na zemljiško posest h ise zaščitili.
3.	Drža mi i dohodki bi bili porabili zn blagostanje in razvoj kolonij samih.
(Dalje prihodnjič.)
Razmere, ki so nastale iui Ruskem s sprejetjem brest-litovskega miru, so prinesle malo blagoslova; doslej ga vsaj ni videti skoro nikjer. Pač pa so posledic« porodile obilo gorja, in med tistimi, ki iniajo za ta 44mir" le vzdihe in bridko solze,, so v prvi vrsti Armenci.
Konferenci, ki jo je angleška Labour Party pred kratkim imela v Londonu, je evropski zastopnik armenske socialistične stranke predložil spomenico,' ki opisuje, kaj je Armence doletelo 1)0 "končani vojni." Mihael Varandian, ki je izročil spomenico konferenci, je bil tudi član kon-stitueialne skupščine in je znan v Intcrnaeionali.
Spomenica ima sledečo vsebino:
Kakor vse kaže, bo brest-litovska pogodba največja katastrofa v armenski zgodovini, itak h boagti nesreč in groze. Turkom je dala ne le iwkrajine turške Armenije, tekom sedanje vojne osvobojene za ceno ogromnih žrtev, ampak tudi rusko Armenijo, sestavljajočo del kavkaško administracije, in perzijsko Armenijo. ,
Ko je vojna izbruhnila in so bili Armenci cu masse obdolženi simpatij za zaveznike, sc jc pričelo preganjanje. Turki so začeli cVo s tem. da so pripravili Armence ob voditelje, preden so jih jeli mučiti in ubijati. Naše tiskarne in listi so bili uničeni, vsako znamenje armenskega intelektualnega življenja je bilo poteptano, vsi naši voditelji, na stotine sodrugov, pisateljev, profesorjev, pravnikov, časnikarjev, je bilo aretiranih, odgna-uih in usmrčenih. Z besedami ni mogoče opisati vseh grozot, ki jih je v nesrečni armenski deželi izvršila mladoturška vlada, prekašajoča ..Abdul Hamidovc okrutnosti. In zdi se, da se mučeništvo Armenije še ni končalo. Turki so sedaj v Kavka-nji, v ruski Armeniji, in dva miljona Armencev v tem kraju ugrožava enaka usoda kakor njih rojak« v turški Armeniji.
Ko je holjševiška vojska zapustila armensko fronto, ni turška armada zapravljala časa, leinveč je hitela z zasedanjem izgubljenih vilajo-lev Bitlis, Trebisond, Krzerum in Van. Toda ti nepričakovani uspehi je niso zadovoljili. Ko so zatrli odpor armenskih prostovoljcev in iztrebili neoborožeuo armensko prebivalstvo, so Turki napredovali proti^.akavkaškemu teritoriju, da bi zasedli Kars, Ardaham in Datum kraje, ki so jim jih boljševiki prepustili z brest-litovskim mirom .
Medtem je Zakavkazija razglasila svojo nc-ts|vImuosI. Štiri glavne narodnosti te dežele. Armenci (dva miljona), Georgijei (dva miljona). mohamedanski Tatari (dva miljona), Rusi (en miljou), so sestavili svoj deželni zbor, in v ledu, ki se je jasno izrekla za opozicijo proti boljše-viškemu režimu, je izjavila, da počaka na sestanek vseruske konstitucionalne skupščine (ki jo je pozneje I^enin dal razgnati), da se pridruži veliki federativni htski republiki.
Zakavkazija. ki ne priznava boljše viške višine, ni sprejela brest-litovske pogodbe in je Turčiji napovedala vojno. V naglici se je organizirala armada, ki je štela okrog 150.000 uiož, da bi se uprla turški nevarnosti in branila svobodo iu neodvisnost Kavkaza. Na žalost so notranji spori od začetka paralizirali skupne interese. Mohamedan-sko prebivalstvo turško-turanske krvi, davni predmet namenov oarigrajskih emieerjev in a-goiitov panturansk? kakor tudi panislamske propagande, je odreklo sodelovanje v obrambni vojni proti Turčiji. Se več. Tatari so le čakali na u-goden treuotck, da sc združijo z napadalci proti socialistični vladi, kateri so stali na Čelu Gcorgij-oi, Rusi in Armenci. Tatari, ki so zelo zaostali in ' imajo pojma o demokratični svobod!, so le navidezno sodelovali z novo revolucionarno vlado, ki sc je pripravljala, daf predloži gotove socialne reforme.
Tatar ni bil element, nA katerega bi se bilo zanašati pri obrambi kavkaške svobode in neodvisnosti. V resnici je bil "sovražnik v lastni hiši."
Kar s<* tiče Rusov, so bili vse mogoče, le ne zedinjeni. Resnejši, razumnejši elementi, ki na žalost niso bili mnogoštevilni, so bili vsi za ohranitev bogatega in krasnega kavkaškega kraja, ki sc je vedno smatral za najsvetlejši biser ruske krone; toda bojeviti element, večinoma prepojen z boljševiškimi idejami, je bil prej pripravljen, da zapusti narodno stvar. Ruski oddelki, ki so se vi^jili z armenske fronte, niso le odrekli vsak odpor proti triumfalnemu korakanju Turkov, umpak so kakor snežen plaz planili na kavkaško prebivalstvo ter plenili in terorizirali mirono ljud-
stvo. Naposled so jih lokalni oddelki razorožili in poslali v Rusijo.
Tako se je zgodilo, da so le Armenci in Ge-orgijci trdno vztrajali v odporu proti sovražniku. Georgijski oddelki so korakali proti Bat umu, armenski proti Karsu. Prišlo je do krvavih bojev. Frl Karsu iti na vsej armenski fronti do perzijske meje, jo armenska vojska v številu približno SO.OOO mož, večinoma prostovoljcev, nekoliko tednov pod vodstvom generala Nazarbekiana in narodnega junaka Andramku kljubovala Turkom. Naenukrat so so pa v deželi pripetili resni dogodki, ki so paralizirali armenske us|>ehc in omogočili sovražniku invazijo.
Ko jo prišla vest, da so Tinki vzeli Batum. jo v Baku in po vsej ruski Armeniji izbruhnila tatarska vstaja. Notranji sovražnik jo dvignil glavo; Tatari, ki so so še včeraj, pri izbruhu revolucije v Rusiji, bratili z Armenci ob prepevanju revolucionarnih pesmi, so z divjo kletvijo poplavili deželo in sunili Armencem bodalo v hr-bet. Videči, da so med dvema ognjema, so se Armenci z nadčloveško silo skušali upirati turškim vojskam in oboroženim tatarskim tolpama, jti so napadale mirno prebivalstvo, presekavale zveze in raznašale teror po armenskih pokrajinah.
Nekoliko telegramov, ki so došli, govori o tisočerih mrtvih v samem Baku, v tem velikem središču pet rolo jske industrije in enem najbogatejših mest na svetu, ki bo kmalu izročeno vladi Alaata in Enverja.
Daleč odtod, v svoji lastni deželi, so se tudi Goorgijci bojevali v težkem položaju. Zasedeujc Batunia, velikega pristanišča ob Črnem morju, se jih je hudo dotaknilo. Lahko se pač pravi, da so je od tega časa prenehal boj v Georgiji. in ge-
Iz Arhangelsks poročajo: Nikolaj Vasiljevič Cajkovskij, predsednik nove 44severne ruske vlade", je izjavil zadnji četrtek, da bi morala etenta poslati večjo armado na ruski sever. Čajkavskij je imel prvi intervju s poročevalcem Assooiatcd Preswa in je dejal sledeče: 44Naša želja je obnoviti rusko fronto proti Nemčiji, toda naše čete so še preslabe za večje operacije; zato potrebujemo zavezniško pomoči. Želimo tudi, da pridejo ameriške cele; .zlasti pa potrebujemo živil in poljedelskih strojev iz Amerike. Ako pridejo Japonci od vzhoda, so nam dobrodošli, ali rajši bi videli, da pridejo Američani z njimi. Naša vlada kontrolira zdaj gubernije Arhangelsk, Murman, Vologdo, Vjatko iu severni del Novgoroda. Morda se nam kmalu pridružijo tudi Jaroslav, Kostroms in druge gu-liernije. Ideja naše vlade se je porodila v Moskvi in sprejeli smo vse politične stranke razun bolj-ševikov in monarhiatov. Kadar ustanove naše Čete okrožne vlade v jufni, centralni in vzhodni Rusiji, se združimo v federacijo in skličemo ustavodajno skupščino." Čajkovskij je dejal, da je ruski
narod dovolj zrel za republiko in da jo odločno proti monarhiji.
Dopisnik londonske 44l)aily Mail" je v torek brzojavil iz Berna (Švica) sledečo: 14Oseba, ki jo v dotiki /. bolgarskimi zazdevami. me jo informirala, da je preteklo noč prejela privatno poročilo o izbruhu revolucije v Sofiji. Revolucionarni elementi so podrli del kraljeve palače. Nato je dejal: 44C'e se hudo ne motim, bomo videli začetek bolgarske revolucije v prihednjih štirinajstih dneh".
Iz Pariza poročajo: Kitajska vlada jc obvestila zavezniške vlade, da ostanejo oficijolnl stiki Kitajske z Vatikanom pretrgani in da ne'snrcjnie papeževega legata tekom vojne. Prvi papežev poslanik Petrelli, ki je imel iti v Peking, jo velik kajzerjev aimpatist in drugi, katerega je hotel poslati Vatikan, je v tesnih stikNi z oticijcino Avstrijo. Kakor izgleda stvar, je hotela Nemčija potem, papeževega poslanika delati intrige na Kitajskem.
orgijski socialistični voditelji, ki >.iajo v kavka-ski vladi zaradi premoči socialno demokratične stranke velik vpliv, so se podvizali za pogajanje s sovražnikom. Armenci so bili v opoziciji proti, temu mirovnemu pogajanju. Dobro poznavajoči duševni značaj Turkov, so prosili svoje georgijske iu ruske sodruge, naj se organizirajo brez zamude in naj mobilizirajo vse sile, ki so bilo pod njihovim vodstvom, vedoči, da bi tudi z nezadostno opremljeno armensko-rusko-georgijsko vojsko lahko od!»'I i sovražnika, četudi je bil bolje oskrbljen in pod vodstvom nemških oficirjev.
