46
Posvetnjakom in liberalcem namesto „larme"
za pust.
Kaj pomaga svet človeku y Ako dušo pa pozabi?
Naj besede Učenika Večnega svarilno-mile Tebi, ki te   svet, greh mika, Bi v spominu  vednem bile.
Kaj pomaga ti, prevzetni! Ak se celi svet ti uklanja ? Veš da vsi pokloni svetni So minljiva, kratka sanja ? —
Ako ljubiš svetno slavo In jo bolj ko dušo ceniš, Prot uebesom pot li pravo Hodiš Človek,   kaj ti meniš ? —
Smertni veter naj  le dahne , In če dušo si pozabil, Kadar te v gomilo pahne , Kaj boš tamkaj   slavo rabil?  —
Kaj skopuh pomaga tebi Tvojih zlatov kup krivični ? Z njim le raj zapiraš sebi, Ker za dušo mar ti nič ni!
Tvoja roka zlato zbira, Pretehtuje, var'je , šteje, Vrata revežem zapira ; Misli, kaj pa bo pozneje? —
Misliš ne na dušo bolno , Ne na konec svoj življenja, Ne na uro — groze polno, Ne na brezno pogubljenja! —
Ti ne čislaš dušne cene, Ker tvoj bog so kupi blaga; Smertna ost ko  te zadene , Kaj potem ti vse pomaga? —
Te*kne kaj ,  spohotni grešnik!
Nasladnosti ti nesnaga ?
Oj pijanec , in prešeštnik!
Kje bo tvoja duša draga ?   —   —
O kako jo  Jezus ljubi, Jo s kervjo ti je odrešil! Kerstni ti nezvest obljubi, .   Kam si lepo dušo trešil ?
Ti z živinsko si gnjusobo Vtopil jo v ostudnem blati f Skazil Božjo  si podobo, Da jo komaj več je znati!
47
doneskov   .    .   ,    .    .    . - .    .   .    .    1249 gld. 24 kr. po odbitih stroških za grobni spominek      430    „      8   „
ostane tedaj.........8i9 gld. 16 kr.
Da bi pač letos ta glavnica prav narasla! Priporočamo prav lepo v ta namen vsem rodoljubom nabiro doneskov za Janežičevo ustanovitev.
Za družbini odbor: Dr. Valentin Miiller,         Lambert Einspieler,
vodja.                                       tajnik.
Iz Črmošlljic — Preteklo leto je bila tukaj prav slaba letina, tako da še ne kmalu tako. Vzrok temu je to, da pri nas kmetje strni ne sejejo veliko, ajde skoraj nič, tem bolj le debelačo (koruzo), ki zavoljo prevelike moče spomladi in zavoljo zgodnjega mraza jeseni dozo-reti ni mogla, če prav je veliko zaroda imela in polna bila, a kaj! ker je bilo vse le v mleku. Krompir se je tudi slabo obnesel, zelja in repe je vendar bilo nekoliko. Prešičev letos pitati ni s čem, slanina in zabela je draga, revni ljudje nezabeljeno zelje in repo jedo, in tudi te imajo, nekteri le še kake kable. Vino je drago, pa malo ga je, komaj petinko memo drugih let. Davke gosposka tirja, denarja ni za kaj vzeti, in žita ne za kaj kupiti, in kje je še sv. Peter, ki prinese prvi sad črešnje in prvo žito ječmen, če je leto ugodno?! Obrnemo se tedaj o tej zadevi do viših gosp6sk in do si. deželnega odbora in zbora, naj se v tukajšnjem kraji železnica, ki je žeprivoljena (? Vred.) in odmerjena, delati jame, da si ljudje kaj zaslužijo in se tako s tem lakoti, tatinstvu, beraštvu in drugemu zel6 ognejo, sila kola lomi.
