' -.....^-y-nw*:
-»V""*----- ' > """
H Največji slovenski dnevnik	U
< v Z«mfflih državah >	III
|jl Velja za vse leto ... $3.50	Ijl
| Za pol leta......$2.00	g

GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
saoess^
The largest Slovenian Daily 0 < in die United States :-
Issued every day except Sundays •:• and Legal Ho iidays.
< S0,000 Readers >
RLEFOH: 4687 CORTLANDT.
Entered ss Second Class Matter.
XL, 1909, st the Pest Office st New York, M. Y.f trnder the Act of Oengms of March 8, 1879.
TZLEFON: 387« CORTLANDT
NO. 259, — ŠTEV. 259.
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 3, 1917. — SOBOTA, 3. NOVEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Kako se bore Nemci v Italiji.
-ooo-
POROČA SE, DA SO UPORABLJALI NEMCI VSE MOGOČE TRIKE, DA PRIDEJO ITALJANOM ZA LE 'DJA. — PRVI UDAREC JE BIL IZVRŠEN NA TOČKI, KJER SO NAJMANJ PRIČAKOVALI NASKOKA. — ITALJANI POGREŠAJO TOPOVE, KATERE SO JIM NEMCI ODVZELI. — POSEBNO DOBRO SO SE ODLIKOVALI LAŠKI LETALCI. — POZICIJA
NA KRNU.
-ooo-
TriM- trnu
101'
• lafion fH«*l urirh th«1	niastfr at New York on Nov
a- n^niir^J by the act of Oft- 'i. 1i>l~
London, 2. novembra. — S preplavljenim Taljmen-Tbra, ki ga loči od sovražnika ter z reformirano in popolnoma ojačeno armado za seboj, stoji sedaj Cadorna na svoji novi obrambni črti.
Vsa znamenja kažejo, da se je pričela danes velika bitka v severni Italiji.
Glavni predmet razpravljanj vojaških opazovalcev v Londonu je, <V bodo Italjani za mogli vzdržati to svojo novo črto vspričo velikanskega in presenetljivega števila topov ter velikanskih zalog vojnega materiala, o katerem se govori v nemških ofieielnih poročilih, da je padel v nemške in avstrijske roke.
Cadorna mora imeti na razpolago veliko artilerijsko
.Silo . et
hoče zadržati Nemce Njegov poraz pričet kom ofenzive je bilo
glavnem
Avstrijsko-nemška kampanja na Laškem.
AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE SO IZČISTILE VZHODNI BREG REKE TAUMENT. — ITALJANI PRAVIJO, DA SE BO TEKOM ENEGA TEDNA IZKAZALO, KAKŠNA JE AVSTRIJSKO-NEMŠKA SILA. — ZAVEZNIKI PRIZNAVAJO, DA SO BERLINSKA POROČILA VERODOSTOJNA — 10,000 KVADRATNIH MILJ IZGUBLJENIH. — ITALJANI j SE ZANAŠAJO NA SVOJE LADJE. — MNENJE UGLEDNEGA VOJAŠKEGA STROKOVNJAKA.
Triu* translation filed with the postmaster at New York on Nov. ll»17,as rc-quired hy the act of Oct 6, 1(»17.
Nemški uspehi.
!ni Italjani Treviž kot svojo ope-
Berlin, No uirij a, 2. novembra, raeijsko bazo. Oficjelno poročilo, ki je bilo izda-l Iz te»a središča no danes popoldne, naznanja, <da fronto rezerve,
so ne umakniil z vzhodnega brega reke Taljmenta od doline reke Fel-le pa do Jadranskega morja.
Ob srednjem reku reke so av serijske čete v neprestanem stiku z italjam^kimi. Italjani, ki so še ostali na vzhodnem bregu, so se deloma umaknili, deloma smo jih pa.vjeli.
Proti večeru jo bilo izdano sledeče poročilo:
Z italjanske fronte se ne poroča ničesar novega.
Mnenje izvedencev.
pripisovati premoči avstrijskih in nemških topov. Iz Berlina poročajo. da so zavzeli dozdaj Nemei in Avstrijei nad 1,500 topov.
Izgube ljudi in naj je tudi dospela do velikanske številke 18<V000 kot jM>roeajo iz Berlina, ne smatrajo za resno. —- Italija ima na razjxilago veliko število vojakov. •
Nemei imajo v rokah glavna mostna pročelja na vzhodnem bregu Taljmenta.
Domnevajo, da je dal Cadorna porušiti vse mostove, kakorhitro je prešla njegova armada varno na desni breg.
Sem je prišel danes prvi popis velikega nemškega navala, v katerem je dosegel Maekensen svoje prvotne uspehe Domnevajo, da je bil to najbolj uspešno započeti načrt za kako kampanjo od prvega početka vojne.
Nemei so uporabili nov trik. Otvorili so celo povodenj artilerijkega ognja. To je bila največja koncentracija artilerije, kar ji je bilo kdaj nasproti laški armadi.
Ogenj artilerije je kril vsako ped fronte razen nekega malega odseka. Ta ogenj je naravnost uničevalno u-einkoval na laške eete.
Višek tega artilerijskega obstreljevanja, ko so bili ' ahi na vsaki točki izpostavljeni smrtonosnemu ognju, je sledil nemški napad.
Za cilj pa je imel oni mali odsek v laški fronti, katerega z nemške in avstrijske strani niso obstreljevali.
Nazadujoče nemške in avstrijske eete so zajele Ita-l.;ane v njihovih zakopih.
Branilci zakopov niso imeli niti najmanjšega pojma, da se bo izvršil naskok, kajti na obeh straneh tega odseka je še vedno hučal artilerijski ogenj. Italjanske eete niso imele vsled tega ni kakega izhoda razen v ozadje.
S tem so presenetili Ttaljane. in prve nemške in av-rijske sile so vdrle v vrste generala Cadorne ter priče-le z velikim prodiranjem v za pad ni smeri.
Strašni nemški artilerijski ogenj pa medtem ni prav uie prenehal. Cadorna ni mogel poslati oaeenj, da izenači v|>ognenje svoje erte.
< etc, ki bi prišle na pomoč, bi bile izročene gotovi smrti, če bi bile poslane na dotični del fronte.
Kakorhitro pa je bil izvršen vpad v italjansko črto, je bilo ontalo delo za vpadnika sorazmerno lahko.
Vsled premoči artilerije in drugih prednosti napada * strani, je moral Cadorna j>ovspešiti svoje umikanje.
Iz rimskih poročil je razvidno, da je zamogel Cadorna kljub velikanskemu prvotnemu porazu izvršiti veliki '"•in rednega umikanja.
Z ozirom na veliko število laških čet, katere je moral < adorna umakniti, niso bile njegove izgube prevelike.
Se bolj razveseljivo pa je, da se morala čet na videz ni omajala z ozirom na nesrečo, ki jih je zadela.
Osamljena la&ka pozicija na Krnu, ki je bila odrezala od ostalih laških čet, je vstrajala tri dolge dni na svojem mestu ter se vdala šele potem, ko ji je zmanjkalo mu-
nieije.
Tekom teh treh dni so laški avijatiki kljub temu, da so bili izpostavljeni ognju nemške artilerije, pluli nad to |K>zieijo ter spuščali v postojanke kruh in druga živila, da ]»odaljšajo odpor junaške posadke.
Ta dogodek je potrjen z avtentične strani ter je zelo značilen za odporno silo laške armade, dasiravno je doživela poraz ter se umika.
co številne slučaje, ko so artileristi ra-
Washington, D. C., 1. novembra Državni tajnik Lansing je dobil danes od ameriškega poslanika v Rimu kablograra, s katerim se potrjuje poročilo, ki ga je sprejelo laško poslaništvo v Washington**, in v katerem je rečeno, da je laška armada v dobrem redu. Pritisk od strani sovražnika se je zmanjšal, in vlada je deležna združene podpore od laškega naroda in političnih strauk. Kljub gotovim znakom upanja v splošni situaeiji, dvomijo vendar vojaški izvedenci, da bi Italjani r.ogli vzdržati ozemlje ob bregovih Taljmenta. To pa zato, ker bi bila s tem ogrožena njihova leva stran in sieer od avstrijskih in nemških Čet, ki se pomikajo v južni smeri iz prelazov Karn-skih Alp.
Iz današnjih berlinskih brzojavk je bilo razvidno, da so se u-makuile luške čete nahajajoče se severno od Videm—Treviž želez niske proge in sieer na zapadn breir reke Taljment.
V berlinskem popoldanskem poročilu pa ujpotavljajo, da so zavzele nemške čete mostna proeelja pr* Dinjanu in Codr^ipi. V večernem berlinskem poročilu se glasi, da so zavzeta tudi mostna pročelja v bližini Pinzana in Batizana. Nemci izjavljajo, da so italjanske čete. ki so branile ta pročelja, potisnili nazaj oziroma vjeli.
Ni kakega potrdila o vsem ni v današnjih ofieielnih poročilih iz Rima. Poročila iz Rima kažejo namreč položaj kot je obstajal preti celimi 24 urami.
O verodostojnosti berlinskih poročil ni mogoee dvomiti in to ne raditega, ker je bila od nekdaj navada nemškega vojnega urada da ni poročal o zavzetju kake po zicije v katerikoli kampanji, dokler ni bilo to zavzetje gotovo. Na-daljna poročila pa bodo dokazala nataneost nemških uradnih objav. Mogote je, da v Berlinu stvar ne. koliko pretiravajo tako glede števila jetnikov kot števila zajetih topov, vendar pa so poročila taka, da se ne more dvomiti o njih resničnosti.
Če se vzame, da je berlinsko poročilo o zavzetju teh mostnih <pro-čelj resnično, potem je tudi vrjet-no, da so se do tega časa rešile iz oprijema sovražnika vse laške Čete, katere je bilo sploh mogoče rešiti.
To pa se je zgodilo le vsled mojstrskega umikanja, ki ga je vodil general Cadorna in ki je obsegalo umikanje nad miljon vojakov iz razdrapane gorske bojne črte, preko cele vrste itk v Beneško planoto .
Glavna sila laskih armad se nahaja sedaj na zapadnem bregu re ke Taljment.
Glasom poročil iz Berlina se nahaja prednja straža nemških in avstrijskih čet na vzhodem bregu naraslega Taljmenta ob erti Latixana, Dinjan in Codroipo.
To nemške in avstrijske eete imajo zdaj Videm (Udiae) kot
pošiljajo na kar jih morajo spraviti po železnici ter nadalje topove, munieijo in vse. kar potrebujejo laške čete in njih angleško-francoski zavezniki.
10,000 kvadratnih milj izgubljenih.
Nemci se pomikajo naprej na trideset milj dolgi fronti ter so včeraj napredovali približno za enajst milj.
Od nedelje naprej so to trideset uiilj dolgo fronto potiskali naprej s povprečno naglico 80 milj na dan (to je približno 50 kilometrov).
To pa pomeni, da »so zavzeli Nemei v nekako treh dneh približno 10,000 kvadratnih milj, ne vštevši tega, kar so zavzeli v okrožju Karnskih Alp.
Videm, s svojimi iztočišči ter žo lezniškimi zvezami proti San Giorgio, Codroipi in Sv. Danielu je naravnost idealna operacijska postojanka za dobavo živil in vseh drugih potrebščin. Sovražnik ima na razpolago boljše zveze kot jil> imajo Italjani. ki se nahajajo na desnem bregu Taljmenta.
Če se naenkrat vsa stvar ne za*
od kopnega ter navezani le na tran sport po morju za vse potrebščine tae glede munieije kot glede živil.
Italija bi bila odrezana na kop nem od ostale Evrope, i Ne bil bi pa le* fizični ffemveč tndi nioralični učinek takega poraza ogromen, kajti usposobljenost Nemčije, da izvojuje tako zma go s svojim orožjem, potem ko je bila celo. poletje izpostavljena najstrašnejšemu artilerijskemu obstreljevanju na francoski fronti, bi se moralo na vsak način sprejet-k-ot pomembno svarilo, da se ne sme omalovaževati nemške vojaške Sile. ki je vedno pripravljena vpa-i-zoriti dobrorganizirane in mogočne ofenzive, i
Zavezniki spoznavajo nevarnost.
, Na veliki zavezniški konferenci ki se bo vršila v Parizu čez 14 dn~ i a katere se bodo vdeležile tud Združene države, bodo prerešetali ves" vojaški položaj in vrjetno je da bodo odredili korake, vsled ka feerih bodo italjansko fronto sta vili v isto vrsto s francosko fron to za boje bodočega leta.
Prav nič ne prikrivajo dejstva da je položaj, ki je nastal vsled u spešnega nemškega prodiranje
Zavezniška pomoč Cadorni.
-000-
ZAVEZNIŠKI VOJAKI SO DOSPELI DO CADORNO-VE ARMADE. — PRIPRAVLJENI NA ODPOR. — POROČILO IZ RIMA PRAVI, DA SO ANGLEŽI IN FRANCOZI NAŠLI CADORNOVO STALIŠČE BOLJŠE KOT SO PRIČAKOVALI. — VSE KAŽE, DA BO MOGOČE ZADRŽATI SOVRAŽNIKA. — CADORNA POŠILJA NA FRONTO SVOJE REZERVE. — 30 TI SOČ NEMCEV IN AVSTRIJCEV JE BILO UBITIH
NA BANJŠICI.
-ooo-
True translation filed with the post muster at Xew York on Nov as required by the art of Oct. «;, 1917.
1917,
obrne ter se popolnoma ne izpre- skozi Julijske Alpe do bregov reke mene razmere v vrsti umikajočih Taljmenta in sicer v teku enegt se laških armad, je komaj mogoče tedna eden najbolj važnih, s kate domnevati, da bodo Lahi Črto ob rim morajo računati vsi zavezniki Taljmentu dalje držali kot je po- Spoznavajo tudi v polni meri ne trebno, da rezerve in druga oja- varnost, ki obstaja v sedanjem tre cenja izdelajo obrambne črte ob nutku za italjanski narod, dasi rekama Livenza in Piava. Te po j ravno je združen, bo kljub temi stojanke naj bi bile namenjene za neuspešen, če ne dobi polne pomo prvi resnični odpor Italjanov. | Či od Združenih držav, Anglije ir
Črta ob reki Livenzi se nahaja1 Francije, lese t do 15 milj zapadno od Taij-menta, dočim je reka Piava približno deset milj zapadno od Li-venze. Ta zadnja Črta bi predstavljala zadnjo večjo obrambno po-1 mornariški atašej laškega posla slojanko izven obrambnih for to v. ništva je izjavil danes, da se bo ^ Benetk.	I prihodnjih desetih dneh začelo ži
Če bo general Cadorna zamoge*. j vahno gibanje na planinah, ki tvo vzdržati črto ob Taljmenitu, bo rijo sedaj bojno fronto med Av brez dvoma jasno že pred nede- j strijci, Nemci in Italjani. V tem ljo. —	t asu bo baje tudi postala jasna
Jutrišnja oficielna poročila bo- dejanska vojna situacija na te; do najbrže povedala, če je mogo- fronti.
če to črto vzdržati proti Nemcem, | . Kapitan Vannutelli, ki je izvr ki izjavljajo, da so zavzeli že štiri j *ten strateg in ki dobro pozna o najbolj važna mostna pročelja te zemlje sedanje fronte, je pripom
Izjava mornariškega atašeja.
Kapitan Lamberte Vannutelli
d i pomanjkanja konj rajše sami vlekli topove na milje da to&K* u vae nadaljne Operacije, 9mt cele Severne Italije
•■■■ •. pi oa bi jib ^^	* (Nadi
obrambne linije.
Jutri se bo tudi izkazalo, če bodo Nemei mogli prekoračiti reko.
e ne bodo mogli vreči na pozo-rišče zadostnih sil ter prekoračiti reko že jutri, bodo smatrali vojaški izvedenci to za dokaz, ua se je pritisk nemškega napredovanja zmanjšal in da je laška odporna moč narasla.
Benetke — cilj Nemcev.
Cilj nemškega pohoda v Italijo so bile Benetke. Prav kot je bil glavni cilj pohoda v Rumunsko zavzetje Bukarešta. Zavzetje Benetk bi dajalo Nemcem na razpolago veliko operacijsko postojanko, odkoder bi mogli Nemci in Avstrijci vršiti in vdejstviti nadaljne operacije skr i zapadno Beneško proti Veroni ter v južni smeri proti Bologni.
Benetke so eno glavnih železniških križišč v Severni Italiji.