Poznejši dogodki so pokazali, da se Armenci prav razumeli položaj. Mirovna predigra, ki so jo Turki ugodno sprejeli, jim je služila le za pretvezo, da «o dobili časa. Medtem ko so so v Batumu vodila pogajanja, so Turki, poteptavši brest-litovsko pogodbo, preplavili rusko Armenijo in tatarsko ozemlje. Pogajanje v Batumu se jo prekinilo in delegacija, ki jo je vodil minister /a zunanje zadevo Oeorguian Cenkeli, je šla V Berlin, da bi dosegla podporo nejnške vlade za ohranitev georgijske republike.
V Berlinu je bila sklenjena pogodba, po kateri bi del Georgije s pristaničšem Batum, pripadel Turkom. Ostali del sc je ustanovil kot neodvisna republika z glavnini mestom Tiflisom. Na žalost bo ta neodvisnost le idejna in provi-zorionn. Dolgo ne bo trajalo, da zasede sovražnik Titlis in vso Georgijo. Knkrat gospodarji Ka\-kaza, bodo turške vojske napredovale proti Perziji, kjer jo na tisočo Turkov in Kurdov vdrlo v -smeri od jezera Triurna. Po zadnjih informacijah jo Tabriz, glavno mesto Azerbejdžana, že v turških rokah. Z miljoni Turko-Tatarov v Zakavkazu in Azerbejdianu bo turška armada skušala u-»•esničiti panturanske sanje o združenju vseh turško-tatarskih plemen od anatolskih bregov do Kavkaza, Turkestana in Afganistana pod stam-hulska vlado.
Zavezniki bodo drago plačali zanemarjenost in pomanjkanje iniciative na armenski fronti. Tudi majhna sila, poslana o pravem času, bi bila o-hranila Zakavkazijo, in obenem bi se bili zavarovali živi jonski interesi zaveznikov. Padec Kavkaza jc odprl sovražnikovim pogledom široko obzorje _ vso perzijsko zmedo, resno možnost nemirov v Afganistanu in Baludžistanu, Indijo o-gi oženo.
Toda armensko ljudstvo bo glavna žrtev neznosnega turško-turanakega udarca, kojti treba se jo le spomniti, da so Turki tisti, ki imajo rusko Armenijo v rokah.
Armensko ljudstvo ima pravico'do lastnega odločanja o svoji usodi. Zaslužilo si je pravico samovlade s petindvajsetimi stoletji dels, kulture in boja za svobodo, s svojimi prirodnimi darovi, a svojim demokratičnim duhom in s strastno ljubeznijo do zrpadne civilizacije.
\
Razredni t>of po vojni.
Sedanja vojua ima nalogo, da mnogo ve likih in za človeštvo valnih problemov. Mir, ki naj aladi tej vojni, jih uiora rešiti tako, da ae čimbolj zmanjša možnuit novih oboroženih konfliktov, ki bi mogli vreči avet v katastrofo enako sedanji.
Iiilo bi pa vendar preveč pričakovati, da reši ta vojna kar vse probleme Človeštva. Tako je na primer aoeialao vprašanje in njega rešitev nedolžna aa tiate aile, ki atoje danes na čelu posameznih držav in tudi najboljši politjčni mir ne odpravi socialnega boja, ker ne more odpraviti družabnih razredov in njih nasprotujočih si in-t e reso v.
Ce ne more biti delavstvo v sedanji vojni in-diferentuo ali nevtralno, ampak mora vložit svoje moči, da pomaga poraziti avtokraeijo, je glavni razlog v tem, da odstrani čim več zaprek, s svoje poti in si napravi čim boljšo podlago za svoj razvoj. Ako se bojuje delavstvo za poraz centralnih sil, za poraz kajzerizma in imperializma, se resnično bojuje za svoje interese; ali z zmago nad temi silami vendar ni doseženo vse, po čemer stremi zaveduo delavstvo. Tisti dan, ko bo sklenjen mir, bomo na poti za mnogo milj naprej, toda na kraju poti še ne bomo. Konca poti sploh ni, dokler živi človeštvo. Za vsakim ciljem se pojavljajo novi in čim je kakšen smoter dosežen, pride takoj spoznanje novih.potreb in nalog.
Ako postane svet po tej vojni politično demokratičen, bomo lahko rekli, da smo muogo dosegli. Na tej podlagi politične demokracije pa se bo nadaljeval razredni boj, prost raznih starih cokel j, do svoje odločitve.
Kakor pred vojno bodo po vojni razredi. Mi d njimi bodo nasprotni interesi, kajti to je hivstvo razredov, da ima vsak svoje interese, ki se ne dajo spraviti pod eno kapo in morajo zaradi tega neizogibno prihajati navskriž.
Vojna in njene posledice lahko še poostre nasprotja med razredi. V kapitalističnem taboru samem se vrše velikanske izpremembe. Nekateri denarni knezi že dobivajo sive lasi iu pleše; vojna je izpodrezala korenine njihovih profitov. Aa in oni je imel veliko trgovino z Argentinijo ali s Kitajsko, odkcder je dobival vsako leto ogromne dobičke in po veča val svoj kapital. Zdaj ne morejo ladje njegove dežele voziti čez morje; dokler je upal, da se bo vojna kmalu končala, ker pridrve polki njegove hrabre armade v oar mesecih do glavnih mest sovražnikov iu prisilijo njih vlade na kolena, je bil prepričan, da se mu izguba po vojni bogato povrne; njegove trgovske zveze se obnove, bir se sklene na taki podlagi, da mu morajo še sovražniki prepustiti del svoje trgovine, razuntega jim predpiše njegova vlada težko vojno odškodnino in domfcči kapitalizem se obogati brez truda s tujimi miljardami.
Vojna se ni končala v par tednih, ne v par mesecih. Že v peto leto vojne gre. Prvotni upi so se umaknili pošastnim prikaznim. Drugi so prevzeli trgovino; niti ne sovražniki, katere bi morda dobra vlada, če zmaga še prisilila, da vrnejo te kupčije onim kapitalistom, ki so jih prej* vršili. Nevtralni kapitalisti so prevzeli te profite, in Čhn-dalj traje vojna, tembolj se utrdijo novi trgovinski stiki in onemogoči obnovitev nekdanjih.
, Mnogo je bilo industrijskih magnatov, ki bodo po vojni ničle.
Ns drug* strani so se Vojni lileiaiUi povzpeli ua nezaslišane višave. Miljoui drugih prihajajo v njihove roke. Po izjemni poti pospešuje vojna koncentracijo kapitala, ftc tiustov ni treba za ta proces; le malo božjega blagoslova, da bi vojua še kaj dalje trajala.
Kakor posega vojna v razmere v kapitalističnem razredu, tako se dotika z železno roko tudi delavskega razreda. Ampak tega prijema in stika. V celoti. Tudi vojna ne napravi iz delavca kapitalista. Bedo vsega delavstva povečava. Vesti iz Avstrije iu Nemčije nam pojo strašno pesem o tem. Materijalne žrtve in izgube vali na njegova pleča. Življenske potrebščine mu podražuje, ne le za današnji dan, ampak tudi za bodočnost. Priliko za delo mu omejuje. Že sedaj se razširja žensko delo; izkušnje na tem polju bo kapitalizem porabil po vojni in konkurenca med spoloma, ki sc sedaj ne čuti. dokler so moški v zakopih, se po njihovem povratku zlasti v nekaterih deželah poostri do skrajnosti.
'.T • '	<
Temu :ie pridruži konkurenca polinvalidnih delavcev, ki bodo vpričo silno izpopolnjene strojne tehnike popolnoma porabili, zadovoljevati se bodo morali pa vendar z nepopolno plačo, ker ne bodo mogli skriti svojih telesnih nedostatkov.
Koncentracija kapitala, ki jo pospešuje vojna, poveča odvisnost delavstva od ped jetnikov. Cim man je je delodajalcev, tem bolj so delavci navezani nanje in tem absolutneje lahko diktirajo pogoje. Vse teže je tedaj delavcu reči: Pri tebi mi ne ugaja; pojdem drugam. Posebno za izučene delavce, ki iščejo dela v svoji stroki, se poslabšajo razmere, kadar postajajo posamezni kapitalisti kralji celih industrij.
Povečana moč kapitalizma ua eni^ pomnožena beda delavstva na drugi strani — to je posledica, ki jo porodi vojna. '
Razmere med razredonui se tedaj neizogibno poostri. Vsled tega se pa tudi nujno poostri razredni boj.
Politična demokracija, ki poda delavstvu večjo moč, mu lahko skuje muogo izvrstnega o-rožja, s katerim doseže, če ga zna prav rabiti, velike uspehe v tem boju iu vsled tega lahko izgubi ta borba muogo brutalnosti, ki je je imela nekdaj. Ali to ne pomeni, da se boj ublaži; med ostrim in brutalnim bojem je velika razlika in lahko je boj najostrejši ttdaj, kadar je najbolj človeški.
Pred vojno je bil razredni boj, po vojni bo hitel k odločitvi. Povsod se bo vodil, različni bodo njegovi načini, uajelementarnejši pa bo tam, kjer se je kapital vsled vojnih špekulacij in nepoštenih metod najbolj koncentriral v posameznih rokah.
Pijane osabnosti po nezaslišanem povečanju bogastva lahko tam, kjer je delavstvo politično zaostalo, podjetništvo za nekaj časa pritegne vajeti, da se zdi odpor nemogoč. Vrženo v dotlej neznano bedo lahko izgubi delavstvo za nekaj Čfcsa upanje in pogum, in se topo vda črnemu suženjstvu.	¿t* **V
Ali le za nekaj časa je to mogoče in le kratek more biti ta čas.
Kakor iz gora tekoča veda, pred katero se nenadoma umaknejo jezovi, pa zal>obni z vso silo v dolino in poulavi vso nižiUo, tako izrabi kapitalizem, če izginejo njegove ovire, brezobzirno, brez
pomisleka in premisleka vso svojo moč in se poslu-ži prilike izkoriščanjs. Prit lik denarnega gospod-stva v tskih zanj ugodnih razmerah ne pozna meja. Nobena vest, nobeni obziri na človečnost, nobeni verski zakoni uiu jih ne pokažejo; še razum govori zaman, če mu pripoveduje, da ugouablja delavske moči, ki so potrebne za njegovo uspevali je.
Knrichissez vous! — Obogatite se! je najvišji zakon, kadsr tis pokaže prilika zs to; in ua vse pomisleke o škodljivih |>osledicah odgovarja pro-fitarstvo skomizgovaje; Apres vous le deluge! Naj pride za nami potop!
