UDK 808.63-087 Mihaela Koletnik Pedagoška fakulteta v Mariboru
KREMBERŠKI GOVOR*
Zahodno goričansko narečje, kamor spada kremberški govor, uvrščamo v panonsko narečno skupino. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in cirkumflektirane oz. novoakutirane dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe, v besedju pa se poleg domačega kmečkega besedja pojavljajo tudi številni germanizmi.
The Kremberg dialect belongs to the western Slovenske Gorice dialect, which is considered a part of the Pannonian dialectal group. Typical features include the loss of tonemic oppositions and later lengthening of old shortened and short vowels under neo-acute, which resulted in different reflexes for these long vowels under acute and circumflex or neo-acute, respectively. In declension and conjugation the A declension type (accent permanently on stem) is prevalent. The complex sentence construction does not essentially differ from literary language; in lexicon there are numerous German borrowings besides native farming vocabulary.
0 Kremberški govor spada h goričanskemu narečju,1 ki je poleg prekmurščine, prleščine in haloškega narečja sestavni del panonske narečne skupine. Goričansko narečje je bilo v dosedanji dialektološki literaturi predstavljeno na dva načina: Fran Ramovš (1935: 174) je štel h goričanskemu narečju le zahodni del Slovenskih goric, in to od črte Maribor-Šentilj na zahodu do črte Marija Snežna-Sv. Ana na Krem-berku-Vurberk ob Dravi na vzhodu. Na Karti slovenskih narečij Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1990) teče južna meja tega narečja v črti od Radencev do Vur-berka, vzhodna od Radencev do Gornje Radgone, severna pa od Gornje Radgone ob slovenski državni meji do Šentilja. Tako delitev so narekovali dvoji vzroki. Ramovševa meja kaže na začetek daljšanja akutiranih samoglasnikov, Rigler-Logar-jeva pa ločuje dvoglasniški goričanski od prleškega enoglasniškega samo-glasniškega sestava. Raziskava goričanskih govorov (Bregant 1995: 1-325) je pokazala, da moramo v okviru goričanskega narečja panonske narečne podstave, kjer so se enako razvijali dolgi jat, dolgi etimološki o, dolgi u, zlogotvorni /, dolgi d, dolgi ę in etimološki e, razločevati zahodno goričansko narečje od vzhodnega.2 Vzhodno goričansko narečje ohranja kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki (enako tudi prekmurščina, vzhodno
* Članek je nekoliko prirejeno poglavje i z magistrske naloge z naslovom Severozahodni goričanski govori (Ljubljana, 1995), mentorica Z. Zorko.
1	Pridevnik goričanski je verjetno narejen umetno, saj njegove potrditve na terenu nisem našla, zato predlagam, da bi se narečje poimenovalo slovenskogoriško, govori tega narečja pa slovenskogoriški govori.
2	V magistrski nalogi so obdelani severozahodni in srednjeslovenskogoriSki govori, daje mogoče potegniti mejo med vzhodnimi in zahodnimi govori glede na daljSanje akutiranih samoglasnikov.
in srednje prleško narečje, vzhodno in srednje haloško narečje),3 v zahodnem goričanskem narečju pa so se stari skrajšani in novoakutirani kratki samoglasniki podaljšali, vendar pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, zato so se dolgi cirkumflektirani in akutirani dolgi samoglasniki razvijali drugače kot akutirani. Podaljšali so se tudi kratki samoglasniki, tako da je danes ohranjeno le kakovostno nasprotje, vzpostavlja pa se novo: enoglasnik proti dvoglasniku.4 Jezikovna meja med vzhodom (prekmurskemu enak samoglasniški sestav) in zahodom (daljšanje kratkih akutiranih samoglasnikov) Slovenskih goric teče po črti od Marije Snežne na severu do Sv. Ane na Kremberku, od tod pa se spusti v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi.
1 Glasoslovje v kremberškem govoru
1.1	Naglas in kolikost
Kremberški govor seveda ne pozna tonemskega naglaševanja in tudi ne kolikost-nega nasprotja. Izvedena sta bila naslednja skupna slovenska naglasna premika: pomik z dolgega in kratkega cirkumflektiranega zloga proti koncu besede: zlato —» zlat5\ oko —> oko —» oko ter umik naglasa s končnega kratkega zloga na predna-glasno dolžino: duše) —* duša, pa tudi s končnega kratkega zloga na prednaglasni kratki samoglasnik: žena —> ž.ena\ nogà —> noga, kar pa se je podaljšalo: 'žie:na\ 'nu.oga. Enako še: magla —» màgla, nato pa 'mie:gla.
Najmlajši so naglasni umiki tele vrste: (1) s cirkumflektiranega dolgega končnega, zlasti odprtega zloga: 'xii.jdo, 'lei])o, 'lie:xko, 'l ü:{d i, 'ne.bo, 'ouje, p'rouso, 'sa:ni, 'vü:ixa; (2) s kratkega cirkumflektiranega zloga za zlog proti začetku besede, tudi na predpono ali predlog: 'a.dvent, 'bi.ila, 'bu.ogat, 'là:go, 'mdrlič, p'ri.nas, p'ri:vas, 'pu.otplat, 'si:edo, 'šii. rki, 'u.otpren, 'u. otrok, 'vi:ski, 'za: črten.
V tem govoru se kaže tudi velika težnja po posplošitvi naglasa na vse ali večino oblik iste besede: 'mu.olila, nat 'pe.čjo, 'nie:sitno (vel.), 'nu.osla, 'pie.lali, p'le.sali, p'ru:oste (vel.), .v 'koustjo, 'sejala, 'si.jalo, s'pie:čte (vel.), 'tarpimo (vel.), 'vu.ozla, z'noucjo.
1.2	Samoglasniški sestav	'
Samoglasniški sestav kremberškega govora vsebuje dolge naglašene in nena-glašene samoglasnike.
3	O tem razpravlja Z. Zorko ( 1993: 193-207).
4	Primerjaj razprave Z. Zorko( 1988/89: 170-178 in 1992:43-45).
1.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
i:
u:
u:
u:i
i:e
u:o
e:
o:
ou
ie:/e:
+ dr
a:
a:
1.2.1.1 Samoglasniški razvoj
I: zastopa staro- in novoakutirani /': brada vi:ca, 'xi:ša, xo'di.li, ko'li:ne, 'li:pa,'ri:ba, star'di:na, tzr'pi.n, va'li:, zrno'li:li, kratki i\'mi:š, 'ni:č, 'ri:t, 'si:r, samoglasnik e pred r: 'ci:rkva, 'vi:ra, za'mi:rli, po mlajšem naglasnem umiku naglašeni i: p'ri.nas, p'ri.vas, 'vi:ski ter prevzeti i: 'mi:tis'teina, 'ri:xtar, 'zi.xer, z'ri.xtalo.
Ü: je odraz za akutirani u: 'gü:mla, 'jii:nec, 'kii:ga, k'lü:ka, 'kü.xalo, 'kii:ra, 'kii. rečnik, 'kii:rli, 'mti.xa, 'tii. ršica, 'vii.ra, 'vii:ste, kratki u: f'kii:p, 'jii:k, 'kii:p, k'rii.x, pozneje naglašeni u: 'xii.jdo, k'lii:čanca, 'šii.rki ter prevzeti u: 'fii:rtox, 'kü.rbos, 'pii:ngrat, s'tü.nfa, t'rii:ga\ govori se tudi v imenih: Rii.še.