Železnica, ki teče iz zaliva pri Genovi do Beneškega zaliva, križa pri Bologni veliko železniško zvezo s Severno Italijo, koje posa mezne železnice tečejo proti vzhod ni italjanski obali, drupe pa v se-verozapadni smeri proti Milanu. Popolna obnovitev Falkenheyno vega in Maekensenovega pohoda > Rumunsko pred letom dni, ki bi se pojavila v sedanjem slučaju v Italijo, bi predstavljala najob-čutnejii udarec za zaveznike od prvega pričetk* vojne, kajti s tem bi priili Nemei in Avstrijei v po-
in I ta
nil, da je lahko priti v nižave, da pa ni lahko priti nazaj v vi6»ne Izjavil je, da se bo avstrijsko-nemška armada kmalo nahajala v po ložaju, iz katerega re bo izhoda. Umikajoča se tretja laška armada ie bila ofenzivna armada, ki je o-grožala levo krilo sovražnika ter podpirala umikajočo se drugo laško armado.
Vzroki.
Kapitan je pojasnil vzroke, radi katerih je bila druga laska armada poražena ter izjavil, da je oripisovati poraz bolj sovražni ar tileriji kot pa boljši kakovosti sovražnikovih Čet.
Nemci in Avstrijci so naleteli pri svojem prodiranju na velike tež koče. Na sovražniški strani fronte je zelo malo cest. Gorski prelazi so ozki, in med zmožnostjo sovražnika ter našimi zveznimi etami obstaja velika razlika.
Italjani pa imajo razen izvrstno zgrajenih eet tudi železniške zveze ter popolni sistem prekopov.
Razen tega pa bo italjanska ar mada soglasno z izjavo tega kapitana deležna polne podpore ita ljanske mornarice. V prekope so baje stavili težke topove in sicer na plave. Te baterije bodo uspešno obstreljevale avstrijske in nemške pozicije.
Laške erte v bližini obali bodo istotako pod varstvom ognja bojnih ladij ter novih in posebno zgrajenih monitorjev, ki so se n spešno vdelefili armadnih operacij (Nadaljeval* aa & JM).
Washington, D. C., 2. novembra. — Poročilo, katero je prejel laški poslanik v Wasliingtonu iz Rim^, pravi, (la so angleški in francoski vojaki prišli na laško fronto.
Laško časopisje je zaveznike navdušeno pozdravilo.
Poročila zatrjujejo, da so zavezniške eete našle laško armado močnejšo materjalno in moralno, kakor pa so pričakovali z ozirom na njih poraz v gorskih krajih.
Neko poročilo v "Giornale d'Italia" se glasi:
—	Zavezniki so takoj uvideli, da se bo v Furlaniji koneala ne samo laška, temveč zavezniška vojna. Predno se je mogla izvršiti koncentracija nemških, avstrijskih in '•elo bolgarskih in turških čet, so bili hitro poslani na naša bojna polja francosko-angleški vojaki, da ob strani naše armade branijo bodočnost svetovne demokracije.
Ameriški vojaški izvedenci ne soglašajo z laškim na-žira n jem, da se bo vojna odločila na laški fronti.
Neko drugo poročilo pravi, da je bilo na Banjšici u-bitih trideset tisoč Nemcev in Avstrijcev, med njimi dva ilivizijska generala.
Nadalje se zatrjuje, da general Cadorna naglo pošilja na fronto svoje rezerve: vse kaže, da bo mogoče vstaviti sovražnikovo prodiranje.
Državni department je danes prejel od svojega poslanika Page-ja v Rimu brzojavko, katera pravi, da se laška armada umika \ popolnem redu, da je sovražni pritisk ponehal in da vse politične stranke podpirajo vlado.
Laške čete so še skoro pripravljene, da se zoperstavi-jo, kajti skoro so že dokončale nmikalne manevre. Neka-feri oddelki laških čet, ki so odrezani v gorah, so po pošt-uih golobih poslali poročilo, da so na varnem in so izrazili svoj sklep, da se ne podajo.
Naslednje poročilo iz Rima podaja mišljenje vojaškega kritika generala Corsi-ja:
—	General Cadorna brzojavlja, da poročilo od srede pojasnuje položaj. Ko je sovražnik pričel ofenzivo, se je nanašal na tri stvari: na taktiko, strategijo in na — poii-tiko.
Poslužil se je prehoda pri Tolminu, predrl našo črto ;redi dolenjega teka Soče in je, posluživši se največje si-e, dosegel svoj namen. Upal je tudi, da doseže politični uspeh, da se bo laška armada razdvojila ter da bo narodni idpor oslabel.
Ta strategično-politična ofenziva je napeljala sovražnika, da je porabil vso silo, katero je mogel zbrati; druga-'e si ni mogoče razlagati velikanskega prizadevanja av-strijsko-nemško-bolgarsko-turških čet.
Toda sovražnik ni dosegel, kar je pričakoval, kajti laška armada se je uspešno umaknila.
Kritika sicer priznava, da je žalostno, da so se morali pustiti vsi uspehi, ki so se pridobili v dve in polletnih bojih; toda pravi, da se mora vedno imeti v mislih, da se mora to pričakovati v modernem bojevanju.
S tem, da je laška konjenica posegla v boj, poveljstvo poroča, da so konji izvršili zelo uspešne manevre. V tej bitki so konji prvič po bitki pri Charleroi igrali važno vloga v vojni.
Narod je potrt bolečin, toda odločen, da se bori dalje, da se doseže končna zmaga.
Avstrijsko-nemška ofenziva je stopila v novo fazo, v kateri se bo vojna vodila na prostem in v tej fazi, kakor pravi general Corsi, bodo zavezniki prevzeli sovražno namero in gotovo je, da se bo vnela na planjavi — odločilna bitka.	' ■	|
Ako je bilo še tako veliko število Italjanov ujetih, moč Cadornove armade ni zmanjšana.
Povišanje poštnih pristojbin.
ooo-
Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale rojake, da je poštnina od 2. novembra naprej sledeča:
Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu izvezemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče.
Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče.
Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah, nadalje v Canado, Cubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.
Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa.—
mm

nmmM itii iiBiiM^rmMriii rir-iinVriiaiiiiiitiri Jilflifc


' - ■ *
-T
-T-f-pi
GLAS jft/ifEODX 3. ftOV. 1917.
"GLAS NARODA*'
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
SLOYENIC PUBLISHING COMPANY
<a corporation.)
THANK SAK8ER. Pre«ldent.	LOCIfl BENEDIK. Treasurer
Plat-e of Business of the corporation and addresses of a bore officers:
Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.__
Na celo leto velja list ra Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
in Canado....................<3 56 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00 Za <~etrt leta za mesto New York 1-50
Za fetrt leta .................. 1.00 Za inogemstvo ga celo leto...... 6.00
_"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznlkoT.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People**) Issued every day except Sundays and Holidays Subscription yearly f3.r»0.
AdvsrUssmwil on agreement._
ik>plsl brv i podpira In osebnosti se ne priobOujejo. lwnar naj se blarovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje UvalUCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
J^oplsom in pošiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
Cortlandt St.,__New York City.
_ Telefon : 2876 Cortlandt.
rodom Ceh. Vteei je večjo množino dinamita in vso potrebno pri-
Canadske železnice.
(Prom The Evening Mail.)
True translation filed w ich the post master at New York on Nov. U. 1017, a* required by the act of Oct. I!»i7.
Izmed vseh hromili rac v Canadi je morda Canadian Northern železnica najbolj liroma. Xe mogla bi obstajati fiiiaiiejeliio brez podpore. Obligacije te železnice v bondih prekašajo svoto ^00,000,000 in železnica nima niti polovic«' opreme, katero bi morala imeti črta 10,000 milj.
<	anadski vladi je dolžna $25,000,000 za posojeni de-jiar Komisija izvedencev je pred kratkim poročala, da ni ti želczuica vrtnina tega, kar lastil je. Obresti za dolgove
naša jo .fl (>,.">< K ),000 na leto. Dohodki za plačevanje interesov znašajo nekako $11,000,000, kar pomeni letni priman-kljaj $5.500,000 ali nekako $15,000 na dan.
Kljub temu pa se je canadska vlada, ki ima že 40 odstotkov akcij te železnice, odločila, da nakupi še ostalih l»0 odstotkov akcij, ki jih ima sedaj v rokah Manu-Macken
sindikat. Za te akcije pa hoče plačati $15,000,000.
Akcija canadske vlade je velike zanimivosti z Aine-rikance. XilnV, ki le količkaj pozna železniške razmere, ne bo rekel, da bo canadska severna železnica v bodočih letih sploh plačevala kake dividende. Najmanj $50,000,000 bo treba vzeti, da se popravi progo ter jo lapravi sposobno za službo. Teh $50,000,000 hoče canadska vlada vtakniti v podjetje ter plačati poleg tega še $15,000,000 sindikatu. — Vse to pa se godi v času, ko se nahaja dežela v vojni ter so njene denarne potrebe večje kot so bile kdaj v zgodovini.
Zakaj i
Ker zna canadska vlada ceniti osnovno važnost trans portacijskih sredstev v življenju in uspevanju naroda.
Za princip in sicer zdrav princip je Canada pripravljena na žrtve v namenu, da se zavaruje bodočnost.
Naša zgodnja železniška zgodovina nudi več skupnih točk s sedanjim razvojem železnic v Canadi. < anadian Northern je ena izmed treh transkontinentalnili •'•rt v Canadi.
Pomislite, da ima tako razsežna dežela, ki ima manj prebivalstva kot pa država New York, tri transkontinen-lalne železnice! Zgraditev Canadian Northern je vzbudila precej neugodne kritike. Podjetje je bilo podpirano od strani vlade. Kot se je laliko pričakovalo, so stroški zelo presegali cenitve. Le redkokdaj se zgodi drugače.
V gotovih prilikah je razlika med cenitvijo in dejanskimi iztiatki tako velika, da postane kritika naravnost škandalozna.	%
<	Via stvar j>a se je nahajala v stanju velikanske zmešnjave, ko se je pričela vojna.
Vlada je pozvala tri izvrstne poznavalce transporta-* ijskih sredstev, da prouče problem te železnice, tako fizično kot financielno. Niso prišli do soglasja glede števila pač pa le glede par stvari. Najboljša rešitev iz zagate se je zdela vsem, da bi Canadian Pacific železnica nakupila to črto, <la bi dala vlada gotove koncesije glede $25,000, OoO posojila in drugo. Canadian Northern kot transkDnti-nentaliia črta je bila po svoji naravi tekmovalka Canadian Pacific. Vsled tega je stavila Canadian Pacific pri-črtno }>onudbo, da plača $15,000,000 za kontrolo tega podjetja. ki predstavlja vrednost $500,000,000.
Za < 'anadian Pacific železnico, ki je bogata, močna in velika, hi bila Canadian Northern železnica primerna naložitev. Dolžina Canadian Pacific prog znaša danes 17, S84 milj. Od teh jih je 1:1.208 na eanadskih tleh, 3676 pa na ameriških tleh. Canadian Pacific je lastnica ali pa ima v najemu St. Paul, Minneapolis, Sault St. Marie, Wisconsin Central in Duluth South Shore in Atlantic železnice.
Poleg tega pa je v zvezi z drugimi železniškimi inters -i v Združenih državah. Canadian Pacific je v današnjih časih najdaljša železnica na svetu. S priklopi jen jem 10 tisoč milj Canadian Northern poleg sedanjega sistema bi pokrivala ta železnica več milj kot pa vse železnice Francije ali Velike Britanije ali Avstro-Ogrske.
<*> se vzame stvari na njih pravem koncu bi lahko Canadian Pacific izgubila danes par miljonov, da se zavaruje 3 tem za vso bodočnost.
Tu pa je stopila vmes canadska vlada. Ne da bi kriti- rjklf. p^ , zirala motive Canadian Pacific, je dala vedeti, da hoče l^r Si t plačati Maun-Mackenz^ interesom svoto, katero je oblju- tam kuhal, da he bo lato. Vojaki
bila Canadian Pacific, nakar bi pfevzela ielearico v svoje roke. Ta železnica pa naj bi tvorila del državno obratova-nega železniškega sistema.
Vspričo velikih obligacij družbe, vojne ter vedno rastočih dolgov Dominija je videti ta akcija nekoliko drzna. Dejanski pa ni nikakor. To je pogumna in zdrava akcija, ki naravnost izziva občudovanje. Dobro bi bilo, d^ bi naša vlada ne le vpoštevala to, temveč storila še veliko več.
Poročalo se je, da si canadska vlada z naprtenjein tega velikega bremena ne želi polastiti lastninstva železnic, temveč le zagotoviti, da bo pravni naslov njenih železnic ostal v Dominiju.
Uradniki Dominija so gotovo vznemirjeni glede lastninstva Canadian Pacific železnice. Pred par leti se je nahajalo v Združenih državah manj kot 15 odstotkov akcij te družbe. V zadnjih mesecih pa se je izkazalo, da je 38 odstotkov teh akcij v posesti državljanov Združenih držav. Tozadevno je poročal baron Shaugnessy in poročilo barona je temeljilo na oficjelnih knjigah družbe. Akcije Canadian Pacific so od pricetka vojne naprej stalno prehajale v ameriške roke.
Canada pa ne želi, da bi bili ljudje izven Canades mojstri in gospodarji nje železnic. Canada lahko odobrava akcijo Canadian Pacific glede nakupa in jemanja v najem Železnic v Wisconsinu, Michiganu, Minnesoti, Iowi in Pakotali, vsled česar je postalo ameriško ozemlje tributar no Canadi ter se odvrača veliko ameriškega tovora v Canado.
Canada pa ne želi, da bi postale canadske železnice ali canadsko ozzemlje tributarno Združenim državam. — Ona ne vidi rada, da je skoro polovica akcij te železnice v ameriških rokah. Ona ni v strahu, da bi ameriški lastniki Canadian Pacific škodovali Canadi, vendar pa noče, da bi sploh prišlo do take prilike.
Še bolj kot to pa spoznava Canada ulogo, katero igra železnica v življenju naroda. Zdrava in močna železnica je kot zdrava in močna človeška krvna žila. Vsaka slaba ali bolehajoča pa pomeni ogrožen je.
Canada, kjer je treba razviti velikanska ozemlja, potrebuje železnic. Canada jih tudi hoče imeti in sicer dobre. Škandali, zvezani s Canadian Northern, so morda neprijetni, a raditega se Canada noče oropati največje službe, natero more nuditi ta železnica Dominiju.
"V tem oziru imamo v naši deželi drugo naziranje.
Večina naših železnic je v preteklosti več ali manj grešila. Za te grehe smo zasledovali železnice in sicer z osveteželjnim duhom, ki ne pozna nikakega zadoščenja. Ker nismo upoštevali intimne vezi, ki veže transportači-jo z vsako panogo industrije, smp zanikali železnicam — pristojbine, ki so potrebne za dravo vzdržanje železnic.
Nikake krivice nismo videli v njih izločenju od pro-dperitete, katero je uživala vsaka druga industrijah po izbruhu vojne.
Riskirali smo celo polom številnih železniških sistemov, ne da bi pomislili pri tem na škodo, katero ima dežela vspričo poloma te ali one železnice.
-000-
Amerikanci v ognju.
. ——ooo-
VOJNI POHODI APAČEV.
-ooo-
Dopisi.
Edi&oo, Kansas, {imajo dosti jesti. V kuhinji ima
Apači, — najbolj krviželjni in divji izmed zapodnili sovražnikov ameriške armade, — so se nahajali na bojnem pohodu v Arizoni. Pod pritiskom Geronima, vojnega glavarja Chiricahua plemena apaške-ga naroda, so izbruhnili s svojih re-servaeij ter širili smrt in razdejanje po vsem ozemlju, ki se je raztezalo naokoli.
General Crook, star in odločen borilec proti Indijancem in junak Številnih bitk, je poslal ustašem sporočilo, da se morajo mirno vrniti v svoje reservaeije, ker bi s«, jih v drugačiem slučaju uničilo.
Apači pa so le padli nazaj na neko skoro nezavzetno postojanko pri Tonto basinu ter čakali na vojake, dokler bi se slednji ne naveličali gledati na Indijance.
Crook je nato povedel proti A pačem močan oddelek redne armade Združenih držav. On je tudi vedel, kako močna je ta njih narav na trdnjava in odšel na lice mesta takoj, da uniči divjake.
Uuela se je krvava bitka.
