Štev. 6 Jugoslovanski Obrtnik, 15, junija 1921. Stran 43 za njegovo vsestransko in uspešno delova­ nje v prid zadruge, kar se soglasno odobri. Gospod načelnik se s toplimi beseda­ mi zahvali vsem udeležencem občnega zbora in zaključi ob 12. uri 10 minut opol­ dne občni zbor. Val. Accetto, načelnik. Prof. V. 0 razvoju ljudske umetnosti. (Dalje.) Ljudska umetnost je v mnogih sluča­ jih naravnost kulturno-zgodovinsko ogle­ dalo vsakega naroda, ker moremo sklepati iz motivov, ki jih je uporabljal pri okraše- nju svojega pohištva in drugih predmetov na njegove življenske razmere, na kultur­ no stopnjo in na njegov značaj. Najnavad- nejši motivi so vzeti iz njegovega vsakda­ njega življenja in iz pravljic in pripovedek, ki so se ohranile med narodom, V veliki meri so ti motivi izraz narodovega ver­ skega življenja in mišljenja. V mnogih se kaže njegova šegavost, pa tudi otožnost. Razumljivo je, da je narava, kakor na nje­ govo dušo in njegov značaji, vplivala tudi na ljudsko umetnost. Zelo se pozna na vseh teh predmetih vpliv cerkve. Poleg monogramov I. M. I. H. S. je domači vaški umetnik upodabljal tudi najvažnejše do­ godke iz življenja svetnikov, ki so mu bili najbolj znani. Zelo mnogobrojni so tudi erotični simboli, kakor srce itd. Cvetlice, ki živijo tudi v narodnem pesništvu, po­ sebno »nageljček«, še dandanes ponos kmetske deklice, najdemo neštetokrat upodobljene. Šegavost, pa tudi pobožnost našega naroda odsevata iz raznih napisov na vrčih, na pohištvu itd. Mnogokrat izra­ žajo ti izdelki praznovernost ljudstva in strah pred duhovi in raznimi bajnimi bitji. Zelo' pogostoma vidimo na zibeljkah, po­ steljah in drugih izdelkih vrezano ali nari­ sano znano znamenje proti mdri, ki bi naj varovalo lastnika teh stvari pred to muč­ no bajeslovno mučilko. Znano je, da živi med ljudstvom vera, po kateri je rdeča barva dobro obrambno sredstvo proti strahovom in duhovom. • Če primerjamo evropejske izdelke 'judske umetnosti med seboj, opazimo ne­ ko sorodnost umetniških motivov pri raz­ nih narodih. To sorodnost si lahko razlo­ žimo iz sledečih razlogov. Predvsem ne sTO em o pozabiti, da večina evropejskih narodov veže plemenska sorodnost, ki je nekoč družila vse narode arijskegi ple­ mena, Kakor 50 se ohranile mnogoštevilne besedne korenike v vseh jezikih arijskih narodov, ravno tako so se ohranili primi­ tivni, prastari umetniški motivi in nazori iz tiste prastare zgodovinske dobe, ko so bivali arijski narodi še skupaj in govorili en jezik. Nadaljnji vzrok te sorodnosti je vpliv grško-rimske kulture, ki se je razširila po vsi srednji in zahodni Evropi, dočim je prevladoval in prevladuje še dandanes v vzhodni Evropi in na Balkanu vzhodno­ rimska kultura, ki je prišla iz Carigrada. Še v mnogo večji meri se kaže pri vseh ljudsko-umetniških umotvorih vpliv vere in cerkve. Velikega pomena za iz­ enačenje ljudsko-umetniških motivov je bil tudi živahen, * tisočletja trajajoč promet med posameznimi evropejskimi narodi. Vkljub vsej sorodnosti in skupnosti kažejo vendar izdelki posameznih narodov in posameznih pokrajin svoje posebne zna­ čilnosti, ki so posledica življenskega na­ čina naroda in vpliva sosednjih pokrajin. Jugoslovanske dežele, posebno pa mala Slovenija, so stale, kakor smo to že večkrat poudarjali, dolga stoletja pod naj­ različnejšimi tujimi kulturnimi vplivi, ki se kažejo tudi na izdelkih domače slov. umet­ nosti, predvsem v slovenskih deželah in orientalski vpliv, se slov. dežele niso mog­ le znebiti nemško - alpskega in laškega vpliva. V sledečem hočemo govoriti o posa­ meznih panogah ljudske ali domače umet­ nosti, predvsem v slovenskih deželah in po možnosti določiti, kaj je domače, kaj tuje, oziroma