V takem položaju pripravlja kapitalizem sam pogoje elementarnega odpora.
('itn večja je potlačenost delavstva, čiru bolj je v bedi otopelo, čim sc je začasno pogreznilo v nemo, vdano, muČeuiško prenašanje vsega gorja, teiu večja je nevarnost, da pride neizogibni upor kakor divji, uničujoč vihar, ki ruši in podira in pomandra stokrat več, nego bi bilo treba. Največji pritisk ne more preprečiti protitlaka; doseči ne more uič druzega, kakor da odgodi boj za nekaj časa, ampak zato ga odvrne od vsaj razmeroma mirnega razvoja, pa spravi njegov tok v strugo, v kateri zašumi tem besne je in /divja teiu strašne je.
Vsa zgodovina je polna takih dokazov; tudi v preteklem stoletju, v katerem so se vpričo vstaja-jočega kapitalizma razvili moderni razredni boji, se neprenehoma ponavljajo. In v državah, kakršna je n. pr. Nemčija, kjer je bilo delavstvo vsa leta vojne perfidno varano, je prihoJogično skoraj neizogibno, da b onjegovo prebujenje strašno, morda tem strašueje, čim pozneje pHde.
Take elementarne revolte imajo sicer problematično vrednost. V njih prihajajo nivadno instinkti bolj do veljave, kakor preudarek in razumni načrti. Maščevanje je razjarjenim nvasani bližje, kakor določen, pozitiven cilj. Raziledni boj sam po sebi ne zahteva takih izbruhov/Ali kjer je pritisk najhujši, je protitlak najmočnejši.
Razredni boj je za delavstvo najuspešnejši tam, kjer se more voditi v najbolj civiliziranih oblik. Za to je seveda treba pogojev na strani kapitalizma; na strani delavstva je najvažnejši pogoj razredna zavest.
Razredna zavest ne pride v delavskih možganih hipoma, nenadoma na površje, ali čim začno razmere i ž delavstva ustvarjati razred, se rodi ta zavest, tudi če potrebuje kakor otrok do poroda svoj Čas, da se zbudi v resnično življenje.
Že leta 1793., v začetkih francoske revolucije, so pariški delavci v neki peticiji proti akoidnim plačani, katere je odredil konvent za dela pri trd-njavskih stavbah, dejali: 44 V času resnične enakosti ne sine biti razburljivega nesorazmerja med delavcih. Delavci so stebri naroda; oni so bili tisti, ki so se vzdignili dne 10. avgusta.''
Deseti avgust je bil dan naskoka na Tuilcrije, na sijajno, tedaj kraljevsko palačo. Ako niso imeli delavci takrat, ko so jurišali, še Žive, jasne razredne zavesti, so pa imeli vsaj tako slutnjo v sVo-jih dušah; ko so spoznali, da jim revolucija ni prinesla materijalnega zboljšanja kot delavcem, ■ so začeli razumevati razlike in nasprotja med razredi.
Iz Stockholma poročajo: 121 Američanov in 72 Italijanov je prišlo iz Rusije Čez Finsko na švedska tla. Beguui pripovedujejo, da je Nikolaj I^enin umrl za rano, katero mu je povzročil napad Dore Kaplan.
V London je prišlo poročilo, da so boljševiki zaprli vso angleško kolonijo v Petrogradu; med zaprtimi je tudi konzul \Voodhouse. V Moskvi so se tudi pojavile sovražnosti proti angleškim in francoskim državljanom. — Dalje poročajo, da so uporni kmetje vzeli Nižninovgorod in sovjetske čete so se morale umakniti proti jugozopadu.
Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vleda ukazala zapreti vse socialne revolucionarje desnega krila stranke. Med aretiranimi je baje večje število popov.
Iz nemških virov poročajo, da šteje Zavezniška armada v severni Rusiji 20,00^ mož — Američa -nov, Angležev, Francozov in Srbov — katerim se je pridružilo 7000 ruskih in finskih prostovoljcev. Zavezniške čete se gibljejo ob železnici v Mu rmanu in zdaj prodirajo proti Petrozavodsku. V okrožju Dona je okrog 50,000 kazakov v boju z boljševiki, dočim je na vzhodni fronti do HO,000 Čehoslovakov in kazakov, katerim pomagajo razne druge protiboljševiške frakcije. Vzhodno od Saratova se vrše ljuti boji in boljševiki javljajo o novih zmagah. Na južni fronti v okolišu Baku je okrog 2000 Angležev.
Iz Amsterdama poročajo: "Telcgraaf" je dobil vcut, da se je uprl nemški bataljon v Belgiji, ko je dobil povelje, da mora odriniti ua fronto. Uporni bataljon je bil premagan iu vsak deseti mož je bil ustreljen. Ostali so se vdali.
Iz Bazla poročajo, da je prišlo poročilo, da so f-ehoslovaki na novo okupirali Kazan, glavno mesto kazenske guhernije, ki se nahaja 430 milj vzhodno od Moskve.
Iz Moskve poročajo, da je Dora Kaplan, ki je pred enim tednom obstrelila in težko ranila Lenina, tudi v bolnišnici in sicer v kritičnem položaju. Takoj po napadu na predsedniku boljševi • ške \lade jo je baje množica napadla in zelo pretepla. Lenin je po zadnjem poročilu slabejši.
Iz Londona poročajo: Angleška vlada je v četrtek ukazala zapreti zastopnika sovjetske vlade v Londonu Maksima Lit vino va, njegovega tajnika in nekaj drugih oseb, ki so bile v zvezi z Lit-vinovim poslaništvom. Vlada je obvestila ljudske komisarje v Moskvi, da ostane Litvinov v 44pre-ventivnem zaporu" toliko časa, dokler ne pridejo na varno državljani Velike Britanije, kolikor jih je še na ruskem teritoriju, ki je pod kontrolo so-vjeta. Obenem je prišlo poročilo, da je bil v sredo napaden angleški konzulat v Moskvi. V Moskvi se še nahaja angleški generalni konzul R. H. Loek» hard in konzul Wardrop, katerima sovjetska vlada ne da potnega lista. Sovjetska vlada zahteva, da se mora prej izkrcati Litvinov v Bergenu na Norveškem, preden dobi angleški konzul potne liste za neoviran*odhod iz Rusije. Britiška vlada pa zahteva ravno nasprotno, da ne odide Litvinov prej iz Anglije, dokler ne bodo angleški konzuli iu državljani v Rusiji na varnem.
Petrogradska 44 Pravda" ima podrobnejše poročilo o sobotnem napadu na angleško poslaništvo v Petrogradu. Pri teni napadu je bil ubit briti-ški vojaški atašej Fr. Cromie. Omenjeni list piše, da so sovjetske oblasti v Moskvi izvedele,' da se v britiškeni poslaništvu skrivata voditelja protire-volueionarjev general Savinko in Filonenko, vsled česar so ukazale sovjetu v Petrogradu, da se izvede preiskava. Član izredne komisije za preprečen je kontrarevolucije je šel v spremstvu straže v poslaništvo, ali ko je dospel v prvo nadstropje, so iz hodnika počili streli in eden stražnikov je bil ubit, drugi pa ranjen. Sledil je boj in v tem boju je padel angleški ataše Cromie.
Londonsko časopisje je prineslo ostre članke ^roti boljše vikom vsled tega dogodka in poživlja vlado, da ne odneha cd svoje zahteve, da sovjet najstrože kaznuje morilce atašeja.
posledic razglašenega prekega soda. Omenjeni list poroča nadalje, da je obsedno stanje razglašeno tudi v Vratislavi in po drugih večjih mestih Nemčije. To dokazuje, da so bile resnične vesti zadnjih dni o veliki nezadovoljnosti Nemcev in ostri kritiki, ki jo je ljudstvo naperilo proti militarist ičnim voditeljem zaradi porazov na zapadni fronti.
14 Koelnische Volkszeitung" javlja, da je v Berlinu In vsej provinciji Brandenburg razglašeno obsedno stanje. Razglas obsednega stanja je podpisal general von Linsingen, ki svari prebivalstvo, da čaka ostra kazen vsakogar, ki bo še nadalje širil 44frivolne in izdajalske vesti o nemškem poveljništvu, pretiraval vesti o zmagah sovražnika in metal sumljivo luč ua odporno silo nemške armrde, ki zmagovito zadržuje sovražnika." Me neral Linsingen zaključuje, da upa, dn ho njegovo svarilo zadostovalo in da mu ne bo treba izvajati
Socialistični 4 Vonvaerts" V Berlinu je V eni svojih zadnjih številk indirektno udaril kronprin-ca zaradi njegovega iutervjuva pred nekaj dnevi, v katerem se je izrazil, da ne želi uničenja Nemci jisovražnih držav. 44 Vonvaerts" primerja kron-prinčeve besede z izjavo kajzerja, njegovega očeta, ki je dejal zadnjega junija o priliki petindvajset-letnice svojega vladanja, da mora vojna trajati toliko časa, dokler ne podleže ena stran popolnoma. Člankar pravi, da je nekaj podobnega kakor kronprinc, povedal tudi dr. Kuchlmann, zaradi česar je moral takoj politično umreti, 44toda kron-prinčeve besede dokazujejo — piše omenjeni list — 4,da so se v par mesecih časi zelo izpreinenili iu dandanes so take besede zelo poceni in ne pomenijo več nič."
Berlinski 44Tag" je objavil pismo monakov-skfga zdravnika drja llansa von Mcrtiga, ki piše, da je danes po zelo skromnem računu 800,000 vdov v Nemčiji, llertig priporoča, da naj nemška vlada prepove ponovno možitev vdovam, da bodo imela dekleta kakšno priložnost za možitev, ko se vrne peščica zdravih in za Ženitev sposobnih samcev iz vojne.
Iz Londona poročajo: Brezžična brzojavka iz Moskve prsvi, da je Lenin v kritičnem položaju. Zdravniki, ki so odst ranili kroglo iz Leninovih pluč, izjavljajo, da bo preteklo še najmanj tri dni, preden bo mogoče vedeti, ali podleže ali o-stane živ. — Dne 3. t. m. je komisija za potlačenjc protirevolucije v Moskvi izdala sledeče poročilo o atentatu na Lenina:
44V petek 31. avgusta je Lenin zapustil Mi-chelsohnovo tovarno, kjqr je govoril delavcem, ko ga je med potjo ustavila čedno oblečena ženska in govorila z njim o pomanjkanju živeža. Medtem se je približala druga ženska iu ustrelila večkrat iz t revolverja Lenin je takoj padel nezavesten na tla.