Indijaci, ki so se nahajali za naravnimi lestvicami iz skalovja, so streljali v napredujoče črte mo-dro-oblečenih ameriških kavaleri stov. Čete Združenih držav pa so kljub temu potiskale naprej. Pri šlo je konečno do boja moža do moža, ko so prišli redni ameriški vojaki v neposredno bližino Indi janeev. Nato ja je vzel Crook ob-rabne postojanke Apačev z naskokom ter prisilil Indijance, da so se udali.
Tu se je končalo delo Crooka ter pričelo ono vlade. Mesto da bi se poslalo jetnike na neko rezervacijo tisoč milj proč ali jim na kak drug način onemogočilo da bi šii zopet na bojni pohod, se jih je spravilo na reservac-ijo pri San Carlos, Arizona ter jim naro čilo, naj bodo od sedaj naperj pridni.
V San Carlos je bilo še veliko drugih rese.. acijskih Indijancev ki so pa bili smrtni sovražniki A-pačev. Spraviti Apače skupaj s temi Indijanci je pomenilo toliko kot vreči dve sovražni si mački v en sod. Apači so rešili problem £ tem, da so zopet vprizorili vojni pohod. Ropali so po Arizoni in New Mexici, a ponavadi varno nšli nazaj na svoje resevaeije, še pred no se jih je moglo ujeti.
Da se enkrat za vselej konča ta ke stvari, se je poslalo v Arizono zopet generala Crook in sicer leta
tega se je imenovalo na njegovo mesto generala ililes.
Miles ni izgubljal nobenega časa, da se polasti določenega mu plena. Vpačem sploh ni dal več miru. Noč in dan jih je podil skozi puščave in gore. Popolnoma jih je izčrpal. Lačni in izmučeni so si zaman prizadevali, da uklejo zasledovalcu. Konečno jih je Miles zajel, uakar se jih je poslala v Ala-bamo. Geronima in nekatere odličnejše vojnike pa se je odvedlo kot vojaške jetnike v fort Sill. Apaška nevarnost je bila s tem odpravljena.
Tukaj se je dne ]5. oktobra z]mnogo dela in ima vsak dan dru-j188"' \la. e"krat za vselei obra^1 dinamitoan vsrtrelH Albert Žavbi,'ge. da «iu pomagajo.	jna.z ''VJa .	, .
Dragi urednik, sem že pozabili ImhjamM *°.se bah f'™ka pisati in mi ne zamerite, če ni pi-i2* »^oštevali m ce je sploh kdc
"" muoiuiia in v.^u pi/iit. UUU IJH L-	ui mi iuc ahiuciik, ■ c ii_i	J	,	- .	.	.
pravo, položil pod stol in mirno-sano, kot hi moralo hiti. Le ma!o-jznal	T>rotl J* bl1 ®n
čakad smrti. Ko so naasli truplo, je kdaj pišem in ne bi pisal tudi se- "V,.
Sovraštvo po vojni.
True translation filed with the j-o^t master at New York on Nov. :!. 1017.
Italija i stiski.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tekom ofenzive od maja do junija in ki predstavljajo dejanske plavajoče trdnjave.
Od Benetk pa do Červinjana in od Benetk do CIrade/.a po morju imajo Italjani popolne zvezne črte. Na »t op zime ne bo v tem oziru nič uplival na laške operacije. Temu nasprotno pa bo zima povečala težkoče sovražnika, posebno glede zvez.
Vannutelli je rekel, da bi ne bil prav nič presenečen. »> bi skušali vprizoriti Avstrijci kak -iranski udarec na morju, vendar pa domneva. da m Avstrija ne upa žrtvovati svojih bojnih ladij.
Pomorska demonstracija bi ob-stojaia po njegovem mnenju v spoj padu med poizvedovalnimi ladjami in torpednimi rušilci. kajti bro-dovje. v katero bi inoral prhi nasprotnik. je močno posejano z minami in razen tega si je laško bro».
popada s so-
as required by pie act of Oct. «J, 1017. dovje že dolgo želelo _________ . _
London, \nglija. 2. novembra, vražniškinii velikimi ladjami. da-Danes prihaja iz Sv;ce poročilo opravo Avstrijci ni mi nikdar -preželo zanimivem pogovoru med jeli tozadevnega izzivanja
enim poznanim nemtškim državnikom in švicarskim poslanikom v Nemčiji.
"S to vojno imamo težave", je
— Ne vidim stvari tako temno, kot izjavljajo <rotovi ljudje. ,hi jih vidijo — je rekel kapitan. Zdaj je stvar taka. da je ireba Čakati ne-
rekel nemški državnik, "kajti po-jkako deset dni, predno bo mogoče teklo bo 10 let po tej vojni, pred- jasno razumeti položaj. V prvi vr-no bom smel iti v London, 20 je seveda to -4var topov in inu-predno bom smel iti v Pariz, ia nieije. Odločilni udarec pa borno
40, predno bom smel priti na Dunaj."
Grška atmada.
_ Trne translation tiled wiih the p«*-* master at New York ou Nor. 3, 1!»17, as required by the act of ivt. 1017.
Washington, 1). C., 1. novembra.i Kakor pravijo poročila, ki so danes prišla iz Aten, bo grška armada prešla pod francosko poveljstvo; General Braqeet francoske armade je bil imenovan za šefa grškega generalnega štaba in dodeljenih je bilo 200 francoskih častnikov za inštrukcije.
Mobilizacija grške armade se vrši naglo in gladko.
pa
izvedli na ravninah.
Trent i tiska fronta ni v nevarnosti. Sovražnikove čete bi bile predolge in preveč nevarne, če bi hoteli vprizoriti več kot kako demon-straeijo.
Na trentinski fronti ni pričako. vati nikakega pomembnejšega u
Z raznih bojišč.
Trne translation filed with the ;»-t master at New York on Nov. 1<H" as required by the act of Oct. J, 1!U7.
London, Anglija, 2. novembra.
Vzemimo pa, da bi Nemci in Avstrijci mogli odrezHti naše zvezne črte na kopnem. V tem slučaju bi nam še vedno ostajalo morje od Bemtk pa do Gradeža. Avstrijska mornarica bi ne mogla vprizoriti več kot poskus, da moti to zvezo po morju in vsled tega bi lahko prišlo le do manjših «tpopadov me v? poizvedovalnimi ladjami in torpednimi rušilci.
Sovražnik m ne upa poslati na morje svojih velikih ladij. Avstrijska mornarica ne more na nobeni točki podpirati avstrijske nemške armade, dočim vrši lahko nafia mornarica ta posel in to prav polni o 7 veli>i
ii-	---L	z ve.'jKinn topovi v nivko-
Kot posledico manjših operacij. .	.....
• i- • J• • v P'h ter mornariškimi silami ob matere smo vprizordi sinoči jiizno'^^jj
in zapadno od Pashemdaeie, smo' nekoliko izboljšali svoje pozicije in smo zajeli nekaj ujetnikov.
Ponoči je bila artilerija zelo živahna v bližini Tpresa. Nočno j>oročilo: Sovražna artilerija je bila bolj
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tiižnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem hi znan-iktivna kot ponavadi v bližini že-.cem žalostno vest. Ia
bilo grozno lazimesarjeno. Tudi daj, pa sem videl dopis iz Funs-SimončLeeva hiša, v kateri je sta- tona, Kansas. Mislim, da se bodo noval, je bila močno poškodova-' Slovenci spoznali. Vem, da jih ji na. Pokopal ga je county. Bil j3'tam malo število in jim bo krajši
čas, ako se vidijo. Naj se še kaj ogla<a Anton Rihtar. da bomo vedeli, kake mu gre. Mislim, da j-' tukajšnjim vojakom boljše kakor v starem kraju služiti za 6 krajcarjev na dan.	i
Za danes naj zadostuje, bom pa še dnugikrat kaj pisal, kadar bom videl še kak dopis tukajšnjih Slovencev. Konečno pa pozdravljam vse Slovence in Slovenke po, širni Ameriki, posebno pa vojake, kateri služijo Uncle Samu; teba "G. NV pa želim obalo naročnikov in pred plačnikov.	L. B.
oženjen. pa je živel ločen od žene.
John Damisli.
Omaha, Nebr.
Kakor je že znano, nas je tu v Omahi malo število Slovencev, pa se dobro med seboj razumemo, kakor tudi z hrati Hrvati, katerih je še enkrat toiiko kot nas. Kakor se tudi kaže, bodo imeli svojo cerkev, če bo šlo vse po sreči. Na zimo bo že gotova, če bodo delali vedno, kot so začeli. Stala bo v South Omahi na 36. ulici. Kateri bomo blizu, bomo večkrat slišali božjo besedo. Kakor sera slišal, bodo imeli slovenskega mašnika, kateri je tu v South Omahi.
Akoravno nas ni tukaj veliko Slovencev, vendar pa ne vem, za-1 True translation filed with the post kaj m nobenega dopisa od tukaj, master at New York on Nor. 3, 1917, Imamo dva podporna društva, palasj******* by the act of Oct 6, 1917. se nikoli noben ne Oglasi; menda■ P«tcrotfrad, Rusija, 1. novembra, jih je sram pisati slovensko. | Nepristranski in konservativni so-
Tukaj smo imeli lepo vremecJalisti so dosegli veliko zma^o vedno pa je bilo malo mrzlo, pa kandidati radikalnih boljt*-ternu smo se že privadili. Zana-jvlk,°y ** občinskih vobtvah vec prej ne vemo, kako bo. Zdaj de-!ru^h mef4t- Do zd*» * znan 1Zld žuje, kakor tudi tiste bele muhe v	. ......
se kažejo, pa to vse ni nič, samo« Vv^lh mestih so imeli bpljse-da ne bi biio kaj hujšega. Z de-,vAl ^^precno le 7 odstotkov gla-lom gre še dobro, samo plača m /sov v	2-2-
naj boljša, kakor po drug& kra-
Boljševiki poraženL
jih. Delo se dobi lahko, kakor povsod.
Fantje gredo k vogakom; tisti, ki ostanejo doma, morajo pa delati. Ko bo enkrat te vojne konec, bo spet boljše. Od tukaj gredo večina naši Slovenci v Funston,
brat Math. Broderich. Piše mi, da tam ne pozna št nobenega Slovenca. Prideljen je k M. G. CoM 355.
90 tisoč zaveznikov Italjanora na pomoč.
True traiislation filed with the post master at New York on Nov. 1017, as required by the act of Oct 6, 1937. Washington, D. C., 1. novembra. Kansas. Ž njimi je žel tudi moj t Poročila, katera je »prejelo sinoči
italjansko poslaništvo, pravi, da so priBa na italjansko fronto angle Uca in francoska ojačenja.
Domneva se* da bo okoH 30 ti-so5 teh čet v Štirih, ali petih dneh sposobnih ia boj.
Kljnb temu pa ni mogel niče sar opraviti.
Pregovoril je nekako 1500 izmed 6000 ustašev, da so se mimo vrnili na svoje domove. Ostanek pa je nadaljeval s svojim ropanjem in požiganjem.
Crook jih je ponovno obkolil ter pognal na njih reservaeije, a vedno so zopet izbruhnili na dan.
Geronimo je bil srce in duša vseh teh ustaj in bojnih pohodov. Crook je vedel za to. Vedel je tudi, da ne bodo Apači nikdar prenehali svojim ropanjem, dokler bo (.Je-ronimo na prostih nogah.
Vsled tega je obkolil Crook tolpo Indi janeev, kateri je načeloval Geronimo ter pozval njega, naj se vdeleži konference z njim.
Geronimo je priznal, da je bil poražen. Rekel je, da je za njegove ljudi brez smisla vojskovati se še nadalje. Vsled tega se je udai s svojimi vojniki vretL Pristal je tudi v to, da se bo celi njegov oddelek prevedlo v neko iztočno drža vo, odkoder bi se ne mogel nihče vrniti v Arizono.
Vsled tega je poslal Crook zajete Indijance s primenimi stražami proti fortu Bowie, kjer naj bi se sklenilo konečno pogodbo ter izvt šilo premeščen je Indijancev. Apa-ški problem, ki se je vlekel skozi toliko časa, je bil videti blizu rešitve.
Geronimo in njegovi vojniki so se pričeli pomikati pro/ti fortu Bowie. Na poti pa so prekanili svoje stražnike, ušli ter zmagoslavno pojahali nazaj v svoja gorska skrivališča, odkoder se jih je pregnalo g toAikimi žrtvami ▼ časa, denarju in življenju hrabrih vojakov.
Crook je bil selo razjarjen radi načina, kako ga j« bil speljal Geronima na led in prosil je, naj se ga oprosti te službe ter brezkorist-nega pogajanja z Apači. Obenem pa je prosil, naj nekdo dragi preti nehvaležni poteL Tiled
eznice Vpres—Staden.
Vsled nizko visečih oblakov je bilo letanje zelo ovirano. Eden naših letalcev je poletel skozi oblake, ki so bili 2000 čevljev visoko in je metal bombe na letališče v Gou-trod.
Pariz, Francija, 2. novembra. — Severno od Aisne smo razkropili ovražne oddelke, ki so se poskušali približati našim postojankam pri Chevreux.
je pone-sn-ci] brat oziroma -svak
ANTON KREŠEVIČ.
Rtmjki je delal kot nakladale« in hotel vstaviti voz z zavor:), kt pa inu je izmuznila in mi se je prevrnil na tračnice, nakai je šel I voz preko sredine njegovega telesa in je bil na me>tu mrt< v. { Star j,- itil :>:] let. doma iz itrda pri Pod trnu d u na Primorskem, j kjer zapušča stariše in tukaj pa
Sovražni napadi na naše male * mc,lt' in 1,1 oje še <nega
postojanke pri Mein de Massiues, blizu Tahnre in severno od St. Mihel so bili brezuspešni. V sp<». padih na levem bregu Mozele smo zajeli nekaj ujetnikov.
1. novembra so naši letalci spravili na t!a tlve nemški letali, z zračnimi topovi pa eno. 7 sovražnih letal pa je moralo pristati, ker so bila poškodovana.
Ruska fronta.
Petrograd, Rusija, 2. novembra. -JIižno-zapatina fronta: Včeraj so Avstrijci jugozapadno od Brodyja v vrstah zapustili svoje zakope in SO se približali naši žični ograji; z ognjem naše infanterije pa smo jih prepodili.
POZOB BO JAKI!
Blovanskn. Awnri^^ Koledar, ki je že dotiskaa, pričnemo torej razpošiljati, kakorhitro dobimo za to potrebno dovoljenje.
Upravništvo 'Glas Naroda'.
brata, ki je v Clev-landu O. Bil j«1 Man .JSK-I.
Hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča : Andrej in Milko Kreševič, i>rat in svakinja. Tacoma. Wash.
Rojake v italjanskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj o mojem bratu JAKOBU ROBNIK, doma od Kaplje, politični okraj Lipniea <na Štajerskem. Prosim cenjene rojake, da mi kdo javi njegov naslov, ali pn naj se mi sam oglasi. — John Robnik, Box 702, Ely, Minn.. V. S. Ame-rica. _(3-6—11)
Iščem JOHNA SKl L. podomače Markonov iz Beča pri Ilirski Bistrici. Pred štirinli meseci je bil v Pittsburgh u. Pa. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za tije-gov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se mi pa sam oglasi. — Alois Sedmak. P. O. Box 343, Brackenrklge. Pa. (3-6—U)
Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojem bratrancu KARLU G LAV AN, doma iz Dvora pri Žužemberku na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake v ujet- D A lUmElf DE I I CD ništvu, da mi kdo naznani oje-" Mil« fcJ^i gov naslov, ako pa sam to bere,	*bB"
van, 1374 E. 40. St., Cleveland,	ia	*
Ohio, U. S. Amerk-a.	c. ao. Rtorreit * co.
-i—11)	ho	KHS.
Pri spatoenja in idrobljenin
TdrfBlU takoj ■ Dr.	9
GLAS NABOBS. S. SOY. 1917
Avstriji gre za nohte.
Pod naslovom 44Zbirajte kosti!" in "Preskrbite se s krmo!" piše starokrajsko časopisje sledeče:
— V mirnih časih smo dobivali iz tujine dovolj surovin za pridobivanje olja za mazanje, mila itd. Naša industrija pridobiva sedaj kostno tolšča, kostno olje in klej in bi inogla zahtevam po milu, olju za mazanje, kleju itd. za-doHtiti le, ako ji oddamo vse kosti, ki jih dosej še vedno v 1i*o'ih gospodinjstvih neporabljene mečejo stran.
