Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 42.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
15. oktobra 1922.Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Naša strahovlada v krizi.
Dugo je vrelo na vse strani i ednok je itak nastanola razpaka na velkom kotli Pašič - Pribičevičove vlade, v šterom je ta kühala vsa vrastva za sebe, da bi se samo čim duže obdržala na površji. Dve leti je že, kak je vladala pri nas krivica, kak je bio vsakšemi natekjeni meč za šinjek. Dugivi dve leti smo ječali pod biči g. Pribičeviča policaj-demokratskoga ministra, šteri je šteo biti sam najvekši gospod i sodnik 13 miljonov Jugoslovenov. Kak se vidi, zdaj je pa prišeo čas, da se začnejo premetavati ministerski stoci i ministri bodo tak nevoli leteli iz te visočine stocov med svoje zaničevane zemlane.
Eden mesec je od toga, kak je bio v Zagrebi kongres intelektualcov, (vučenih) šteri je prav i močno vdaro po glavi našo že itak betežno vlado, da se joj je zavr-telo. Sem so najmre prišli tüdi gospodje od vlade, da vidijo, ka Želej horvacko lüdstvo, horvaški düševni delavci i uradniki, Prišeo je sam vodja demokratske stranke Davidovič. Na tom kongresi se je sklenilo, da se mora naša ustava predrü-gačiti, ar je ték onemogočen vsakši né-predek i sporazum Jugoslovanov. Zahtevala se je Popolna- revizija ustave. To je naša stranka vsikdar štela i želela. To pa pomeni konec demokrátskoj-radf-kalnoj vladi. Da je hodo na te kongres sam Davidovič, njemi je to njegov strankami brat Pribičevič hüdo zamero, tak je prišlo v demokratskoj stranki do kreganja in do razcepa. Naši Slovenski demokratje, najbole pa g. Kukovec, so pa zmešani, krv njim je vdarila v glavo od straha, da morajo püstiti svoja masna mesta. Za vse lovijo, da bi samo prišli kama vö iz te nevole. Zato hodi Kukovec, bogati celjski fiškališ med naše Evangeličance, ár ga:Štajarci več neščo poslüšati.
Pred kratkim se je pa vršo veliki radikali shod v Sombori, v Vojvodini, i
na šteroga so prišli triji ministri iz Belgrada. Tü se je pa jasno pokazalo, ka je lüdstvo ne zadovolno s zdajšnjov vladov. Tüdi tű se je zahtevala revizija ustave, zahtevala se je autonomija za posamezne pokrajine. Radikali želejo se rešiti od demokratov i tem pravijo i jim v oči mečejo, da so ravno tej krivi, da nemro priti do sporazumljenja na ednoj strani med Srbi i drügoj med Horvati i Šlo veči. Tak sta si tevi dve stranki močno segnole v lase i krivitá edna drügo rieuspehov. Vse to samo kaže, kak so tej ljüdje delali dozdáj, noj jim je bilo za sküpno delo za dobrobit državlanov, nego je gledao samo vsakši za sebe. Zató nam je pa delila naša Vlada takše dobre blagoslove.
Srbi so sprevidili, da brez Horvatov i Slovencov nemrejo delati. Nastopo je med Srbi mož, šteri zna presoditi položaj, šteri je že dugo gučao, da bo pri nas samo te dobro, da dobijo autonomijo Horvatje i Slovenci i te pameten mož je znan! Srb, Stojan Protič. On jé zdaj nastopo i dela pot, po šteroj bi se približali Vsi Jugoslovani: Srbi, Slovenci, Horvatje  Bulgarija. To pot zasledüjejo vsi trezno mišliči Srbi i idejo za Protičom.
Vse kaže, da se vláda dugo v toj formi kak zdaj ne bo mogla vzdržati. Ne zaman ne pravijo, ka se ustavla s silov i vse njéno delo bo šlo skoro v nič. Vse je že sito dnešnjega reži ma, zato že vsakši komaj čaka, da bi že ednok konec bio tém razmeram pri nas. Čüje se, da sam krao šče, da bi se vláda spremenila. Koalicija radikalov i demokratov se je izkazala za nesposobno za delo, kaj ti spravila nas je v jako neprijeten notranje političen i gospodarski položaj. Te čas je pri nas vse nazadüvalo, le ogromna dača se je povikšavala i drágoča je rasla od dneva do dneva.
Vse pa kaže, da spadne stalno ta vlada. V Belgradi se vršijo razne ministrske konference i seje klubov. Govori se že o bodočoj vladi.. Vse je pa itak ešče ne jasno i se nikaj ne ve, što pride na vlado. Gotovo je, da je vsakši Človek, šteri bolje pogleda naše tužne razmere, za novo vlado, štera bo več pazljivost! obračala na vse državlane. To nam je pelda, z štere smo se lehko navčili dosta vsi i najbole edno, štero mora vsakša jugoslovenske Vlada upoštevati, da smo v toj državi vsi eno-kopravni, vsi Srbi, Hrvati i Slovenci. Ni edni ne smejo gospodüvati drügim, ar je inači nesporazum, Šteri je lehko usoden za nas.. Ednim i drügim autonomijo pa bomo živeli v najvekšem zadovoljstvo
Polomija socialni demokratov.
En čas se je čülo, ka bodo volitve v ob -lašte zbornice (prle vármegyövski gjüleš), zato so pa začeli Prekmurje obiskavati kortešje vsej mogöči strank. Pri tom kortešerao]! je doživo liberalnidemokrat in eksminister dr. Kukovec v Tešanovcih svojega bridkoga kozla, tjeden dni sledkar pa še vekšega socijalno- demokraton! poslanec Kisovar in njegov" prfganjač omali ■ Miška iz Dokležovja na shodi v Beltincih.