Ista krogla ga je zadela v grlo in druga je pro-
/
S tem, da se kali razredua zavest, se ne odprt, y vi ne beda ne njeni vzroki. In kadsr doseže beda stopnjo neznosnosti, tedsj izbruhne upor zoptr prit »k v Listih oblikah, ki so v takih razmerah nio. goče. Bes se združi z obupom, nezadovoljnost z maščevalnostjo; čimbolj je nasilništvo oviralo organizacijo potlačenih in njih jasno spoznavanje, tembolj je upor sam neorganiziran, slep in divji, podoben orkanu.
Kapitalizem, ki izkorišča brez ved 110, ki izrablja svojo moč brezobzirno, ki skuša delavstvo vko-vati v verige, pripravlja sani sebi največjo nevarnost in vodi boj na polje, ker se mora izvesti z največjo ogorčenostjo. Kakor je spoznanje iaz-mer potrebno za delavstvo, je tudi važno, da ¿pozna kapitalistični razred, kar je neizogibno, Č« h oče, da ostanejo boji razredov v mejah civilizad-je in človečnosti, katerih ne želi zavedno delav-stvo nikjer prekoračiti ,ker razume, da se dopri-naša največ nepotrebnih žrtev tam, kjer so boji uajbrutalnejši.
Po vojni se bodo nadaljevali razredni boji, ker ne morejo prenehati. Na arečo ne bodo imeli, vsaj povsod ne, tistih oblik, v katere bi jih vsilil kapitalizem, če bi bile te oblike le cd njega od-visne.
Med delavstvom je že toliko razredne zavesti, da je ne more uničiti ne vojna ne povečani prftuk kapitalizma. Tudi v Ameriki kjer se je kapitalizem ob krvavem človeškem klanju brezprimemo obogatil in kjer je ob nenormalni prosperiteti silno narasla njegova moč in jo bo tudi skušal izrabljati proti delavstvu, se ne more več zatreti razredna zavest.
Povsod je socializem že toliko živ, da ga ne more zadaviti nobeua sila tega sveta. Dasi hi šla šojna niti mimo njegove organizacije brez škod. ljivih učinkov, se vendar ni izpolnila najsrčnejša želja mogotcev, kei* se ni mogla. Vojna je povzro-čija zmedo povsod; povzročila jo je med meščanstvom, v industriji, v dinastijah, v glavah modrijanov in učenjakov, v cerkvah; organizirano delavstvo se ni moglo popolnoma izogniti splošni zmedi.
Ali uničiti ni uiogia socializma .111 njegovih organičnih oblik niti vojna, I11 po vojni bo socializem tista sila, ki prepreči, da bi delavske mase otopele n se slepo vdale naailstvu. Socializem ne bo dal, da bi bilo delsvatvo popolnoma ponižano in pahnjeno v tako bedo, iz katere bi prejalislej morala izbruhniti obupna revolta, katere edina moč bi mogla biti uuičevanje, ki pa ne bi bila sposobna, da preuredi razmere in da reši delavstvo.
Razredni o ji se bodo nadaljevali po vojni ia naloga socializma bo tudi tedaj, da razširja razredno zavest in utrjuje delavsko organizacijo.
Kakor vsaka ideja na tem svetu, pa more tudi socializem živeti le v ljudeh. Materijalne razmere določajo razvoj in pohod zgodovine; ali živa sredstva razmer so ljudje. Socializem ne more uapre-dovsti in zmagovati kot eists, a kade »nična, teoretična ideja, ampak le kot zavedna akcija tistih, katerim je njega uresničenje potrebno. Napolniti mora srca in glave, zlasti glave delavstva; 3 porabo znanja, ki ga daje socializem, se mora delavstvo organizirati, da si ustvari moč, ki je potrebna za boj in za zmago.	'

drla v pluča. Napad/ka je Dora Kaplan, dobro znana i*voluoionarka,% ki je leta 1907 umorila žandarskega šefa Novickega, Bila je poslana v Sibirijo, kjer se je seznanila s socialnimi revolucionarji in od takrat je bila delavna agitatorica za njihov program. Zdaj je članica desnega krila ravno tiste stranke. Preiskava je dognala, da je Dora Kaplan vedno nasprotovala oktobrski revoluciji, odobravala je zavezniško intervencijo in vedno se je družila s protirevolueionamimi elementi v Samari, ki so nasprotni sovjetski vladi. Dora Kaplan ima sokrivce, ali do danes jim še nismo prišli na sled. Pri njej smo našli večjo svoto denarja, kar je značilno, kajti znano je bilo, daje ubožica, toda povedati noče, kje je dobila denar." j
Radek, šef propafcandističnega biroja za Nemčijo in Avstrijo, piše v 44Pravdi", da bo atentat na Lenina in ostale Roditelje vlade poostril 44prole-tarsko" diktaturo v Rusiji. Rsdek poziva delavce, da naj opuste vsako misel na osebno maščevanje in vodijo naj neizpresen boj proti buržvaziji. in protirevolucionarjem. — Drugi dan po atentatu na Lenina je bil v Petrogradu ubit Urickij, držav-ni komisar za severno komuno. Ustrelil ga je ne ki finski dijak, ki je bil takoj prijet.
Iz Washingtona poročajo: Državni department je prejel v četrtek depešo ameriškega poslanika Franeisa v Arhangelsku, datirano dne 26. av-gusta, ki pravi, da je dospel v Arhangelsk češkoslovaški lastnik in povedal, da se pomika ob sibirski železnici proti zapadu 80,000 Rusov in 40,000 ( ehoslovakov. Dejal je tudi, da je mnogo boljše-viških vojakov prestopilo na češkoslovaško stran. Častnik je zapustil »lekaterinograd pred enim mesecem in pravi, da je 200 kazakov in 800 Čchot* okupiralo Jekaterinograd dne 26. julija. Sest dni poprej so boljševiki ustrelili bivšege carja Nikolaja, toda njegovega trupla ni mogoče nikjer najt'» dasi so ga Cehi skrbno iskali. Splošno mnenje v Jekaterinogradu je, da so boljševiki vrgli Niko lajevo truplo v najglobokejši preniogokop v okolici, kjer jc bilo uničeno.
Iz Moskve poročajo, da se jc spuntalo 1OT nemških vojakov v Ukrajini. Uporniki so so bajt pridružili rebelnim kmetom v okolici Dimere, 24 milj od Kijeva. Med nemškimi četami in ukrajinskimi revolucionarji se nadaljujejo ostri boji * velikimi izgubami na obeh straneh.
^»tlMMMIIMII
rart\a
je
dospel \ VliitHvimlok generalni j »»je fcnpaii je odpoaUlntrodne -! .
ior William S. (ïiaven, <la ml vnfnetnn <nretn-hhrh}aVVtr, -v
I*ih",............
^^fcllwaukee, wis
^Lvenskega .nor. klubu se lk (lrugi in četrti petek v »u V Ilirija dvorani", 30—
Avo. Ker »o vedno value stva-flnevnein redu, zato Va« ve-lollnost, da pridete vsi ua se-Pripeljite s sabo tovariše, ki zanimajo za razredni boj in še v organizaciji.
John Lenko, tajnik.
Članom slovenske sekci
JE na ZNAlfJp '«ifclbor slovenske «»¿rije .L & Z.
ime) v pomleljek zvečer skupno K^j« c odbori češke socialistične in srbske sekcije J. S. E. Na dne v-aem redu so bila važna vprašanju aktualna politika, ki so največ-^Hppomcnn za bodoči razvoj na-;il, organizacij in za-delo social izum. O vseli teh vprašanjih se je vodila obširna debata, ki je osve-
ameriški četami Z njim je odšlo vzame za utvar in tako izravnajo
j/. Združenih d rito v tri in štirideset spotita vprašanja na miren način, dfieirjev in 1,3#K uio2, ki < zdru
žijo s polki s Filipinskega ofoèja.] Act genera I uega štaba je dejal, da
Zakladniški department sumi.
Krnrru u^u „ r	, . Kf , ^^madujl ali pa i*,
se je vkrcalo za vse fronte	^ /^jJ^ , ||jeg0.
tut 1,6000,01)0 moi. Dejal je, da sc]
im mu Îi i.mu VM odredbamiIn radi tega je ob je prodiranja v ü'idnji udeležila »	J . j • ix . -
J, ;	...	. i- . ¡J vest il kovinsko pregledni biro §1
trideseta divizija, sestavljena iz|......r r® .
Le do najuspešnejšega sredstva človeštvo Ae ni dtnpolo. Do svo imaj«	__________,
je solidarnosti. Koncentracija irfj vzame povrftjntyvo nad ondotnimij kateri ie priporočil, da se naj, smotreua organizacija vseli a jih sil mora dati človeštvu največ-1 jo uspešnost, najpopolnejšo sposobnost zu boj s priroduiiui silami iu zu zuiage, ki jih doslej ruzdruženo človeštvo uiti slutiti ne more. Namesto, da bi uresničilo svojo vzajemnost za boj proti skupnemu nasprotniku, se kolje to človeštvo med seboj.
Kako se je klalo zadnjih tristo let, nam kažejo sledeči podatki po Ilodartovi sestavi.
Med leti 1618 in HU)5 je bilo vsega skupaj 1700 bojnih spopadov, iii4 sicer 1044 bitk na suhem, 122 bitk ua morju, 4^0 obleganj in 44 kapitulacij. Najdalje je trajala vojna med Benetkami in Turčijo i lt>44 do 1H99), torej nad 55 let. Najkrajša je bila med Karolom Albertom in Avstrijo (1H4H>, ki j< trajala šrat dni,
Francija je v omenjenem času največkrat prijela za orožje. Število njenih bitk zuašu 10711 (ti22 na kopnem, ti.'l ua morju, 332 ohle-
AD V E&TISEME N T
iia^ttiitovijrus Ase l'^arpM* IfQà.
PODPORNA ZVEZA
Iukorpcnran* 22. S#rUa UMW . v drtavl Penn.