V	Avstriji se tako vrže proč najmanj štiri tisoč vagonov kosti. Naša industrija pa danes pridobi že iz 3000 vagonov kosti poleg znatnih množin tolšče in kleja še 1,800 vagonov kostne moke, ki zadostuje kot izvrstno fosfornate gnojilo za dovoljno pognojitev 100,000 oralov njiv.
Tega gnojila pri nas sedaj silno primanjkuje.
Z omenjenim gnojenjem bi si pomnožili pridelke na Situ za več kot 47,000 vagonov ali 470,000.000 kilogramov.
Pmagajte vsi, da pridobimo več tolšče, več umetnega gnojila in več kleja! Kosti ponudite nabiralnieam za kosti! Pomagajte hraniti in varčevati!
Danes drdra morda več vlakov po progah, se suče več strojev |k> raznih obratih kot pred izbruhom vojske. Za mazanje teh se potrebujejo veikanske množine olja. Ker je dovoz surovin za pridobivanje tega iz tujine nemogoč, s** mora v to porabljati razno drugo dobro olje, ki zato ne pride v korist prehrani.
Zato zbirajte kosti, ki jih je itak prepovedano metati pro«' ali jih sežigati.
Iz 1 kilograma kosti se danes pridobiva osem do deset dkg tolšče in 00 dkg kostne moke, ki je izvrstno umetno gnojilo, katerega našim kmetovalcem silno primanjkuje. Ponudittedaj kosti v nakup domači nakupovalnici za kosti, ki jih odda centrali za kosti na Dunaju.
Z oddajo kosti pomagate državi tudi dobavljati glicerin, ki je potreben za napravo razstrelil, pomagate ga obenem varčevati z užitno mastjo in oljem ter pomagate tudi, da kmet zanje boljše in več žita.
Zbirajte eunje, kosti in črepine!
Iz kosti pridobiva industrija dandanašnji znatne mno zine tolšče,' glicerina in umetnih gnojil. Dobljena tolšča služi kot olje za mazanje, kot surovina za izdelavanje sveč pomaga varčevati z jedilnimi olji in mastjo.
V	vsakem okraju naj bi se zato zbirale kosti, ki jih potem porazdeli centrala za kosti na Dunaju na tozadevne tovarne.
Nabiranje kosti nudi dober zaslužek. Z vsakim kilogramom pridobljene kostne tolšče rešimo prehrani 1 kilogram jedilne tolšče (masla, masti, koruznega olja, makovega olja, rapsovega olja itd.)
• • •
Skoraj povsod po naših krajih je bila letos košnja slaba oziroma zelo — slaba.
Za vojaštvo je treba oddajati velikih množin krme in tako si lahko vsak slab racunar izračuna, da bo šla letos s krmo precej trda. Zato naj vsakdo, ki mu grozi pomanjkanje sena za zimo že sedaj slriša žival prekrmiti in preživeti z drugimi krmili in pašo, da si seno in deteljo prihrani za zimo in lačno pomlad.
Nihče naj se ne pomišija in naj se nikar ne zanaša na kaka močna krmila, kajti teh je že sedaj silno malo in jih je kaj težko dobiti, v najhujšem času pa tudi teh krmil ne bo!
S steljo je isto. — Suša je vzela vse! Pripravite si tedaj stelje od drugih gozdnih rastlin, od vejevja iglatega drevja, nagrabite listja, porabljajte žaganje, šoto, kjer jo imate, v nekaterih krajih pa bo stelje tako primanjkovalo. da bo treba si pač pomagati z zemljo.
Zaradi varčevanja s senom si naj vinogradniki že sedaj pripravijo rez j a, ki si ga morejo napravljati že tako sedaj, kajti grozdje je že dokaj zrelo in mehko.
Povsod pa naj si kmetovalci pripravljajo tudi listja i.a krmo, četudi je že precej pozno. Najboljše, najuežnej-še je pač ono listje, ki se ga pripravi za krmo že v juniju in juliju in je tudi naj izdatnejše, vendar bo v sili tudi po-7neje napravljeno listje istotako prav dobro.prišlo.
V	ta namen je rezati drobnejše vejice, kakor svinčnik debele, in jih povezati v takozvane vejnike. Dobro so se obnesli od topola (jagnjedi), lij)e, jesena, vrbe in jelše napravljeni vejniki: v nekaterih krajih si jih napravlja-jo tudi od leske in od hrasta.
Po < Jorenjskem, zlasti v škofjeloškem okraju delajo kmetje vejnike navadno med Šmarnimi mašami in trdijo da tedaj napravljene vejnike, oziroma list jo žival prav posebno rada je.
Dobro j>osušeno listje od topole je vsaj toliko vredno kot srednje vrste seno, četudi ga zbiramo šele v septembru in oktobru. Kdor more, naj si napravi vsaj tohko listja za krmo, kolikor je moral oddati sena za vojaštvo, in naj računa na možnost, da se bodo morda zahtevale že pozimi ali na pomlad zopet nove dajatve.
Nabiranje listja za krmo tedaj ni važno samo za onega. ki ve, da mu bo krme primanjkovalo, ampak tudi za onega, ki misli, da bo morda izhajal.
Končno je tudi treba vedeti, da živini ni pokladati toliko sena v jasli, da šari z njim in ga raztresa, ampak je porcijo odmeriti za vsako žival posebej, s čemur bomo potrato zelo omejili.
Tudi šole naj navajajo otroke, da nabirajo lipovo listje, dalje kostanj, žir, akacijevo in lipovo cvetje in podobne stvari, ki jih je sedaj kaj lahko prodati.
Dandanašnji v veliki naravi ni skoraj nobena stvar tako majhna in brezpomembna, da se je ne bi dalo v splo-
i___, * - i * .1»„i rir
sno isonsi izrauiu.____4 j	A _ ^
Zdravil« zoptr kritij.
Kedar potrsbujet« zdravilo zoper kašalj. tedaj potrebujte« dobrega. Nikoli se nebo«L«
zmotili. 6« zahtevat« dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
M*. W. Kolodziej.
:bMtw, w. v*..
Mm i* pis&l: *'J%z
j.ril<oro£*in vs&ke-rnu. da kupi Seve-luli zdravil*, ker so dobe*, poukco SereruT B>lT»m z« pljuča. Bolj Jih ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in pos-k j sili smo razna zdniila, toda vse j« bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča j« ka£elj zginil po par po-pitkih."
(Severov Balzam za pljuča). N« račite samo: "Želim nekaj za moj kaialj." Navadite m zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da m izognete nadomestitev. Zadnjih 57 let je Severov Balzam za pljuča uspeino zdravil kaielj in prehlade in take bolezni. katerih prvi pojavi so kalelj. kot na pr. kašelj pri influenci. vnetju sapnika, oslovskem kailju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 15 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severe'e Celi and Grip Tablete
(Severove Tablete zoper prehlad« in hrspo) so znane, da pnienejo pro-bind ▼ *«jkn>)Sem času.
Severov* družinska zdravil* so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severov*" ponjl-bovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO.,
Csdir Rapids, low«
Na starem gradu,
Povest iz srednjega veka.
(Nadaljevanje).
' Ali kako bi človek le prišel iiiu v živo?" vpraša strastno Mavrin. upiraje svetle oči svojemu tovarišu v resasti ol>ra^.
'"Mala skrb! Zavoljo tega se>m jaz davno storil že izdatno stopinjo*7, odgovori prevzetno Tiktak.
"Kaj res?" čudi se glavar iu >ei se mu žare. In pom knivši se bliže tja k njemu pa natočivšd mu kozarec do vrha, ga začne sladko nagovarjati:
"Daj, meni brez skrbi pove*, kako si ti tako moško izmodroval to reč?*'
"Tako-le: Našim meščanom je šlo prokloto živo v spomin, kaj so /e izkušali, pa kaj jim je torej še pričakovati po teli tujih, nemških krvoipijnih klopih, ki se po vrhu slovenskih gričev iii gorie nasa-jajo v nepristopnih stavbah, di
nas tako brezskrbneje dero do iia-T^l"aJOce 1>efitl-gega in nas bodo! To se jim še in še zabiča s pristavkom. d? ta Karneean nas nekaj boža le Kito, da bo njega naslednik huje drl nam jermona ratz stegen. Pa še nekaj. Ljud je iahko\eren m po-ln praznih vraž. Jaz sprožim: ti rajska kova bči je čarovnica, hi videli bodele. kako se bodo potlej spogledovali s Trebuščakom
Mavrin strmi kakor zamaknjen. Sodil je bil •namreč tega človeka doslej tako, kakor mehčanje sploh — zdel se mu je čudna, nerazvoz-Ijiva uganka. Ali pri tej priči raz--vidi. kako popolnoma se je motil o njem. Zdaj naenkrat spozna, da Tiktak je le premete« človek, da kmalu ne takega. Jn jame se mu na vso dušo priverjaii, dsi tako modre pa prebrisane glave nhna ves Kamnik, uiti je ni tri dni 'hoda naokoli.
krat poči v me«tn erlas: Ida. Tre bušeakova hči, je čltrovniea! Ti-?>tikrat zares posebno babjeiverno ljudstvo, ki je skoraj sleherni o kršaj svoje posvetne sreče kar na vrai na nos pripisovalo zavidljivim čarovnieam ter že komaj čakalo, da se mu s prstom pokaže kdo, na katerega bi z vračalo vso tsvojo sumnjo in togoto: popade le-to novieo. kakor lačen pes najdeno kosi. Nihče ne povprašuje odkod, če je res ali ni res? Vsak le navaja brez števila stvari, k mu pričajo, da je Ida res hudo-delniea. Ker so nekateri pripove dovali. da tudi Tiktak sodi njo, verjeli so vsi toliko trdneje. In proti Karneku, kamor so Kamni čanje ravnokar blago^lovljaje o-bračali obraze, tjakaj gor je zdaj donelo preklinjevanje. neznano groženje in vzdigale so se tudi že
IV.
V tedanjem času je blizu devet čevljev visoka in šest debela o-grada obdajala grad krog in krog razen na zapadni strani, kjer je bil vtemeljen na pečevnato Kteno, auolcčo navpik iz vrtoglavega prepada ter tako tu in tam že po svo ji prvotni legi zelo neprLsiopen. Znotraj ojrrade je na ne velikem prostem prostoru rasti o sem ter tja kako drevo. Trebuščak je do stikrat in najraje pohajal tu notri in tudi Ida je todi v varnem senč natem .zavetju prebila večino vsa kega prijalanega dneva.
Tako tudi nekega dn. ,rajšča-kova hči že preeerj Časa sedi pod košato lipo na dvoru. Naenkrat kakor izrastel iz tal, stoji pred njo Pome k, grajski spak. (V srednjem veku so velikaši imeli pri-
j i -	- itlikavee, da so jim delali kratek
Le stojte! nadaljuje no n rej-K .	. ...
, ..	v i	i " • cas ter uganjali burke.)
. rHii »-u i'n cul i i^'iin L- -j L-Hf iii nm lil	v	j
»kg i ravnodušno, kakor da mu ni bog ve koliko na tovariševi hvali, "a jaiz samo s tem nisem še pobotan s Trefcuičakora in mislim, da tudi vi ne, ka-li3"
Ker posebmal Mavrin le priki-muje in odimajuje Tiktaku, na katero piat namreč se njegova beseda bolje priilega, pove le-ta brž na vsa usta. kam nieri rekoč: "Kadar Kamnik začne režati gor v Karnek, pojdem, pa njega aH njo ali pa oba potipam za gol-tanee. — Ali v«a>j eden — eden
Ta je za svojega prvega gospodarja, mislečega, da je pritlikavec manj človek od vsakega drugega, prestajal marsikako bridko nadlogo: ali zdaj, dofcra dva komolca visok, širokolie in po obra zu gost<> kosmat možiček, je bil dosti zadovoljen s svojo usodo. Trebuščak namreč spozna v ši, da bi neusmiljeno ravnanje z nekoliko še norčavim človekom bila še toliko večja surovost, jnu je dal na dobro voljo, da je mogel iti smel. kamor hi mu drago bilo ,, Toda Pomek j** preveč ljubil svo-
pa mora iti. prokleto bodi!*'
-Mora, če vse ne vem kaj! (j	^^ gospodarjaj da ,bi
pritegne Mav-nn m pristan pod-	hoM drugega ^^
pibovajje ga:	in blirlrljaril je	^
'•Tisti tvoj ranjki Ilalxikuk je navadi vse vprek po dvonšč^i ve-moral umreti in moj ded mora'lsel, če se mu je hotel kdo smejati, trpeti tako krivico! Samo, kako, ^ je vedno iz srca pomidova-neki bi ti tem vragom prišel v o-ha tega norčka, se je razgwarja-kom; brez tvoje škode in nevar-ha nrnoigokrat ž njim za svoj kra-nosti, to*	|tek čas, ker tudi on se je vselej
"Nič se ne bojte! Že vam spa-j dobrikavo in post reži ji vo obnašal zim to kugo in pa zaJezem, že! Si-'proti njej.
cer pa sem s to rečjo tudi že sko-to pri kraju."
Nato se <mu izpo\-e, kako in po
Le danes, tam pod znanim kostanjevim drevesom — kar molči ter tako čudno zre vanjo, da ona
Idi po vseh udih mrac sedami. Čez
dalje časa se šele upa, da ga vpraša, zakaj pač počenja to. In spak se vrže na kolena pred njo, hiti božati njene nožiee in obraz stiskati joj v krilo. Potlej pogleda vanjo, v vsakem očesu se mu za-bliščd debela solza ter s čudnim.' otožnim glasom za javka :
''Ah, ah! Kmalu nobenega peresa več gori ne bo —"
"Kaj bo tačas?" vpraša Idi dalosiSŠno.
"Ah, gospodična, tačas tudi vas ne bo več — tu pod drevesom!"
Rekši to in stopi vsi izpred nje tja k deblu, vtikuje tisti list t<*li-ko Časa za skorjo, da gori obvisi.
V tem Trebuščak prikoraei mimo. Pomek hitro zapleše pred njim, potlej leže na trebuh, hoteč tako splaziti se do njega: ali araj-ščak mu veli na noge.
"Kaj pa je tebi, da se vidiš tako plašna?" povprašuje skrbno hčar, ki se mu je bila brž pridružila.
"Qj, ta Pomek!'' *'Kaj ti je storil — kaj ža-lega?"
"O, nič; pa danes mi je tako neznan. Kar bojim se ga."
"Ne maraj za njegovo spakovanje in brbljanje, ko je reva nor-eav! Pojdi, stopiva analo venkai na piano. Dan je lep."
I<la se vsa vesela napoti. Gresta proti grajskim vratom. Pomek od daleč za njima, t-tiraje si z roko sodze m milo pogleda vaje za odhajajočima, dokler i/ginefi skozi velika vrata. Pritlikavec sede na bližnji kamen in tožno s komolcem podpre glavo.
Ida, da je le na cvetoči ledini, kmalu pozabi Pomekove besede katere so jo bile v prvem trenutku hudo vznemirile- Vsa vesela pisane trate, trga dišeče poniLa danske cvetke poleg pota ter si opleta kitico. Polno radovednih vprašanj pojasnjuje jej oče voljno in kratko. Tako dospeta do loga, kjer se Ida, še otroško bo-jEizljiva. zopet oklene očetove roke.
Velikokrat, kadar je prijazno vreme vabilo iz ozidja, je zahajal Trebuščak rad sem noter v mračni gozd, kjer so stoletne smreke in jelke molele svoje kosmate vrhove visoko v zrak; sem noter v hladilo senco, katero so prijetne in zdrave dišave pojile dol z gostega hojevja. Saj tudi tu, kjer st> le rjava in siva debla sreča vala oko, kjer je kraljevala veličastna tišina, katere ni drugega motilo, kot kaka veverica, hlastno pra-skaje gor po dreves« v svoje gnezdo, ali pa zdaleč doneča kosova pesem: tudi v tej dobrodejni samoti se je Trebuščak vedno kratkočasil s svojo ljubljeno hčerjo in se čulil srečnega.
Poslednji sol učni žarki so zla-tili Triglava snežene vrhove, ko sprehajalca, prehodivai v polkrogu gozd, stopita na drugi strani na piano.
Tam pri kraju, kjer se log stiče s tratino, zagleda dekle najlepšo cvetico, kako jej ob razprezanem popju rosa žaii v večernem odsevu.
"Še tole!" vsklikne in se oddalji po njo.