U: je nastal iz cirkumflektiranega samoglasniškega l: 'du:k (sam.), 'vu:k, 'žu:te, staroakutiranega/: 'bu:xa, 'du:ga, 'pu:xi, 'pu:na, 'vu.na, 'žu:na, kratkega/: 'du.gi, 'pu:x, 'pu:ni, iz samoglasnika o pred j in /?: 'ku.jn, pri'ku.n, 'u:n, 'u: na, zastopa pa tudi prevzeti u: 'cu. krat, 'pu.calo, 'pu:nčoxi.
l:i je naslednik stalno dolgega i: b'ri:itva, 'di.jmnica, gra'di. ili, 'xi. itro, ko'si:it, lo'vi:h, mi:I, mla'ti.jtva, ob'ri:išen, 'si.in, spis'ti.ili, 'vi.ixta, vo'di:ili, z'di.ignen, 'z.i:d, Ü'vi:in, po mlajšem naglasnem umiku naglašenega i: 'bi.ila ter tujega i: b'ri. itof, g li:it, ž ni. idar.
Ü:i jc odraz za cirkumflektirani u: d'rü. igiga, fkii. iper, g'rii:iška, 'lii:icki, 'lii:ikna, 'lii. iplen, p'lii. ik, p'lü.jznce, 'tii. idi, 'vii:iš, 'vii:izda, pozneje naglašeni u: 'lii:idi, 'sü. ixo, 'vü:pea in prevzeti u: 'nii. icali, 'pii:išlci.
l:ę je nastal iz staroakutiranega jata: b'ri.eza, 'di.ęlan, d'ri:eta, go'ri.elo, x'ri.en, x 'ti.eli, 'ji.eli, ko'li.ena, 'li.eto, m'Ii.eli, ne'di.ela, ne'vi:esta, o'bi.esli, 'pi. çna, 'ri:ępa, 'ri. ęzali, sk'li. eda, s'mi. eli, sm'ri. eka, st'ri. exa, tar'pi. eti, 'vi. edat, 'vi.eter, ž.e'li:ez.o, ži'vi:eti.
U:o zastopa staroakutirani nosni p: 'gu.oba, 'ku.oča, 'tu.oča, novoakutirani o: bu.otra, 'bu.ožji, 'cu:ota, 'xu:oja, k'ru:op, 'ku.oš, 'mu.oj, 'mu.olin, 'nu.osin, 'nu. oš, p'ru. osin, 'pu. ost, 'pu. ot, so'bu. ota, š'ku:of, 'vu. ozin, z.a'ku:olemo, umično naglašeni o: 'bu.ožič, 'du.obra, g'ru:oza, 'ku.osa, 'ku:ostan, 'ku.otl, 'ku.oza, mu:očna, 'mu.olo, 'pu.otok, 'tu.ork, 'u.oča, 'u.orex, 'u.osa, 'vu:oda, 'vu.ozo, stalno dolgi o pred j: g 'nu.oj, 'lu.oj, po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o.'bu.ogat, 'pu.otplat, u.otpren, 'u:otrok ter prevzeti o: k'nu.of, 'ku.orp.
E: je naslednik dolgega cirkumflektiranega e: je'se.n, 'lę:t, pe:č, 'še.st, stalno dolgega nosnega ę: de'sę:t, de'vę:t, g'le.dan, i'me:, 'ję.tre, ob'vę:za, 'pę:st, 'pę:t, p'lę:si, 'rę:p, s're.cat, ve'se.li, žre'be:, stalno dolgega а: 'dę.jn, 'lę.jn, 'vę:s, zastopa manjši del novoakutiranih e\ 'nę:so, 'rę.ko, t're.tji in manjši del novoakutira-nih ,r. 'pę.sji, 'sę.je, 'tę. nki; govori se tudi pred j in J: c 've.ja, ka'me.Je, ko're:je, m'le.ja, 'sę:jen, 've.ja.
O: je odraz za skupino *-rt. d'ro: < drl,5 pod'ro:, ž'ro:,6 govori pa se tudi v prevzetih besedah: 'do:x'ci:mra, 'xo:lp'ja:rn, 'ti:rš'to:k, 'to:tn'ka:mra in imenih: 'Po.xorje.
Ei je nastal iz cirkumflektiranega: be'seida, b'reik, c'veit, č' re i š na, g'leitva, k'leit, 'leis, leite (im. mn.), 'meix, 'meisnc, po'deilenk, po'meinlo < pomenilo, po'veidla, p reik, 'seikan, s 'meix, s 'neik, s 'reida < srëdà, st'reiš, v 'reiiemo in akutiranega ë: le 'teila, smar 'deila, tar 'реЏа, ži 'veila.
Ou je naslednik dolgega cirkumflektiranega etimološkega o: 'bouk, b'rout, 'koust, me'sou, 'mouč, 'moust, 'noue, ous, pot'kouva, si'routa, s'pouvet, s'koupa, 'šoula, te'lou, tes'tou, v'douva, 'vous, 'vousek, stalno dolgega nosnega ç: d'rouk, 'goubec, go'loup, 'gouska, k'loup, k'rouk, 'mouš, ot'roubi, roup, 'zoup, te'loudec in po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'ko:ula, 'kousti, 'ouje, p 'rouso\ govorijo ga tudi v prevzetih besedah: fouter, pla'foun, 'šouštar.
Pri samostalnikih kosa, osa in otrok se metatonirani ó pojavlja samo v rod. mn., pri samostalnikih koža in volja ter pri vprašalnem zaimku kdo pa samo v im. ed.: 'kous, ous, ot'rouk; 'kouža, 'voula;1 g'dou.
le:/e: zastopa staroakutirani nosni ę: 'die: te la, g'rie.da, pok'lie.knt, p'rie.li, sp'rie.sti, s'rie:ča, umično naglašeni e: 'čie. la, 'jie:z.ik, 'mie.tla, 'nie.sla, 'pie:či (vel.), 'rie.kli, 'rie. tkva, 'sie.dlo, 'sie.stra, s 'pie.kla, 'tie.če, 'žie:na\'je:ga, 'zemla, največji del novoakutiranih e\ 'sie.dn, 'žie.nin 'ženin'; k'le:plen, 'me.len, 'ze:lje, 'že.nska, največji del novoakutiranih з\ do'tie.kne, 'gie.nen, 'lie.xki, 'mie:ša; f'se.xnlo, mart've:ški, pre'me.kne, 'pe.xne, kratki a:'die:š, 'pie.s, 'tie.š in umično naglašeni a: 'mie.gla f me.gla, 'pe.kl, 'tie. ma; e: se govori tudi pred r: d 've:ri, pez'de:rje, ve 'če:r, vo 'de:r.
A: je odraz za manjši del staroakutiranih a: b'iâ.je 'deske', car'pâ.ja 'črepanja', x 'la. če, ko'là:č, k'râ.pafca 'krastača','lâ. mpasti, le'ža.'ti, lo'bâ. ja, 'mä. ntl, 'iâ:ba, zak'lâ. li, i'nâ. ble.