VI
čet iz drŽav Tennessee, Severna Karolina in Južna Karolina. Skupno s francoskimi četami severu«» od Soissonsa je prodirala dva in trideseta divizija, ki sestoji iz ect iz Michigans in Wiacotisina
New Vorku, da ustavi prodajanje zlata zlatarjem. V letu, ki se j« končalcf .'JO. junija t. I. je bilo zlatarjem predanega zlata za $55,00,-000, ali za $12.000,000 več kot v prejšnjem letu. Zakladniški urad-
..	, ii k so prepričani, da je to naraš
pod poveljništvom generalnegu ; • * 1 J' -T	n
• • .f	zu : ... čanje s prodaji zlata nevarno, <>
majorja linami. Odgovarjajočim * * *	. «-«-i-
mM-	i vi .. i.	pazili so, da so največ zlata proda
je general Msrch dejal, »f' . '.....™»bi«„u,
vprašanja da se je v avgustu Franciji 285,000 mož.
izkrcalo v
' tila predmete M vseh strani.
Izvoljen je bil končno odbor, se-1 Kanj 32 kapitulacije), kar zna-fc »aittnnnikov vseli orizade. povprečno 63 odstotkov. Avstri-
stojeČ iz zastopnikov vseli prizade tili organizacij, ki naj izdela pred
povpre«
ja izkazuje povprečno 48 odstot-
Iz Denverja, Colo., poročajo: Nevarnost takojšnje stuvke cestno-železniškili uslužbencev je odvrnil župan s svojim posredovanjem. K tepiu so seveda pripomogli tudi u
li šele po predsednikovi proklama-
ciji s'katero je prepovedal izvoz zlata.
V tednu, ki se je končal z JI. avgustom, so producirali največ premoga v letu in sicer 806,121 ton ali 100,000 ton več kot v prejšnjem tednu. Pri tej produkciji ni vštet premog, ki so ga rabili pri rudni-
Sedeži Johnstown, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd., Cleveland, Ohio. Podprsdaodnik: JOilP SORK.O, R P. D. 2. Box 113, Wut Newport, Pa. Olavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 631 Main Str.. Johnstown. Pa.
1.	Pom. UJnlk: PRANK PAVLOVCIC, 634 Main Str.. John*town Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRIOH, 170 Main St., Pranklln, Conemaugh. Pa Blagajnik: JOSIP 2BLB. 6002 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. T. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik aadaor. odbora: JOSIP PETERNBL, Boot 06, Willock, Pa. 1 nadaomlk: NIKOLAJ POVgE, 1 Orab St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 E. 137th St., Clsvolsad, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsodnik porot, odbors: MARTIN OBBRtAN, Box 72, East Mineral. Kaas.
1.	porotnik: PRANO TEROPCI6, R P. D. 3. Box 14«. Port Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 8. 14th St.. Springfield. III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa
službenci sumi, ki so bili pri volji . odnehati od stavke, ako se najdelkih ali prodali blizo rudnikov.
še druga pot do sporazuma. Nevar-
OAH NARODA.
URADNO GLASILO: 82 Cortlaadt Street, New York Oity.
lo«e za prihodnjo skupno konfe- kov, Anglija 20, Rusija 19, Pruska nod stavke seveda ni popolnoma 11iieo. Med temi bo tudi oklic z Španija 16, Turčija 12 oddot-j oil v rnjena, veiul
reneo
navalila za ravnanje naših članov ¡>rj prihodnjih volitvah.
Sklenjeno je bilo, da se pošlje l»rzojav konferenci medzavezni-¿!;ih s*K'ialistov, ki se snide dne 17. t. m. v Londonu.
kov itd.
eiular je pa v bodoče
manj nevarnosti, da izbruhne, kot
Francija je i m da v 1079 gluča- je bila zadnji petek. Na dveh kon-
jih f>84 zmag proti 49."» poraztun. Pruska iu Anglija imata 60 odstotkov uspehov in 40 edstotkov jm>razo v
Ciui bedo predlogi odobreni od in 5H odstotkov porazov; Španija prihodnje konference, ki se snide, 36 «xlstotkov zmag iu 64 <ddot-
činiprej bo mogoče, objavljeni. I
ferencah ni prišlo do sporazuma med zastopniki družbe iu uslužbencev. Kksekutiva je na to sklica-Avstrija 42 mlstotkov ziuagj la sejo, ki m' je imelu vršiti zvečer
in ua kateri so iiueli razpravljati o položaju. Župan je telefonično vprašal, Če pride eksekutiva h konferenci v njegovo pisarno. To se je izvršilo in stavka je bila odvr--
bodo tukojI kov porazov.
Francija se je od leta 1MH) vojskovala proti 15 držuvum; proti Avstriji 262-krat, iu 196-krat z ne-
Naznanilo.
Hrvatska sekcijo J. S. Z. je na- j uspehom. Anglija je zmagala v 120 "naiula tajništvu, da je na zadnji slučajih, podlegla pa v I'm. Imela konferenci v Milwaukee, Wis.,; je v vojni s Španijo 119 uspehov sklenila, da iartopi iz Zveze. in 45 porazov, s Holandijo 80 zmag
--in 6Ii porazov. V osmih vojnah
Franklin-Conemaugh, Pa. med Francijo in Nemčijo, ki iz-Ig urada društva Zaveznik it. kazujejo :*07 bitk, je dobila Fran-3.8. D. P. Z. Članstvu S. D. P. Z.Hi« 152 »» »m*ln i»-"' P°r«-ns znanje!	'
Resolucija, sprejeta na redni srji 4. avgusta t. 1., je bila ponov-
Ju stični department naznanja, da živi v Zedinjenih državah okoli 260,(KM) ne^aturaliziranih Nemcev, ki ae se registrirali na policiji in pošti po zakonu za sovražne tujc-zenice. Moški so se registrirali v januarju, ženske pa pred dvema mesecema, ki še niso nepolno m a preštete, toda sodijo, da se je priglasilo okoli 200,000 ženskih. V teh številkah niso internirani Nemci; njih število Še* ni bilo doslej priobčeno.
f>i*jcna drufttva, oziroma njih uradniki, so uliudno proieni poiiljati »lopi*e naravnont na glavnega tajnika in nikogar drugega. D*nar naj se poilje edino potom PoAtnih, Eapreiinih, ali Bančnih denarnih nakarnie, nikakor pa ne potom privatnih iekov. Nakaznice naj se na-
po
slovljaio: Blai Nyvak, Titie Trust and Guarantee Co, in tako naslovljene pokiljajo z mese^aim ¡»oro^ilom na naslov gl. tajnika.
V slu v s ju, da opazijo drufttveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu gluvaegn tajniku, da se v prihodnje popravi.
L
Jugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki.
s
zov.
Francozi so pri Sedanu izgubili 28.000 mož, to je 40 odstotkov,
no sprejeta na redni mesečni seji	P« !>000 mož.
1. septembra, da se list '4 Glas Naroda" odstrani kot glasilo S. 1). P. Z. in nadomesti z delavskim listom Proletarcem ter postavi za pomožno glasilo Enakopravnost! Xa pojasnila in- kome«* a rje-od
Najdalje so Angleži oblegali mesto (»ibraltar, od 1779 do 1782, torej 1617 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz, od 1K10 do 1812, torej skupno 903 dni v angleško-špaiiski v«j#»i. Sebe«topol ne je
strani Glas Naroda ne bomo od. stuvljal 346 dni, Port Artu/ 121 govarjali, kajti s takimi, ki za na- dni. Kandijo je 1669 branilo 20,-
nikakejooo llenečanov proti 130,000 Tur-jkom, 22H dni. Na tem kraju se je vdalo Rusom 43,000 Turkov.
Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri .Mukdenu je prišlo na 624,000 vojakov 138.000 mrtvecev. Pri Sedanu je bilo ravnicr-VOJNE TREH STOLETIJ. je 122,000 proti 320,000; pri Boro-
--dinu 80.000 proti 246,000; pri Wa-
Vsa zgodovina Človeška je pol- terloo 45,000 proti 192,(HM); pri na prelivanja krvi, tako polna, d»j VVagramu 63,000 proti 290,000; pri se ni preveč čuditi, če smatra Druždanih 50,000 proti 300,000;
SEKCI JSK1 ODBORI:
ODBORNIKI 8LOVEN8KB SEKCIJE:
Filip O od i na, Ivan Molek, Frank Mrgole, Frank I»o<lllpec in Frank Zaje. Tajnik odbora je Filip Oodiua, 2814 Bo. Karlow Ave., Chlrago, III.
ODBORNIKI SRBSKE SEKCIJE:
Nt. Cholieh, Peter Kokotovieh, Milan LuiW, H. Stojaaovi^ in.Lj. Golo. Tajnik in blag. odbora je Peter Kokotovieh, 2206 Clvbourn Av., Chieago, III.
Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do tajnika aekcijskegs odbora.
ZVEZNI NADROBNI ODBOR:
M. Dimich. M. Sekullch in Frank Zaje.
ZVBZNO TAJNI8TVO:
Frank PetrielT, 803 W. Madiaon Htreet, Chieago, III.
gmmmLmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm*
S	NAJBOLJŠI SLADOLED	g
r.a debelo in drobno, dobite v domači trgovini
"THALIA"
ICE CREAM PARLOR
1223 W. 18th St
(blizu Ka«*ine Ave., v poslopju "Thalia" gle>l|b^a.) I dostavljamo sladoled na piknike in zabave po najniijili eenah. Posode /a sladoled posodimo brezplačno.
I KONCERT IN PLES
S	vsaki večer in nedeljo popoldan.
■	Vsem rojakom se priporoča za obisk
S Phone Canal 5568.
WM. FRANCE, lastnik.
•u rijejo, nočemo imeti polemike.
Stephen Zabnic, pred. liouis Krašna, t a j. Mika Vadnal, blag. Aug. Orel, zapis. .
kdo zgodovino vojn za pravo zgo~ pri Plevni 50,000 proti 163,000; dovino Človeškega plemena. Se veda to je napačno razumevanje zgodovine, kajti če jo hočemo prav spoznati, moramo preiskati, kakšne izpremembe so se izvršile v življenju človeštva, in kaj je bistveno povzročalo. Akoštudiru-roo zgodovino tako, tedaj opazimo od prvih znanih pričet kov, pa df> današnjega časa trajen napredek,! ki je bil včasi počasen, včasi hitrejši, čigar glavni činitelj pu je bilo vedno delo.
Seveda je tudi delo boj. Vse, kor jc potreboval, si je moral človek pridobiti. Vzeti je moral pri-rtsli, ki jc večino svojih zakladov skrbno skrivala in ga silila, da je napenjal vse svoje telfi.ne in,duševne moči, ako si je hotel prisvojiti, kar je potreboval za izboljšanje svojih razmer, torej za napredek svojega plemena.
Delo je l>oj. Premagovati moru sovražne sile* pogostoma navidezno nepremagljive. In tudi žrtve padajo v tem boju, obilne, težke žr-*ye.