Kavno počene in uastave prste ob upognjeno bil, ko v grmovju M"aven nje zahrplje divja zver in hipoma strašen mrjasec plane proti njej. Ščetine se mu ježe na hrbtu in kleplje z zobmi ji grozeč. Razjarjenemu bele pene vro iz žrela.
Ida od strehu in groze kar omedli, da se ne more ganiti. V tistem hipu zalaga pes v obližju, rine nad zver in predno še Ida ve. kaj iai kako, stoji miad lovee na mestu ter preteči zveri sulico zahode v prsi, da se zvrne in pogi-njajoča rohni.
Resni junak ovije zdaj Idi okoli lepili, belih ramen ogrinjalo, ka-t.n-o*ji je bilo zdrsnilo na tla; potlej utrga ono cvetlico in ji jo ponudi, kakor da je bil videl, kako bi jo rada. Ida se šele zdaj popolnoma zave. V naglici in v preveliki vznemirjenosti vidi v tem človeku le resnega angela iz smrtne nevarnosti, a brez pomisleka seže po poklonjeni dar.
Slovenska-Hrvatska Z Veza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januar-ia 1913 v Calumet, Michigan.
Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR:
PwdseOnik: FRANK GREiiORICH, Box Podgeville, Mlch. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 113 Grant Avenue, Eveletli, Minn. Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Bor^o Block, Caluxnet, Mich. Zapisnikar: MATH IAS OZAN1CH, Seventh Street, Calumet:, Mich. Blagajnik: VINCENT AltBANAsi, First National Bank, Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR:
L nadzornik: ANTON GERZ1N. Chisholm, Minn. II. nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet. Mlch. III. nadzornik: PAUL SHALTZ, Seventh St., Calumet, Mlch.
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. ZGONC. Box 423 Ely. Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet. Mlch. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box lui, Aurora, Min»*
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH. 417 Oseeola St., Lauriuiu Mich. LCKAS STEFAN EC. Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STE FAN KZ, L'tiSU. First Avenue. Milwaukee, Wis.
ODVETNIK: ASTHONY LUCAS, Calumet. Mich.
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremenil** Manov in MaM«' naj se poSlijajo na glavnega tajnlk:i: Anton <;e>hcl. si..wide Croatian Union. Borgo Block, fith SL. Calumet. Mich.
T">enarnr' pttšiljatve naj se jmsiljajo na blagajnika Vincent Arhana* First National Bank. Calumet. Mich.
ProSnje za novo pristople člane in ^lauiv'e naj se rn>UljaJo na vrhovnega s-lravnika: John S. Stefanez. t-tiS'First Ave., Miiwaukee. Wis
Vse pritožbe naj ]H<šilj:tj.> n» pre<lsednika ivurotnega odbora: Math. Zgonc. Rux 423. Ely. Minn.
Uradno glasilo: (iLAS NARODA.
Posebno naznanilo.
Doktor Cowdrtek, največji ip«claUnt. ]« prlne*el • Nbo] t Q«TeUn< m mjl čedodtln« stroje ca zdravljenje bolnih mot in ten. Tukaj bo n&d&lj«T>.l lati no«raI uaa sdr&vljenja. kakor gm J« uporabljal t najboljših klinikah t Evropi. Pol«« te®a n« računa alfi ma naavet« In preltc« vaako bolno oMbo ■ X-tarkl brezplačna, ako puatl potem pri nJem zdraviti. Vseeno Je. kdo In kako Vaa Je edravll. aH kako dolgo ste te bolni: pridite k tema velikima Ipedallata In pokati t ■«, kaj i Vaa atorltl.
Ali imate
bolečine v ietodcuj ali Imate katar/ Bolečine na ledvicah, ali « mehurju, na JetrahT Revma-ftlzem, glavobol, zaprtje? Nečisto kri, bolečine In telave. •leboet, nervoznoet, onemoglost, kile, kaielj, elaba pljuča, Privatne bolezni itd.
Vaša priložnost.
Sedaj Imate prl^ llko, de vpraiete sa •vet velikega i peci-al Iste, ki Vae preišče natanko z XJ Karkl. &e nI kdo nI nudil taka lepe prilike bolnim motklm In Senskam v tem mestu. Nujno Vas poživljamo, da nas takoj vpralate za svet. Ne čakejtsi odlašanj« Jo navv« no.
ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
JPrldlte takoj In pustita se natanko preiskati po tem •podallstu; potem bodate
▼sdsll za Vafto pravo bolezen ln ako morete ozdravetl. Njefov uspeh In dober glas
Je poaledlca vestne preiskave tn učenih metod, katerih se poslu tu J- v vsakem sla-
čaju. Njegovi razhčnl stroji, katere je nabral s vseh delov sveta, tvorijo najpopolnejši ln najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih strojev, Id dosežejo svoj namen, ko vse drugo ni več pomagalo. Je vseeno, kaka Je Vate bolezen; ako sdravnlk najde, da Je oxdravljiva. se bodete prepričali, kakor hitre Vae prične zdraviti, da ste na potu boljtanja ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mara Valega tetko prisluSenega de ne rja. ako niste dosegu popolnega uspeha. Oglasite
ss pri njem ln povejte mu svojo bolezen privatno ln zaupno.
DOCTOR COWDRICK, Specialist
2047 Eut tfth Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O«
tlradne ure: ob delavnikih od S. ure zlutral So S. zvečer. Ob nadellah od iS. Se «.
kateri poti misli, da utegne naj-J kur prestajati ne more njegovega roeneje dognati odzdaj vzajemni trpkeiga pogleda. Nekaka gro/a jo naklep, za^otovljaje mu, s koliko j apreletava in nehate se donušJja. večjim pogumom iu veseljem se(da grajščmski jemljejo njegovo vrže zdaj nanj, ko ž njim tudi še'količkaj nenavadno vedenje za .glavarju postrejsa. Po tem in po dober a-li slab pomen.
vsem se. Tiktak toiiko prikupi Mavriiuu, da mu mora za trdno
V tistem trenutku se list z drevesa pri vrti ter pade tik predenj
obljubiti, da ga od zdaj za naprej na tia. Pritlikavec obrne oči nanj prav ipogostoma, pa kolikor mo-jter gleda zamišljen, potlej pa jk>-goce skrivaj obišče, češ. aa»j mu bere. Vsklooi^l se. -jame sukati se ne bo zastonj, če dobro dovrši, za' ob peti ter tako od vseh strani o-kar se je odločil. ^	i gledovati rahlo v«ijevnaito drevo.
Nekaj dni po tem shoda naen-j Nato nenadoma zaoene jek, da
(Dalje prihodnjič.)
Rad bi izvedel za nsaslov AJ^OJ-ZIJE KVEDER, podomače Kr-štavova iz Prevoj pri Dobu, bi-\ ajoča nekje v New Yorku. Naj se mi sama javi radi osebne znanosti, ali če ve kateri znanec za njen naslov, naj mi ga naznani na spodaj podpisani naslov, za kar mu bom hvaležen domačin iz Sv. Vida. Fr.
, Stupica, 1099 E. 64. St., Cleve-land, Ohio.	(3-6—11)
I	katere ima v zalogi
S	s
I SLO VENI C PUBLISHING COMPANY f ^ 82 Cortlandt St^	New York, N. Y jj
fOCČNl KNJIGI«	Trojka
▲amor imftn sifflrfti	Vojna na B Ukana 18 area. |1.S|
imm9	^ go ^aodorlna c. la t peipolka At. IT
OWkvwa *odovlaa	min "	mM
Domači sdravnlk t hrvatskem tuljenje na avstr. drorn ali j^gjj^	;_<jq Smrt cesarjevimi Badolfa
Hitri računa r nemSko-anxL vea.	i—..40	< Tragedija v Mejerllnzn )
Poljedelstvo	*	r-M
Popolni nauk o Čebelarstva, vesaa	fl.OC	EAZOLEDN1CH \
Sadjereja v pogovorih	N9W7oTjSkA , cveUlcaml, hum*
Schlmpffov nemSko-slov. slovar	$1.28	rlstične, božične, novoletna Is
aiov.-rnaMM tn ancL-slov.	velikonočne komad p«	^Jt
■to^f^	ducat po
gfinkkrt	t-Wj
album mesu New Torka ■ kras-IAIATNI Di KAZNS DBCQI	******	***
KNJIGI i	BMLJEVIDIj
Avstro-Italljanaka vojna mm «-11
LKkU a oroam	h-.KJ AvBtro-ogrsld velik vesan	h-M
Celi svet mali	f-M
Klklorm Zala	rzM Celi svet veliki	t-:m
Na krivih potih	— 50 Evrope, veaan	—at
Pacam ln Lamtersar	i-JM) v j ženska mapa
Pod Bobom SI. Večernice ,	— 30 7o^uJ lt]i(	^
moreBska aowmlm trn povertl t—.80 ascmije^dj; New y<wSf oolorada,
aStSS"««*«^!-	minola. Kanaa* Memtmm*
»ocsjaina oeaokxaeua	Ohio, Pennsylvania, lflnneaota«
Trtna nI In trumjs	^-40 Wisconsin, Wyoming ln Waal
Umna Bvlnorsja	J>0 Virginia in vseh dragih driav
Umni kletar	i-JW po	mmM
Umni kmetevalee	oJ0 ZdruZenlh driav mali f—.10
VaUki Si n mirt 11 Slljlrfn	Združenih držav veliki —.29
totaMi	92.06 Združenih držav stenski na drogi
Zakoni ln ideasi aa Vojvodlnjo	strani pa celi svet 93i)0
Ofmfes: KnoBUm > prtiaK*! denarno vrednost, bodisi v gotovini, osfltnl nakstiri, ali poitnlh mamkah P oStnlna Je pri vseh cenah la vračunana*
CENIK KNJIG
I
BflJlgl. HABO0AJTE BE HA "GLAS NARODA". IAJTIČJI SL0VSH8KI DNEVNIK V ZDKU2ENIH DEŽ k'VAB.

Položaj v Avstriji in M Češkem.
_i_
Trne translation filed with the po*
master at New York on Nov. 3, 191 T, an required by the act of Oct, li«17.
Malo predno je zapazil Henri h ra»iklin-Ikwtf 1 Ion, iwoimcno vanj lannster misij v francoskem ka I'fcnctu New York, da se napoti v i-1 ancijo, je elektriairal s *vo-jim govorom zborovanje članov C« škeg* p-arodnega združenja in ""'"VK'ke lift v Ameriki, tekom kuterf fa govora je i*javil da bo-<!«/ /avr/niki vatanovrli posebno >ško-*lova&ko državo v Evropi.
Dan ali dva pred tem pa sem gov«<ri! / nekim mladim človeka mi, ki je nosil svetlo-modro uiti farrno 1 runco&kega vojaka. Predmet pogovora je bil konec vojne n on mi je pojasnil, kako si misli ta konec :
t e ho etc, da bo ta vojna zadnja vojna, jo morate izviti do odlo' Mncga konca. V drugačnem -»lučaju bo le *tvar čusa, ko se bo vprašanje zopet pojavilo ter po vzro«'ilo novo, mogoče še hujš*> vojno. Edina pot, kako donjveti do tega koničnega eiija, pa je so-yfla-.no z Wsedami predsednika Wilsona. da m uveljavi pravicoj ljudi \ ake narodm*»ti. velike, ali; m ji,ne številu da si izbere1 sV« >j» vladarje in svojo obliko vl »> j
<J«v<*nik je bil v* leti navdušeni
stvar, d a* i ravno na potjMjiuo-j hu neutral m način. Peruti naj ovratniku so kazale, da pripadaj av ij&t ičnenua *boru, alate epotote pa so znaeile, da zavzema visoko mewAo poveljnika. Na nje-povih pr*.»ii «pa ho bila odlikovanja: kri/, rastne legije, vojaški križec s palmo, srbska zlata svetinja ter' red *v. V ladimira. Vse to je zalo. da se je mož odlikoval na v*l kot eni fronti
"I f h« če biti ta vojna zadnja' v.jna je ponavljal, 44 je treba j predvsem dejanakj ustanoviti eno( stvar »*n ta stvar j.» pravica vsa keifij napela do izrazito narodne-iiu življenja, »le pa ena Mvar, ka-tero >e mora konečno odpraviti.' in la Mvar so vsenemške sanje o Te v toni h. Ognja in vod* se ne more zmešati in priznati ter braniti m mora pravico metevtonskih narodov. da rive netevtonsko Šir-
it ljenje. Uspešno pa se mora prav
•	posebno ustaviti nemški "Dran.* . tiaeh Ost en'V
Bil je videti prav izrazita oseb-nost, ta zrakoplovni'poveljnik, ki
*	je bil pred vojno dr. Milan šte-1 fanik iz Pariza, Slovak, odličen
na čisto drugačnem polju ter pri-
an kot eden najboljših mlajših 1 astronomov (zvezdarjev) sveta. : Že v mirnem času je bil odlikovati od Francoske akademije za ' svoja znanstvena dela. | Rekel pa je nadaije:
"Vsega tega mora biti kornec. Poljakov. Cehov, Slovakov, Srbov in Kumunov se ne bo položilo na tnizo mirovnih pogajanj kot za-j stavne predmete. Kaj lakega ne, more dovoliti niti pravica, niti' zdravi člov eški razum.
''V/.aniimo le en slučaj, kate-; rega dobro poznam, kajti jaz sem; slučajno ČehoSlovak. Češka je moja rojstna dežela, dasiravno je moja družina Živela v Parizu,! kjer sem v z ras tel ter deloval po-j smeje. Mogoče niste vedeli, da je celi češko-slovaški narod v odprti .vstaji proti svojim starim tlači-teljem — Nemcem in Madžarom '
"'Dejanski se nahaja Češka v; I revoduciji, in sicer eni najbolj i značilnih revolucij zgodovine.
Doeim so imeli drugi vojskujoči I se narodi prilike črpati svojo j moč iz ejisopisja, iz narodnih skupščin ter diugih sličnih virov, je bil češko-slovaški imrod obso-: jen na molk. Tukaj so bile av-Urtrijske jc«e in vislice te<r le slučajno je pretrgal nio^k kak vsklik ■ obupa ni besnoeti. Celo male šte-I vilo t*h glasov pa je zadostovalo, i da se je predramil celi narod ter da sose vsi Čehi in Slovaki zgrnili pod praporom revolucije.
''Vprašate me, zakaj in kako je vse to nastalo* Odgovor na to ni posebno lahek. Treba je poseči ( nazaj k osnovnim m globokim vzrokom. Cela stvar počiva na neskladno«! i morale in političnih idealov ter na zemljepisnem polo-, žaju. Ceho-Slovaki so bili vedno -miroljnlien. priden in strptjiv na- : rod, do čim tvorijo glavne srnake nemškega in madžarskega značaja sebičnoat, nasilje in ambicija. O lasom njih lastn'fi izjav im»jo
oe-nemski narodi pravico do življenja le toliko časa, dokler ostanejo pasivni m pokorni i>odložni-ki Nemcev In Madžarov.
"'Treba pa je pripomniti, da so Madžari azijsko pleme. Prišli so v Evropo z ognjem in mečem v rokah ter opustošHi dežele mirno živcih narodov. Bila je živa meja Čehov in Slovakov, ki je ustavila njih nadaljno prodiranje proti zapadu ter jih prisilila, da so stali na ravninah Tise in Donave. Od prvega pričet kp. naprej pa so si Madžari prizadevali, da bi Ltrli to mejo. Uporabili so vsako priliko in naj je bila še tako dvomljivega značaja, da zavzamejo vodilno pozicijo na Ogr-ske.n ter ohranijo zase hegemonijo. i'-te metode so uporabljali Nemci proti Dancem, Poljakom ter drugim lie-nenrškim elementom v Avstriji in z nasilstvom se je skušalo uničiti ustavne pravice drugih narodov. KonfLsciralo seje sklade, ki so bili namenjeni za| grajen je šol ter razširjanje spi oš-; ne izobrazbe. Cerkve, ki so jih v zdrževali Slovani, so morale ime-j ti madžarske duhovnike. Madžarske puške in bajonete pa se je u-porabljalo pri vseh volitvah, kjer i ii izdalo nobeno podkupovanje n nobena korupcija.