kaj se je tekom časa v slov. kmet­ ski hiši udomačilo in postalo na ta način domače blago. Les, ki je služil in deloma še služi v ve­ liki meri kot stavbni material, je tudi naj- pripravnejša snov za izdelovanje ljudsko- umetno-obrtniških izdelkov, ker je pač skoraj povsod v večji ali manjši meri na razpolago in ker se za obdelovanje lesa potrebuje primeroma malo orodja. Še dan­ danes sta v mnogih revnih, gorskih krajih sekira in žaga edini orodji, ki ju rabi gor­ janec pri stavbi svdje hiše, pri čemer je se­ veda on sam stavbenik. Les je nadalje tu­ di še do današnjega dne najvažnejša snov domače industrije. Do najnovejše dobe je kmet tudi svoje pohištvo v veliki meri iz­ delal sam in ga tudi po svoje, na preprosti način okrasil. Polagoma so se nekateri po­ sebno izobrazili v izdelovanju in okrašenju pohištva in so prevzeli taka dela prvotno le v domači vasi, pozneje v bližnji okolici in slednjič so šli na potovanja kot potujo­ či umetniki. Posebno znani so bili tudi v naših krajih tirolski »Kistlerji«. Neizogib­ na posledica tega je bila, da imajo izdelki domače umetnosti toliko sofodnih in skup­ nih motivov širom obsežnih pokrajin in da lahko na primer govorimo o alpski, bal­ kanski i. t. d. ljudski umetnosti. Teh doma­ čih umetnikov vendar ne moremo imeno­ vati obrtnikov, ker so delali le od slučaja do slučaja, le v določenih letnih dobah in sicer prvotno vedno na domu naročnika, »na štero«, kjer jim je pomagal pri delu tudi domačin s svojo družino. Delali so na­ dalje prvotno le na naročilo in hodili so »na štero« delat, kadar je bilo treba izgotoviti balo za domačo hčerko. O obrtnikih govo­ rimo lahko šele takrat, ko so začeli izde­ lovati suho robo, kipe svetnikov i. t. d. na zalogo, ki so jo potem prodajali na prihod­ njem semnju, ali pa zalagali s svojimi iz­ delki prodajalce bližnjega mesta. Z domačo umetniško obrtjo v tem smislu se peča še vedno lepo število gorskih prebivalcev v Alpah, Krušnih gorah in drugod. Vsa dru­ žina od najstarejšega do najmlajšega člana se peča edino le s tem in nekatere vasi iz­ delajo na tisoče otroških igrač, kipov itd. V tem slučaju v resnici ne smemo več go­ voriti o domači umetnosti, ampak le še o domači obrti, ker izdelajo surovo obliko stroji in ker sloni vse na principu razdelit­ ve dela. K domačim obrtniškim izdelkom prištevamo tudi »suho« robo naših Ribni­ čanov, če tudi je ta ali ona žlica bolj ali manj umetno izrezljana. Vrnimo se k pohištvu in hočemo govo­ riti o načinu okrašen ja! Brez dvoma je po­ slikano kmetsko pohištvo novejšega datu­ ma (iz začetka 18. stol.) Mnogo starejše je z različnimi, manj ali bolj globokimi zare­ zanimi ornamenti okrašeno pohištvo. Naj- | starejša, ker najpreprostejša je gotovo ! vrezna, ali bolje vtisna tehnika (Ritztech- nik), pri kateri se les sploh ne izrež^, am­ pak z orodjem vtisne. Izrezna, tehnika je lahko dvojna, namreč ploščnata (Flach- technik) pri kateri so se takorekoč le mej­ ne črte ornamenta izrezale, dočim je plo­ skev ostala ohranjena, ali* pa polreliefom podobna izrezna ornamentika (Kerb- schnitt). Mnogokrat so vsi- trije načini za- rezne' ornamentike rta istem predmetu združeni. Podlaga teh ornamentalnih motivov je krog, oziroma sploh geometrilke črte. Razen tega so uporabljali pozneje v orna­ mentiki tudi monograme Jezus m Marija, začetne črke naročnika, letnice, cvetlice i, t. d. Geometriška ornamentika je na vsak način ko. najpreprostejša tiai najst-i- rejša. Poleg omenjenih načinov okrašenja je bila v navadi tudi t. zv, intarsia, t. j. iz- polnjenje zarez s slamo, s pečatnim, ali na­ vadnim voskom, kakor n. pr. na Kranjskem pri žličnih držalih, in pozneje z raznobarv­ nim lesom, Tuintam so