Pravijo, da je boj utemeljen v prirodi in iz tega izvajajo, da jc vojna za vse večne čase neizogibna; kajti narava wc ne da predelati. Ali ravno, če spoznavamo, da je delo boj, pridemo do za ključka, da se ne stori prirodi nobena sila, ako izgine vojna. — Priroda ne zahteva, da mora ta boj imeti obliko človeškega kla-hja Pri rod ni razvojui zakon jc vodil človeka skozi tiaočletja, da jc iskal najprimernejša in najuspešnejša sredstva za tiste boje, ki
pri Austerlitzu 46,(KM) proti 14H,-000; pri Solferinu 93.000 proti 273,000. Odgovornost za pravilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj imenovanemu statistiku.
Nič manj interesantna ni statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40 let, katero povzamemo po drugem viru. Od 1878 je bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več krvavih kolonialnih. Največje vojne evropskih narodov tega časa so: Rusko-turška (1878), francoska kolonialna y Tunisu (1881), francoska, eks-pedirija v Honkong (1885), francoska ekspedicija v Madagaskar (1895), grško-turška vojna (1896), boj Italije proti Abesiniji (1897), špansko-amerikan. vojna (1898), burska vojna (1899), angleška ekspedicija v Sudan istega let n, vojna združenih velevlasti Evrope proti boksarjem nu Kitajskem (1. 1900), rusko-japotuika vojna (leta 190.)), francoska maroška ekspedicija 11909), in na 14. mestu itali-jansko-turška vojna (1911). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15. mestu je o-meniti nemško eskpedieijo v juž-uo-znpadno Afriko nad Herere. \'ojna, v katero se ni mešala nobena evropska sila, je bila med »laponako iu Kitajsko 1894.
novejšem easu je trebil ]>ri-števati tudi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojni, na Francijo pet, ml katerih so se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri, na Italijo dve, na Japonsko dve, na Anglijo tri,
' SLOVENSKI KLUBI:
S3. Fort Smith, A.rk.— Jugosl. soe. kluh, taj. Frank Gor«>n<>, R.r.i». 2. h. 207. Fort Kinith, Ark. Seje se vsako tretjo nedeljo v meseru v Jenny Lind, Ark.
107. Huntington, Ark.—Jvgonl. soe. klub. Taj. Frank Zaje, b. 243. 14U. llartford. Ark.-—Jusosl. soe. klub, tafnik John Spendal, Box 22. 1.12. Pueblo, Colo. Jugosl. soc. klub, tajnik Nirk Kadovieh, 711 K. R 8t.
1.	Chicago, 111.—Jugosl. eoc. klub, tajnik Filip Godina, 2814 Bo. Karlov ave. 4. La Halle, 111.—J ugnalo van ski socialistični klub, tajnik Justin Zaje, Box 428.
4."». Wahkegan, 111. — Jugosl. soe. klnb, tajnik Mart. Judnith, 30Ä Pavel Ave. 30. Vintes, III. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Frank Htempihar, R.F.I). 41, bx W. He je so vsako, 2. nedeljo v meeccu ob 9. uri sjutraj v Miners Hali.
04.	Livingston, IU. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Krek, Box1 <W7. 67. Spriugfiehl. 111.—Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Besjak. 1»74 So. 17. St.
110. Htaunton. 111.—J n gosi soc. klub, tajnik Ant. Ansec, 713 N. Edwardsville St.
Organizator Bartil JakuA. 128. Nokomis. III.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Kraintc, Box 242. 177. Lincoln, 111. — Jugosl. soe. klub, tajnik Matt Krpan. 726 Wichita Ave. 188. W. Frankfort, 111. — Jugosl. soc. klub, tajaik Fr. Pergar, B. 604. 192'. Johnston Pity, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Slivnik, box 599.
200.	Orient, III. —Jugosl. soe. klub, tajnik Tony Kokolj, box 27.
201.	Aubura. 111.—Jugosl. hoc. klub. tajnik Valent. Potočnik, ö. 349. 41. Clinton. Ind.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frsnk Bregar, R. R. 3, B. 6 a. 30. Mulberry, Kans.—Jugosl. soe. klub, tajnik Mike Krnic, R. R. 2, Box 38.
.11. West Mintüil. Khiis. Jugosl. soc. skupina, tajnik John Brexovar, Box 3,IC Mineral, Kans. Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne j S v E. Mineral dvorani st. 6.	r
34. Fronten«»-, Kans.—Jugoel. soe. skupins, tsjnik John Trotar, box 96.	-
SI. Skidmore, Kans —Jugoel. soc. kluti, tajnik VaJent. Wirtich, R. 3, box 261,] = Columbus, Kans.
PL Stone City, Kaus. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Fiae, box 114. 137. Gross, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Smerdu, Box 53. 179. Edison, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Rud. Kraine, R. 4, Box 230,1 Oirard, Kans.»
114. IVtroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Vivoda, 242 Engelwood A ve. | 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soe. klub, tajnik Peter Vrkljan, box 261.
2.	Olencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ohemafcar, box 4Ü. Redne mesečne seje so vsako 3. nedeljo popol. pri sodt. N. žlembergerju.
26,	Neffs, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Karl Dernač, Box 26.
27.	Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1124 R. 68 St. Ant. Rohif, organixator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri j zvečer v mesecu na 1107 E. 61 St.
49. Collingwood, O.—Jngosl. soe. klub, tajnik John Prudich, 14508 Thames Ave. 93. Piney Fork, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ciril Medved, Box 83. 123. Maynard, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, Barton, O. ISO. Blaine, O. — Jugosl. soc. klub, tnjnik Frank Gorm Box 167.
5.	Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, Park Hill, Pa. 10. Forest City, Pn. — Jngosl. soe. skupina, talnik Jos. Povlek R. T. D.
2, Box 23.
12.	K. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udru*. tajnik John Ujevlch 312 Beech St. John Gračanin, organizator.
13.	Sygan, Pa. — Jugosl. hoc. klub. tajnik John Kvartich, Box 453 32. West Newton, Pa—Jugosl. soe. skupina, tajidk Jos. Zorko, R. F. D. 2, b. 113.
Henninie, Pa.—Jngosl. srte. klub, tajnik An». Zoruik, 4>. 202. ' 118. Cnnonsburg, Pa. —- Jugosl. soc. klub, tajnik John Bobnar, box 481. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajaik Ant. Boltieh. > . 155 Reading. Pa.-^Jngoel. soe. klnb. tajnik Peter Kočerar, ^43 River St.
1MI-IH1I
J Ud
iltlve^i itevenli zlatarska trfaviaa
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ur«, veriiice, prstane, broške, za prst niče, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podruinica Colnmbia Gramofonov in gramofonskih ploU •lovsnskih in drugih. Se prodaja na meaečna odplačila.
Ideh
Piiite p« c«aik, kateri e« Vam poilje breaplažao. Najbolj»« blago.	Najaiij« com.
301
3E1G
3DE
II
J
HIIIIIIIIIIHIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Ê	MODERNO UREJENA	=
s
B
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška kava, sladoled in sniodke. Oprto po dnevu in po noči.	Tel: CanaJ 1220.
= s
Z. RADNOVIC,	I
lastnik.	=
1149 W. 18th. Str.	Chicagro, III. |
ilstiiiiiiitiBBafliBiiiiiiiiiiittiaiairiiiaiiiBiiiiiiiirTaBifiiiaiiiaiiiiiiiaiitiiiitiiaisiiisiiiiaaiaiP»^
5
Registrirani-i, ki bedo odsotni od doma dne 12. septembra se lahko posluiijo pošte za registriraei-jo. Kdor se mota re.gi-.it tirati dne 12. septombra in ve, do tega dne ne bo doma, naj gre k svojemu lokal- nerjev Liniinent. Bojjega ne dobi-nemu odboru in vpraša /.a regi te. Dobi se po lekarnah. 35 in 65e, strmeijski listek. Ta listek naj i/.- po pošti 45 in 75e.
obstanka. l*o /71<arnaii $1.00. \ slučajih revniLirma, nevralgije, putike, spahküXoteklin itd. Nikar ne začnite poskus^vati nego vprašajte lekarnarja naivnost za Tri-
167. Hont h View, Ps.—Jugosl. soc. klub, tajnik Anton Rtipn 171. Yukon. Pa.—Jugosl. soc. klub, taj. Frank Podlogar, Box 126.
175.	Moon Run, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ant. Petrovi, hx 134.
176.	Wl«k Haven IV—Jngosl. soe. klnb, tajnik Alois Kendn. h. 93. 178. Whitney. Pa.—Jugosl. aoc. klnb, tajnik Jos. Debelak, Box 4.1
182.	Meadow Lands, Pa.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Koren, Box 261.
183.	Atlasburg. Pa. — Jugosl. aoc. klun, tajnik Mike Klenovlek, Box 169.
184.	Lawrence, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Matt Matko, Bo* J12.
185.	Bentleyville, Pa. — Jugosl. soc. klnb, tajnik Mike ÖcboÄek. Box 148, Van Voorhls, Pn.	• '
190. Bronghton. Pa.- Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Dretnshar, box 303. t»3. White Valley, I'a.- Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Chesnik, Box 413, Delraont. Pa.
10S. Homer City, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Milosieh, Box 505. 2(rj. Henderson, Ps —Jugosl. soe. klub, tajnik Albin Karni^nik, Bo* 40, Hender«
souville, via Canonsburg, Pa. 208. Bueiin Vlsta, Ta Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Hafner, Box 14. Zli. AliqSippa, J'a —Jngosl. sor. klub, tajnik Bart. Jerant, b. 287. 204. Black Diamond, Wanh.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Chas. Krall, P. O. iso. W. Allis, Wis. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Votfsjak. 482 — 54. Ave.
Cumberland. Wyo.—Jugosl. soe. tlub. tajaik Ant. ftlfrar. Box 64. 136. Rock Hprintt, Wvp. — Jugosl. soc. klnb, taj. John Dollnar, h. 549.
polni, dene v kuverto i ti odpošlje po pošti, da bo do 12. septembra v roknh lokalnega nabornega odbora.
Xe prezrite tega tisti, ki ne bo ste dne 12. septembra domu.
»o neizogibni; vwako novo orodje, dve. Poudariti je, da se je v teh poraba vsake nove sile, ustano- slučajih ponajvee rabilo brodov je. vitev vsake uspešne organizaeije je bila sredstvo zs zmago v neizogibnem boju.	,
tudi po kolonijah, in na Španijo inj». 11 udsoh, Wyo.- Jugosl. soc. klub, tajnica Kalle l>olene, Bo» 93'.