' Iste ovire se je stavilo na por ekonomskemu razvoju teh. naro-lov. Pomisliti morate, da se je 20. >dstotkov Čeho-Slo\akov izseli-o | ' Zdtnt&ene države. Zakaj? Ker liso mogli v Avditro-Ogrski uživa-' i sadov svojega dela. Neanci in Vladžai-i so živeli v izohilici. ^sled silnega in nečloveškega, pri-iska Nemcev od zapada ter Ma-Ižarov fxl iztoka se je kompaktni ilovaitLski zid razcepil na dvoje in užsni Slovani so se odcepili od Če-io-Slovakov. Vse pa je bilo že pri->m vljeno za nesramni poslais. da z enim silnim u<lareem izloči rse itarode, ki so staLi na poti ro-lažeJjniin ciljem nemškega in ma-Ižarskega plemena. Ali ste opa-=ill- <la so bili Madžari najbolj remi zavezniki Nemčije? Ali ste pazili, da je prišlo med Dunajem n Berlinom večkrat do nesoglas-a, da pa ni bilo nikake. napetosti med Budimpešto in prestolnico kajzerja ?	j
4'Vse to tvo-ri splošni pregled ozadja češkoslovaške revolucije. Jlede dejanskega pričetka te re-
J volucije pa je treba poseči nazaj na konec leta 1915, torej dve leti nazaj. To je bila zelo kritična doba. Ruaja je bila omajana. Srbija je bila poražena. Anglija še ved-Jno ni bil« pripravljena. Bilo je v tem času, ko so izdlali Čeho-Slo-vaki svoj slavni manifest, a- katerem so junaško proglasili, da je njih mesto na strani pravice, da obsojajo politiko Halisburža no v ter se stavljajo na stran zaveznikov. Bila je drzna stvar, zavzeti tako stališče in za to stališče so plačevali s krvjo. Kljub temu pa so prepričani, da so si zagotovili odi i čno stališče v zgodovini.
"Javnost v zavezniških državah", je nadaljeval, 've le malo o muceništvu češko-slo vaškega naroda v tej vojni. Politični voditelji tega naroda se nahajajo vsi v ječi. Stare moške, celo take, ki1 imajo nevarne bolezni, se je pritegnilo v vojaško službo. Časopise se je prepovedalo. Vlada je odredila posebne ostre rekvizieije v deželi, d oči m se ni naroda samega podpiralo od strani vlade. Noben narod pa bi ne mogel vprizoriti vstaje vspričo bolj težkih razmer.
' Kljub temu pa so Čehi in Slovaki vstali, in sicer radi političnih razmer, katere sem očrtal v kratkem. Ko pa bo zgodovina napravila račun glede sedanje vojne, bo zavzemal češko-slovaški nairod zelo odlično mesto. Za zaveznike je predstavljajo veliko dobro, da je bilo čuti iz sredine sovražnika-glas simpatije in pripravljenosti do sodelovanja. Iiaz-ventega pa se je izvršila cela vrsta revolucionarnih, dejanj. V Avstiro-Ogrski je ustvarila ta re-1 volueija atmosfero, ki je imela dalekosežen učinek na politično in vojaško situacijo. Avstrija je stala pred strašilom neposredne in dejanske vojaške vstaje. Ni bi-' lo na razpolago niti najmanjšega oddelka avstro-ogrskih čet. s ka-| terimi bi se zasedlo češko in t>lo-' vaško ozemlje avsfcro-ogrske monarhije in vsled tega se je odposlalo štiri nemške divizije, kojih namen je bilo uničenje eventuel-ne vstaje v kali. Kljub temu pa ni mogla nobena odredba preprečiti dejanj sabotaže.
' Prav posebno pa moram omeniti dve značilni posledici Češkoslovaškega gibanja. Čehi na Češkem zavzemajo najbolj liogati
del Avstro-Ogrske. Dežela, v kateri prebivajo Čehi, je zelo rodovitna in Čehi imajo v rokah raz-širno trgovino ter stoje v splošnem na najvišjem stališču glede kulture. Te najbogatejše pokrajine avstro-ogrske monarhije pa so trajno bojkotirale avstro-ogr-ska vojna posojila in vlada ni mogla ničesar storiti proti tem bojkotom. Jaroslav Preis. vodja ene-ea največjega firtamčnega zavoda na Češkem, je bil stavljen pred sodišče radi veleizdaje iz istega vzroka. Ni brl pa dr. Preis ali katerikoli posameznik, ki je povzročil to gibanje. Bil je celi narod in potom te sistematične opozicije je postala Avstro-Ogrska breme za Nemčijo in njem kredit je padel do najnižje točke v njeni zgodovini. Vsled tega pa tudi ni treba poudarjati, na kak način so te razmere oslabile centralne zaveznike.
'*Na drugem mestu pa: so ČehoSlovak! izvedli vojaško revolucijo ter sledili pri tem metodam, ki se jih ni nikdar preje uporabljalo, ki pa so bile kljub temu zanesljive in uspešne. Čehov in Slovakov je nekako 10 miljonov. Mobilizacija je ibila neizprosna in narod je bil prisiljen, da je dal na razpolago nekako miljoai pušk. iz tega števila se je nekako polovica pridružila zaveznikom, popolnoma prostovoljno, deloma potom neprestane in sistemajtieoie dezer-j taci je ali potoni predaje. Tako sta se nap rimer 112. in 11. češki poJk udala prostovoljno v Srbiji, do«m so nju vzgledu sledili 28. in deli 3G. in S. avstrijskega polka v Karpatih. Vsled tega velikanskega števila prostovoljnih beguncev na vsaki zavezniški fronti in radi telikega števila onih, katere se je zavratno postre ljalo, ko so skušali priti v vrste zaveznikov na tej ali oni fronti in konečno raditega, ker so odrpove-dale številne češko-slovaške divizije pokorščino, ker se jih je posta vljialo na najbolj nevarne postojanke, si je lahko misliti, da spadajo češkoslovaški polki v av-stro-ogrski armadi v preteklost.
Na ta način je bila Avstro-Ogrska oslabljena na nepreračun-Ijiv način v notranjosti dežele same. Kako pogosto je treba''ponavljati eno in isto stvar! Avstro-Ogrska je le zemljepisen pojem.
Načelnik te nenormalne formacije je pa mlad, slaiboten česat, ki si ne zna pomagati. Prebivalci dežele pa so razdeljeni v dve skupini, ki ne moreta nikdar priti do soglasja. Slovanske in latinske narodnosti so se izjavile javno proti habsburški monarhiji in tudi s svojimi dejanji dokazale, da stoje na strani izaveznikov. Madžari imajo skupni politični ideal z Berlinom, katcrrega ne bodo tako hitro opustili. Konečno pa so Nemci v Avstro-Ogrski izvajali velikansko nacionalistično propagando, nptom katere se je skušalo spraviti Avstrijo v popolno odvisnost od Nemčije. Za tako bodoče stališče je odredila Nemčija vse, kar se ji je zdelo potrebno. Avstrija je danes popolnoma pod vodstvom Nemcev, ne le po duhu, temveč tudi dejanski. Nemčija si ne želi ničesar bolj, kot obstoj oslabljene Avstro-Ogrske Nemčija ve, da bi se z zmago ne-nemških narodnosti v Avstriji tudi preobrazilo slednjo v trden jez proti vsakemu nemškemu prodiranju proti iztoku. Nemčija, ki vidi, da so njene pomorske črte vedno kontrolirane ter evcntuel-no zaprte od močnejše vojaške sile, skuša razširiti svojo moč preko Avstro-Ogrske, Balkana, Male Azije in Indije ter s tem naj hi oživotvorilo vsenemške sanje o nadvladi sveta. Ta velikanski načrt se je izdelalo pred dolgim časom do najmanjših posameznosti I V tem namenu se je zgradilo železnico iz Berlina v Bagdad te»-sklenilo zvezo z Madžari, Bulgari in Turki. Ker pa se je čutila leta 1.914 Nemčija dosti močno, da vrže masko na stran, se je pričela splošna evropska vojna.
' Nemčija pa je v poteku časa izprevidela, da ni tako močna kol je domnevala, zato je sedaj pripravljena govoriti o miru. Zavezniki bi tudi radi govorili o miru. Celi svet si želi miru. A kakšen mir naj bo to. kaka bodočnost?
"Meni se dozdeva, da je bodočnost celega svetil odvisna v veliki meri od mirovnih dispozicij, katere se bo odredilo glede narodov v iztočni Evropi in na Balkanu. O-glejtno si le zemljevide. Prvi nam kaže vsenemški načrt o imperialističnem nadvladanju celega evropskega kontinenta, ki naj bi se
gal do Perzijskega zaliva, valed katerega bi brli ogroženi vsi sosedje Nemčije rra iztoku in zapa-du.. Drugi zemljevid pa nam kaže protinemški načrt, vsled katerega bi se enkrat za vselej končalo vsenemške sanje ter cA) istern času ustreglo zgodovinskim pravicam in željam manjših narod nosti v Evropi. Pomisliti je le treba, kaj bi pomenila owobojena in združena Poljska, prosta Češka in Slovaška, prosta Jugoslavija ter prosto itn!jamsko ozemlje, ki j* dejanski italjansko.
"To bi pomenilo v prvi vrsti konec takozvanega balkanskega vprašanja. Pomenilo bi. da bi lahko ostale Nemčija, Bulvarska in Turčija proste države v svojih *i-ro dopisal i h mejah. Pomenilo bi. da bi se zmanjšalo Avstrijo ma njene naravne meje kot velika vojvodina. Pomenilo bi, na bi lahko tekla železniška črta iz Trsta v Petrograd, prosta in neomejena med iztočnimi in zapadnimi sosedi Nemcev. S tem pa bi se tudi Ogradilo stalno protinemško mejo v sredini Evrope, za katero bi se majhne države la'lko mirno in prosto razvijale.
"Po mojem mnenju predstavljata ta dva zemljevida dve edino mogoči rešitvi sedanjega svetovnega problema. To so dnevi, ko se je treba odločiti o svetovnem miru in ko se ne sme še nadalje trpeti pro-neinskega gibanja. To pa bo mogoče doseči le z i z ved en je ui načrta, katerega sem vam našli kal in glede katerega so doprinesli Čehi in Slovaki svoj dobršen del. Na srečo jva ni načrt le logičen in zgodovinsko upravičen, temveč tudi v soglasju z moralnimi principi ji, katere so proglasili zavezniki in za katere je padlo že na miljone ljudi. — principiji, katerim je dal najlepšega izraza ameriški predsednik.
"Ali naj postane ta svet varen za demokracijo 7 Ali ima majhen narod prav toliko pravice, da živi svoje narodno življenje kot je ima veliki? Ta vojna mora uravnati in rešiti ta dva vprašanja. Prostor, kjer je rešiti ta dva vprašanja, pa se nahaja v centralni Evropi" *
ZNIŽAJTE STANARINO -IN DAVKE.
9
npa mož oddaja svoj glas za žensko volilno pravico, ker ve, da so stanovanja in davki nizki v državah, kjer volijo žene. On ve, da v Chicagi moreta oba mož in njegova žena voliti za 46c cenejše kot v New Yorku sam mož.	•
Ako plačuješ stanovanje, se spominjaj, da gospodar računa več, ako se višajo davki in manj, ako davki padajo.
Varčne gospodinje napravijo tudi volilce varčne. Vedno držijo državne proračune nizko. Spominjajte se svoje denarnice in glasujte prihodnji torek za žensko volilno pravico.
To poročilo se objavlja v prid 1,012.994 newyorskih žen, ki so vpisala svoja imena ter prosijo za volilno pravico s ' V" - posredovanjem New York State Women Suffrage Party, 303 Fifth Avenue, New York.
-----r— .HM.«".. - - — ■■ .wm^w^+m*^
TT | , M ■, GLAS NARODA 3. NOV. 191,7
wm
BH
»m ■"-.■iipwupLu-ii,
ju i . IUI iii w mmmwm,
—-lu""............... l,JJUl1—"
S3:
Jugoslovanska
fa	=
©
Kalol, Jednota
(5l
UstaoovijeBa leta 1898 Glavni urad
Ukerpninu leta 1900. ELY, MINTi)
OULVTfl URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. CoaeaMvofc. Pa. Podpredsednik: LOl*IS BALA XT, Box 106 Pearl Art, I»raia, Oklo.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH. Ely, Mian. Blaga jnin Neizplačanih smrtmn: LOUIS TOSTELLO Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Elv, Minn.
ANTHOXY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago. DL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wuh. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN R UPNIK, S. R Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7tk St, Calumet, Mich.
JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth,
MATT. POGORELC, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago, BL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PhitDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. <TLANK SKBABEC, Stk. Yd«. Station RFD. Box 17, Denver.
Colo.
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vri dopisi, tikajoči m uradnik aider, kakor tad! . poAOjatm, naj ne poiljejo na glavnega tajnika Jednota^ •ofb* pa na predj-ednika porotnega odbora.
Na oaabna ali neuradna piana od atrazd članov m ne bodi
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Jan Marija Plojhar.
Češki spisal Julij Zejer.	_
(Nadaljevanje.)	j 4 Pa očetovski moj kapital —" tel, da ga zaduši radost.
"Ne verujem svojemu fduhu'V **Ah, ti ta*o malo razumeš o! Šele gori na Hradčanih pred vo-kliknila Koza Marija, na moč denarnih zadevah!" je kliknil Leo-1 jašnicami poroenikovega polka sta
pold. "Pravim ti, da so bile naša'se ustavila in Jan Marija se je ču-
to j** eola blaznost! je m -tu ti Jih pobijal. ii.adar >i pi-**Kaj te je privedlo k tak- *al po nje. Mislim. da ai se dobro uznmo^riT"	Jaakava! ves ta ča-=" — in mezrka-
je
presenečena.	.
"Zapustim služboje suho in izgube preeejšuje. in da pozabljaš z odločnostjo odgovoril brat. , velike *vote. katere si potrtboval "Pa to y eola blaznost je u* ti jih pošiljal, kadar si pi ,viknila. * Sni bminunc«
"Sluihi no^.u. Xe uj*-ma s- ta j«č s* je posmejal. -lužba z mojim prepričanj«*«! m' Jan Marija je zarde!. |ne z mojim nagn*njem*\	| Pripomnil je velike <vote. ki
**Proi>m te. razja-iii mi neko!i- j*h je potrebovat da ^ > ko te zagonet*eT\ je rekel L^o- gibati v krogu one ženske, pold. "Kakšno imaš prepričanje. ^ ni niogel ^jKtumiti brv* rdečice kakšno nagnenje?"	j
rmpA
mogel kat^r*.
s*
in trpkosti. Ah, sedaj je prišla ka-"Ah". je odgovoril Jan Marija.'zeu za oni greh — ni or d a se ti tega ne razumeš, dasi je vse j*jo vsi načrti in kra>ne namere, jasno. Ti si tutaj tujee. jaz pa se.Ne. ta kazen je bila večja n**go čutim /a <dna te zemlje, ki jo lju- j njegova krivda! Vrtelo se mu je v bim nad vse.*'	kiavi.
Leopold je zmignil z rameni, al "Jutri ti predložim račune", je Roza je molčala.	j rekel Leopold. "Prepričaš se, kako
Čez kratko je rekla:	j je vse to jasno in enostavno."
"Ne razumem, kaj ti brani, daj "Obral me je, olupil, v not ran j-si častnik v armadi in poleg tega^šeiui svojega bolečega srca. "Naj tudi 4sin te zemlje\ kakor se po bo, zaslužil sem to in deloval sem
Usoda francoskih deklet.
-ooo-
NEMCI SILIJO FRANCOSKA DEKLETA K DELU ZAPRISEŽENA IZJAVA POPISUJE, KAKO SO VLA CILI FRANCOSKE DEKLICE IZ NJIH DOKOV — TEMNA POVEST NEMŠKIH GROZOVITOSTI. — PI-SE PAVEL SCOTT M0WRER.
-ooo-
iraiM-U»ti« u flW with ihe poat ma*ter at Sew Turk on Nor. U-, n-.jUlr»Ht liy tlu» act of Oct. 'j. 1D17.
3917.
S francosko armado, 1. novembra. — Zopet temna povest nemških grozovit ost i. S silo odpeljane deklice iz njih domov so morale delati na poljn ter prebivale skupno /. nemškimi vojaki v grozepolni mešanici.
Oni, ki žive oddaljeni od fronte, bodo morebiti dvomili o resničnosti teh poročil. Toda druga stvar je, ako ima •lovek pr<*d svojimi očmi zapriseženo izjavo mlade francoske d. kii^e, ki je potem, ko so jo odpeljali iz njenega doma in jo prisilili, da je delala za Nemce, bila izpuščena po posredovanju papeža in španskega kralja ter poslana domov skozi Svieo.