A: zastopa cirkumflektirani a: do'ma:, d'va:, g'ra:t, 'ka.lamo, k'va.s, 'la:s, 'ma.čka, 'ma:š, op'ra.li, o'ra.la, o'ta. va, 'pa.lec, 'pa:zdi:xa, p'ra:x, 'sa:ki, 'za:vec, kratki a: b'ra:t,Jk'ra:j, 'ga:t, g 'ra:x, 'ka:t, p 'ra:f, 'za:j in po mlajšem naglasnem umiku naglašeni a\ 'a. dvent, 'la. si, 'sa. mo, "sa:ni-, govori se tudi v prevzetih besedah: 'a.jmar, 'a.ntux, 'ca.jt, 'fa.rof, 'ša.jba, š'pa:j za, ž 'la.xta, ž'la:jf. Dolgi nezaokroženi a slišimo tudi za del staro- in novoakutiranih a, kar kaže
'Tudi 'dsrja.
6 Tudi isrja.
7Tudi brez metatoniranega o ( vu:ola).
na to, da se je začel občutek za razlikovanje med akutiranim in cirkumflektiranim a izgubljati. Ta pojav se širi iz zahodnega dela Slovenskih goric v smeri proti vzhodu:
'a.pno, b'ra.da, b'ra:zde, x 'ra:st, 'ja:rn, 'ka.ča, ko'va:č, k'ra:l, 'ma:ti, m'la:titi, m'ra.vla, 'pa:rkl, p 'la.tno, 'ra.ma, 'va:jeti, z 'ra.slo.
Samoglasniški r se v naglašenih zlogih izgovarja kot ar. 'čarf, 'čarva, 'marja, o'barf, 'parst, 'psrsta, 'part, s 'mart, 'tardi, 'tarlca, 'vargo, 'žart.
Kot rezultat moderne vokalne redukcije se v besedah 'valka in 'zalxana pojavlja naglašeni polglasnik.
1.2.2 Nenaglašeni samoglasniki so i, u, e, o, a in a.
Prednaglasni / je nastal iz etimološkega i in samoglasnika u pred naglašenim i: ci 'gci:n, gi'ba.nce, zi'da:r\ di'ši:mo, pis'ti: ti, si'ši:iti, vi'ci.u. Ponaglasni (je odraz etimološkega i in ponaglasnega u , pojavlja se kot obrazilo pri prislovih, je pa tudi pogost morfonem za označevanje spola, sklona in števila: 'xu.odin, na 'mi:zi; 'ku:ožix, 'pa.zdixa; fča.si, p'reidi, 'za:di; 'ku.ji, po'ba. ri; k 'pi.skri, k 'u.okni; f 'ku:otli, pri 'si. ini. Nenaglašeni i lahko nastane tudi iz samoglasnika e v breznaglas-nicah: či.
U je naslednik etimološkega u, govori pa se tudi v prevzetih besedah: dru'ži:na, luši.na; 'a.ntux. Predpona u- v vzglasju se pred nezvenečim nezvočnikom izgovarja kot \f\: fk 'ra:la,fp 're:žne,f'se:xnlo,f'te:knen.
Nenaglašeni e je širok. Prednaglasni e je nastal iz etimološkega e, ë in nosnega ę\ be'seida, le'ti:i, ve'sę:la; ple'ni:ca, se'di. et, se'nou; kle'či:, ire'be:. Ponaglasni e je odraz etimološkega e, ë, nosnega ę in a v priponah -ec in -ek , govori pa se tudi v prevzetih besedah:'nie:sen, 'pie. če; č'lu:ovek, 'mie. dvet, 'u. orex; 'pa. met, 'tie:le, 'žie.ne (im. mn.); 'ku.nec, 'ku.osec; 'peisek, 'pę.tek, 'vousek; 'xa.mer, š'te:jge, 'ž.i:xer. Nenaglašeni ozki e je samo v breznaglasnicah: če, že.
O je ozek. Prednaglasni je iz o, ç in u: go'loup, xo'di. li, ko'li:ęna; glo'bicoki, mo'ža:kar; o'me. tniga, preos'me.ro. Ponaglasni o je iz o, ç in skupin *-'il, *-'ël, *-'al, *-'al; govori se tudi v prevzetih besedah: 'mi. ęsto, 'ti:xo; 'li.po, 'mi. zo (tož., or. ed.), 'žie. lot; 'kii. ro, 'mu.olo, z'di:gno; 'tarpo, 'vi:do, 'vi:edo; 'di:elo, 'ku.opo, z 'ri:xto; 'ne.so, 'pe.ko, 'vargo; b'ri. itof, fa. rof, 'fii. rtox.
Prednaglasni «je iz a: ka'za.lec, ma'li:na, mrav 'li.jak. Ponaglasni a je iz a in ë. Pogosto označuje spol, sklon in število ter obrazilo pri prislovih; govori se tudi v prcvzetili besedah: 'di.ęlati, 'ja.goda, 'ža:gati; 'gousanca, 'vi.dat, 'vi:edat; d 'va: 'ku.ja, 'lejpa k'ra:va, 'u.oča; fče.ra, 'ni.ęgda, p're.ja; 'fa.šank, 'pii.ngrat, 'šouštar, š 'pa:j za.
Nenaglašeni polglasnik slišimo v soseščini zvočnika r iz r, je pa tudi rezultat modernega samoglasniškega upada: ar 'bi.ja, ar 'ja. vi; smar 'di:, targo'vi.na; dargouč, par 'nie:sli, par 'va.dijo, par k 'la:sax, par k 'ra. ji.
V kremberškem govoru je tudi nekaj pojavov modernega samoglasniškega upada. Do onemitve nenaglašenih samoglasnikov, zlasti i: b'li.j, 'xu.odla, 'kü.xna, š'ta:Ice, 'vu:ozla, ë: 'veidla, 'vi:dla, 'vi.edli in a, prihaja le v zvezi z zvočniki; pri tem lahko nastaneta tudi zlogotvorna i. 'marzlca, 'tarlce; 'xa:kl, 'ku.ojncj in n:
ko'pa.lnce, š'ma:rnce, z 'di.gnte (vel.); 'meisnc, 'pu:odn, drug upad, tudi končnega i v glagolskem nedoločniku, je redek: g 'ra.tli, zg'le:dlo; 'kii.ipit, 'nu.osit, 'vu. ozit; s'vu:ojga, t'vu:ojga, z'lou; 'ma:jo, 'mi.ęli; 'ta:k, 'ka:k.
1.3 Soglasniški sestav obsega zvočnike l, r, m, n,j,j, v (z variantama/in u) ter nezvočnike p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c, x.
Praslovanski l, srednji / in /' so sovpadli v srednji 1. L' je ohranjen samo v besedah 'u:olje in 'ze:lje.g V / je prešel tudi t pred soglasnikom; na koncu besede je dal -l naslednje odraze:9
-âl —» -du: f k'ra.u, o'ra.u, os'ta.u, zazga:u oz. -'al —> -'o: 'ba. ro, 'daržo, 'ri. ęzo, 'vę:zo;
-il —> -i'u: ko'si.u, lo'vi.u, si'ši: u, vi'či:u oz. -'il —> -o: 'kii:ro, 'nu.oso, o'bi.eso, s'ti.sno;
-e'l < e in ę -e:o/-e:ja: par 'je:o, za'če:o; na'pe.ja, v'zę:ja. Po naliki z ne-imenovalniškimi skloni je končni / v imenovalniku lahko ohranjen:'facor/, 'pe:kl;
-ël in -el < e, ę —» -e:o -e:ja: 'me:o, s 'te:o, 'že:o; c 'vę:ja, m'le:ja, p 're:ja oz.