----- - -
^ • SRBSKI KLUBI;
Naše tri črke P. Č. 0.
Popolnost, Čistost in Okus, so tri erke, ki delajo Trinerjevo (Irenko Vino, izvrstno zdravilo za nerede želodca. Posebno proti zapahu, glavobolu, migreni, turobnosti, nervoznoMti, netpanosti, splošni <>-slabelosti itd. Popolnost izdelovanja in pa Rti s čistost, dela t<» zdravilo uspešno in prijeten okus ug?.-ja najobčutljivejšemu lelodeu.
.J os. T rine r 0., 1M3—43 So. Akh-land Ave., Chieago, IU.
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarča" za vse države. Pravico Ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogočo pomagajo.
Upravniitvo.

General Mareh, šef ameriškega generalnega štaba, je naznanil, <ia los, ambris, iVyo,
20. Chicago, III.—.lugosl. Soc» udru*enje, tajnik llia Pojich, 2296 Clvbonrn Ave. 210. Detroit. Mi« h.--Jugosl. *oc. uilrnftesje, tsjulk M. Kokunovieli'. 315 Ferrv Ave. E.
Jugosl. soe, jilru/injf, tajsik Rud. Rapieh Box 105.
Previdne gosi>odlnJe
in&Ju dom» vodso «no sUkUalco Dr. RkStfjsvsf
PAIN-EXPELLER
Pri kupovanju se ozira na kako-1 VOCt blaga |x>sebno pri lelodčnih j0<n,lo prati s rarstreso znamke sldrs
zdravilih. Pri tem zahtevajte ved- t>. in («•. » ifbm.h in B«m»oo.t o4
no Trlntrjtvo (Irenko N ino, kajti	F. ao. richti?* a co.
ti	i«,„nli T4-SO Wsahtnff«Mi ttrmi. New Vmk, N. V
njegova kakovost mu ie temelj
UTRINKI.
Um
desno - krilo fett, katerega
lz Arksngelska poročajo, da finskih boljševikov obelodanilo tua sta med drugimi podpisala tudi Oakar Tokoj,bivši začasni predsednik finske republike, in Emil Klo-mendev, predsednik finskih strokovnih orguni-zacij.
Manifest se med drugim glasi: "l'o natančni preiskavi smo prlftli do zaključka, da je bila finska legija, katera sestoji iz finskih delavcev, in katera se je pridružila angleški ekspedieiji na Mur-manskem, popolnoma opravičena prijeti za orožje in se prid rušit i zaveznikom. Finska legija je izjavila, da ni njen namen udeležiti se civilne vojne v Rusiji, temveč se hoče boriti za osvoboditev Finske, ki je danes plen Nemčije in ponemčeue bele garde, katera je pomorila in spravila v zapor na tisoče naših nedrugov. Naš boj proti Nemcem ne more biti zločin zoper mednarodno delavsko gibanje, niti ne more škoditi'ruskemu delavskemu razredu. Medtem ko želimo, da se finski delavci ne žrtvujejo več v ruski civilni vojni, želimo obenem, da se finsko delavstvo združi in reši nase sodruge na Finskem, ki čakajo na našo pomoč; kadar izvršimo to nujno nalogo, tedaj smo pripravljeni vršiti ostale dolžuosti napram rtiednarcdni socialni demokraciji".
Manifest je odgovor na izjavo centralnega'odbora finske socialne demokracije, ki se nahaja v Moskvi. V omenjeni izjavi je bilo rečeno, da so finski boljševiki, ki so se pridružiti zavezniškim četam na ruakent severu, "izdajalci" svoje stranke in delavskega razreda, ker hočejo pomagati imperialističnim roparjem", ki :»o napadli rusko sovjetsko republiko.
Is Pariza poročajo: "Dne 28. avgusta je dobila 5. kompaiiija 22. rezervnega peŠpolka nemške srtuade v Piksrdiji povelje, ds nad s mest i 4. kom-panijo na bojni črti, katera je bil* zelo trpela vsled velikih izgub. Možje pete kotapanije so se pa uprli povelju in odločno izjsvili, da ne gredo več v boj, ker so bili komsj pred štirimi dnevi sami v najhujšem boju. Poveljnik čete *e je prepiral z vojaki skoraj d ve uri in jim kontni» zagrozil, da jih požene s silo v boj. Ker ni grožnja nič pomagala, je pričel poveljnik ižlepa in jc apeliral im vojake, da se naj spomnijo svojih dolžnosti napram domovini. Tcdar je neki puntar odgovoril: "K vragu z domovino!" * "v *
éé
99
Švicarski dopisnik poroča socialist ¡¿ni 'Huma m!.• v Parizu:
"letaki, ki se razširjajo po vsej Nemčiji, poveličujejo znane članke kneza Llcbnon-skega' in odobravajo pismo drja. Muehlona, ki sta obdolžila nemško vlado, do je zakrivila vojno; drugi letaki opisujejo zločine, ki jih je izvršila Nemčija v He„'-tiiji. Nobena kritika izven Nemšije še ni bila tako ostra, kakor jo vsebujejo omenjeni letaki."
js edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinsša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in nsrodu po-trebne razprave, mnogo miČnih slovenskih pesmic in poleg tegs pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh In stane samo #2.00 na leto, za pol leta |1.00. Naroča se pri "Cas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici ps ns 6033 St. Clsir ave.
Iz Washington« poročajo po depešah* ki so jih dobili iz PraiH'ije, da se razširjajo po Nemčiji razne revolucionarne tiskovine, ki «e lahko smatrajo za znamenje časa, četudi si je lahko misliti, da preži vlada nanje kakor hudič na grešno d use. Eden teh letakov z naslovom "Srečna bodočnost " ima med.drugimi sledečo vsebino:
"Vojna lil obramba, temveč napad aneksij lačnih impérial isto v. Namesto da bi bila Nemčija sprejela predlog Sir Edward Greya, ki bi bil preprečil vojno, ga je zavrgla, ker hrepene vscnenn i po svetovni hegemoniji.Nemčija še nikakor ni last Nemcev, temveč dinastije llohenzollern in njenih jnnkerjev. Nemci morajo šele osvojiti svojo lastno domovino. Nemčija mora postati last nemškega ljudstva. Vlada mora biti organ nemškega nsioda. Monarhija se ipora umakniti, da pride dCmokrm i js na njeno mesto." *
Iz Amsterdama poročajo: "V IvaCUU na Pruskem se je raznesla govorica, da je vsa nemška armada na zapadni fronti prestopila na zavezniško strun, ds je llindenburg izvršil samomor in da jc angleška mornarica napadla in unič^u llelgo-I and. Ta govorica je trdovratno vztrajala več dni, da je končno motaj poveljnik vojaške garnizijc nabiti razglas, da vse skupaj ni res."
Kadar vidijo ljudje, take strahove, je to znamenje, iz. katerega se lahko mnogo sklepa.
Iz Stoekholma javljajo: Finski list "Knrja-la" poroča, da pošljejo v Nemčijo več kot 20,(HM mož finske rdeče garde, ki so J>iW obsojeni v zapor zaradi vstaje proti beli gardi niinolo zimo. V Nemčijo pojdejo kot suinji, In pni vjetniki so bili že pred par dnevi odpeljani iz Ilsngii. Iver je finska vlada na pritisk Nemčije vpeljala obvezno vojaško slu;:bo ,je na švedski ineji vse paino dezerterjev, ki prihajajo iz Finske.
S i" v «• r O v «1 / dr.iv 11.1 yrdr/ii|c|ci / < I r.« v j c v d r u /1 n .i h.
J Slabotni ljudje
potitbujajo večVrat kako krepdilo, piedro se jih na prime bolezen za trdno in pred no te ni prepOzno. Vi potrebujeta torej toniko. ki bo utrdila vee vaš telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal. ako poekueite •
Severa's
Balsam of Life
(Ssvsrov Življenski balzam). To zdravilo je znano, kot uborna toni-ka in pravo zdravilo v »lučaju ¿s sta zabasani, ¿e ne morete preba-vljati. ¿a vas tare mrzlica. ¿e ete v obde slabotni ali ča imata nepnlike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, oeobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Gina 86 centov v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAH RAPIDS, IOWA
PAZITE IN HRANITE
Narodni Izrek pravit "Pazite na vaš beli denar za trne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazit« in branite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki ves vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko eenl kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna poganu: kamen na kamen palača". Najtežje je poietek ali bre«
Sočetka ni nikdar ai<Vsar. Zatorej pripnite vlagati vaš denar Se ase», ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjižieo.
Mi «prejemamo denar na hranilao vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega,
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Franeosko. Prodsjemo nrve posojilne mortgage (rflarkeče) in dsjemo v na-jeui varne hranilne predale.
sprejemu upi»e za pnrobrodno potovanje v staro domovino po vojai.
- KASPAR STATE BANK
1000 Blue Iiland Avenue, Ohlcago, I1L
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe V od.škodnins- naročila tudi jzven mesU.
MODERNA KNJIGOVEZNICA. .
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo
kih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 39811.
Z ameriške fronte v Lorcni poročajo: Ainerimi so vjeli avstrijskega vojaka na zapadni fronti. Vjetnik jc izpovedal, da se zanimajo avstrijske čete le za to, kako bi dezertirsic na franeosko stran. Nemci vedo to in zato so Avstrijci pomešani med nemške Čete in NciiierfMjp nalogo ustre liti vsakega, ki bi poskušal dezefr i tati.,
•r. W. C Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plahti je le zdravila. 1924 Bine Island |
Ave., Chicago. IJ reduje ml 1 do .1 po ¡ I*»l.; od 7 do 9 z ve«"-er. izven Chieaga iiviH'i bolniki naj pišejo slovensko.
i __-__
Ali veste za letovišče Martin Potokarja? Ke.eda. To jc "VIL LAOE INK" s prostornim vrtom za izlete. »
Vodnjak z studeneno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo ccsfne železniške postaje, Lyons, III, Telefonska številka 224 M.
louis rabsel
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 480 6UII HE, KENOSHA, «IS.
Telefon 1199.
Imamo modeme stroje. Nizke ceae in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago, ib.
SIiOVlNCI
. pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POENIJSDNOTL
POD-
Naročite si devnik "Prosve ta". List stane za celo leto 1-iOCt pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novn društvo. Naslov zs list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale A ve. Chicago, m.