Da so Socialni- demokratje vüri nasprotna politična stranka, to zna že vsaka vrana. Verno poiődelavsko lüdstvo, brezi šteroga niedna stranka nemre obstati dugo, njim nebi šlo v mreže, či bi odkrilo povedali što ső pa ka ščejo. Zato se pa tej gospodje oblečejo v ovčinjo kože i se tak približavlejo našemi lüdstvi. Poslanec Kisovar je tudi v Dokležovji najprle pravd, da nešče politike pa nešče nikomi vere bantüvati, nego kda je dobo že Dokležance za svoje prazne oblübe, te je nastavo-nekšo .Kmetsko delavsko zvezo," štere prva regula se etak glaši: .Kmetsko- delavska zveza" je politična organizacija (drüštvo) . .. Delu na programa in V okviru »Jugoslovanske socialno demokratične stránke." Ovo, prva laž sodruga. (elvtárša) Kisovarja.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše: Bejek Štefan, Krog.
Ne smem tudi pozabiti, da smo tam najšli brš pri župani, eno jako debelo vrsto sliv i pravili so nam da so to Angleške slive. Sem prava,-da bi imel škatlice, bi en par tej debeli pelao domo, da bi je doma tüdi vidli. Župan pa nato pravi: e kaj boš brate, ti splesnivijo, jas vam pripraviti! všakemu en zavitek sühi sliv, da te jih domo na ogled pelali. Pa res za malo časa so bile že slive pripravljene, pa da seje župan peljo tüdi znami, je. slive pripeljo v Valjevo, tam vgostilni pred vsakoga gosta postavo en zavitek sühi sliv. Nato smo se njemi zahvalili i prisedel je k nam župan; tüdi zgoraj omenjeni dühovnik, pa smo si začeli živo razgovarjali.
Slovenci smo pripovidavali, glejte kelko živi dokazov smo palik nabrali v Valjevi in okolici, da so Srbi nej tak čarni lüdje, kak so je nemški in madjarski hujskači malali, nego Čisto nasprotno prav gostoljubni i darežüvi.
Moremo pa znati, Či ravno je v našoj državi nej vse tak kak si želejmo, pa mogoče še ka gda bo. Kakše poslance si izvclimo, takšo vlado imamo, v tom tali se moremo organizerati i včiti, da bomo znali dobre poslance voliti, kak je to naša Usoda, kak je tüdi Srbski kmetov, ovak so nam pa Srbski kmeti nikaj nej krivi, nego dužni smé jim ešče hvaležni biti, ar so se bojüvali za nas i nam tak pomogli zdrüženje i slobodo spraviti.
Za tem smo bili poznani v hotel Sekolič k sküpnoj večerji, gde je bilo znami tüdi nekaj Srbski kmetov i smo se pogovarjali da se bojimo, či Srbski kmeti gda pridejo k nam v Slovenijo zagoste, či bije mi nebi znali tak dostoj-no pogostili kak oni nas. Nato smo dobili zapovedano, da zajtra ob šestih, kak se mi vidi, moremo biti na kolodvori, da se odpelamo nazaj prej v sredino gornje Srbije skoz, Lazarevac, in Arangjelovac, v Topolo, v domovino Kraljeve rodovine Karadjórdjevičov vsredi tak zvane Štimati!] e, gde smo vidli pokojnoga Petra Kralja hišo, in na preci visikom bregi poleg velko lej-po grobnico, gde počiva njegovo telo.
Odišli smo spat,- zajtra nas je pa dosta Srbski kmetov i gospode sprevajalo na kolodvor, gde sam dao hotelir Sekoličovörni sini dve raz-glédnlci naj je da napošto, ar mije bil že prek-ratki čas, sin je pa pokazao Oči, ki je prišo za-menov i mi pravi t prijatel pa nimate dobri znamk na razglednieah, na eni mate preveč na drügoj pa premalo znamk, (Štemplnov) sem pravo, prosim sprejmite drobiž, da küpite znamko i dajte razglednice na pošto. Hotelir pa pravi, nej nej le srante, tegá širnoga drobiža mi nimamo, jas že imam dovol znamk p'ri sebi, bom že svoje prilepil zraven in potrebno okrenü, beg vas živi in zbögom, Jakomotiva je zafüčkala in vlak je šo znami eni Živijo drügi Zbogom kričali, zastave in klobuki pa vpuzdrave plahotali dokeč smo se vidli, potom začeli premišlavati, ar je bilo lepo toplo mlado jutro, nam je lepa rodovitna okolica oči) vlejkla, da smo dugo gledali vö nad okna,
14. Septembra proti poldnevi smo se skoz Lajkovaca pripelali v Lazárevac, in prebivalci tega mesta so nam na kolodvori obed pripravili.
2
NOVINE
15. oktobra 1922
Tüdi v Beltince je prišeo g. södrug s svojov medenov mastjov. Pravo je, da ga je Vlada poslala k nam pitat, či bi što meo kakše pritožbe zavolo agrarne reforme. Nam se jako Čüdno vidi, da je denešnja Vlada sami masni miljonarov ravno soeialnega demokrata poslala k nam. Dvoje je najmre mogoče: ali je g. so-drug prijateo miljonarov, ár bi ga ovači nej vö poslali, ali se nam je pa debelo skresao.
šteo je zdaj obprvim govoriti od agrarne referme, znajšo, da naše lüdstvo s ten najležej dobi. Da se varaški šnajder razmi na agrarno reformo telko kak mačka na kolendre,je pokazao g. sodrug * svojim govorom. Vso težo govora je položo v svej kričečl glas i svojo močno pesnico, s šterov je nesmilene bio po šteli. Ste! g. góstilničarja Huberja je že pol vöre čita oblast i-ravnanje secialnoga demokrata, zato bi vam on najbole znao povedati, kak bi se sam godilo, či bi se edne lepe jütro zbüdüi v socialistične) državi. V svojoj navdüšenost! za ta-lanje zemle je g. sodrug prišeo tak daleč, da njemi je ednok celo vujšlo: »Vse, ka je več od deset plügov, se mora talati." Svojega pravoga namena pa je tüdi z agrarnov reformov nej mogeo zakriti. Večkrat je zablodo na svojo „zvezo" pa na blaženstvo socialne demokracije. Cela stvar je postanola na zadnje smeha vredna.