•'et —> -'o: 'vi. edo, 'vi:do;
-al: 'šou oz. -'al -'o: 'nę. so, 'rę. ko, s 'pe:ko;
-öl —> -ou; po naliki z neimenovalniškimi skloni je -l v imenovalniku lahko ohranjen: 'pou in po:l, s 'tu:ol;
-ùl —) -ii.ja: 'čii.ja, o'bii:ja, 'zii:ja;
-rl —> -ro:, pod prleškim vplivom tudi v -rja: d'ro.Vdarja, mro.f marja, zro:f zarja.
R je kot v knjižnem jeziku. R' > r: xek'ta.ra, ol'ta.ra, me'sa:ra\ č ré- in žre-: creida, creišna, ire'be:. Disimilaciji: r-r > n-r ( z'ma.ntrani) in r-r > j-r 'Ja.jmaštar). Končni -m prehaja v -rt: 'ku.ostan (daj. mn.), 'lii.jčan, 'nie.sen, s po'ba.ron 's fantom'; m-n > m—l: 'gii:mla\ analogični n: b'ri.emen, 'si.ęmen, v'ri. emen. Rinezem: 'meisnc in 'pa.jank: po'dejjenk. N' > n, na začetku besede in med dvema samoglasnikoma > j: 'ku.ostan, 'lii.kna, og'ni:še; 'je.ga (rod. ed.), 'ji:va; gos'tü:vaje, o'ra.je, še'ti:je. Vje [v]: 'ci. rkva, 'vi.eter, clu:ovek, ne'vi. esta; t'ra:vnik, v 'ri.ęzat, le pred nezvenečim nezvočnikom in na koncu besede je /: bez'ga:fka, f sa.ki; f 'xi:šo, f 'tie.mi; o bar j, zd'ra.f. V vzglasju besede pogosto onemi: 'ča.si, s'ta.nen, z 'di.gnen, nastopa pa tudi kot proteza: 'vougle, 'vii.pca, 'vii:ste\ -u < l ostaja v določenih skupinah (glej zgoraj). J se pojavlja tudi kot no-vonastali prehodni glas: 'dę.jn, 'xü:jdo, 'na.jšli, 'u. ojster. P, t, k, b, d, g in x so dobro ohranjeni. Nezvočniki imajo razvrstitev kot v knjižnem jeziku. Primarna dl > l: 'ši. la, 'vi. lce, 'vi. le. Disimilacija ti - dl > l: c 'vie. li, fk'ra:la, 'ji. ęlo, 'pa. li. V so-glasniškem sklopu zaradi lažjega izgovora t lahko onemi: 'karsni, 'Ш.јхпо, m'la.ci.
"V besedah olje in zelje je fonem////sekundarnega izvora. V večini slovenskih narečij seje razvijal enako kot prvotni Ij. Ohranila so ga le redka narečja, med njimi tudi goričansko. Prim, tudi F. Ramovš (1924: 69).
4 Predstavljen je razvoj končnega velarnega l po posameznih skupinah.
Prim, še: pt- > t ('ti:č, 'ti:či), ti - dl >kl - gl (k'la:čti, 'ku:čen 'tolčem', g 'lei tva), dn —> gn (g 'na:r, g 'nie:s) in xč —> šč (š'če:rka). Z, ž pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede pred premorom > s, š. Ohranjen c v ot'ru:oci.u) Sk- > šk-(šk'ri:ja); sč > šč (š'či:isli, š'či:sta), šč > š (k'leiše, 'ni:še, og'ni:še). Z pred J > ž (z'man]eno, ž Jou); iz po upadu i > s (s po'tu:okci, s š'ta:le). F se premenjuje z v (glej str. 6); v starejših in mlajših prevzetih besedah: 'fa.jmaštar, 'fa.jn, 'fa:rof, 'fe.rtik, f 'li: sik, frči:j, fri.šna, frouštikl, 'fii: rtox, š'tii:nfe, 'ži:xer.
2 Oblikoslovje
2.1 Samostalniška beseda
2.1.1 Samostalnik
V ed. so ohranjeni vsi trije spoli. Ž. obliko imajo nekateri sam. s. sp. (g'neizda, 'ja:jca, 'u:oknaJ, v mn. pa sam. s. sp. postanejo ali ž. ali m. sp. Moškospolski so v dv. sam. s. sp., ki osnovo podaljšujejo s -t.
2.1.1.1	Moške sklanjatve
Sam. 1. m. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremičnem nagi. tipu: b'ra. t -ф -a -i -ci -i -on; -i -of-an -e -ax -ami; -a -of -oma -a -ax -oma. Po nepremičnem naglasnem tipu se sklanjajo tudi samostalniki knjižnega končniškega: 'die:š 'die:ža, 'pie.s 'pie.sa in mešanega naglasnega tipa: 'leis 'leisa, 'lę:t 'le:da, medlem ko je premični naglasni lip dobro ohranjen: č'lu:ovek člo'vi:eka, 'jie:zik je'zi.'ika, 'icorex o'ri:exa. Samostalniki, katerih osnova se končuje na govorjeni samoglasnik, v sklonih z ncničto končnico osnovo podaljšujejo z -j: 'Ma. rko 'Ma.rkeja, B 'ra.nko B 'ra.nkeja. V im. ed. enozložni samostalniki v mn. in dv. osnove ne podaljšujejo z -ov: c 'vehi, c 'veita; g 'ra.di, g 'ra.da. V rod. ed. se na-glašena končnica -u ni ohranila: s'veit s'veita; 'zi.it 'zi. ida. Samostalniki 2. m. sklanjatve se sklanjajo po vzorcu, veljavnem za prvo moško sklanjatev: 'di:elo'vo:dj -a -a -i -a -i -on. Samostalnikov 3. m. sklanjatve v kremberškem govoru ni najti, samostalniki 4. sklanjatve pa se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi tipa 'vi:sk-i -iga.
2.1.1.2	Ženske sklanjatve
Samostalniki 1. ž. sklanjatve se sklanjajo le po nepremičnem naglasnem tipu. Končnice v 1. ž. sklanj. odstopajo od knjižne norme le v daj. in or. dv.: 'li:p-a -e -i -o -i -o: -e -Ф -an -e -ax -ami; -i -ф -oma -i -ax -oma. Tako se sklanjajo tudi: 'mie:gla 'mie.gle, 'tie:ma 'tie.me in samostalniki tipa 'ku.osa 'ku.ose, 'vu.oda 'vu.ode. Samostalniki ž. sp. na -ev imajo tudi v im. ed. obliko: 'ci.rkva, b'ri.eskva, 'bü.kva. Tudi samostalniki 2. ž. sklanjatve se sklanjajo samo po nepremičnem naglasnem tipu: 'mi:š-0 -i -i -ф -i -jo; -i -i -an -i -ax -ami; -i -i -oma -i -ax -oma. Končnice v daj., mest. in or. mn. ter v daj., mest. in or. dv. so enake končnicam 1. ž. sklanjatve. Tako se sklanjajo npr.: 'pe:č 'pe.či, 'koust 'kousti, 'ma.st 'ma.sti, 'mouč 'mouči,
l(,Tudi ot'ru:oki.