izrezane ornamen­ te kratkomalo pobarvali, dokler niso sled­ njič z raznimi živimi barvami pobarvali Stran 44 Jugoslovanski Obrtnik, 15. junija 1921. Štev. 6 cele ploskve, a pri tem obdržali razdelitev ploskve v posamezna polja. Prejšnje stare motive, kakor tudi staro ploskovno razde­ litev so seveda pozneje izpodrinili motivi, ki so jim jih nudile vaške cerkve. Najbolj­ ši vzgled za to so nam naše živo pobarva­ ne skrinje, na katerih opazimo poleg raz­ nih oltarnih šopkov in stebrov na prednji ploskvi in stranskih ploskvah okrogle sli­ kane ornamente, kot ostanke stare zarez- ne tehnike. Z zareznimi ornamenti so vaški umet­ niki krasili posebno mize, ki so jim služile tudi za mesenje testa t. zv, »mentrge«, po­ stelje, skrinje, naslonjala pri klopeh, oma­ rice, vrata vzidanih omar in omaric i. t. d. Veliko večji pomen pa ima les, kot snov domače umetniške obrti, pri izdelo­ vanju manjših predmetov. Ravno z ozirom na les bi lahko imenovali domačo umet­ nost pastirsko umetnost. Pastirju je na paši les vedno na razpolago. Kot orodje mu je služil dobro nabrušen pipec, brez ka­ terega si ne moremo misliti niti šestletne­ ga pastirja. Na nekdanjih obširnih skupnih občinskih pašnikih, »gmajne« imenovanih, ali pa na planinah je ostajalo pastirju ved­ no dovolj prostega časa. Iskal si je dela, ki ga ni oviralo pri njegovem poslu, a mu ven­ dar preganjalo dolgčas. Vrezal si je palico in jo okrasil z izrezanjem lubia na določe­ nih mestih z krožnimi in Spiralnimi orna­ menti. To je bil začetek, pozneje je vrezal te ornamente že v les in izrezane črke po­ barval z okrasto zemljo, ki jo je našel v bližini, ali pa z rdečim sokom kakih jagod. Prvi posrečeni poskusi so mu dali pogum in ga vzpodbudili k težjim. Pod njegovim nožčem so polagoma nastajale lepo izrez­ ljane in z zareznimi ornamenti okrašene zavratnice za zvonce, s katerimi je obdaril svoje ljubljence med živino. Svojemu go­ spodarju, ki je prišel na planino kosit, je podaril osenjak za brusni kamen, svoji to­ varišici na planini je oskrbel kuhinjo z le­ senimi žlicami, žličnjaki in račdeli za sir in sirovo maslo, kakoršne uporabljajo še dart- danes na planinah. Slednjič se je lotil celo izrezljavanja majnih kipcev, pastirjev in ovac, ki jih je pripesel gospodarjevim otro­ kom za božične jaslice. Ob dolgih zimskih večerih je v dolini pri slabo brleči treski nadaljeval svojo umetnost, občudovan od sosedov. To občudovanje mu je naklonilo morda celo srce mlade predice. kateri je izrezljal mnogokrat z neizmernim potrplje­ njem prekrasno stolpičasto preslico, ali pa še mnogo umetnejšo preslično iglo. Poza­ bil tudi ni svoje gospodinje, kateri je izde­ lal, več aM manj okrašene »niške« t. j.( va­ ljasto leseno posodo, ki je služila raznim namenom, (Dalje prihodnjič.) Vajen'Ški domovi. Na obrtnem kongresu v Celju, ki se je vršil dne 9. novembra 1919, je bila glede vajeniških domov sprejeta na predlog rav­ natelja Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani sledeča resolucija: »V večjih mestih, kjer je obrt zelo razvita, priporočamo ustanovitev »vajeni­ ških domov«, kjer bi imeli vajenci v svo­ jem prostem času zavetje, zabavo, pouk in zavetje. V poštev pridejo vajenci, katerim mojstri radi prevelikega obrata ali družin­ skih razmer ne morejo preskrbeti stano­ vanja. K vzdrževanju »vajeniških domov« naj bi prispevali mojstri, sodelovalo naj bi pa tudi poverjeništvo za socialno skrb.