Ne smem povedati njenega imena, kajti njeni starimi še vedno žive v zavzetem ozemlju in sovražnik bi se morebiti nad njimi maščeval zaradi njihove lieere. Toda mo-ivm podati izjavo naravnost in priprosto, besedo za bese-• !<>, kakor so jo napisale francoske vojaške oblasti.
Amerikanci, ki imajo o Nemcih še vedno iluzije bodo storili dobro, ako dobro pregledajo to pričevanje:
• - a
—- Živela sem, — je pripovedovala gdč. X, — s svojo materjo in dvema sestrama v Beautur blizu lie Fere. Dne U. oktob ni 3916 so nemške oblasti zapovedale, da se morajo prihodnjega dne zglasiti vse deklice in žene brez o-trok ob petih popoldne pred mestno hišo.
Sla sem. — Nemški žandarji so nas popisali, izbrali iu razdelili v oddelke.
Zbrali so nas tjavedan po 20 deklic in nam niso povedali, zakaj. Ivo je bil izbor meti solzami izvršen, so naročili onim deklicam, ki so bile izbrane, da naj prihodnjega dne ob desetih dopoldne pridejo s svojo prtljago in poslali so jih proč, ne da bi bilo njihovim starisem dovoljeno rešiti jih, ali pa da bi vsaj vedele, kam gredo.
Tri deklice iz Le Fere, ki so bile izbrane, da gredo, niso hotele iti; prišli pa so žandarji in so jih vzeli iz njihovih <1 orno v. Prihodnji dan so jih odpeljali in ravnali so ž njimi kot uporniki. —
Mati neke deklice, gospa Fline, Rue de Republique, J.a Fere, se je zoperstavila, ko je videla, da je bila njena 19-letna hI •i odbrana. Potem ko so ž njo kruto ravnali, so je obsodili na dva tedna zapora in hčer so vseeno odpeljali.
Od ir> oktobra dalje so matere prosile za povratek svojih hčera. 6. decembra je mestno poveljništvo La Fere odloČilo, da se dekace povrnejo, ako se jih nadomesti z — drugimi.
— Novo trpljenje, novo gorje. Dne 7. decembra so dobili krajevni župani povelje, da morajo izdelati popis vseh mladih deklet in žen brez otrok, ne oziraje se na stan, čast, ali celo obnašanje.
Iz Beautur so Nemci izbrali 8 deklic, 50 iz Le Fere, 25 iz Acheri, 15 iz Deuillet in iz drugih občin, po katerih niso pobrali deklic ▼ oktobru.
Jaz sem bila določena, da odidem z eno mojo sestro. Moj« vati, ki je zelo nevarno zbolela, je prosila, da bi sa-mo ego^bmed naju pustili doma in jaz sem bila obdržana
svoji navadi izraža« bolj poetično nego jasno. Ne vem, kako naj si to razlagam, ker tudi jaz sem se rodila tukaj, pa se niti malo ne utim za 'hčer te zemlje*."
Njen obraz v trdi iroinji usme-va ni kazal lepote.
Tedaj je zmignil z rameni.
"I za hčer svoje matere se nisi čutila*', je mislil nemilo zadet, a je molčal.
"To se premisliš", je dodal čez hip Leopold. "Kaj bi torej hotel biti? V tvojih letih človek vendar ni brez posla/'
"V Havraniee pojdein, nasta nim se na svojem posestvu in gospodaril bom."
''Kmet postaneš?" je posmehljivo vprašala sestra ter preeej pokazala Čudno zadrego. Povesila je oči, a Leopold je molčal.
"Nekaj podobnega", je na kratko odgovoril Jan Marija ter vzel svojo čepieo.
"Stoj!" je zdajci pohlepno rekel Leopold. "Ne ukrepaj ničesar in ako ni še prepozno, razveljavi svojo prošnjo za odpust. Morda po brzojavni poti —"
"Moj sklep je trden", je odgovoril Jan Marija ter se jel srditi.
"Ne, to ni mogoče!" je viknil Leopold. — "Ti si se prenaglil r Zakaj se nisi poprej posvetoval z menoj? Ti še ne veš, kakšne izgube so nas zadele v cukrarni, ti nisi o tem premislil, da je posestvo za dolženo, in ako izplačaš svoji sestri njen del —"
Obmolknil je.
"Dalje", je temno rekel Jan Marija. "Izgovori!"
"No, mislim, da Havraniee tak«4
vojo la>tno pogubo. Izraz njegovega obraza je bil ta ko obupan, da je Leopold pomirljivo rekel:
"Ne misli preC-roo, v<aj nisem rekel, da je vse izgubljeno. I"ni«"-en ne boš, čeprav se prodajo ILivra-i Jan Marija nice."
"Havraniee prodati!" si je ne prenehoma ponavljal Jan Marija na ulici in premagovati se je moral, da se ni razjokal. Stiskalo se mu je srce. In šel je, da ni vedel kam.
Mehanski je ubiral proti domu, Na mostu se je nekdo ovil njegove roke, ozrl se je, ter videl, je to eden onih častnikov, ki so mu bili še najbolj simpatični. Zelo vesel je bil ta mili deček in živahno je pravil Janu Mariji o stvarer, ki je mislil o njih. da morajo zanimati vsakega.
Jan Marija ni slišal niti ene besede, le mestoma je pokimal z glavo ter trpo zrl na vodo, na Petrin, ki je plamenel v zarji zahajajočega solnea.
"Prodati Ilavranice"l te besede so mu neprestapo zvenele v u-■šeiih in zdele so se mu kakor mrtvaški zvonovi, kakor ti globoko-zvočni zvonovi, ki so prav tistikrat doneli s stolpa neke cerkve na Mali strani in so se njih zvoki tako soglasno spajali s pomenom onih dveh besed.
"Prodati Havraniee!" Ah, kako je to težilo srce.
Mladi poročnik, ki se je bil o-besil nanj, jp sieer naposled zapazil, da je njegov čudaški tovariš raztresen, da ne ve, o čemu mu govori. to J a vedel je, da biva Jan Marija včasi pač takšen, in ni se
dil, kako je bil prišel notri do tja in kaj pravzaprav išče tam.
"Z Bogom", je rekel z namenom. da gre domov.
"Menda se ne ogneš naše dražbe*. se je čudil poročnik.
"Kakšne družbe!" je vprašal raztr»-seno.
"Nu. na vrtu! Naš 'jour fixe"! Danes je petek."T
"To je nesrečen dan", je rekel i Jan Marija mehaniki, ne da bi milil o tem. kar je pov<*dal. Vse. o čemer je mog**! misliti, so bile Havraniee.
V tem so prihajali častniki z raznih strani, pozdravljali drug dru-jrega in v-.i silili Jan Marijo, naj o-tane. tako da ^e je po nekem o-botavljanjn vdal naposled.
"Kako b«» dolgočasno IT* miNlil t»-r dodal: "Pa kaj! Saj mi 9| je zdaj vse na svetu malovažno. 19 Mi li more biti nekje lahko?" i Vojašnice, kamor »o tedaj vstopili, so bile nekdaj do dob cesarja Jožefa žen>ki samostan.
Drugo dvorišče, preko katerega ^o šli, je imelo še nekaj svojega! značaja, in da ni onih odprtih o- J Sj ken, ki so ž njih gledali vojaki. I J tla ni tuintam očitih sledov pro 'a zaiene o>.krumbe, bi bila iluzija vly
očigled teb slikovitih slemen baročnega sloga in tega s travo poraslega tlaka še labko mogoča. Neka melanholska poezija se je skrivala po koteh onečašeenega poslopja, po zmagovalni treznosti sicer oplašena, vendar pa še ne docela izgnana.
Z dvorišča so držala majhna vrato do bivšega samostanskega vrta.
Ogromni, stari kostanji so ga zavili
padlo slavo ali pa obubožano raz-kosnost in izkaženo krasoto Zapadlo davno srečo, davno ugasli lesk in sedanjo sramoto in bedo ter barbarstvo eele češke zemlje. Ni mogel torej preeej prisesti k tem brezskrbno se smejočim mladeničem. čeprav so ga priljudno pozvali in pozdravili.
Stopil je k onim starejšim gospodom, ki so stali ob strani. Pre-mlevali so gotovo zelo važno stvar, kakšno igra na kegljišču, in tako
v prijeten somrak. Toda v .	.... . r-
njem niso migljale sence umrlih blh f°*lobljem STOW ^
m atn I a	____ T	___!»• _• .
pobožnih sester. Tam je stalo nekaj okornih, iz desk zbitih miz ter
meta. da se zanj niti zmenili n„>o. To mu je bilo prav. Podpri se je klopi in v ozadju kegljišče. Pred ob debl®	<*r*vesa ter se
kegljišC-em je stalo nekoliko sta- ""v, , rejših častnikov, na klopeh so se -mejali in zabavali mlajši, na mv mostA1^ki
nasproti v visoki, sivi.
zah pa je bilo razstavljeno vse pol 'no kozarcev, vrčkov in steklenic z \ ino in pivom.
Janu Mariji je postalo še otož-nejše. Vsi sledovi minulosti v Pra gi so budili v njegovi duši vselej mid i polne trpkosti in trpljenja, pripominali so mu vselej ali pro-
melahoLski, z mah-vino porasli ►ki zid.
(Dalje i>rihodi*j*£).
ŽENITNA PONUDBA.
SLovenec «e želi seznaniti s venko. katera je pri volji m_žki se. Več pismeno. Naslov: Al art m Kramar. Gen. DeL. Minneapolis. Mian. 3,6,$-—11)
1
ali tako — pridejo kmalu na bo-jčemeril zaradi tega. Bil se je ina-ben. Udeležil sem se velikolepega ,lo poprej prepričal, da je naprs podjetja na Nemškem in nujno po- j velik vtisk, na nek0 krasotieo trebujem dežela tvoje sestre". . to je moral izblebetati, ako ni
ljena, da odpotujem še isto noč. Tako nas je poveljništvo zbralo na dvorišču nekega hotela 150 deklet.
Nato so nas izklieali po imenu in so nas prihodnji dan okoli poldne poslali proč, ne da bi bili naši starimi vedeli, kam. — Šle smo v Saint Erme; tja smo prišle ob sedmih zvečer. Na nas so čakali vojaki. Razdelili so nas v več oddelkov in poslali v majhno vas kakor Provisieur, Araenan-eourt-lePetit, Neufchatel, I^amalmaison.
Potisnili so me v vojaški voz z mojo prtljago skupno s štirimi drugimi deklicami iz Dahiza in s tremi iz Beau-ior. O polnoči, ne da bi bile vedele, kje smo, smo prišle v Proviseux, vas s 85 prebivalci.
Poslali so nas v zapuščeno lopo, kjer so spali vojaki; bilo je siromašno zavetišče. Dali nam niso niti hrane, niti ognja. Prebdele smo noč in prihodnjega dne smo poskušale nastaniti se v tem siromašnem prostoru.
Oee dva dni smo dobile povelje, da moramo pričeti delati in od 8. decembra do marca smo morale delati za — Nemce. Vojaki so nas priganjali, da smo opravljale moška dla: vozile smo gnoj in izbirale krompir.
Primorali so nas, da smo zbirale med civilnim prebivalstvom plevnice in smo jih morale napolnjevati za vojake s slamo.
Prestati smo morale mnogo mraza in posebno še — lakote. Dotakniti se nismo smele niti krompirjevih olupkov; samo nekateri vojaki so bili tako usmiljeni, da so nam včasih dajali nekoliko krompirja.
Najhujše pa je bilo, da nam niso dovoljevali pisati našim starišem. Moja mati, kakor tudi druge, je prosila poveljništvo, da bi jim dali kako poročilo o naSl Prošnje pa so zavlačevali in od decembra 1916 do marca 1917 nisem ne jaz ni mati prejela kako novico.
Materna žalost je bila tem večja, ker smo bile pomešane med českami/ld so bile na slabem glasu. Izpostavijo-ne sm obile vsem vrstam slabega izgleda-
Reči vam morem, da je bil to največji nemfiki zločin, ker so nas puščali živeti t taki okolici kot je bOa, družba teh slabih ieoflk iu jojako^.	•__
ojo
— -J P* Mika, Uni* — •tar moder tnaatb
SOROU
m i« hhwl Csdarfto inii^ m krtrn v fcMw im trmhmkm. Uln I	almM, jigrt
»•k«. »r«Uft4 * (U»i, M. iO.
Priredi ga ista knpuija Id is deluj« slavni "Pain Ex-peUer". staro vredna Medal m n »dnaenjf.
Pameten človek ima vedno eno steklenico pri rokah.
fc. «a (Se. t vaeh lekarnah ali p*pri:
p. AD. ucn « co.
NOVE SLOVENSK?
Columbia plošče
sa mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Torka.
E 3492 (Zagorska
(Kako bom 'jubila E 3493 (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba m ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski mara
(Mar5 °^kola drugi E 1123 (Snem** ima polka
(Krasni dijaški valeek E 548 (Glasni Preda marš (Sousedaka mazurka To so rekordi z petjem .in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00.
Imam vse v zalogi in jih odposljem prvi dan vsakemu kdor poalje svoto $4.00.
Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku:
IVAN PAJK, 466 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
75c 75e
75c 75c 75c
i

J
- - ^-- j
Vestno zdravilo dela čudeže.
vSS^s*
BITTER-WINE
s
MlNIMVt
HORKE VlljO
_ JOSEPH TRIHfS
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In t., .'isto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošen je pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati eene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanja een vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati ifIle. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora ndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovest m pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINERvIEV
mritli Elixir grcikega viia
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rd«*če vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TKUIsEJEV AHTIPUMN je zelo uspešno in pomirjujoče anti- ' septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razatavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASNUND AVE.,	6HICAC8, ILL.
ssmmssa

jMA^y^gPA^ 3^NOV. 1917
podp. društvo
SYitB Barton
KA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE imffi Sedes: FOREST CITY, PA.
m SL Jmmarja 19t2 ▼ drtavf
27.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S. TAUCHAR, 074 AUsay Ave, Rock Springs. Wft Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, l>ox «47 Forest City, Fa. Pooaoftnl tajnik: AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Pomutul blagajnik in xaui«ilk: A NT. HOCBEVAR, RFD. No. 2 box Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nads. odbora: JOSIP PETERNEJL, box 96, wmock. Pa. L nartsnrwtk: JERNEJ HAFNER box 65. Bnrdine, Pa. 1 nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 B. 137tb St, Cleveland, Ofel*
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBRE2AN, box 72, B. Mineral,
l. porotnik: FRANC TEROPClC, R F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark. S. porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 So. 14tb St., Sprincfleld. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP T. GKAJEUEK. 843 K. Oblo St., Pittsburgh, Pa,
Crsdno fflaailo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8L, New Tort, N. X.
Cenjena drattva, odroma njih uradniki so naproAeoi pofiiljatl vse dopise d<<-cktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pa po-Kija edino potom pofttnib, ekspresnib ali bančnik denarnih nakasnlc, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovHč, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V aloSaJo, da opaši jo društveni tajniki prt poro** lih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nec udoma na sne nI Jo uradu glav. tajnika, da ae samore napako popraviti.

Srebrna ruda.
KALIFORNIJSKA POVEST
Spisal: Bret Harte
j?
9	(Nadaljevanje).
—	Strela božja, kaj pa itua ta jranpa opraviti z našo podarilno
listino f
Tega mi pa še »lozilaj niste povedali, kje ste jo dobili?
—	Mehikanci -o mi jo podarili v zameno za hrano in stanovanje. — Oboje sem jim dajal več let brezplačno. — Kaj je torej s fco gango? — Povejte mi!
—	Orufri gospod, jranga je vedno stranka in sicer nasprotna stranka.
Strela božja, /.akaj pa mi ne vstanovimo posebne ganjre? — Ali vam že nisem plačal .šesto dolarjev? — In šele zdaj ste prišli na to miesl? Zakaj mi /•■ niste prej povedali? — Zakaj vas pa plačujem ? — Zakaj ?
—	Jaz ne rečem te^ra. — .Jaz sploh ničesar ne pravim. — Toda za tako stvar je treba klenarja.
—	Ve^te kaj. «?i»s(>od Wood!
—	Kaj pa •
—	Miilva sva prijatelja, kaj ne?
Na vsak način. — .laz sem z vsakim poštenim človekom prijatelj.
—	Torej dobro. — .Jaz sem si namreč ubil v plavo, da moram apelirati. — In podarilo listino moram imeti potrjeno. — Ne samo jaz, tudi moja stara si je to ubila v glavo.