'reič 'reiči, 'nouč 'nouči. Samostalnikov 3. ž. sklanjatve, npr. 'Mi:ci, je malo, 4. sklanjatev pa je enaka ženski prid. sklanjatvi.
2.1.1.3 Srednje sklanjatve
Samostalniki s. spola lahko ohranjajo svoj spol in sklanjatev le v ednini, saj se v dvojini in množini femininizirajo ali maskulinizirajo. Pri neštevnih je srednji spol ohranjen: ka'me.je, ko're.je, m'leiko, ie'li:ęzo. Sklanjatveni vzorec: 'li. ęt -o" -a -i -o -i -on; 'leit-e -ф -an -e -ax -ami; 'li:ęt-i -mn. -oma -i -mn. -oma. Premični nagi. tip je ohranjen pri samostalnikih, ki svojo osnovo podaljšujejo s -f. 'tie:le-0 te'lie.t-a -i -ф -i -on; te'lie:t-i -of-an -e -ax -ami; te'lie:t-a -of-oma -a -ax -oma. Samostalniki, ki osnovo podaljšujejo z -n, svoj spol ohranjajo ('tie.ško b'ri.emen), podaljševanja osnove s -s ni; ti samostalniki se namreč femininizirajo že v ednini: d'reiva d'reive, č 'reiva č'reive, 'koula 'koule, 'pe:ra 'pe.re. Množinski samostalniki s. spola so prešli med ženske samostalnike: 'dsrve, 'je:tre, p'lii.jce, 'parse. Med ničto sklonljive samostalnike s. sp. se štejeta'ji.:esti 'hrana' in 'pi.ti 'pijača'. Tretja sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka pridevniški sklanjatvi.
2.1.2 Samostalniški zaimki
Osebni zaimki poznajo naslednjo sklanjatev naglasnih in naslonskih oblik:
'ja:s, 'mie.ne me, 'mie:ni mi, 'mie.ne me (za 'mie:ne), p 'ri. meni, z 'me. no; 'mi:j/ 'mę:, 'na:s nas, 'na:n nan, 'na:s nas (za 'na:s), p 'ri. nas, z 'na. mi; 'mi:jja/ 'mę:, 'na.ji naji, 'na. ma nama, 'na:ji naji, pri 'na:ji, z 'na. ma; 'ti:i, 'tie. be te, 'tie:bi ti, 'tie. be te (za 'tie:be), p 'ri:tebi, s 'tę:bo; 'vi:j/'ve:, 'va:s vas, 'va:n van, 'va:s vas (za 'va:s), p'ri. vas, z 'va.mi; 'vi:jja/ 've:, 'va:ji vaji, 'va. ma vama, 'va.ji vaji, pri 'va:ji, z 'va. ma; 'u:n, 'je:ga ga, 'je:mi mu, 'je:ga ga (za 'je:ga), p'ri. jen, ž 'ji:n; 'u:na, 'je:j. je, 'je: i ji, 'joujo (za 'jou), pr i'je:j:, ž 'jou;
'u.ovifu.ove, 'u.ovix xi, 'u.ovin jin, 'u:ove xi (za 'u:ove), pri 'u.ovix, z 'u.ovimi;
'u.ovid'va:/'u:ovid'vej/u.ovid'va:, 'u.ovixd'velx xi, 'u:ovimad'vejma jin, 'u. ovid'va: xi (za 'u. ovid'va:), pri 'u. ovixd'velx, z'u:ovimad'vej.ma.
V mest. ed. in mn. se naglas umakne na predlog pri. Pri naslonski obliki jix v rod. in tož. mn. ter dv. se pojavi premet v дгг.'2 Povratni osebni zaimek ima naslednjo sklanjatev: 'sie. be se, 'sie. bisi, 'sie. be se, pri 'sie.bi, s 'se:bo.
Vprašalna zaimka g'dou in 'ka.j opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Poljubnostna zaimka sta 'ke. ri 'kdo' in 'ka.j, vlogo nedoločnega zaimka pa poleg 'ni:eke opravljata tudi posamostaljena pridevniška zaimka nek'te. ri in 'nelkini. Ni-kalni zaimki so 'ni.še, 'ni:č, no'bie.dn, celostna sta f sa: ki/sa: ki in fsie:, dru-gostna pa d'rü.jgi, d'rü.jgo.
11	Samostalnik leto ima v ed. in dv. odra/, staroakutiranega, v mn. pa cirkumflektiranega jata.
12	Prim. Z. Zorko (1988/89: 173).
2.2	Pridevniška beseda
2.2.1	Pridevnik
Pri pridevniku prevladuje določna oblika tudi za nedoločnost. Sklanja se kot v knjižnem jeziku, le v rod. ed. m. in s. sp. ter v tož. ed. m. sp. je posplošena končnica -iga. Sklanjatev za moški spol: 'vi:sk-i -iga -en -igaJ-i -en -in; -i -ix -in -e -ix -imi; -a -ix -ima -a -ix -ima. Za srednji spol je posebna oblika le v im. in tož. ed., druge končnice so enake kot v m. sklanjatvi. Sklonske končnice za vse tri spole sovpadejo tudi v dv. in mn., le v im. mn. in im. ter tož. dv. se sklanjatev pridevnikov ž. sp. razlikuje od sklanjatve pridevnikov m. in s. sp.
V kremberškem govoru prevladuje stopnjevanje z »bolj«; obrazilo -ši je redko: 'mu:očna bo:j 'mu:očna 'na:j'bo:j 'mu:očna, 'žu:ti bo:j 'žu:ti 'na:j'bo:j 'žu:ti; 'lejpi 'lejpši 'na:j'lejpši.13
2.2.2	Pridevniški zaimki
Svojilni zaimki 'micoj, 'nut.oja, 'mu.ojo, t'vu.oj, t'vu:oja, t'vu:ojo, 'je:gof/ 'je:ni, 'na:š, 'va:š, 'ji.xqfler povratni svojilni zaimek s 'vu:oj, s 'vu.oja, s'vu:ojo se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Druge oblike so še: 'mu.oji (im. mn. m., s. sp.), 'mu.oje; 'mu:oja/mu.ojad'va: (im. dv. m., s. sp.), 'mu:oji/mu:ojid'vei; od'u.ovix 'njihov', od 'na.ji, od 'va.ji, od 'u:ovixd'veix 'njun'.
Kazalni vrstni zaimki so 'tu. oti -a -o, 'ti.sti -a -o, 'u:ovi -a -o, kazalni kakovostni pa 'ta:ki -a -o. Kazalni količinski zaimek ni znan, pač pa poznajo količinski prislov 'te:jko. Oziralna zaimka sta 'kę. ri -a -o in 'ki:, vprašalna pa 'ka.ki -a -o in 'kę. ri -a -o. Poljubnostni in oziralnopoljubnostni zaimki so po obliki enaki vprašal-nim zaimkom, mnogostni zaimek je 'du. osti'kę. ri -a -o, drugostni d'rü. igi -a - o, nedoločni pa 'nę. ki -a -o. Celostna zaimka sin f sa:ki -a -o in 'ceili -a -o.