Po govori sodruga Kisovarja se je oglaso k reči eden domači mladenec. G. predsednik shoda, Jóžef Škafar njemi je dovolo. V kratki in jedrnati rečáj nam je odkrio nsmen g. poslanca. Dokázaó je tüdi,'ka je socialna demokracija veri 1 verskoj šoli sovražna in nam razložo krščansko stališče gledoč na agrarno reformo. Jedro te razlage so btie reči Sv. Pavla apoštola: .Sto ne dela, naj ne jel" Rečam domačega mladenea je lüdstvo z veseljomjpritrijavalo.
V razgovor z njim se je spüsto tüdi g. poslance, pa se je samo sam sebe osmejšo. Vse en čas je pravo, da je vera postransko reč (peto kola) pali, da je vera potrebna. — Tüdi je pravo, ka politika ne spada pred vero, ali ka. vera nema s politikov nikaj zaopraviti. Gda smg ga pa pitali, naj nam pove, ka je vera pa ka politika, nam je ne ednoga in nej drügoga znao povedati. Borme, gučati nekaj, od česa nikak siti raeglenóga dunsta nema, je skrajno žalostno. Še žalostnejše, da eden poslance nove povedati, ka je politika. Prosili smo ga, naj nam pove 6. in 7. pitajo socijalno domokra-tičnoga programa pa je bio tiho liki bi zaaejmo. Kda smo njemi povedali, da sta ravno tevi dve piknji napelani! proti sv. materi Cerkvi i proti veronavuk! v šoli, se je čemerio, da zakaj za to vse Znamo. Na zadnje nam je še povedao, da} tüdi on moli Boga, či je Sit, ovači pa nej. Nikak iz vnožine pove: „Da ti je žalodee Bog." Pri toj opazki je vse počilo v smeh. G. sedrug je šče ednok probao s svojim glasom prekričati vse, nego zaman, laž na njegovoj .strani in istina na lüdstva strani je bila tak očivesne, da §je istine nikši glas nej mogeo prekričati.
Da bi celoj komediji konec bio, je predložo naš mladenec sledečo rcsolueijo (žele).
1. Ar je »Slovenska lüdska stranka" stranka, Štera zagovarjo tüdi v politiki krščanske navuke, zato njoj prekmursko lüdstvo vöpove popuno zavüpanje.
2. Vsi krščanski politiki naj delajo na tom, da ostane v šoli veronavuk in naj skrbijo, da se te zaistino tüdi vči.
3) Izvršile naj se pravična agrarna reforma, da se omogočl siromakom človeka dos-tojno živlenje. Što pa ne dele, naj tüdi ne jel Trotov ne trpi ni O.
4. Naj se vpela v politiko krščanski düh i krščanski pravičnost. Doli s politikov sebičnosti i profite!	,
Te žele je lüdstvo vse do zadnjega z veseljom sprijalo. Nato je lüstvo z glasnim : ,,Ži-vela krščanski politika! Živel dr. Korošec!" razišlo.
Ne veselimo se preveč pólomije sedruga Kisovar« in Miško iz Dokležovja, nego veseli nas zmaga istine nad lažjov. Njidva lübimo, nikak pa nej zablod, štere ščeta širiti, zato želeno, da odstopita od svoje poti in postaneta dobriva krščenika, nej samo z rečjov,(nego tüdi v političnom deli. Kelko bota se pa mešala s svojov zablodov v javnost, telko bomo vsikdar proti njima delali i branili Kristušovo čredo.
Neki železnički policajski komisar, ki je svoj šator postavo na kolodvori v D. Lendavi, že par tjednov drži v najhüjšem terori celo dolnjelendavsko okolico. Z najvekšim grobijanstvom, z revolverom i batinanjem (Pribičevičev sistem) šče te düševni revček zabiti Prekmurcom v glavo Jugoslovansko idejo i polübiti ž njimi novo domovino.
Jaj onomi potniki, ki pride njemi slučajno v roke. Kaj te policijski komisar dela, za to ne najdemo primernoga izraža. Nevemo, ali nam naša policajdemokratska Vlada iz same dobrote pošilja te dobre ptiče sem .v Prekmurje, ki si sami delajo paragraf«, po šteri nastopajo, delajo škandal, puntajo ljüdstvo, štero je dosegamao bilo mirno i zadovoljno.
Dolnjelendavski železniški komisar ne püsti ljüdstvo potüvati iz D. Lendave v Čakovec ali Varaždin, či glih karajo izkaznice, s šterimi se legitimlrajo.Navedetno samo iz mnogih par sluča-jov.Dne 2. okt. sta šteli potüvati dve slüžečki dekli v Zagreb, ar tam slüžila i bile sta na dopusti. Komisar njima pregledne izkaznice, slüžečko knižice, vse je bilo pravilno, a itak jivi dobro tam pred mnogimi ljüdmi naruli „Vidve sta k ..., ne bota šli v Zagreb, hajd v zapor. Za, zapor je pa predelane čakaonica II. razreda. Tü je preišče še posebej i pregleda kuke. Nega nič
nevarnoga. Toda nesmete potüvati, vlak odide, njivi ostaneta v Lendavi. Pripomniti še moremo da sta plačali-400 K. za voz, na šterom sta se pripelali od niket iz Turniške fare. To je samo en slučaj. Znali bi jih navcdeti dosta. Dijaki, ki je prišeo iz Zagreba, se revolverom grozio. Dne 8. okt. večer okoli 12 vüre je gono celo trume ljüdi, nevemo, kaj so zagrešili, proti Dugojvesi, tam drüge pošteni ljüdi', ki so njim šli proti z revolverom gorstavi i se njim grozi, da je spostrela.Naslednje dugoveikoga podžupana dobro splüska na poti i potem je razpüsti, pitati se more Človik, ali smo mi zaistino v , slobodnoj Jugoslaviji, ali pa kjer v Afriki, ar kaj takšega se samo tam more goditi, indri ne. Zdaj smo prej v slobodnoj Jugoslaviji. To je nešternim ljüdem tüdi Sloboda, da po edinoj železnici, štera veže Prekmurje z ostalov Jugoslavijov, niti nesmemo potüvati brez izkaznic? Čemi te izkaznice ? Pa če je treba, oblast to naj naznani ljüdstvi, da bo znalo i se ne bo po nepotrebno« molestira^. A dozdáj smo to ne Slišali 1 Človek iz D. Lendave ne more potüvati v Čakovec ali Varaždin brez izkaznice. Da že po lastnoj domovini nesmemo mirno potüvati, to je že za istino žalostno. Oblast pa naj takše komisare pošlje na mesto, kama spadajo.