—	T<» tudi jaz dobro vem. — Kaj hočete še od mene?
—	Preskrbite mi ono ozemlje. — Ne bojte se, plačilo ne bo izo
stalo.
—	kakšno plačilo?
—	Polovico bo*te dobili.
—	Toda Ko^pod. j«z imam vendar *voje predpise, naša služba je težavna.
—	Kaj me briga vaša služba? — Ali je morda boljša kot je mo-
Jaz sem za papirji', katere mi je dal Viktor Gareija7 riskiraj
i*r«w> h /srauje. — Riskirajte še vi nekoliko, pa bo dobro in prav
—	Dobro--je rekel Wood slednjič in se nasmehnil. — Prepričan >la bo to zadostovalo. — Ne bojte se. vse bomo spravili na čisto. — Samo nekaj mi še morate povedati.
—	Kaj pa?
—	Kdo pa je vendar tista >ila, s katero se bomo morali boriti? —
—	Dragi gos|K>d, jo so Združene države.
—	Združen dra/.ve? — Torej vlada? — To ni nič. — Jaz sem se /#- prokleio d«mti prepiral z vladami. — Naša vlada me je pognala iz dežele. — To ni nič.
•— Vaše politično prepričanje, moj gospod, je zelo veliko. — V čast vam je labko.
—	Kakšen opravek pa ima vlada s prošnjo?
—	Vlado zastopa državni pravdnik — je odgovoril Wood.
—	Kdo p« je ta človek?
—	Pravijo, tla so zdaj drugega imenovali. *
—	No, žnjim se bomo kmalo pobotali. — Samo da ni ničesar hujšega.
Po kratkem molku je odvrnil advokat.
—	Seveila, boste žnjiin lahko govorili in razpravljali.
—	No, nekaj težav bo že, kajti »taki gospodje so precej trdo-srfni. ,
—	Ne bo tako hmlo, moj ljubi prijatelj — je odvrnil advokat.
Ne pravite meni, jaz sem že precej izkušen v takih stvareh.
—	Ne bojte se — Najbrže bom jaz dobil to službo, kajti za njo se le dolgo časa poganjam.
—	Tako? Tako? — se je začudil Roseoinon. — Tako je torej ta »tvar?
!>a, je rekel Wood in ga zmagoslavno pogledal. — Tako je in nič drugesfi . — l pa m. da se bom v tem oziru lahko zanesel na va» Vi ste ugladem človek. — Vi imate nešteto prijateljev.
—	Oh, prijateljev pa skoraj toftko kot sovražnikov, toda sovražniki sploh ne pridejo v pošte v. — Ne bojte se. gosf>od advokat, vse bom storil kar bo v moji moči.
—	Dobro, ee mi obljubite, da mi boste pri volitvah pomagali, se bom tudi jaz zavzel v polni meri za vas. — Od moje strani vam bo uspeh čisto zagotovljen.	* v i «.	* ' -	4^
V sili i rt vHtki slepar .sita se zatem nekoliko Časa gledala, potem ps drug drugemu prijazno stisnila roko.
med v rat mi je pa vprašal Roseomon:
~ Torej vi boste spravili tožbo na drugo mštanco?
....... 1J& hf» ftkahi bodite —- Kar r*&m» rrxi» j« —•-- a-
-a* • .—a .bu^	—.T— "-—-j
. . P*"
Advokat je res iqxrfnil avojo besedo, ko je postal državni prav-dnik. — "Bine Mass družba" je ostala na cedilu.
Stvar je Sla na tretjo instanco in toliko časa, dokler ni bila rešena, je družba še vedno upravljala majno.
Deveto poglavje. KAJ JE NAPRAVILA CARMEN.
Roy Tatcher je stanoval v isti hiši kot gospodična Carmen. — Ona je bila pri svoji teti, ki s<* je pisala Piodgitt. Teta je bila ie precej poštama ženska in se ni brigala za nič drugega na svetu kot za svojo nečakinjo. Toda nanjo je pazil k kot na punčieo v svo.em o-česu. —
Roy jo je večkrat srečaval na hodinku, pa jo je komaj pogledal, t armen se mu je zdela preotročja in premlada
Nekega dne, ko tete Piodgitt ni bilo doma. je slučajno pogledal v njeno sobo.
Tarmen je ravno mečkala ilovieo in modelirala iz nje možki obraz.
—	Oprostite mi, gospodična, da vas motim — je rekel Rov.
Bil je star kakih petintrideest let. ter lepega in zanimivega o-
braza.
Ona se je prestrašeno obrnila rekoč:
—	Nikar ne' — Nikar! — Teta se lahko vsak trenutek vrne. Kaj bo rekla *
—	Ne, ne, bojte se, gospodična, tete ne bo še tako kmalo. — Vprašal bi vas rad, kaj delate.
—	Saj vidrte. — Kip boni napravila.	(
—	To me ravno zanima. — Vesel sem, da sem našel v tem zakotju človeka, ki ima še za kaj drugega zanimanje kot pa samo za jed in pijačo.	»
—	Ali ste tudi vi slikar, gospod?
—	Ne, žai mi je. jaz nisem slikar, nač se pa zelo zanimam za slike in kipe.
—	O, to je lepo. neizrečeno lepo!
—	Cegav obraz je pa oni? — je vprašal in pokazal napol izdelan kip.
—	To. to je Conho — je odvrnila Carmen ter globoko vxdih-nila. —
—	Kdo na je ta Coil ho ?
—	Oh, gospod Rov, on je že mrtev.
—	Mrtev* — se je začudil Roy.
—	Da, mrtev je. in vaši tovariši so ga usmrtili.
—	Tako? Tako? — Torej ste ga poznali?
—	Seveda sem ga poznala. — Saj je bil vendar moj prijatelj.
—	A tako?
—	Da, moj prijatelj je bil. — Moj najboljši prijatelj.
—	Hm, pa vseeno se mi ta kip nekako čuden dozdeva. — Ali ni na njem nekaj pošastnega?
—	Pošastnega ? — Mislim, da ne. — On spi. — Spečega sem mo delirala.
—	A, spečega?
—	Da, on spi kot spijo mrtvi.
Po teh besedah se je Carmen prekrižala in izmoliia kratko molitvico.
Obema je bilo nekao čudno pri srcu. Carmen je drgetala po vsem telesu, on je pa zadrževal besede in jo tolažil.
—	To je res strašno lep kip — je govoril. — Dajte »a meni, Carmen.
—	Ne, ne morem. Napravila sem ga zase. — Če že ravno hočete, bom napravila drugega na vas.
Po teh besedah je zbežala iz sobe in sama pri sebi je sklenila, da ne bo več občevala s tem človekom. — Toda motila se je. _ Še istega večera sta prišla skupaj in nadaljevala pogovor.
Naslednji dan t^te zopet ni bilo doma.
Carmen se je zaklenila v svojo sobo, toda ne iz strahu pred A-merikaneem. pač pa vsled neke čudne ženske premišljenosti, češ, da bo še bolj hodil za njo, čimbolj se mu bo odtujevala.
Ko je Rov izprevidel, da se mu Carmen odtujnje, je zaoel dvoriti njeni teti.
Teti Piodgitt je ugajal ta elegantni izobraženi Amerikanec. — Sklenila je posredovati med njim in svojo nečakinpo.
Njeno prizadevanje je bilo pa le malo uspešno.
—	Čudno, čudno — je rekla nekoč Rovu — da so dekleta tako silno čudna. — Najbrže je v njeni krvi. — Španke so željne maščevanja. — Španke so ravno tako kot Italjanke.
(Dalje prihodnjič).
Želim izvedeti za naslov svojega brata ANTONA ZORC. Doma
HARMONIKE
Izdelujem nemške in kranjske harmonike po naročilu, ka-korSno si kdo žel L Popravljam vse vrste harmonike dobro in za nizko ceno. ker imam jaz moderno urejeno delavnico harmonik. Priporočam se rojakom po ftiral Ameriki.
ANTON MERVAR
1423$ Sylvia Ave, Cleveland, O.
priporočilo
Rojakomf v državi Kansas na-
je iz vasi SeJiorje št. 25. inšta znan jamo, da jih bo obiskal naš Kosama. Notre*^sko. Zadnjič poj^
sva bila skuparj v Fayette Co.. Pa., potem je pa odšel nekaj v Cleveland. Ohio, in 2*iaj ne vem kaj je ž njim. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi sporoči, aok pa sam vita. naj se javi svojemu brata: Andrew Zore, Thompson No. l. Republic. Pa. •
(2-5—11) ._
Rada bi izvedela za svojega brata JAKOBA J. MAHNIČA. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Doma je iz Storjen pri Sežani i na Primorskem. Prosim cenjene rojake ujetnike, če je komu! >.uano njegovo bivališče, da mi javi, mu bom zelo hvaležna, ali naj se sam oglasi svoji sestri; Mrs. Frances Zimerman, 264."» Iliekory St., St. Louis, Mo.. 1'. S. America.	(2-.>—11)
Mr. OTTO PEZDIR.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo ill na roko. S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda".
Indijec
Dr. JIN FUEY M0Y. H. D.
Nad 40 let izkufinje pri previdnem izdelovanju zdravil is vsakovrstnih bilk, trav, semen in rož.
Jaz jamčim uspešno zdravljenje ne osiraje se na to, kako dolgo ste bolni in koliko zdravnikov je vas zdravilo.
Ako ste bolni na želodcu, mehurja, ledicsh, ako imate masulje, bolstine v hrbtu, revmatizem, bolne oči, uflesa ali kako drugo bolezen.
Jaz zdrs-' n v najkrajšem času in po najnižji ceni
Posebno pasnost dajem Ženskim boleznim.
Or. JIN FlIEY N0Y. M. D.
308 Grut Stmt, Pittsburgh, Pa.
Uradne ure:-dnevno od 9. do pol. do ure popoldne, ob sredah in sobotah od 9, do 8 ure zveč. ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 2. popol.
jpiaiaBimiaiaBiBi^
Dr.LORENZ.
Jas sem edini slovensko sovo* | red Specialist moOcifc bolesnl j Pittsburgh«, Pa.
Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do & ure svefier. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških Uhmmi. «44 Pena Ave. IL nadrt. ns dh PIHahni Pa.
POZOR ROJAKI
MOŠKE BOLEZNI IS"1
Najuspešneje mašilo sa isesks lase, mm
kar tudi s« molke brke ln brado. Od tega mazila zrastejo v Stih tednih ši—nI ros ti ln dolgi lasje kakor tudi moSkba krasni brki ln brada ln na bodo odpadali in osiveli. Revmatlsem. kostlboi ah trganje v rokah, nogah ln v krilu, t oemth dneh popolnoma, osdravlm, rana, opeklina, bula. tura. krasta ln grinte, potna noga. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravOa bres uspeha rabil mu jamčim sa tS.M. PiMte takoj po cenik, ki gm takoj poSJan
TgtlMlJ
Krasni Sepal KOLEDAR ss MSs 1S1T
JAKOB WAHČIC, 6703 Bonna Avi., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom, v ColoradL naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špocijalist v Pitts-burghn, ki inš SSJštno sknš-njo v »fravljenju vseh moikih bolezni
Hjdrooele ali kilo adzmvba r SO unit in bra operacije.
Bolmi mehurja radi kato-rih nastanejo bolezni ▼ križu in hrbta in estale bolezni te vrste sdravim s gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZABTEUPUENJE KBVI, BOLEČINE. OTEKLINE, &KBO-FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, kfi nastanejo radi ne-čiste kr?v ozdravim ▼ kratkem ten, da ni potrebno leiati. Jas vabim «06 in 904 za krvne bo-
Uradnae nre: Vsak te ed 9. nre ajntraj do 9. m sveto; ▼ petkih od 9. zjntrao da 5. popoldne; el> nedeljah od 9. sjntraj do 1 popoldne.
Dr. KOLEK, S3« PENIL. AVE.,
. . . ^ ■	r-	' -	-	^ i^P^r;-	-t
■"•y.^... Tf'-'-i-ii'i-t - ■"i^^Asa^ra'-MBhii Sftl" "	... r l^1 ■>">...'	••• KTf;1 >-	.
Mr. Janka Fleiko,
ki je pooblaščen aprejemati naročnino za "Glas Naroda" inisdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval driave, v ^^^ro** mmmdm
NAZNANILO.
Kmetovalci in mesarji, kateri koljejo živkio, iahko prodajo raznovrstne kože po primerni ceni slovenski tusnjami. Pripeljite kože ali pa oddaljeni piahe nam.
Se priporočamo The Nottingham Hide & I^eather
Company, 19112 Shawnee Ave., OleveJand.
( -'710 3.10.17,24-11) Ohio.
Slovenski ujetniki v Italiji iiC-ejo svoje sorodnike, prijatelje iii znance: Jurij Mole, Gor. Pod 5' iSt'a,r*trg pri Kočevju,
išoe brata m sestro; Josip Ci go j, Boje štev. 130, Rifenbet«, I'n morsko, išt-e brata,- Avgust Malensek, Kaiwliju štev. 49 pri Nvem mest«, Dolenjsko, išče brata Franceta; Peter Kadovič i/. Preloke št. 33 pri Vinici na belokranjskem išče brata; Jo-s>p Musar iz St. Jaav/a na Dolenjskem išče strica Alojzija .Musarja; Anton Zupanec iz Za-sipa štev. 10, Bled, Gorenjsko, išče bratranca; Ivan Slovene«, iz Kopic št. 2 pri Krški vasi išče sorodnike; Matija Žugič išče svojce in prijatelje; Karol Vr-tovšnik iz Nemške vasi št. 3 pri Krškem išče svojega očeta; Jernej Dolinšek iz Dupeljna št. H pri Lukovim na Gorenjskem iš.*e brata; Kram- Golob ifc Skril št. 7 pri l.jnbljani išče bratranca Jakoba Glmšeka; Anton Go-lobič i/. Štreklovea št. 10 pri Se-miču na Dolenjskem išče brata in strica; Viktor Ponikvar iz C»<^renje<fa jozc>ra št. 18 pri Sta rem trgu išče brata. Vsi p«>d naslovom: (Ime), prigioniero di guerra, Gruppa 7, Forte Be gato, Genova. Italia.
11)
Iščem -s\ojega brata JUSTA CKR-MEL.I, doma iz 1'stja pri Vipavi na Kranjskem. Nahaja se uekje v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, če kdo ve k;ij o njem poročati, sili naj se pa sam javi svojemu bratu: John (erncelj 3583 Independence Hoad, S. K., t'icveland. O.. V. S. America.
(2-5—11)
Iščem svojega brata JOŽEFA KVRKT, doma iz Hrnšiee v Istri. V Ameriki se nahaja že 10 let; bil je nekaj časa v Cleve-landu, Ohio. Star mora biti 31 let. Prosim g«, naj nii p«»slje svoj naslm*. ker bi mu rad pisal. Moj naslov je: Ivan Kuret, prigitmiero cli guerra. 3 R*>par-to, Baracca 29. Konte di Amore, Suhnona, Italia. (1-3—ll>
HARMONIKE
bodisi	vrsta tsflifsj— ta
popravljam po as Julijih isil, s lo tipeino ln sanesijlvo. V poprav« ssnesijivo vsakdo poBje^ kse ms Hs and 18 1st tukaj r Um posla In ssdaj * svojem lastil« dam. V popravaK mmms kranjska kakor vss dnack harmonike ter rstenam ps dete fct-kosflos kdo saktov-. Sns nsrtsljnffc rprsiisj
1117 Basi Cn< gt. Cbfri-t. OH*.
Rojaki naročajte se ns "Glas Naroda", aajveCji slovenski dnevnik v Zdr. drtavak.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVEHUJE PO NIZKIH
CENAH. • * ■
DELO OKUSNO.
"V
• mm
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. ■ ■■ j
UNUSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VBA NAROČILA POdUITI NA«
»
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St. Hew York. V. T.
Veliki vojni atlas
TWTBmegrjp
▼ojskajoah se evropskih drži? in pa k^-bnijskih posestev vseh velesO.
Oblega 11 raznih zemljevidov,'
CENA SAMO 25 CENTOV. RKK8KO KAPO OSLE KVBOPK $340.
TOLIKO STENSKO MAPO, HA EHI STKANI ZB-PINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CBHK^L ^Sifl^L	|
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVBTBO-OOR8KE Z ITALIJO. OKNA JE 1» CENTOV.
ItaraSilft te 4mar pofljlto m:
Slovenic Publishing Company
BO**?**9***	mm*m*,WLY.