2.2.3	Stevniki
Glavni stevniki: 'ie.dn 'ie.na 'ie.no; d'va:/ d'vei, d'veix, d'v ej. ma, d'va:/ d'vej, d'vejx, d'vejma; tri'je:/ t'ri:j, t'rejx, t'rejn, t'ri.j, t'rejx, t'rejmi; s'ti. ri, 'pe:t, ed'na.jst, d'va.jsti, 'ie:nd'va:jsti, t'ri.esti, s'tou, 'ta.užnt. Sklanjatev glavnih števnikov ima pridevniške končnice. Vrstilni števniki: ti 'parvt -a -o, ti d'rii.jgi -a -o, t're.tji, š't art i, de'se: ti, d'va.jsti, 'pę:de'sę:ti, s 'touti. Ločilni in množilni števniki so redki. Samomnožinski samostalniki se štejejo z glavnimi števniki: 'ie.ne d've.ri.
2.3	Glagol
Glagol ni doživel velikih sprememb. S knjižnim jezikom se razhaja v pred-pretekliku, ki se ne uporablja. Deležij na -č, -aje, -e in -ši v kremberškem govoru ni. Deležnik stanja na -I in deležnik na -ši nista znana, deležnik na -č pa je redek (običajno poslane pridevnik): np'se. ta 'že:nska, zgexa 'vu.oda.
11 T;i pridevnik stopnjujejo tudi z bolj.
Spregatev glagola se od knjižne razlikuje le v 1. os. dv.: 'di:elan -š -a; -ma -ta -ta; -mo -te -jo. Enako se spregajo: 'da:n , 'vein, jem; sn sije, sma sta sta, smo ste so.
Pregled glagolov po glagolskih vrstah. 1. vrsta: g'ri:sti, g'ri:zen; g'ri:zi, g'ri:ste; g 'ri:zo, g'ri:zla -lo, g'ri;zli -le -li, g'ri:zla -le -la; zg' ri: ženo: 'nie.sti, 'nie.sen; 'nie:si, 'nie.ste; 'nę.so, 'nie:sla -lo, 'nie:sli -le -li, 'nie.sla -le -la; od'nie:seno. - K'ra.sti, k'ra.den; fk'ra.dni, jk'ra.dnte; fk'ra.u, Jk'ra.la -lo,fk'ra:li -le -li, fk'ra:la -le -la; jk'ra:den; 'na:jti, 'najden; po'i:iši, po'i:ište; 'na.jšo, 'na.jšla -lo, 'na.jšli -le -li, 'na.jšla -le -la. -'Su:opti, 'su.oplen; 'su.opi, 'su:opte; 'su.opo, 'su:opala -lo, 'su:opali -le -li, 'su:opala -le -la; 'su.opaje; os'kii.pti, os'kii:bin; os'kii.bi, os'kii.pte; os'kii.bo, os'kii.bla -lo, os'kii. bli -le -li, os'kii:bla -le -la; os'kii.blena. - 'Ku.čti 'tolči', 'ku.čen; 'ku.či, 'ku:čte; 'ku.ko, 'ku:kla -lo, 'ku.kli -le -li, 'ku. kla -le -la; s'ku:čeno. - 'Zie. ti, 'žie:n; 'i:di 'žie:t, 'i:te 'žie:t; 'že:o, 'žie.la -lo, 'žie.li -le li, 'žie:la -le -la; po'zie.to; 'na.pnti, 'na.pnen; 'na.pni, 'na.pnte; na'pe.ja, na'pe.la -lo, na'pe:li -le -li, na'pe:la -li -la; 'na.pjena. -Zak'la. ti, za'ku. olen; za'ku:oli, za'ku.olte; zak'la:u, zak'la.ia -lo, zak'la. li -le -li, zak'la. la -le -la; zak'la.no. - Os 'ta. ti, os 'ta.nen; os 'ta.ni, os 'ta.nte; os 'ta:u, os'ta.la -lo, os 'ta:li -le -li, os 'ta. la -le -la; 'pi. ti, 'pi.jen; 'pi:ij, 'pi. ijte; 'pi. u, 'pi. ila -lo, 'pi. ili -le -li, pi:da -le -la; za'pi.jt. II. vrsta: 'ki.pnti, 'ki.pnen; 'ki.pni, 'ki.pnte; 'ki.pno, 'ki.pnla -lo, 'ki.pnli -le -li, 'ki.pnla -le -la; 'ki. ipjeno; z' di.gnti, z'di.jgnen; z'di:gni, z'di.gnte; z'di:gno, z'di:gnla -lo, z'di:gnli -le -li, z'di:gnla -le -la. - III. vrsta: tar 'pi. ęti, tdr 'pi:n; 'tarpi, 'tarpite; 'tarpo, tar peila, tar 'pi. ęlo, tar 'pi. ęli -le li, tar 'pi. ęla -le -la; dar 'ža:ti, dar 'ži:n; 'darži, 'daršte; dar 'ža:u, dar 'ža. la -lo, dar'ža:li -le -li, dar 'ža.la -le -la. IV. vrsta: no'si: ti, 'nu: osin; 'nu: osi, 'nu.oste; 'nu.oso, 'nu.osla -lo, no'si.li -le -li, no'si.la -le -la; z 'nu.ošeno; pro'si.ti, p'ru: osin; p 'ru.osi, p 'ru.oste; p 'ru.oso, p 'ru: osla -lo, pro'si.li -le -Ii, pro si:la -le -la; nap'ru:ošeno.-V. vrsta: 1. razred: 'di:ęlati, 'di:ęlan; 'di.ęle, 'di.ęlete; 'di.ęlo, 'di.elala -lo, 'di.ęlali -le -li, 'di.elala -le -la; pre'di:elana; po'nii.jcati, po'nii.jcan; po'nii. ice, po'nii.jcete; po'nii.jco, po'nü:kala -lo, po'nii:j.cali -le -li, po'nü.jcala -le -la; po'nü.jcano. 2. razred: 'la.gati, 'la.žen; z'la:ži se, z'la:šte se; 'la.go, 'la.gala -lo, 'la:gali -le -li, 'la.gala -le la; 'ri.jsati, 'ri.jšen; 'ri.jši, 'ri.jšte; ri.jso, 'ri.jsala -lo, 'ri.jsali -le -li, 'ri.jsala -le -la; na'ri.jsana. 3. razred: 'se.jati, 'sę.jan; 'sę.je, 'sę.jete; 'sę.jo, 'se.jala -lo, 'sejali -le -li, 'sejala -le -la; posejana; 'vejati, 've:jan; 'veje, 'vejete; 'vejo, 'vejala -lo, 've J ali -le -li, 'vejala -le - la; z'vejana. - VI. vrsta: ki'pii.vati, ki'pii:vlen; ki'pii:vli, ki'pii:vlite; ki'pii:vo, ki'pii:vala -lo, ki'pii. vali -le-li, ki'pii. vala -le -la; sve'tii.vati, sve'tii:vlen; sve'tü:vli, sve'tii. vlite; sve'tii. vo, sve'tii. vala -lo, sve'tii:vali -le -Ii, sve'tü:vala -le -la.
Glagolom s korenom na -č se dodaja nedoločniško obrazilo -ti ('gu.or ob'Ujeti, 'ku:čti). Glagoli VI in V/l prehajajo med glagole V/2: 'da. vlen, ki'pii:vlen, 'lejfien, pla'čii:vlen, s'ta:plen. Glagoli s korenom na -k, -g: 'ku:čte, 'pie:či. Iti: 'i:di, g're:mo, 'i:te, g 're:ma, 'i:ta\ videti: ppg 'lie:dni\ najti: po'iJM. V dv. in mn. obliki deležnika na -I za s. sp. se je posplošila moška oblika: dar'ža:la; dar'ža:li, na'pe. la; na'pe.li, dvojinska oblika deležnika na -/ za ž. sp. pa je enaka množinski obliki: ki'pi'cvale; ki'pii:vale, pro'si. le; pro'si:le.