Uradna naznanila.
Licencovanje in premovanje plemenskih bikov, ki se letos zavoljo nepremostljivih ovir ne moglo vršiti, je odloženo na prihodnje sprotoletje. Za premije za lepe i dobre bike je že na razpolago lepo število daril, ki bodo razdeljena pri licencovanji. (Okr. glav. štev. 720).
Invalidi, ki so bili že nadpregledani, pa še ne dobivajo pokojnine, naj se zglasijo najpozneje do 1. novembra t. l. v pisarni poverjeništva organizacije vojnih invalidov v M. Soboti, Stara ulica št. 332. ali pa podrüžnici v Beltincih, trafika Rešek. Na poznejše prijave se ne bo
oziralo. Seboj naj prinese vsaki knjižni izpisek in invalidsko uverenje.
  Vsi vojni invalidi in vdove, ki prosijo kakšo podporo v penezaj ali blagi, morajo prošnje predložiti pri invalidskoj organizaciji v Murski Soboti ali v Beltincih, ar drügače se v Ljubljani ne ozirajo na nje in jih pošljejo organizaciji nazaj, če je dotični organiziran. Da ne bo nepotrebnih potov i stroškov, naj se vsak invalid ali vdova organizira, ar drügače nika ne dosegne. — Poverjeništvo organizacije vojnih invalidov v M. Soboti.
Gda smo prišli je prebivalce naš govornik poz-pravö, aato so tamkajšnl gimaazijski profesor držali preci dugi govor, aato nam je pa Srbska mladina popevala tak navdüšeno pesmi, da nas je prav razveselila, pa poleg Srbski sé nam tüdi nekaj Slovenski pesad popevali, nato je slédé obed pa gda smo se zvekšega okrepčall, je lokomotiva za füčkala ia mogli smo iti in Sesti gor vküpeje, da bi se peljali naprej, in tej prebivalci so znali da'premalo časa pri njih ostanemo, so bili tak navdüšeno genjeni, ka so se že med obedom jokali, gda smo se pa pri stoli zdignoli in bežali gor na vagone, ar smo ne meli časa duže jesti, so pa jaboka in grozdje vse z stola spobralo pa nam jaboka v žepe, grozdje vroke zrivali, da smovkupejih na dale jeli, tak sne se med Živijo klici odpelali, in zastave In klobuki pali plahotali dokeč smo se vidli, in palik začeli premišlavati priprosto in dobro Srbsko düšo.
Med prijetnim premišlavanjom in pogovori nam je čas poteko pa smo se pripeljali v mesto Arangjelovac. Vlak je postal, šli smo dol, dečki in dekle so nam prinesli pušlece, štere smo s vsem spoštüvanjom vzeli od Srbske mladine, smo je skrbno varvall je predgali in je popold-
ne ponücali za okinčane Peter Kraljevega groba, poleg velkoga venca, ki smoga naročili ia dobili iz Beograda.
Kmalo popoldnevi smo sedli gor na kočije in na vozove, ar so naimre zdaj potni tovarši tüdi k na* prišli, od Vzhodne strani, ki so se iz Belgrada pelali po Donavi del, zdaj nas je bilé vseh vküp 83, ar tak je bilo določeno, da bomo šli sküpno gori v Topolo, da v grobnici poéastimo našega pokojnoga Kralja svetovne vojne mantrnika. Tak smo se pelali na vözeti okoli štiri vöre daleč sploj gori v breg, in malo pred rnrakorn smo bili gor pri grobnici, dva tam bivajošiva duhovnika sta se nam predstavila, in mi tüdi njima, med pogovori sta nam tüdi vse zaameaitosti rastolmaé Há.
Mesto Topola in Karadjorjevičeva grobnica.
Topolove notranjost! vam ne morem opisati, ka sam je Od znotraj nej meo časa poglednoti pač pa Peter Kraljevo hižo in grobnico. Grobnica preci velka in jako lejpa cerkev, ia je gor na visikom bregi, ar kak smo se drügi den na severnoj strani, skoro pol dneva peljali po železnici in smo jo sploj vidli, zidana je pa z lejpoga sivoga Srbskoga mramora, je svetla stena
kak da pi polatejrana bila, na strehl na sredi pa ma lepo primerno velko kupőlo.
Gda smo bili že vsi zbrani, se nas dühovnik} Sprevajali v cerkev, so nam »zkazali grobe petom smo opravili pokojnomi Kralji Petri po-častne govore, položili venec, in šopke, cvetlic, eden naš Slovenski tovarišov jé tüdi žložo lepo deklaracijo, i je na grobi gor prečteo, gda smo se poslovili sd groba in cerkvi, je bila že kmica in eni ali skoro vsi potni tivariši so sedali na kočija in kolica, da bi se peljali nazaj, trije smo pa šli, kabi ešče radi vidli pokojnoga Peter Kralja hišo, ki je, mislim, pol kilomelra na vzhodni stran cerkvi dale dol pri mesti Topoli, bežali smo dol, smo jo od kraja do konca vse s Pregledali, hiža je vtegnjena od zahoda na vzhod ma obliko širokóga in kratkoga marofa, sobe so preci čiste, neštere še poslikane (zmalane) samo Zadnja soba zapüščena, níšče ne prebiva v njej, pa dobro bi jo bilo kmečkoga Kralja hižo za špomin ohraniti.