Črnomelj 4. sveč. {Čitalnica naša) napravi pustni torek v svoji dvorani veliki krabuljni ples. Začetek ob pol 8. zvečer. K tej veselici uljudno vabi vse rodoljube                                                              Odbor.
Novoiuesto 4. sveč. — Naj Vam povemo novico, da nemčurji skušajo pri nas podružnico konstitueijskega društva osnovati, tako „ein Ableger" ljubljanskega gla-sovitega društva. Kakor slišimo, imajo neki vse, samo — deležnikov ne. Novomesto ni zemlja za take birokratične institute, v kterih še nikoli ni glasa bilo za pravice naroda slovenskega in blagor deželni.
Iz Idrije 30. pros. (Prav kratko vprašanje.) Pri zadnji volitvi deželnega poslanca se je prav jasno pokazalo, da naši kazinci so stavili narodnim mestja-nom nasprotnega kandidata, ki spada v vrsto „usta-voversko", ktera navsekriplje nasprotuje narodnim zahtevam. To je tedaj faktum. Po takem predrznem se vprašati: kako to, da so nekteri čitalnic ar j i tudi kazinci, to je, udje čitalnice in kazine? kaj hočejo s tem „šviga švaga čez dva praga"? Vsaj čitalnica ni sovražnica Nemcev, vsaj ima tudi nemške časnike. Al bi tedaj nemški gospodje ne pristopili lahko čitalnici, ko bi se jim slovenščina ne mrzila? V zabavi 13. t. m. sta v kazini bila kaka dva para za ples; ob 11. uri so odlazili že domu? Ali ni to dokaza dovelj temu, kar Nemec pravi: „es jinge wohl, aber es jeht niche". Morebiti je neumno moje vprašanje: zakaj kazino in čitalnica? Al naj me poduči, kdor to zastavico ugane. Brez zamere.
Iz Senožeč 28. pros. — Nenadni dogodjaji nas obiskujejo: naš župan je bil o božičnih praznikih v zel6 nevarni bolezni, iz ktere še danes popolno izlezel ni. — 16. dne t. m. je naš premilosrčni gosp. župnik Janez P a š i č nagle smrti umrl. Danes moramo pa spet srčno obžalovaje zgubo posestnika in občinskega svetovalca, občespoštovanega g. Grega Frfila naznaniti, kterega nam je sinoč po večletnem bolehanji v 47. letu njegove starosti nemila  smrt pokosila.    Bil je ranjki,  akoravno
le v prvih dveh domačih šolskih razredih izšolan, bistrega uma in zrelega —jedernatega prevdarka; ter prvi prijatelj našega župana. — Bodi obema žemljica lahka!
Iz Postojne. — Tudi naša čitalnica bode slavila spomin Vodnikov, in sicer v nedeljo dne 11. svečana. Program besedi je 1. Petje zbora. Zakletev viharja. 2. Slavnostni govor. 3. Čveterospev: Rožica. 4. De-klamacija: Moja senja. 5. Komični prizor. 6. Tombola. 7. Godba. 8. Gledališčina igra: Kdor prej pride, ta prej melje. Izvirnik od M. Vilharja. Po besedi ples* Začetek ob 7. uri. Vstopnina za ude po 30 kr., za druge po 60 kr. od osebe.
Iz Ljubljane. {Iz seje deželnega odbora 2. februarja.) SI užba uradnega sluge pri vodstvu in upravništvu deželne bolnišnice se je podelila Janezu Robidi, služabniku pri ljubljanskem mestnem magistrstu. — Na dopis c. kr deželne vlade, da 4. in 14. oktobra 1871. leta od kranjskega deželnega zbora sklenjeni postavi o uravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu in zastran uravnanja plačo uči teljev zadevajočih pravnih razmer učitelj stva javnih ljudskih šol niste potrjeni, je deželni odbor sklenil, obrniti se na deželno vlado, da bi se mu naznanili razlogi, zakaj da se po štajarski postavi osnovana postava o uravnavi doneskov od zapuščin k kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu ni potrdila, sicer prihodnji deželni zbor nima vodila, kako bi se ravnal o tej zadevi. — Prošnja načelnika cestnega odbora v Ratečah pri Krškem, da bi bil odvezan načelništva, se je vslišala in cestnemu odboru volitev novega načelnika naročila. — Za mostove in ograje na skladnih cestah Rateškega okraja se je za leto 1872. dovolila deželna podpora 1000 gold.