2.4	Prislov
Prostorski: b'lii:jzi, da.uč, do ma:, do'mou, 'du.jta, fk'ra:j, 'fu.rt, ' ge:j 'kje', gu:or, 'gu.ora, 'ka:n, 'noutra, 'poulek, p'reik, 'si:n, s'pout, s'pu.or, "ta:n, 'tii:, 'vii:n, 'vii:nax.
Časovni: do'poud'ne:, f 'če:ra, f 'tie.mi, g 'nie.s 'vii.tro, je'se.ni, 'li:etos, 'na:x, 'na:xo'poud'nę:, ni'co.j, 'ni:ęgda, 'poud'ne:, 'pouno či:j, po'zi.'jmi, p'rę:ja, prïca:jti, 'pu.oz.no, 'ra. no, v 'jii:tro, v ne'di:elo, ve'če:r.
Vzročni: za'tou.
Lastnostni: 'bougo, dar 'gouč, 'du.obro, 'du.ostik'ra.t, 'xi.tro, 'ka:k, 'ta:k, 'kę.jko, 'leipo, 'lie:xko, 'ma. lo, po'ma. len, p 'rie:ci, s 'la.bo, s'vu.obodno, 'ta:k, 'tie.ško, za'du:osti.
Brez -j so: fče.ra, g 'da:, 'ni.ęgda.
Stopnjujejo se opisno ali z obrazili: 'bougo, 'bo:j 'bougo, 'na:j'bo:j 'bougo; 'xu.jdo, 'xu:jši, 'na:j'xu:jši.
Nemški vpliv: 'co:j par ' ga:]ala, 'do:j se fsie: te, 'do:j'zii:li, ' gu:or ob'leicti, 'gu. or o'biini, 'vii. n 'kii.xati, 'vii. n 'pi. ipali.
2.5	Predlog, členek, veznik in medmet so kot v knjižnem jeziku. Posplošene in stalne so le velelnice za velevanje živalim, za pozdrave ipd.: 'xo.p, s'tii.ja, 'je:j, 'dii:je, 'vi. istaxar; 'bouk'da:j, 'du. ober 'de:n, 'lie:xko 'nouč, z 'bougon; p'ru:osin.
3 Skladnja
Ljudsko skladnjo označujejo naslednji pojavi:
1.	Ponovitve: ... 'bi:u 'ta:k 'du.ober, 'du.ober 'za.jtark; ...'mu.oji, 'mu.oji 'di. ędje ...;... V 'Rii:šax, v 'Rii:šax sn pa p'lu. oxe 'vu:ozla.
2.	Izpusti:... So 'mi. ęli 'bii. rklepa so 'ta:k 'nu:oterf 'pe:č. Smo 'tii.di 'mu. ogli, bi.jla ob've:za. 'Ti.sta petro'lę.jka, no, 'mi:i smo.
3.	Zanikani biti v sedanjiku ostaja kot vez v povedkovem določilu: ... se xi 'ni: s'mi.elo na'pa:jati..., sicer pa razpada v sn 'ne:j:. ...so 'ne: i x 'ti.eli 'i:t...;... so pi.it 'ne:i x 'ti. ęli...;... smo ne:i 'mi.ęli me'sa:.
4.	Deležnik pomožnega glagola biti v zloženem pretekliku se preseli na zadnje mesto v stavčni zgradbi:... f'ča:sixje že g 'ru.oza 'bi.ila. In 'ta:n je 've.jki 'pu.ot 'bi:ja. 'Ja:, 'ti:sto pa je 'gu. ori b'lou.
5.	Zaporedje naslonk v naslonskem nizu za knjižni jezik urejajo posebna pravila (Toporišič 1984: 535-543). Posebnosti v kremberškem govoru:
-	pomožni glagol je na začetku stavka: Sn 'mejja na'za:j 'va.jeti... Je 'bi.u š'tii:bl... So 'mi:eli k 'roupnee... Sn p 'ri. šla do'mou s 'ku. jami...;
-	naslonka bi je pred naj:... ot sa:ke 'xi:še bi 'tie: 'na.j 'ie:dn 'Sou',
-	naslonka osebnega zaimka je za glagolom: ... pe'ladi t'ka.lci, ki je na're.do nan p 'la. tno.
6.	Tvorba priredno, podredno in soredno zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Posebnosti: v vzročnem priredju je 'va:či < drugače, v
dopustnem odvisniku če g'li.ix < čeprav, v krajevnem, časovnem, vzročnem in dopustnem odvisniku pa ki < kjer, ko, ker, da.
4 Besedje
V kremberškem govoru so poleg slovenskih kmečkih besed opazni številni ger-manizmi in kalki; še posebej v izrazju v obrteh, kuhinji, posodi, oblačilih, manj v poimenovanju živali, rastlin in poljedelstva.
Posebna živalska poimenovanja: 'ba.jbla 'zajkla', 'gouska, 'xu:or 'dihur', 'jii.nec 'vol', 'kounkrli 'komar', k'leiš 'klop', k'râ.pafca 'krota', 'ma.ndl 'zajec', pra' sie .črtica, p'ro.jnik 'mladi prašič, težak do 100 kg', 'rie:ca, s'leipa 'mi:š 'netopir', 'za:vec\ 'a:bux 'jastreb', 'pe.rman 'merjasec'.
Posebna rastlinska poimenovanja: 'bii.ikafca 'žir', g 'rax 'fižol', 'jâ.kec (10 ali 12 pokonci postavljenih snopov), 'ku.ojncl 'koruzni storž', 'la:t 'zgornji del rastline, ki vsebuje zrna', 'lii:ik 'čebula', 'pie.per, po'su:šnca 'sončnica', 'ars 'žito', tret'ja:ča 'trava tretje košnje', 'tii.ršica 'koruza'; 'fouter 'seno', g 'vi.rc 'začimbe', k'nu.oblix 'česen', 'kii. rbos 'buča', 'li:tn 'omela', 'mii.rke 'kumarice', 'pa:nt 'šop slame, s katerim je prevezan snop', s'koupa 'velik povezan sveženj omlačene slame'.