DaIe.
Podpirajte »Novine!"
15. oktobra 1922.
NOVINE
3
Glasi.
Slovenska Krajina.
Murski Sobota. (Pretepi na dnevnom redi.) V zadnjoj številki smo pisali, da je vučiteo Čuček zbio malo preveč šolara Obal Tomaža. Zdaj palik dijak Franz Haj-nal bio bil od vučitelja Hočevara. 1 ka je bio zrok ? Samo to, da se dijak poklono enomi gospod! „Bog živi". Pitamo g. šolskoga nadzornika ali je to prav i se sme za toga voljo dijak biti, či se po krščanskom poklon!? Tak so govorili g. višji nadzornik Gangl na vučiteljsko]* konferenci? Od toga g. Hočevara smo pa že itak mnogo škandalov Slišali', zakaj se enkrat že nepre-mesti kama inan,te ravnoč Prekmurje more pobirati gor vsake smeti?
Širitelom! Prosimo Vas, dragi Širitelje, Poberite té mesec oktober vküp podporo na Marijin List. Do konca toga meseca naj vsaki pošlje notri podporo. Zdaj damo v štamp, kak smo že naznanili, življenje sv. Martina, štero dobite za M. List, ar sta se i štamp i posta strašno podrag-šala, prosimo obilno podpore, ka mo znali shajati. Od sirot nikaj ne prosimo. — Uredništvo.
Zdajšnje preseljevanje v Ameriko. Jugoslovenski odsek javlja iz New Yorka, da se zdaj dosta v vekšem redi vrši preseljevanje nego lani. Jugoslovenska mesečna količina potnikov (to je keliko potnikov je lehko šlo v ednom meseci) je lansko leto že v prvom tjedni meseca bila dosežena, tak so nešterni morali iti nazaj iz New-Yorka i meli pri tom velike izgübe. Letos je to inači. Letos je jako dobro organizirane, zato ar se ne da več Potnih listov, kak ravno lehko ide eden mesec iz Jugoslavije y Zdrüžene Države. Mesečna količina lüdi znaša za Jugoslavijo 1.285 o-seb; telko izseljencov lehko ide od nas v Ameriko na meseca Letos se je zgodilo, da niti toliko lüdi ne šlo, na, meseo v . Ameriko. Tüdi v Italiji je menje lüdi Što kak sme iti mesečno. Iz drügih, držav jé pa dovoljeno število bilo izpunjeno.
Spor med Češkoslovaškov i Poljskov. Komaj je potihno spor med Češkoslovaško i Poljsko zaradi jako bogatij vog-lenikov (šteinkol) v Šleziji, je ostao še drügi spor med tema dvema slovanskima držávama. Ide se namreč za slovaški (totski) kraj Javorin, šteri je v bregovlj Tátre. To je nekdaj bilo neutralne žena za Madjarsko i Poljsko, zdaj pa, da je Slovaške pripadla češkoj, Čehi zahtevajo to za sebe,.ker ma za nje tüdi pomen. Veže namreč Češko i Slovaško z železnicov. Kraj je pa tüdi romántično lepi, šteri vabi mnogo tüjcov k sebi. Za Poljske pa nima ravno velkoga pomena. Obe državi sta se pa jako potegüvali za te kraj, zato jé razmejitvena komisija prisodila Poljskoj. Čehi pa ščejo braniti svojo zemlo iti slovaško pravico do toga, pa nešče postati na to. Zajo je ministersei predsednik Češke, g. Beneš ostro nastopo proti razmejitveni komisiji i njenomi deli. Tüdi Češko narodno Veče zahteva od vlade, da nastopi s vsov odločnostjov proti tomi deli. Tak si stojita pa našivi bratski-vi, slovanska deželi edna proti drügoj, namesto, da bi se poravnale Setnivi med sebov i tak ohránile i podpirale vseslovari-sko zajemnost i bratsko ljübezen. Vőpamo pa, da se to mirnim potom zgodi itak, da se poravna te novonastali spor.
Horvaški reformisti proti katoličanstvi. Na Horvackom so tak zvani reformisti, šteri so organizirali hrvaško narodno cerkev, to je so se odločili od rim. kat vöre. Tü so pa največ delali pobegli horvacki popi. Ti zdaj zahtevajo od naše beograjske vlade, da naj vlada prekine diplomatske odnošaje z Rimom i naj natira papežovoga nuncija iz Beograda. Zahtevajo tüdi od vlade, da se konkordat ne sme zaklüčiti brez horvaške nar. cerkvi. V tretjem
zahtevajo, da se naj Beograd nikdar ne ukloni zahtevam katoličanov. Izmislili so tüdi razne stvari od dr. Kor°šea i tüdi njega napadajo. Tak bi torej zato ta mala Četica reformistov radu diktirala miljonom našega katoličanskoga lüdstva. Njo naj bi poslüšala beograjsko vláda, njoj naj bi vse ugodila, le katoličani naj se za postavlajo i se njim kršijo njüve pravice. Samo kak se vidi, ne de šlo pobeglim popom na Horvackom, ker se lüdstvo ne da napelati na njüv lanc, tak tüdi te žele i zahteve odnese prvi močen sever »Šče to jesen.
Svet.
Törski plen. Poroča se, da so Törki zaplenili v vojni z Grki, od kar drži boj: 96 generalov i višjij časnikov, 3000 časnikov (oficirov), več kak 40000 podčasnikov i vojakov 234 teškij i 420 poljskij topov, 1300 strojnij pušk, 8 tank, 1500 tovornij automobilov, 700 kol, 26 aeroplanov i nekaj milijonov patronov.