—   {Postava zarad učnega jezika v javnih ljudskih šolah in v pripravnici), sklenjena v deželnem zboru že leta 1870., tudi ni potrjena. Nismo se tedaj motili, ko smo unidan rekli, da nimamo pričakovati, da bi se deželnemu zboru kranjskemu pod sedanjim ministerstvom kaj tacega potrdilo. Kakor toča bije zdaj iz Dunaja ne-potrjevanje na sklepe zborove. Vkljub vsemu temu nikakor ne obupamo, da vendar-le dobimo, kar nam gre; ministri pridejo in gredo, narod s pravicami svojimi pa ostane.
—   {V poslednji seji deželnega šolskega sveta) so se med drugim obravnavale sledeče reči: Sklep okrajnega šolskega sveta v Trebelnem, da bi zimskega polleta le bolj odrašČeni, poletnega polleta pa mlajši otroci v šolo hodili, se ni odobril, ker nasprotuje učnemu redu od 20. avgusta 1870. leta. — Pogodba s društvom pokolom" zarad telovadnega nauka v učiteljski pripravnici je bila potrjena. — Ker je ministerstvo dovolilo, da Sokolovega društva učitelj Veselv začasno uči telovadbo v gimnaziji in realki tukajšnji, bila mu je plača po predpisanih pravilih odmerjena za poduČevanje gimnazijskih dijakov na 360 gold., realkinih pa na 300 gold. za leto in dan. — Ker je učitelj Iv. Tomšič hudo zbolel*), ostali učitelji pa ne morejo zmagati vseh naukov, je bil pripravnik in nadepolni prihodnji učitelj Lipovec za začasnega namestnika potrjen. — Poročila ravnateljev srednjih šol za lansko šolsko leto so bila rešena. — Prošnja občine Podvelbske v dekaniji Vipavski za pripomoč šolskega zidanja seje rešila s tem, da se bode skusilo podpore dobiti iz ostalega državnega primečka za leto 1870.
*) V veliko   veselje   slišimo,   da bode občespoštovani g. Tomšič se kmalu ozdravel po prestani zel6 nevarni bolezni.
Vred.
48
—  (Iz seje družbe kmetijske 4. sveč.) Pohvalno pismo ministerstva kmetijstva za poljedelsko statistiko, ki jo je izdelal odbornik gosp. Solmajer, se je na znanje vzelo in odbor je gosp. pisatelju še dostavil svojo lastno zalivalo ter na njegov predlog sklenil, da se vsem njegovim pomočnikom v posebnem pismu izrazi hvala za prijazno sodelovanje ter dostavi prošnja, da ga blagovoljno podpirajo tudi letos v nadaljevanji tega dela. — Dr. Jan. feleiweis stavi o zadevah čbelo-rejstva sledeče predloge: 1) Gosp. župniku Sum-perju v Škocjem dolu naj odbor zahvalo izreče za marljivo in temeljito izdelano poročilo o panjpvih, ki so bili razpostavljeni v zadnjem občnem zboru družbe kmetijske, in ga izvoli za dopisovalnega uda. (Odbor enoglasno pritrdi predlogu.) Ker je po sklepu zadnje seje odbor odobril predlog v občnem zboru zbranih čbelo-rejcev, da se iz državne podpore nakupijo panjovi Po-rentovi in Sumperjevi, naj 2) odbor danes sklene, da se kmalu razglasi oklic, po kterem se pozvejo učitelji ljudskih šol na Kranjskem, da se oglasi vsak, kdor brezplačno želi ta dva panjova dobiti za praktični poduk čbeloreje, z dokazom, da se on peča s čbelo-rejo; ako bi pa čez oglase učiteljev še ostali panjovi, se bodo dali tudi manj premožnim kmetom čbelorej-cem. (Odbor pritrdi temu predlogu.) 