« Ministrstvo za socialno politiko (Sre- dišnja inšpekcija rada) v Beogradu se je obrnilo radi ustanovitve vajeniških domov z dopisom broj 26718 z dne 5. maja 1921 na Obrtno nadzomištvo v Ljubljani, da mu poda izčrpne podatke, koliko vajeniških domov v Sloveniji že obstoja ter kje bi bila ustanovitev novih vajeniških domov po­ trebna, da bi zamoglo izdelati primeren načrt ter presojati o načinu državne pod­ pore. Pri Obrtnem nadzorništvu se je vršila 27. maja o ustanovitvi vajeniških domov v Sloveniji anketa, kjer je bilo sklenjeno, da je v področju ljubljanskega obrtnega nad- zorništva poleg vajeniškega doma v Ljub­ ljani nujno potrebna ustanovitev enakih vajeniških domov tudi v Št. Vidu nad Ljub­ ljano, Kranju, Kamniku, Tržiču, Vrhniki in Novem mestu. Glede ustanovitve pripravljalnih od­ borov za ustanovitev vajeniških domov je bil tozadeven dopis doposlan kompetent­ nim odborom obrtnih organizacij v ome­ njenih mestih. Nameščence vajencev v obrtnih in industrijskih podjetjih. Deželna vlada za Slovenijo, poverje­ ništvo za socialno skrb v Ljubljani, je od­ poslala vsem političnim okrajnim oblast- vom in mestnim magistratom v Sloveniji sledečo okrožnico: Nepravilno nameščanje vajencev je postalo po vojni vsled vedno naraščajočih zahtev kvalificiranega delavstva skoraj običajno. V tem dejstvu leži velika nevar­ nost, da se bodo vajenci, ki nimajo dovolj učne možnosti, predvsem dovolj sodelu­ jočih pomočnikov, ki so poleg mojstra po­ trebni vaditelji vajenca, obrta le slabo iz­ učili. t Ti vajenci bodo vsled nezadostnega izučenja v obrtu na eni strani težko dobili pomočniška mesta in tako pomnoževali brezposelno množico, na drugi strani pa povzročcvali propadanje samostojnega obrta, ali pa se bodo morale podeljevati obrtne pravice nezadostno kvalificiranim pomočnikom, s čimer se bo izpodkopaval ugled obrtništva. Krivda na teh nezdravih razmerah zadene skoraj v vseh slučajih obrtne za­ druge, ki ne ščitijo v zadostni meri zadruž­ nih predpisov. Zadružna pravila določajo število vajencev v posameznem obrato­ vanju. Teh določil se pa obrtniki ne drže in zaposlujejo po več vajencev brez po­ močnikov ali enega pomočnika in celo do deset vajencev ali drugače v očitnem ne­ soglasju z zadružnimi predpisi, ne da bi posegla zadruga vmes in napravila konec takim razmeram. Posebno veliko se greši v tem oziru tam, kjer ne vodijo obrtne zadruge ne za­ pisnika vajencev ne pomočnikov niti ne potrjuje načelstvo sklenjenih pogodb med zadružnim članom in očetom ali varuhom vajenca. Da se uspešno zajezi dosedanje čez­ merno nameščenje vajehcev, naroča' po­ verjeništvo za socialno skrbstvo naslovnim oblastvom, da opomnijo zadruge na njih dolžnosti, da poslujejo točno, kakor pred­ pisujejo zadružna pravila in obrtni red, zlasti, da se ne prekorači dovoljeno števi­ lo vajencev. Obrtne oblasti naj tozadevno delova­ nje obrtnih zadrug, oziroma njih načelni­ kov strogo nadzorujejo in v slučaju nerod­ nosti proti njim postopajo v smislu dolo­ čila §. 127, odst. 6. obrtnega reda. Nesrečna carinska politika. Dne 10. maja so poslanci dr, Gosar, Gostinčar in tovariši vložili na ministra fi­ nanc kot predsednika gospodarskega sveta, dalije na ministra za poljedelstvo in so­ cialno politiko sledečo, interpelacijo: »Naša carinska politika pomeni na­ sproti neposedujočim delavnim slojem naj­ večjo socialno krivico. Namesto da bi država iskala sredstev za kritje svojih po­ trebščin tam, (kjer se je med vojno in po povratu nagromadMo ogromno premože­ nje, ki denaša svojim lastnikom na škodo delavnih slojev v obliki obresti dividende, trgovskega dobička itd. vedno nove do­ hodke, nalaga potom carine na najvaž­ nejše življenske potrebščine revnim slo­ jem kruta bremena, ki silijo in tlačijo de­ lavno ljudstvo v vedno obupnejši položaj. Drugod po svetu; pojenjuje draginja in po­ ložaj širokih mas se bojša, pri nas pa po­ stajajo ravno vsled naše napačne in kri­ vične carinske politike razmere vedno bolj