Podgani zapüstile rudnik. Zgodilo se je v Ameriki, kda so tam rudarje štrajkali. 25000 lačnij podgani je zapüstim püste lüknje i včinolo mnogo kvara po celoj okolici. Opustošile so vrtove, oropale kokošnja gnjezda pa spogrizle več dece. Oborožene čete . štrajkajočih rudarov je moralo pobijati to nesnago, šteta se je prle hranila odpadki, ka so rudarji spopüstili, kda
so pa tej štrajkali pa nej bilo več hrane po rudnikaj, zato so morale iti na svetlo po živeži. Vrnile so se pa, kda so se rudarji vrnoli na svoja mesta.
Domača i svetovna politika.
V Belgradi se zdaj bije luti boj med radikali i demokrati. Dne 11. okt. sta meli obe stranki tak radikalna, kak demokratska sejo svojih glavnih odborov. V demokratskoj stranki je prišlo najmre do razcepa. Ena struja podpira Davidoviča, šteri je za revizijo ustave i za spor razum z Hrvati i Slovenci, ta drüga se jemle za Pribičevičove politiko. Odločilni boj med tema dvema strujama mora spadnoti na seji glavnoga odbora demokratske stranke. Na to sejo je prišlo prvi den. okoli 20 poslancov i mnogo članov glavnoga odbora. Od Slovencev so prišli tüdi dr. Žerjav i dr. Kukovec, šteri je pa bio jako potrti. Teva sta pristaša Pribičvlča, ajeva še nadalje želeta režim pollcajdemokratov tak ravnoč dr. Novak iz Medjimurja, ki je povdarjao v svojem govori na seji, da v Mcdjmurji i Prekmurji se more voditi politika močne roke, zato se prej ne smé ebsodifi politika Pribičeviča, temveč treba delovati na to, da pridejo takši ljüdje na me-rodajna mesta. G. Novak, mi smo pa že siti do grla takši ljüdi, kak ste Vi i Pribičevič, iz policaj-demokratskoga reži ma nam je že zadosta bilo! Ne'želejmo si več takši ljüdi kak so razni policaj komisarje, ki vedno nadlegujejo mimo ljüdstvo i se nam protijo z revolverami, ki pravijo, da so oni bogovje v Prekmurji i Medjimurji, njim ne more níšče nikaj, da lehko delajo, kaj hočejo.
Gospodarstvo.
Zimska grahorka — najfalejša, najranejša krma.
Krme smo pripovali za voljo velke süše letos cilo malo i našim živinorejcom bo trbelo že zdaj misliti, kak do mogoči svojo živino prehraniti na sprotoletje. Najranejša krma, ki se kosi na sprotoletje i kak zelena krma lehko davle živini je zimska grašča ali grahorka.
Zimske grahorko lehko Sejamo te, gda drügo silje najboljše je med žito pa tüdi med pšenico i ječmen. Za toga?' voljo se pomeša seme özimne grahorke z semenom žita, pšenice ali ječmena v razmerje da ^zememo za en frtao plüga 20 kg. grahorkovógá semena i 5 kg. žita alí toliko pšenice ali ječmena. Kosi se lehko najprle grahorka, štera ' je zmešana z žitom, zatém ona z ječmenom i naslednje ona, štera je pomešana z pše.nicov..*' *
V količkaj ugodnoj sprotoletji.,'nam dá ta grahorka pomešana z žitom že v začetki aprila košnjo, to je 2—3 tjédne prle, kak štera šteč detelca. Ta zmešanica je izvrstna krma za krave, jünce i konje. Samo mojramo v začetki cilo previdni .biti. Dokeč je naimre ešče mlada, je preveč močna i se more zato začetkoma zmešati na polovico s slamov,, potem njoj mešamo vedno menje slame tak, da po 2—3 tjedne se lehko polaga živini že sama graoka brez slame. Poleg takšega ravnanja si prikranírno dosta krme i se ogne driski i drügim boleznim.
Ka je sokol?
s Kak se vidi, Vodstvo* Sokola celo rado vidi, či se Sokoli tak lepo' znajo Špotali i norca delati. »Sokolski glasniki št. 6. v dopisi - ,,Iz Šiške* že sam psüje s ,,čuki." Kak se vidi, bo slovenski Sokol svojo sirovost i sovražnost do cerkve prineso tüdi v hrvatskoga 1 srbskoga Sokola.
Junak.
Pa to je ešče ne najvekša sokolska, modrost, da znajo ,,čukati.“ Cone so ešče premalo — trbe je tüdi inači pokazati, kakši junaki so Sokoli.
Kristuš je pravo : ,,ČÍ te što vdari na pravo lice njemi podrli ešče drügo I” Sokolski evangelij se pa glasi: .Sokol je organizacija junakov! Šteri dá Sokoli eden vdarce, dáj njemi nazaj tri I Vednako pravico do slobode naj majo vsi. (Sokolski Vestnik., IV. 1. Str. 59.)
Da se s takšimi navuki- vči bitje, vsakši vidi. Dečki ne trbe dvakrat praviti vdari! Že od davnij časov majo naši dečki to grdo šege, da se bijejo. Zdaj je pa Sokol ešče vči s svojimi navuki I Sokoli resan níšče na da pitiske. Ali ste že gda čüli, do je što Sokola zbio zato, ar
Pri takšem kratenje je zadosta za vsakiva dva komada odraščena velke živine en frtao plüga grahorke, što ma teda 6 komadov, velke iiVinc, najboljše včim, Če 3 frtale plüga poseja z graokov, Ve z mešanov grahorkov z žitom, V* z mešanov ječmenom f Vt z mešanicóv grahorke z pšenicov. Na te náčin Ina dugši čas mehko zeleno krmo, i vso deteljico si lehko prlhrani za süho krmo.
Ozimna graoka še naj seja po zmožnosti v dobro pognojeno zemljo. Što tak včini, bode meo na sprotoletje, gda je graoko že potrošo z enim samim oranjóm zemljo pripravljeno . za kukorco, krumple, grah ali če Želej celo leto meti zeleno krmo, lehko poseja poletne graoko zjovsnm. ‘
Iz vsega zgoraj povedanoga je razvidno, da je ozimna gráoka ne samo tiajranejša i najboljša zelena krma na sprotoletje, nego je tüdi najfalejšá. Pri dobrom vremeni zraste na I m' visoko i da veliko množine tečne krme.