3) Gospoda Sum-per in Porenta naj se vprašata: koliko stane en panj, pod njunim oskrbstvom do druge polovice meseca aprila izdelan? in 4) naj bi se vsacemu učitelju za nakup čbel za gori imenovana dva panjova dalo 4 gold. proti temu, da nakup potrdi dotični fajmošter ali župan. (Oba predloga sta bila sprejeta.) — Ker kmetovalci naši prav radi segajo po ruskem lanu, ki se tudi v naši deželi izvrstno dobro obnaša, je odbor sklenil spet naročiti si izvirnega ruskega lanenega semena in ga s pomočjo državne podpore za majhen denar — po 5 gld. — prodajati. — V pospeh sviloreje je odbor sklenil, naročiti si semena svilnih črvičev iz celične reje Goriškega poskušališča in ga deliti po deželi tako, da svi-lorejci plačajo zanj le tretjino cene, učitelji ljudskih šol ga dobijo za poduk učencem */4 lota brezplačno, poleg tega pa dobijo učitelji tudi nekoliko mur-bovih drevesic zastonj. — Enemu učitelju se bode za dotično šolo dala zbirka vrtnarskega orodja, — enemu nekoliko sadnih dreves, — enemu knjiga „umna živinoreja"; — podružnici Senožeški se da za poskušnjo en mernik ruskega lami in za šolo zbirka vrtnarskega orodja in enoletnih murbovih drevesic. — Prošnikom za plemenske bike in ovce se odgovori, da se takrat oglasijo, kedar bodo „Novice" oklicale, da je ministerstvo družbi za letošnje leto poslalo denarja za nakupovanje bikov in ovac. — Za ude družbine so bili sprejeti sledeči gospodje: Tomaž Grilec, posestnik v Dvorski Vasi, Lov. Brnik, fajmošter v Kamni gorici, Fr. Jereb, fajmošter v spodnjih Gorjah, Janez Mencinger, posestnik na Zgoši, Ignacij Rozman, posestnik v Praprotčah, Val. S t ur m, posestnik v Pol-čah in Janez To man, posestnik v Kamni gorici.
— (Gospodarjem, ki imajo pripravne plemenske zebce za spuščati), daje c. kr. deželna komisija za po-vzdigo konjereje s tem na znanje, da morejo prihodnji teden, to je 17. dne t. m. dopoldne ob 10. uri, pripeljati svoje žebce v preiskavo komisiji, ki bode v ži-vinozdravnišnici v Ljubljani na Poljanah. Taki žebci morajo biti najmanj že 4 leta stari, pa ne čez 10 let. Lastnik njegov mora skazati, ali je žebec narejen od cesarskega žebca ali domačega.
—   (Iz vrta družbe kmetijske v Ljubljani) se daje na znanje, da se tu dobivajo murbe 8 let stare, visoke s lepo krono po 50 kr., 61etne po 40 kr., 51etne po 30 kr.; 3  do 41etne plotovine in visoke  po  10 do
20 kr. Na prodaj so tudi lepi 8 do 12 let stari divji kostanji in pa krompir Holštajnski zgodni po 3 gkL 80 kr., pozni po 3 gold., Amerikanski pozni tudi po 3 gold. cent.
Ob enem se ponavlja naznanilo, da so tukaj na ogled in prodaj postavljene skoporeznice in mla-tilnice, ktere se z rokami ženo, ki jih je družba kmetijska iz slavnoznane fabrike g. Lanz-a iz Man-heima dobila, — une po 65 do 108 gold., te po 122 gold., posebno dobre mašine po novi iznajdbi^ vredne tedaj, da si jih vsak gospodar ogleda, premož-niši pa kupi.