Izrazi iz različnih obrtnih dejavnosti, hiša, okolica: d've:ri 'vrata', 'xi:ša dnevna soba', 'ku.oča 'hiša', 'pi.sker 'lonec', pot'kouva 'podkev', 'pu.ot 'tla', 'u.ograt 'vrt za zelenjavo in rože'; 'a.jmar 'vedro', 'bi.nt 'velnica', cime'ra:ča 'tesarska sekira', c'vie.k 'žebelj', 'cli:de 'podstrešje', 'do:x'ci:mra 'podstrešna soba', d' ri.ęta, far ba: ti, 'fe:rtik 'gotov', f li: sik 'marljiv, priden', fret:j 'prost', 'xa.jzl 'stranišče', 'xa:kl 'kljuka pri verigi', 'xa:mer 'kladivo', 'xo:lp'ja:rn 'jarem za enega vola', 'ka.xle ploščice', 'ku:orp 'nizka široka košara', 'li.ęder 'usnje', 'mi:tis'tepta 'vmesna stena', 'nii.jcati 'potrebovati', 'o.bz.ic 'peta na čevlju', p'la.c 'prostor', pla'foun 'strop', p'lu.ox 'hlod', 'pii.ngrat 'sadni vrt', 'pii. ta 'brenta', 'p ü.jš Ici butara', 'pu:cati 'čistiti', 'ša.jba 'šipa', š'kčt:f' nizka lesena posoda z ročajema', 'šouštar 'čevljar', š'pa:ga 'vrvica', š'pa:jza 'shramba', š'pa:rati 'varčevati', š'pa:rxet 'štedilnik', š'ta:la, š'te:jge 'stopnice', š'ti:xati 'lopatati', št'ri:kati plesti', š'tii:bl 'soba, kjer so spali otroci', \'ti:ja 'toporišče pri sekiri', št'ri:k, š'tii:rmanca 'petrolejka', 'ti:rš'to:k 'leseni okvir pri vratih', 'touplšni p'lü.jk dvojni plug', z'ri.xtati 'priskrbeti', zla:jf zavora', z ni:j.dar 'krojač.
Obleka: 'a.ntux brisača', 'fii.rtox 'predpasnik', 'xo:zjnt'ro:ge 'naramnice', je.nčnik 'spodnje krilo', 'je.nka krilo', k'nu:of"gumb', 'li.enaxn 'rjuha', 'mâ.ntl plašč', 'ni:der'šu:xi nizki čevlji', poš'ta:r 'vzglavnik', 're.men 'pas', š'na:jc'ti.exl 'robec', št'ri:ekanca plet', š'tU:nje 'nogavice', 'šu:xi 'čevlji', 'ti:exl 'ruta', 'tu.xant 'blazina'.
Hrana: gi'ba. nce, x'ri. en, k'rii.x, 'ku.kla sadjevec', me'sou, m'lejko, po'ti.ca, 'si:r, star'di:na, 'sii:rotka\ 'u:obet, ve'če:rja\ 'cu.ker, cu. krati, J ' ri. šna, ka'fe:, 'mu: oš t, 'zous, 'iü:pa ; / ' rouštikj, jii.žna.
Človeško telo: gu:t grlo', xarbet križ', ku.čta kolk', la.xet komolec', lo'ba.ja, mejx mehur', 'nousna 'lii.jkna nosnica', pe'ši:ca 'dlan', pu:op
'popek', 'pu.otplat 'stopalo', 'ši.jank 'vrat', te'lou 'truplo', 'vii:ixa\ ba'ru.se 'brki', g'li.it 'členek', 'lâ:mp 'trebuh', 'lii.mpli 'ledvice', z'nâ.ble 'ustnice'.
Družina: 'ba.bicaf o:ma, b'ra:t, dek'li:na, 'di.ęda, 'di:ekla, gosto'va:jnšak 'svat', x'Ia.pec, ' ma : čexa, 'ma: ti 'mama', 'ma.ti 'tašča', 'mouš, po'ba.r, 'poub'ra. t, 'si:n, 'sie.stra, s 'ne.xa, st'ri. ic, š'če:rka, te'ti.caf tie:ta, 'u:oča 'oče', 'u.oča 'ta:st', v 'nu:k, 'vii:ic 'materin brat', 'zie:t, 'žie.na; s'vouger 'svak'.
Narava, običaji, čas: 'a:dvent, b'reik, 'bu.ožič, 'ja.rek 'potok', 'ji:va, k'rouna 'venec', 'leIs 'gozd', m'la.ka, o'barf 'brv', 'pu.or 'mrtvaški oder', 'pu.ost, s'te:za 'pot', t'ra:vnik\ b'ri.itof, 'ca.jt 'vreme', 'fa.šank 'pust', 'fi.inkošti 'binkošti', 'fi. rma 'birma', 'to:tn'ka:mra 'mrtvašnica', t'rü.ga 'krsta'.
Navedenke
Mihaela Bregant, 1995: Severozahodni goričanski govori. Mag. delo. 325 str. Tine Logar, Jakob Rigler, 1990: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: MK. Fran Ramovš, 1924: HG II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. -- 1935: HG VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Zinka Zorko, 1988/89: Narečna podoba mariborskega predmestja. Jezik in slovstvo XXXIV/7-8. 170-178.
—	1992: Mariborski pogovorni jezik na stičišču treh narečnih baz. XXVIII, seminar sloven-
skega jezika literature in kulture.. Ljubljana. 43-55.
—	1993: Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih. Slavistična revija XLI/1.
193-207.
Jože Toporišič, 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. 535-543.
Literatura
Jože toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
—	1989: Obliko(slo)vna obremenitev slovenskih zvočnikov. Zbornik razprav iz slovan-
skega jezikoslovja. Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici. Ljubljana: SAZU.
—	1961: Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju. Dolenjski zbornik. Novo
mesto. 203-222.
—	1963: Zamenjava tonemske opozicije s kvantitetno v moščanskem govoru brežiškega
Posavja. Slavistična revija XIV/2. 206-209.
Summary
The Kremberg dialect is one of the western Slovenske Gorice dialects and, more generally speaking, belongs to the Pannonian dialectal group. Typical features include loss of tonemic oppositions and late lengthening of old shortened and short vowelsunder neo-acute, which resulted in different reflexes of these vowels under acute and circumflex or neo-acute, respectively. - The system of long stressed vowels includes: /:, ü:, u:, i.j, U.j, i:e, u:o, ę:, o:, ej, ou, ie:/e:, â:, a: and зг. I: developed from i under acute and from short i; ii: from u under acute and from short », u: from / under circumllex or acute and from short /; i:j from / under circumflex, ii:j from u under circumflex; i:e represents old jat under acute; u:o is from old p under acute, neoacute, or under retracted stress; ę: is a reflex of e under circumflex, f and a, smaller part of e under neo-acute and a; o: can be found in names and borrowed words; ej represents original jat under circumflex, ou is in place of o and ç under
circumflex; ie./e: represents old ę under acute, e under retracted stress, the majority of e and з under neo-acute, short д and з with stress from retraction; ä: is a reflex of a minor part of old a under acute, a: represents a under circumflex, short a and the majority of old a under acute. Non-stressed vowels are i, u, e, o, a and зг. Vowel reduction is minimal, mostly occurring next to sonorants. - The consonantal system includes sonorants I, m, /; n, j, j, v with a variant u and obstruents p, t, k, s, š, b, d, g, z, t š, f, c, x. Only in individual developments it differs from literary system, i.e., /'>/,-/> -u/-ja in stressed syllables, otherwise > -o; -m > -n; n' > J, v is [v], however, before a voiceless consonant and in the word final position it is /f/; consonant clusters ere- and žre-; rhinism; dn > gn; d, dl > kl, gl. - Neuter nouns retain their gender and neuter declension in singular only, but become feminine or masculine in dual and plural. Mass nouns preserve neuter. Dative andlocative sg. m. have ending -i, dat. and instr. du. of all genders have ending -oma. Adjectival definite form is used for indefiniteness as well. The dialect does not have pluperfect tense and adverbial participles. 1st pers. du. present ends in -ma; originally athematic verbs are thematic. - In the lexicon autochthonous Slovene farm terminology is preserved; noticeable are numerous German borrowings, mostly in terminology belonging to traditional crafts, cooking, dishes, clothing, to a lesser extent animals, plants and agriculture.