Prav v tom leti1, da se nam grozi velko pomenkavánjc krme, bi bilo cilo dobro, da bi živinoreja posejati nikaj njihove zemlje z živins-kov graokov. Kak čtemo v „Kemtovald,“ jo odavle Kmetijska drűžba za Slovenijo v Ljubljani, Jurjavski trg. Štev. 3. po 6-25 din., za 1 kg. brez vreč, franko skladišče Ljubljana.
je Sokol ? Gotovo ešče nigdar ne l Mamo pa vse puno peld, da so Sokoli Orle bili, nej da bi njim Orli kaj napravili.
Med vnogimi drügimi nam svedoči to sledeče poročilo iz Iga (pri Ljubljani): .Na Igi jako kopajo Sokoli proti Orlom. Orli prosijo, či bi mogla Orlovska zveza kaj proti tomi -napraviti. Povedali vam ščemo tű 1 glavne stvari: 1. V nedelo, 1. aprila 1919, je šo Orel G. P. mirno po cesti. J. B. in. A. G. sta ga napadnola in ga sünola tak, da je spadno na zid, nato sta pa kričala': »Pridite se, da bujemo ižanskoga čuka!6 — 2. Tisti den je vlekeo f. B, Ivana M. k tivarišom i je kričao: ,,Tü je M . . . a vdaro A. G., J. B. pa ga je vlekeo. Sokoli, med njimi tüdi J. V, so kričali: „Čuke trbej vse spoklali l* Grdo so kunoli tüdi Marijo. Mati Ivana B. je komaj rešila sina. — 3. Drügoga aprila 1919. A. G. je šteo natla vrči Orla L M. i je kričao: „Čuki spat, vkraj ž njimi, vse je spokolemo!" Ár ga pa te ne mogeo ladati, ga je na tla vrgeo J. B. — 4. A. G. je brsne Joška K. i kričao: „čuki spat!" — 5.Devetoga junija, 1919. A. G. je vdaro -Janeza M., J. B. ga je vrgeo z biciklina. To je naznáno župan tüdi glavarstvi. Vnogo dečkov se pri nas ne pišev
4
NOVINE
15. oktobra 1922.
k Orlom samo, ar je je sram, Cona „čuk“ je Sokolom vsikdar na jeziki. Prosimo zato Orlovsko zvezo, či bi mogla nastopiti proti temi pri Sokolskoj zvezi."
Orlovska zveza se je Obrnola na Sokolsko zvezo s tem pismom:
„Iz več krajov so nam odseki naznanili napade na člane Orlovske organizacije. Mi smo do zdaj tiho bili, ar smo mislili, da se ide bole samo za nekše male svaje, i ar smo mislili da je to same podivjanost iz vojske. Ali tej napadi se neščejo končati. Zato mislimo, da te napade dela Sokolska zveza sama. Zato pitamo Sokolsko zvezo, či Šče zabraniti te napade. Mi neščemo, da bi vojni časi nazaj prišli ; vej je bio to najbole žalosten čas našega naroda. Zdaj pa, gda sme dosegnoli slobode, naj vala ta slobode samo za eden del naroda?
V slobodnoj domovini naj bo mesto za Vse. I ka vidimo dnes po vsej varašij i trgij? član naše organizacije je že v nevarnosti, da ga Sokoli bujejo. Te so stvari, štere ne delajo časti našemi narodi, a tüdi ne niednomi kulturnomi drűštvi. Znamo, da organizacija nemro biti odgovorna za vse napade, itak pa vűpamo, da bi se dali tej napadi z dobrov voljov Odpraviti. I to se godi zdaj, gda bi mogli vsi samo eden cio pred sebov meti, to je kak eslobodimo svoje brate v Primorje Gojiti mladino v tem dühi, bi mogeo biti cio vseh slovenskij kulturnij drüštev. Naše poti so načiše, a cio nam je vsem tisti: zdignimo vzgojo tela i düše naroda, da ga tak napravimo vrednoga za sloboden narod.
Dale
Pozdrav Prekmurcom iz dalešnje Hrvatske!
Dragi Prekmurci!
Srčno Vas pozdravlamo mi prekmurski fanti, ki slüžimo v Zagrebi, posebno naše roditelje in Vas mladi prekmurski regruti, ki ste bili spoznani za sposobne za vojaško slüžbo in ki ste od tistoga vremena postali naši vojaški drugovi, i Vam naznanjamo, da se nam dobro godi. Hrane je zadosta in krüha ravnoč tak, zato dragi fanti, ki morate iti k vojakom, nič se ne bojte, nego pridite z veseljom, in pokažite da ste pripravleni braniti našo slovensko milo. zemljo proti vsakomi sovražniki, in naj pride on po noči ali po dnevi.
Zdaj zbogom ostani tüdi ti lepo naše Prekmurje in vsi Tvoji prebivalci in Vam vsem za slovo kličemo:
Prekmurci bodite pozdravleni Od nas nigdar nepozabljeni,
Pozdravlamo Vas mi slovenski vojaki,
Ki smo lepoga Prekmurja rojaki.
Pozdravlamo Tebe Prekmurje Ti lepo slovensko pole,
Nekdaj si Ti povehnolo,
Zdaj boš zopet lepo cvelo.
Oh ti drago Prekmurje,
Oh dragi slovenski kraj,
Zakaj smo se ločili,
Da žalostni smo zdaj.
Tam nam je rojstna hiša,
Gde nam je zibel tekla,
Tam rasto lepe rože,
Ki kinče Tvoje pole.
Zato nas žalosti srce,
Če mislimo na Prekmurje,
Ar za Prekmurjem hrapeni Žalostno naše srčece.
Kak bi mi mogli pozabiti Naš lepi prekmurski kraj,
Gde smo tak lepo živili In gde je naš zemeljski raj.