Londonski 4,Kxchange Telegraph" je dobil zadnjo nedeljo brzojavkrf iz Kodanja, da jc Nikolaj Leuin, predsednik boljševiske vlade, umrl y.a ranami, ki jih je dobil zadnji petek pri napadu na svojo oaebo. Istočasno pa je prišla brezžična brzojavka iz Moskve, da je Lenin prestal smrtno nevarnost in da se mu obrača na Imlje. "Pravda" poroča, da je lienina ranila inlada deklica, ko ae je vračal z delavskega shodu, na katerem je govoril. Tri deklice so ustavile Lenina im poti in se zaplele z njim v debato zaradi uvoza živil v Moskvo. Med pogovorom je ena deklica potegnila revolver izpod predpasnika in ustrelila dvakrat. Vse tri deklice so bile takoj aretirane in "Pravda" piše, da pripadajo stranki socialnih revolucionarjev. '
y v
ZANIMIV ČLANEK. O NAPZOROVA NJU BANKE BVANB "CLFARINO HOUSL .
Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clfartng Housa".
Vita banke, ki imajo zvezo s Chicago ricaring Honse, so podvržene stiogemu nadzorovanju od uradaikov tega zavo • da. Pregledovanje /ačuaov in imetja
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
XI
BIH« Island A v
Chicago, II-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nsšs posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Iz Monakova poročajo pireko Ženeve, da je v llochumu na Westfalskem izbruhnil štrajk. Okrog 200,000 delavcev je ivjtavilo fclo. Vojaške oblasti
SO poslale Mm štrajlMsrjev na fronto, 8000 jih je mora^Vrf^ aaj»a'a7 enkra"t"nrieto. .................................I..................
(^nilo z vojaškim spremstvom deportiranih iz sfav-*	Bntaa^no preiščejo stanje !!	I
kovnega okoliša, tiblasti e hoje izgredov in močne	^'
vojaške čete straŽijo mesto.
Iz Amsterdama poročajo: V nedeljo je prišla semkaj vest o veliki delavski revohi v Krnppo-vih tovarnah. 30 tisoč deisvcev je odložilo oriMljv in prišlo je do velikih izgredov. Vladne čete »ti w retirale na tisoče delavcev, ki bodo morali iti v armado. V Monakovem jv noeliralo BOO rekrutov, ko so imeli oditi na zapacino fronto. Rebeli so se* zaprli v vojaške barake in se podali šele po vročem boju. Dva polka, ki sta prišla z ruske fronte, s tu se uprla in 130 mož med njimi je bilo tbitreljenih. — V soboto ponoči je udrlo trideset oboroženih Francozov in Befgijeev čez holandsko mejo, ter so ubili nemško stražo in razdjali stražarnieo v Belgiji.
Iz Ilarblna poročajo, da so prednje češkoslovaške straže v okolišu Verkni—1'dinska prišle \ dotiko h četami generala Seinenova ob reki On on. (4soersl Dicdriehs, čtAkt lovaški poveljnik v Via divostoku, je tudi stopil v brzojdvnO zvezo v češkimi četami na drugi straui Bajkalskega jezera. Dopisnik pravi, da je zdaj od Pense ob Volgi do Vladivostoka ena nepretrgana veriga zavezniških čet.
Dopisnik amsterdamskega *Telegraafa' poroča z nemške meje, da se je polotila velika mirovna iiianija nemškega ljudstva. Zadnji dogodki v Franciji imajo na Nemce tak vtisk, da jim je baje vse-e 10, če je Nemčija poražena ali ne, samo da se sklene čimprej mir.
Iz Stoekholma poročajo, da je na Švedskem velika in trajno naraščajoča nezadovoljnost z nemškim postopanjem na Finskem, vsled katerega jc Švedski onemogočena vsa finska trgovina. V.sa dežela je baje polna nemakih n*ešetarjev, ki kupujejo vsakovrstno finsko blago za Nemčijo. Kupovanje se pa vrši ns ta način, da spremljajo mešetarje močne vojaške patrole, vpričo katerih spozna finski \4 prodajalec" kmalu, da mu nc kaže nič dru-zega, kakor prodati, kar se zahteva od njega, četudi bi sam potreboval blago in četudi je papirnati denar s katerim plačujejo Nemci zelo dvomljive vrednosti. Švedski trgovci trdijo, da jc Finska popolnoma v oblasti Nemcev, ki so napravili okrog dežele pravi kitajski zid h bajonetov.
Iz Londona poročajo: Angleška vlada je v »redo poslala telegram sovjetski vladi v Moskvo s zahtevo,da mora kaznovati osebe,ki so vdrle v angleško poslaništvo v Petrogradu in umorile atašeja stotnika Cromieja, ki se je branil. Anglija *.rrozi. da bo držala vsakega posameznega člana sovjetske vlade odgovornega za umor, ako ne bodo krivci kaznovani. Vlom v angleško -poslaništvo v Petrogradu je bil «vršen zadnjo sobote.
iz VVashingtona poročajo: Ofioijelna depeša iz Pariza pravi, ds se je spuntalo češko-slovaško moštvo na avstrijskih bojnih ladjah v pristanišču v Kotoru. Oeški socialistični posdanec Soukup je odšel iz Prage v Kotor, da zagovarja rebele pred vojnim sodiščem. • : »o*
Iz Amsterdama poročajo: Bronasti spomeniki bivših kajzerjev Friderika L. Viljema I. in Friderika III. v Berlinu so izginili s trgov in parkov. Vlada jih je po. bila v topilnico, kjer jih bodo pre-lili v topove in granate. Knaka usoda je zadela tristo bronastih snomenikov na Bavarskem in Saksonskem.
Iz Arhangeiska poročajo, da so zavezniako-ruske čete okupirale boljaeviške postojanke severno od Oborzerskaje 31. avgusta. Protinapadi sovjetskih čet so bili odbiti in zavezniki prodirajo proti Oberzerskaji.
Iz Moskve poročajo čez Berlin, da je IiCnin rešen smrtne nevarnosti vsled rane, ki mu jo je prizadjala krogla atentatke Dore Kaplanove. —-Sovjetska vlada je izdala naredbo, da morajo vsi tujci, ki niso bona fide ruski državljani, zapustiti Moskvo in Petrograd v štiriindvajsetih urah. 4
Iz Kijeva poročajo o silni eksploziji v Ode.d, ki je zadnjo soboto uničila neko predmestje, pri čemer je veliko število nemških in svstrijskih vojakov prišlo ob življenje.
Vrhovni Železniški upravite^ pa, da general Cnnvder izda določ-McAdoo je razložil predsedniku K P<> ksterih bodo železničarji \Vilsonu, ds je treba premcatiti premeščeni v druge razrede.
železniške uslužbence v zadnje na- i	-
borne razrede, da bo mogoče o hraniti Železnice. Konferiral je i
Občinski delavski odbori so sedaj organizirani v občinah in o-njira nad eno uro iti predložil po-j krajih triinštiridesetih držav. Ns* ročilo, ds je železniški obrst trpel, loga teh ouborov je, da preskrbe ker so pozvali v službo železniške vojno industrijo s potrebnimi t;t» uslužbenec, Železniška uprava u- izuČenimi delavci.
Raziskovalec arktičnih krajev V. Stefanson, ki se je mudil zad njih pet let v severnem ledenem pasu, omenja v svojem poročilu kanadski vladi, ds je odkril neizmerne zsklsde deviške hskrenc ru-de in nsletel ns nov rod Eskimov* cev, ki so prsvi velikani v primeri doslej znanim arktičnim ljudstvom. 1 • ' • * •	--
vsake banke. Vso gotovino prefttejejo, pregledajo vee note, \nrščine, vknjižbe i a droge vrednostne listine, *e prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. frV najdejo izvedenci kake slabe ali dvonljive vredaoetae Lstine, ee te ne štejejo več kot issoviaa banke. Ako se jo skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in se ji pride na aied, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na domestiti s boljaim. Ce vsega tega Uakn hitro ne popravi in stori, izgubi vse nsdatjnjo ugodnosti in pravice, ki jih viivajo banke, katere so združene v
Clcarrag llouee.
j "■■■",'■•"'
hedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing llouse ima slednja za to dober vzrok. !ta drugi straui pa je o banki, ki je članica te zveze, ie to dovolj jasen do "kaz, Oa ima dobro if»ovino, da je* njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Ciearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Ciearing Housom Ako ja šlo na ali drugi banki slabo vsled pauike ali vojske, so ji takoj pri skočile na pomoč droge Ciearing H ©ose banke in ji pomagale, dokler se ais« povrnile zopet normalne rtizmore. Tn Ciearing House nadzorovala! načrt sc je pokazal tako vspeieu, da so povsod, kjer koli se nahnja kak Ciearing llouse. sprejeli ta natrt.
American BUta Banka je v zvezi s tem Ciearing Housom, je pod njegovim oadsorstvom ia ima vse privilegije te banka, kateri poda vsako leto pet po-polaih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom ia odda vsiiko leto pet detajliranih rakunov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NA&O banko za VAftO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam na&ih First Gold hipotek« Kakor tudi seznam $100.00 in 1500.00 zlatih hipotečnih bondov.
VLADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galijc, uniforme, pečate ia vse drugo obrnite se na svojega rojaka
f. kerže co.,
2711 South Millard Avenue.
*	CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj. -> Vse delo garantirano, sssssssssseeeeeeeeeesssssessesssssseesstssssssssesea
Edini slovenskl pogrebnlk
MARTIN BARETINClC 324 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN. PA.
predsednik. DtóAVNB BANKE Blee Island Av% vogal Loom i s ia 19.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanj« in čislanje od strani icevilnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo rope r draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi laka rja stane st>ar več, ni bilo mogoče draginji v okora priti. Zato pa bo vrednnft Trinc|jevih tekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.	•
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želode« ia odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trhierjovi l.*i so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-niče in vsebuje jo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosK, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko d »da je in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Mobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlaati v slučaju protina, ali revmatuma, nevralgije, lumhago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. J«ko je dobro tudi v «devah odrgnin in oteklin itd, tnd. za drgnenje i i vee v in za mVanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	#	*	^
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno m prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Toerbno za Upiranje grl* in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnnh.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razzts °°ld	«M Francisco 191Ä, Orand Prix-Panama 1916
JOSEPH TfcINER
manufacturinc chemist
1333-1343 South A.hland Ave.
Chicago, III.