— Mestni magistrat naznanja, da zapisnik volilcev mestnega zastopa v magistratnem ekspeditu leži, kjer ga vsak lahko pregleda. Vsak za volitev opravičen mestjan ima pravico pritožbe zoper ta zapia* nik, ako meni, da je vpisan kdo, ki nima volilne pravice , ali izpuščen kdo, ki ima pravico, ali pa ne v pravi volilni razred vvrsten; toda mora to pritožbo (reklamacijo) naj dalje do 10. dne tega meseca magistratu ust-meno ali pismeno predložiti, sicer pozneja reklamacija ne velja. Naj tedaj tega pregleda za-se ali za druge ne zanemari nihče, komur je mar za pravo volilno.
—  (Matičniknjigi za 1871. L) in sicer: Schoedler III. snopič (mineralogija in geognozija) in „Letopis" s poročilom o odborovem delovanji in imenikom Matičnih udov — ste v tisku dovršeni. Vezete se in že sproti razpošiljate. — Slov. Atlanta III. snopič (Afrika, Avstralija in evropska Rusija), ki izide na račun 1871. L, kmalu se dovrši ter meseca marcija t. 1. razpošlje s Po-kornijevima knjigama „Živalstvo in rastlinstvo"^ ki se s podobami za 1872. 1. kaj naglo tiskate v Pragi zato, ker mnogoštevilnih podob Matica ni mogla v Ljubljano na posodo dobiti.
—  (Zahvala.) S slovenskimi knjigami so naši mladini prijazno prihiteli na pomoč p. n. gg.: dr. Janez> Bleiweis, L. Brgant, M. Bremec, J. Dolinar, S. Gabr-ščik, St. Gnjezda, J. Kilar, Neimenovan iz Tržiča (Mon-falcone), A. Pavlic, J. Parapat, A. Pokoren, A. Rogač, J. Sajevic, dr. J. Srnec, M. Vales in B. Vombergar* Posebno izdatno nas je obdarovala si. Matica slovenska.. V imenu mladine izreka najiskrenejo zahvalo vsem dobrotnikom
Ravnateljstvo kranjske gimnazije.
—   Gosp. deželni predsednik pl. Wurzbach je "V nedeljo zvečer prišel iz Dunaja nazaj.
—  Ministerstvo kupčijstva je potrdilo volitev V. C* Zupana za predsednika in Janeza Ho raka za podpredsednika trgovske in obrtnijske zbornice.
—  (Služba sekundarija v deželni ljubljanski bolnišnici) s 400 gold. letne plače, prostim stanovanjem, kurjavo in osvečavo, je razpisana do 29. dne t. m.
—   (Osemnajsta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bode v četrtek 8. februarija. Igrala se* bode nova burka s petjem v 3 dejanjih „Raztrgani^ ali slabi prijatelji, ktero je poslovenil po znani dobri Nestrovi igri „Der Zerrissene" J. Alešovec. Ker bo prihodnja predstava potem še le 18. t. m., se je nadejati, da bode gledališče dobro obiskano.
—  (Letošnja slovesnost Vodniku na spomin) v čitalnici naši sme se v vsacem oziru vvrstiti najlepšim veselicam preteklih let. Po pravici se že več let vsak rodoljub in vsaka domorodkinja veseli tega večera, in letos je bil gotovo vsakdo še posebno zadovoljen, naj je poslušal mnogovrstno krasno petje, klasično Mendel-sohnovo „trio" in krono besede današnje: vzvišeni dramatični prizor „Na Koprivniku", ali pa veselja iskal v sredi naših krasotic pri živahnem plesu. Naj na kratko popišemo, kaj in kako je bilo. — Že večkrat smo se v čitalnici naši radovali nad plodovi naše gospe Lujize
Pesjakove, za ktero nas po pravici zavidajo Slovenci; al nikoli nas ni vse tako zavzela kakor danes z ljubkim prizorom iz življenja Vodnikovega,   ki ga je nalašč spisala   za ta večer.    Po   prijaznem   dovoljenji   njenem smo ga na drugi strani natisnili celega, da ga bero njeni čestitelji povsod. Vodnika in C oj za nam je zvesto načr-tala v blagih njunih značajih in   deklico   gorensko v kratkih črticah vso vzela iz naroda našega. Al tudi predstava tega dramatičnega prizora bila je izvrstna.   Grosp. Grazeli v vsem je bil tak, kakor da bi bili Vodnika samega  gledali  in slišali ga govoriti;   g.   Noli,   ki  je vljudno   še   le v zadnjem trenutku prevzel rolo Cojza in jo izvrstno izvršil, je spet danes prav očitno pokazal, kolika moč je on narodnemu gledališču, gospa Brus-Valentova   pa,   za  take   naloge    kakor   vstvarjena, jima je   vredno stala na strani.    JMi tedaj čuda,   da je bila scena  „na Koprivniku" z navdušeno pohvalo sprejeta in da so živahni slava-klici doneli gospej pisateljici, ki je  bila  s svojo   hčerko pričujoča.   —   Trije zbori: „ Vodniku", „Domovini" in „Straža na Višegradu", ktere je pod spretnim vodstvomgosp. V. Valente z velikim vtiskom pel naš izvrstni, s prelepimi glasovi pomnoženi m o ški zbor, — globoko v srca segajoči Mendelsohnov triov D-moll, ki so ga na glasno pohvalo vršili umetniki gospodje Viktor Bučar,   Anton Forster in ka-pelnik Šantel, — arija  iz Verdijeve opere „Un ballo di maschera",   s ktero   seje odlikoval g. Meden,   in priljubljeni trispev iz opere   „Lucrezia Borgia",  ki  so ga peli  gospa Odijeva  in gospoda Valenta in Me-d6n in je vzbudil živahno pohvalo — so bile druge in-teresantne točke besedinega programa. Po „besedi" začel se je ples, ki ga je muza Terpsihora zapisala med naj-ličnejše ljubljanske; blizo 70 parov se je sukalo v kva-drilji, narodnem kolu in kotilijonu z oči vidnim veseljem pod poveljstvom g. Juvančiča, ki se more sponašati, da ga je njegovo,   čeravno že proti 5. uri zelo trudno krdelce raje ubogalo, kakor vojaškega generala njegova še ne vtrujena armada.   Če povemo še, da je odsek za veselice skrbel  za primerno  okinčanje dvorane, — da so gospodje knez Mettemich, deželni glavar grof Auer-sperg, baron Mihael Zois in mnogi častiti gospodje tudi iz dežele obiskali to veselico,  in   da  sta gosp. dr. Po-klukar iz „ustavoverskega Babelna"   dunajskega  in   g. prof. Zupan iz Reke pozdravila   čitalnično   skupščino, ki se je Vodniku na spomin sešla 4. svečana,  povedali smo vsaj povrh, kaj se je godilo ta večer v čitalnici, ter dostavljamo le to, da vsakemu je lahko žal, ki se ni udeležil veselega spomina Vodnikovega.
—  [Prošnjo za svilorejske sejme) društva Metliškega je c. kr. deželna vlada rešila s tem, da taki sejmi ne morejo dobiti privilegije, da pa je svilorejskemu društvu pripuščeno, kedar in kje hoče prodajati pridelane kokone, in dan za to oklicati kakor mu drago brez posebnega dovoljenja okrajne gosposke.
—  (Vprašanje do tistih9 ki pivo kuhajo in do tistih, ki ga prodajajo). V Gradcu, kjer je vse dražje kakor pri nas, se je zdaj navadno pivo podražilo za 1 krajcar, to je, vrček namesti 8 kraje, velja 9 kraje. Vprašamo tedaj, zakaj je v Ljubljani vrček po 11 kraje? Prosimo odgovora, ker pivo je pijača, ki je privošiti smemo vsaeemu, ne tako pa vina, in še manj žganja.
— (Poberki iz časnikov.) Kakor sta „Tagblatt" in „Laibacherica" pisala, so se pustne dni spet enkrat zbrali ljubljanski „konštitucijonalci" in kričali po direktnih volitvah, pa udrihali po bogoslovskih semeniščih. Naši konštitucijonalci so res pravibajazzi; kakor se jim da parola iz Dunaja, tako začno svoje burke v Ljubljani! Demostenes za direktne volitve je bil pl. K alt ene g g er, zagrizen „ustavoverec", ki pa je danes, kakor nekdaj Peter Kristusa, zatajil usta-
voverstvo, in podiraje ustave deželne in cel6 de-cerabersko ustavo kričal vkljub tem ustavam po direktnih volitvah v državni zbor. — Drug govornik je bil — tudi finančar — gosp. Dimic; ta pa s tako velikanskimi mahljeji nažigal po semeniščih, da so vse križem pršile pleve na konštitucijonalne glave, rekši, da 'obstanek škofovskih semenišč se iz državnih ozirov ne more dopustiti in da bogoslovskim vedam naj se na javnih viših šolah odkaže dostojen prostor. V Ranici" so mu vrli naši gospodje bogoslovci sami tako tehten odgovor dali, da ga ima dosti; konečno so mu to-le djali: „Ako bi bili v zadnji seji konšt. društva govorili o nesrečnem stanu avstrijskih financev, o sredstvih, kako državi pomagati na čvrstejše noge in moderni „deficit" spremeniti v zaželeni „proficit", ali drugem siičnein predmetu, bili bi znabiti državi bolj koristili, kakor z reformatoriškimi nasveti v cerkvenih rečeh. „Petelin naj se le na domačem kupu postavlja," pravi pregovor, kajti z veliko sramoto mora bežati, ako se predrzne na tujem dvoru zapeti svoj hripavi „kike-riki". Čedno pometajte po svojem precej smetnem skednji, nas bogoslovce pa pustite mirno živeti vedi in če tudi še premišljevanju!" Škofijska semenišča so izvrstne naprave, sicer bi se vam ne zdele slabe, in ne bile bi vam na poti. Ako bo pa treba kake reforme, bodo že skrbeli za to drugi možje, ki imajo v to svoje pravice, in ki se pečajo s čim boljim kot so vaše novošegne prekucevalske ideje. V prihodnje tedaj, go-spodine Dimic, svoje reformatorične govore bolj pre-vdarite, da bo kaj več ognja nego dima." — Zdaj pa še nekaj iz „Tagblatta". V listu od 1. t. m. ta „ljubez-njivi" časnik, ki ljudem srca in ledice preiskuje in kar ne najde pa se zlaže, pripoveduje svojim bralcem in-teresantno novico, da „tudi naši (kranjski) državni poslanci so za prenaredbo volilne postave pridobljen i." Kakor slišimo, je bil velikansk krohot med našimi poslanci, Dalmatinci in Istrijanci, ko so „iz Ljubljane" brali to „novico", ki se sklada s tisto, da so jim na ponudbo „mastne Verwaltungsraths-službe." Piše se nam, da naši poslanci zdaj res že vsak dan hodijo „Tagblatt" gledat, pričakovaje, da jim ljubljansko kon-štitucijonalno društvo pošlje zaupnico (vsaj zaupnice nemškutarske so zdaj na dnevnem redu) in da jim konštitucijonalci pošljejo diplomo „častnih udov" tega „izvrstnega društva."
49