Oh nikdar, nikdar Prekmurje Ne bomo Tebe pozabili,
Nego zlatimi literami Tvoje ime
Bomo v naše srce zapisali.
Ali mi smo slovenski vojaki In teče v nami krv slovenska,
S tem se mi tolažimo, če Ravno smo daleč od Prekmurja.
Našo rojstno hišo in slovenski dom Smo zmirom pripravleni braniti,
Ker to smo mi že davno prisegli Da bomo našemu kralju verni,
Zato se nemaš nič bojati Oh slavna domovina,
Ker verno straži slovenski vojak In tudi prekmurska omladina.
Verni vojaki mi Prekmurci smo In bomo tudi ostali;
Bomo branili s puškov našo domovino Naj bode po noči ali pa po dani,
Mi slovenski vojaki,
Ki smo iz Prekmurja,
Kličemo Jugoslaviji Živela naša domovina!
Če pa bode Bog pomago Gda bo služba nam pri kraju Bomo mogoče zopet vidli Tebe,
Ti lepo nam prekmursko pole.
Do tedaj pa zbogom ostani  Prekmurska zemlja mila,
Tam v lepem dolu Prekmurja Stoji naša rojstna hiša,
Zdaj zbogom, zbogom ostante Vi Oh ljuba naša mati	
Vam srčno hvalo izrečemo Zato, da ste se z nami mantrali.
Zdaj da bi morali biti na pomoč Smo morali iti na vojaško dužnost;
Daleč smo morali oditi od Vas,
Nevem če bo več svidenje za nas.
Če pridemo nazaj ali pa ne, To nas vse nič ne straši;
Za našega kralja in domovino Smo pripravljeni naše življenje dati
Zdaj zbogom ostanite ljubi brati, 
Podamo Vam naše desne roke,
Prosimo Vas, ne pozabite na nas,
Nego nas zapišite vu Vaše srce,
Zbogom, zbogom prekmurski fanti! Podamo Vam našo desno roko; Še enkrat Vas pogledamo In vzememo od Vas slovo.
Pozdravljene bodite prekmurske dekle Bodite vesele in poštene Vaše srce Vi preobrnite In postanite prave Slovenke
Prekmurski regruti pozdravlamo Vas,
Z velikim veseljem mi čakamo Vas,
Le pridite, pridite v hrvatski kraj,
Da bomo mi šli domo nazaj.
Zbogom ostanite prekmurski regruti,
Lušno in pošteno se zabavljajte In da dobite Vaš poziv,
Z veseljem Vi na vojsko pojdite.
Vas čaka že hrana in pečen komis Zato regruti prekmurski ne bojte se nič Nič, nič regruti, Vi se ne bojte Le z veseljem Vi na vojsko pojdite,
Zbogom Jurjanska in Jelenska fara Želemo da, bi srečna bila;
In da bi se v Vašoj lepoj dolini Poštena slovenska mladina vzgojila.
Zbogom, zbogom zdaj ostani Oh lepi Ti prekmurski kraj Bog, zna, bog zna, jeli pridemo Te be več gledat mi nazaj.
Zato Tebe od daleč pozdravlamo In Tebi za slovo kličemo;
„Zbogom, zbogom lepo Prekmurje Bog daj na veselo svidenje !“
Alojzij Marič iz Rogašovec in Franc Gomboc iz Ropoče.
Pošta.
Flegar J. M. Sobota. Šeruga Jožef Sv. Sebeštjan. Po vašem naročili poslane peneze obrnoli na podporo M. Lista, ar se te že odišli Orli v Brno. Naše uredništvo njim je dalo itak z svojega že prle podporo. Kornhäuser Drago Ljubljana. Novine dobite. Dopisov smo ne dobili še do rok. Kolmanko Fr. Kosovci. Penezi prišli. Hvala. L. Beograd. Vaša oblast je stavila Novine i ne vam do rok dala, ar smo pravico pisali od Sokolov i naših pobegnjenih rekrutov. Na dani naslov se pošiljajo. I. Farkaš Karlovec. Redno je pošiljamo, zglasite se li v vašoj pisarni. Širiteli v Tropovce naznanimo, naj pokojnoga Kodila Sudonka ženi brezplačno da Novine. Ve lani je tüdi tak dobila jeli? Žilavec Jula. M. Sobota. Agrarni urad nam javlja, da je preštimao vaše siromaštvo i vam zemljo pri miri püsto.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnoge močneši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	 „   8	   „	   „	  .  .  .	560 K
36     „	 „  12	   „	   „	  .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 43 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 46—37.    donja Hrovaško. Centrala št 146.
Amerikaiak!	Figyelem!
Eladó birtok —olcsón—
24 katasztrális I. rendű (szántó- rét- szőllő- erdő) gazdasági épületekkel, élő- holt felszereléssel azonnal átvehető.
CSÁSZÁR JÓZSEF
IVANOVCI posta: Fokovci (Prekmurje).
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
4½—6%
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
Proda se
lepa kmetija z inventarjem vred. Posestvo meri 27 oralov, od teh je nad 1 oral vzorno obdelanega vinograda, 13 oralov lepega gozda, lep sadonosnik drugo njive in travniki. Na posestvi je velika kmečke hiša, stala za 8 glav živine, preša in vinska klet. Posestvo leži v mariborski okolici. Kupnina zmerna, plačilni pogoji ugodni. Natančnejša pojasnila se dobe pri odvetniku dr. Josip LESKOVARJU Mariboru. Küpec dobi tüdi, če se hitro zglasi, del letošnje bratve i sada, lagve i 3 glav živine.
Staro lito (zlejano) železo v vseh množinah küpüjejo
Strojne tovarne in livarne d.d.
v Ljubljani. 
Naznanjam cenj. občinstvi, da prvovrstno Česko glažovino za okna prodajam □ m. za 400 K.
Ivan Markovič
D. Lendava.
(Schwartz A. hiša.)
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava