259 številka
Trst v nedeljo dne 15. novembra 1903.
^ Tečaj XXVIII
Izhaja vsak dan
itu<H ob neddjah in praznikih i ob '». uri. ob ponedeljkih ob 'J. uri zjutraj.
Posamezne številke se prodajajo po 3 novč o*> stotink)
v mnogih tol»;ikarnah v Tr^tu in okolici. Ljubljani, (iorici, < elji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. r^ežani,
Nabrežini. Novem mestu itd. Oglase in naročbe »prejema uprava lista Edinost", ulica Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. <'ene opianom P> «totink na vrsta petit; poslanice, osmrtnice, javne zalivale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON št v. STO. - —^ ^
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč J
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron. i mesece <5 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovanB
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. - Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna koncorcjai lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12.
Razprava o vojni predlogi v ogrski poslanski zbornici.
BUDIMPEŠTA 14. — Zbornica po-I s atcev. — Zbornica je v današnji seji akle- 1 nila razpravljati oh ljtl. uri popoludne o interpelaci ah in nadaljnje medtem razpravo o predlogi glede kontingenta novincev.
BUDIMPEŠTA 14. — Poslanec G o 1 je v imena K« satove stranke izjavil, da ista odklanja predlogo in je podal resolucijo, v kateri njegova stranka zahteva samostojno
madjarsko armado.
Na to je govoril pesi. Haas, kateri je imel dolg obstrukcijonistični govor. Po njegovem govoru navstal je mal premor, na kar je zbornični predsednik Perczel predlagil, naj bi se v prihodnji seji, katera sa bo vršila v ponedeljek, nadaljevala razprava o zakonskem načrtu glede kontingenta novincev. Ta predsednikov predlog provzročil je razpravo, tičočo sa določitve dnevnega reda prihodnje seje. Med drugi je govoril tudi poslanec Polon v v imenu Košuto ve stranke. Govornik je predlagal, naj se razprava o zakonskem načrtu glede kont;ngenta novincev briše z dnevnega reda prihodnje seje, ter da se namesto ta točke postavi na dnevni red razprava o iiemniteti. Ta svoj predlog utemeljeval je govornik s tem, da je protiustavno, ako se odobri vojaško predlogo pred vspre-j» tjem preračuna in indemnitete. Polonvi je izrazil bojazen, da vlada pripravlja neprijetno presenečenje. Povdarjal je nadalje, da njegov predlog nudi zbornici priliko izraziti vladi ustavnim potom zaupanje. Slednjič je podal govornik veleznamtnito izjavo, da bo njegova stranka nadaljevala b j na življenje in smrt ako vlada ne bo zakonitim potom uredila vprašanje vzgoje ogrskih častnikov, marveč bo skušala rešiti to zadevo le s p< močjo vladarjevih obljub.
Na izvajania poslanca Polonv.a odgovarjal je minister^ki predsednik grof T 1 s z a. Izjavil je, da se ne bo spuščal v podrobno zavračanje Polonyijevih trditev (Rjpot in vznemirjenje na s.rani opozicije.) z cz rom na resni položaj dežele, kateri mora služ.t . Zatrjeval je, da ne pripravlja nikakih zavratnih naskokov in presenečenj, marveč da ht če odprtim v zirjem izvojevati boj in tudi svoje politične nasprotnike vedno obveščati o svoj i b namerah.
Nasproti poslaneu Polonviju pripomnil je gov rniit, da se vojni zakon duloČi v smislu n- g >dbe :n m podlagi jednakih načel, kakor v Avstriji. (Op rekanje na levici.) Kar ee t če ivo v v, ki zahtevajo rešitev vojne prt d ge ; z.vai se je min sterski predsednik na svoj prvi, t zadevo utemeljujoči govor. PosIhikc P( o v ima prav, ko trdi, da je nemogoče o/ liti otroške za novicc?, ne
da bi bil prej vsprejet proračun in vsprejeta
indemniteta. Vlada pa si je popolnoma svesta svoje odgovornosti v tej ztdevi in bo za kr-šjnje zakona povprašala pozneje z& abaolutD-rij deželo.
Nasproti zatrjevanjem poslanca Poio cjja, da je, vsled odstavljenja pr^gramne razprave z dnevnega reda, opoziciji vzeta mež- 1 nost do razpravljanja vprašanja o izrekanju zaupanja v adi, omenil je miaisterski pred- j eednik, da opozic ja lahko v katerem koli trenotku stavi svojo nezaupneo, na kar ee pokaže, kdo da je imel prav. — Nadalje je izjavil miaisterski predsednik, da bi odpu-ščenje tretjeletnikov pomenilo naravnost dez-organizacijo vojske. Govornik je na to prosil opozicijo, naj rešavanja izvanredno važnih načrtov ne onemogočil je umetnim načinom, ko I je vendar svojeČasno izjavila, da hoče rada glasovati normalno vojno predlogo.
BUDIMPEŠTA 14. Ministerski predsednik nadaljuje svoj govor : O nadaljnjej razpravi predi« ge ne more se opozicija obraniti obtožbe, da je brez potrebe in brez pravega povoda preprečila odpuščenje vojakov-tretjeletnikov. Opozicija imela bo kmalu pri-l ke baviti se z vprašanjem zaupnice in sicer o razpravi idemnitete, ki pride na vrsto takoj po rešitvi vojne predloge. Takrat bo3te lahko obstruirali, a ne sedaj, ko hočete se svojim postopanjem preprečiti odpuščen je vojakov-tretjeletnikov, a zatrjujete kijubu temu, da ste njih zaščitniki. - (Živahna pohvala na desnici).
Govorila sta na to še posl. P o 1 o n y i in Buzath (ljudska stranka).
Prvi je zavračal izvajanja ministerekega predsednika, drugi pa je podpiral predlog prvega, t. j. posl. Polonv ja. Ko je potem govorilo še nekaj drugih govornikov, je zbcrn ca z veiiko večino vsprejela predlog ministerskega predsednika, naj se dnevni red nadaljnje.
Slednjič je zbornica prešla k razpravi o interpelacij* h. Posl. N o s z je v poldrugo uro trajajočem govoru utemeljeval svojo interpelacijo giede prodaje posestev kneza Ho-kenlohe v županiji Zipser.
Prihodnja seja bo v ponedeljek, nadaljevala se bo v tej seji razprava o vojnej preril gi.
Ofostrukcija deških poslancev.
PKAGA 14. V tukajšnjih političnih krogih ne zatrjuje, da bo novoustanovljena zveza čeških strank (Mlado- in Staročthi ter češki agrarci) v prihodnjem zasedanju poslanske zbornice tirala obstrukcijo.
Rusija in Italija.
RIM 14. »Tribuna« priobčuje pogovor njenega parižkega poročevalca z ruskim poslanikom knezom Urueovem.
Knez je izjavil, da se njegovo imenovanje poslanikom v Rimu ni še oficijelno izvršio, vendar da je isto gotovo. Poslanik je nadalje izjavil, da se ni potovanje carja Nikolaja v Rim odložilo radi morebitne bojazni pred event. atentatom, marveč da se ni hotel izpostavljati demonstracijam in to tem-| več, ker je hotel potovati v družbi s carico. Odložitev potovanja da ne povzroči nikake spremembe v diplomatičnih odnešajih med Italijo in Rusijo in je dodal, da nikakor ni opuščena namera potovanja v Rim. Urueov da bo z vsemi močmi delal v prilog sklenjenju trgovinske pogodbe med Italijo in Rusijo.
Investicijska predloga na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 14. Razširjevale bo se različne vesti, ki bo zatrjevale, da s9 zmanjšajo glavne svote investicijske predloge. — Ogrska korespondenčna pisarna pa doznaje iz zanesljive strani, da so vse te vesti popolnoma neosnovane ter da ostanejo glavne Bvote investicijske predloge nespremenjene. Dogodki na Balkana.
CARRIGRAD 14. V Peči (Ipek) so razmere javne varnosti močno shujšale. Zahteva Be pomnoženje garnizije.
SREDEC 14. Predsinoči došli so v Kistendil voditelji bolgarskih ustašev, Boris Sjrafbv, Ivanov in IvanoviČ na čelu 65 UBtašem. Prebivalstvo jih jih je neopisno navdušeno vsprejelo. Saraf»v je zatrdil, da se ustaja, kstera je v letošnjem letu zahtevala življenje kakih 1200 ustašev, ponovi v pri-hodnjej spomladi.
Bolgarska in trgovinske pogodbe.
SREDEC 14. Vlada je danes sporočila inczemskiin diplomatičnim zastopnikom, da preklicuje odpoved trgovinskih pogodb, Btor-jeno za prfjšnje vlade.
[Stanje ministra Hartela.
DUNAJ 14. Zvečer izdani biijetin o stanju naučnega ministra dr. ILirtela ne konstatira nikake znatne spremembe.
DUNAJ 14. Po stanju naučnega ministra dr. 11 vrtela so danes povprašali nadvojvoda Eran Ferdinand, pruski naučni minister Studt, nemški poslanik grof Wedei, bavarski odposlanec Tucher in mnogo druzih odličnih o=eb.
Potovanje italijanskega kralja.
PARIZ 14. »Agence Havasc javlja iz Cherbourga, da se tam pridno dela na pripravah za potovanje italijanskega kralja skozi Cherbourg. Danes zjutraj aretiralo je redar-Btvo nekega pred dvema dnevoma semkaj došlega sumljivega človeka. Isti Ee imenuje
Lambin, je jako nevarna oseba cEeba je in že bil enkrat prej radi anarhistične agitacije aretiran v Troyes.
Armadno povelje romunskega kralja.
BUKAREŠTA 14. Kralj Karol izdal je armndno povelje, v katerem poživlja častnike vseh orožij, naj energično delujejo za izvedenje vseh načel lanskega armadnega povelja.
V armadnem povelju se posebno pov-darja, naj se vzgojevalno vpliva na vojaštvo o opušČenju telesnih kaznij. Nadalje zahteva armadno povelje predlogo novih instrukcij ; glede vežbanja čet različnih orožij in napo-veduje vojaški pravilnik za garnizijsko in poljsko službo.
Nova republika v Ameriki.
NE\V YORK 14. »Newyork Heraldc poroča iz Bogote dne 10. t. m. : Reves je kakor kolumbijski mirovni odposlanec za Panamo odšel z veliko vojsko proti meji. Predsednik Jorge Holquin je izjavil, da se bo kolumbijska vlada borila do zadnje kaplje krvi in da potrosi zadnji Cent (denarno vrednost), da zatre ustajo v Panami. V Bo-goti je proglašeno ol>3edno stanje. Odposlanstvo Zjedinjenih držav stražijo vojaku j _
! Po zarti (ležeta zBora lraista
(Dopis z Dolenjskega.)
Politični položaji v Avstriji so za Slovane in osobito pa za Slovence cd nekdaj neugodni. Kijubu temu so se eni kakor drugi, posluži vsi se ustavnih pravic in oklenivši ee § 19. osnovnih zakonov, povzdignili v te-tu minolega polstoletja na precejšnjo stopinjo kulturne samostelnosti. Slovenci so seb i tu li lotili zdrave politike v letih 1850—1870, ko so se hoteli narodno okrepčati i>o sodelovanju vseh slojev narodne mase. Žil bog so pa začel" veliko prezgodaj posnemati sosednje Nemce, kateri so bili že takrat razcepljeni na dve veliki politični etranki : klerikalno in liberalno. Na taki stranki smo tudi Slovenci razcepljeni že 30 let, in smo v tej dolgi dobi le včasih poskušali, da bi se pribl žali eden drugemu. Ta razcepljenost je naše veliko z!o. — R s je, da bi ob sedanjih razmerah raz-merno maio dosezali tudi v svo^i politični edinosti ! Dokler bo z Dunaja doli pihala sovražna sapa, kakoršna se je z ozirorn na naše narodne težnje le malo kdaj spreminjala v dobrohoten vetrič, dotlej nimamo pričakovati mnog h vspehov od tam gor . Vendar bi bili, ako bi bili zložni na delu z^ skupne idea'e in cilje, Slovenci vseh našJi pokrajin d( segli marsikaj ! Ne glede nu to pa bi sebi
PO D LISTE K.	^
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal :Honore de Balzac.
Posloveni! K. 2.
V.
Dvojno snidenje.
M F x j hotel zi,eti nekaj dni več po-«'- t	n fc . n vzt-č o podiranju lope;
t> >	* z I teval, da se začetkom šol-
h dni j v n- v institut; odtod razprtija mej očst m i inom. Kakor vse matere, je p'j ;»irs; a m ti r airga F Na to je oče fcve-č-no obljub i ssnu, da počaka s p< diraaj€in lope do p d nji h p. č taic. F x ee je povrnil v Bfeti". ir. Meneči, da z učei jem baveč se d»če;t pozab to oblj-ibo, je dal očs iopo podreti :n jo znova postav ti na drugem kraju. Trmoglavi deček pa je vedno mislil na h.po. Povrnivši se domov, je bila njegova prva skr », da si o^!eda Ktavlx»; toda p »vrnil ee ja k zajutreku ves žal sten in je re- i kel očetu: »Prevarili ste me!« V veliki zadregi je odgovoril stari angležtti p!emenit軚 d st janstveno: »Res je, dragi sin, toda popravim ta svoj pr-grešek. Več je treba dati ! ca svojo besedo, nego na svoje premoženje ;
kajti mož-beseda daje premoženje in vsts preme ženje ne izbriše madeža, ki smo ga vtisnili vesti s prelomljeno besedo«. Oče je dal znova postaviti staro lopo, tako, kakor je bila preje, in ko je bila postavljena, jo je dal zopet razdreti vpričo sina. To, Gustav, j naj ti služi v svarilo.
Gustav, ki je bil pazno poslueal cčeta, je naglo zatv ril knj-g». Na-tal je kratek molk mej kater m je general rahlo vzel v n ročje Milico, ki je že komaj premagovala zaspanost. Deklica je naslonila omahujočo glavico na očetove prsi ter tam mahoma za-spala pokrita z z atimi kodri krasnih las. V tem h pu o odmevali na ulici hitri koraki, in tr je udarci na vrafa sa mah »ma zbudili v hiši odmev. Ti zategnjen: glasovi s > imeli izra*, istotako iahko umljiv, kakor človeški klic v emrtrii nevarnosti. Pes čuvaj je lajal divje. Hsfl na, Gustav, general in njegova soproga so živo vztrepetali ; a Abel, kate rega je bila spravils mati ravno v red, in M lica se nista zbudila.
»Temu spodaj se pa mudi !« je dejal vojak, pf sadi vsi hčerko v naslonjač. ^
Naglo je zapustil salon ne slušaje pro-ŠDje ženine :
»Dragi prijatelj, ne hodi ven... !« Marki je šel v svojo spalnico, vzel tam
dvoje samokresov, prižgal Bvojo svetiljko hitel proti stapnjicam, stekel hlnkovo po njih n'zdolu in stal kmalu pri vežnih vratih, kamor mu je bil neustrašeno sledil tudi njegov fin.
»Kdo je tu?« je vprašal.
»Odprite!« je odgovoril glas, skoraj onemogel vsled zasoolosti.
>S:.e-li prijatelj?«
»Da, prijatelj«.
»Ste-li sr-mi ?«
»Da.... toda odprite; kajti oni pri-| hajaio.
Komaj je general Jia pol odprl vrata, je smuknil mož v Vi žo s fantastično hitrostjo sence, in ne da bi se mogel general j temu protiviti, je neznanec s krepkim sunkom noge zaloputnil vrata ter se uprl odločno vanje, kakor bi hotel zabraniti, da ee zopet! odpre. Prizdigoivši nenadoma samokres in svetiljko do tujčevih prsij, da ga obdrži v strahu, je videl general človeka srednje rasti, zavitega v kožubovino, staro, š roko oblačilo, ki najbrže ni bilo narejeno zanj. Bodisi iz previdnosti, ali po naključju, je imel ubežnik popolnoma pokrito čelo s klobukom, segajočim mu do oči.
»Gospod«, je rekel generalu, »pobesite cev svojega eemokresa ! Brez vašega dovo-
ljenja ne zahtevam, da bi Emel ostati pri Vas; toda, če pojdem, ma čaka start pri barijeri. In kaksua smrt ! Bogu bi bili odgovorni zaiijo. Za dve uri Vas prosim gostoljubja. Gospod, imejte n>e za tacega, ka-: koršen sem, človeka, ki prosi pom či. To moram zahtevati z despotizm, ra petre-'e. Artb-ke goatoljubn sti Vas pro im. Da sem Vara nedotai.ljiv ; če ne, odprite, in p >j • m i v frmrt. Treba mi je skrivališča, zavetja in | vode. Oh! vode!« je ponovil hro. ečim glasom.
sKdo sta?« je vprašal general iznenađen po čudoviti hitro3t:, s katero je gjvoril neznanec.
»Ah! Kdo da sem«. D bro torej, odprite in rdstranim ee«, je odgovoril mož z izrazom peklen-ke ironije.
Kijubu spretnosti, s katero je puščal marki krožiti žarke svoje svetiljke, je zaino-gcl videti le spodnji del obraza, in nič ni govorilo v prilog tako nenavadno zahtevani gostoljubnosti : lica so mu bila bleda, kakor zid ter se tresla, in potege so bile strašno spačene. V senci, ki jo je dajal klobukov krajec, so se mu žarile oči, kakor plameni, ob kateri je sfcoro obledevala siaba s-. eč:na luč. In vendar je bil odgovor potreben.
(Pride še.)
prihranili veliko jeze in sovrsžtva : bili bi v vse drugačni sestavi, nego smo, žalibog.
Deželni zbori so se letos zopet razšli in naši poslanci so prišli iz vseh zbornic — prazu k rok domov.
Kranjski deželni zbor, ki bi moral biti v zor in zasiombj vsem Slovencem, igral je oajžalostnejšo vlogo vsled pretužmh razmer, ki vladajo med obema d mičima strankama. Kdo se raduje na teh žalostnih razmerah? Naši nasprotniki! — S ovenstci stranki v kranjskem deželnem zbora eti kaj kratkovidni. Oni ne pomisliti, da bi obed ve, če bi bili ziožji komij toliko vel ali kakor N-mci, oprti na vladni aparat. Tu ii v p »litiki treba ne soli ko — matematike : 4 faktorji so v zbornici, 1 faktor je vlada, 2 so Nemci 3 liberalni in 4 klerikalni Slovenci. K>J je en faktor nasproti trem ? Ob takem razmerju moreta še le dva faktorja, združena in siožana, imponirati ne koliko. In katera faktorja sta si najbhž;a po svoji naravi, po svojem življenskem .nteresu ? To sta gotovo le oba slovenska brata ! Če tudi sia lačen a po poliličuem naziranju, do movina jima je vendar ena in ista. A z dej etvom ekupnega domovinstva, pripadnosti k enemu in istemu p emenu je spojena skup nost mnogih življenskih interesov, a pred vsem interes — obstanka! Dokler se Še ne sporazumeta ta dva, ni upati za Slovence boljše bodočnosti. Recimo, da deželni zbor kranjski ne bi nikdar več deloval. Menite li, da bo Nemcem žal radi t*g<* ? ! Odkar ne tnorejo več sami odločeval v njem, kakor se je to godilo še p/ed 25 leti, nimajo več interesa na delovanju tega dež. zbora ! Pa tudi -vlada je sploh nekako otrpela in je izgubila interes na zborovanju deželnih zborov, odkar se je vsled kroničnih bolečin avstrijskega par iamentarizma že navadila na absolutno vladanje.
Naše politično načelo pač je, da se vsi Slovenci, ki s j zdaj razcepljeni, zopet združijo, ali da se okrepčajo tisti Slovenci, ki se še niso razcepili, ali da se izvrši eno in drugo.
Med slovenskimi časopisi zasipajo to idejo: »Eiinost«, »D m*vina« in »Slovenska zadruga«, a m »rajo radi tega prestajati mnogo napadov. Vendar se imenovan' listi ne strašijo teh napadov, marveč nastopajo krepko svoje stališče, ki je v tem, da je nam Slovencem v neizmerno škodo, da nas prepir razdvaja tam, kjer bi nas moral druž ti skupni intere?. Zat » je namen teh vrstic ta, da vspod-bu ara te liste, naj tudi v bodoče vplivajo posredovalno med obema Btrankama, oziroma, grajajo one, ki razpaljajo prepir iu li tedaj, kako skupni etvari grozi nevarnost. — Mi im^mo prepričanje, da bodo rečeni listi s ta kim delovanjem, ki bo temelj na ljubezni do vseh slovenskih bratov, vendar dtlova i tudi na prepirajoče se brate in bodo mnogo koristili narodni 6tvari. Glavno pa je, da za branijo, da se ne razcepijo tudi tržaški in štajerski Slovenci. Ne odrekamo ee pa nadi, da se tudi ljubljanski rojaki iznebe strupa v svojem medsebojnem razmerju. Ako bi se posrečilo ublažiti strankarske boje v toliko, da bi bili stranki pripravljeni veaki hip, po staviti se v eno bojno vrsto, čim treba izvo-jevati stvar, ki je občega narodnega interesa, ali ko treba odbijati naskoke od strani skupnega sovražnika : potem bi se nam odvalil kamen od srca, zrli bomo zopet resničnim zaupanjem v svojo prestolnico, ki bo res bela — slovenska!
Politični pregled.
v Trstu, 14. novembra iy03
Iz deželnih zborov. Včeraj je imel
deželni zbor istrski svojo zadnjo sejo in je to na dogodkih toli bt gato zasedanje zaključil s zanimivo politično debato, v katero so posezali od hrvatske strani posl. Spinčić, Lagioja, Andr jčič, Mandić, Trinajstič. Povod debati ie bilo poročilo posl. Bart tlija v imenu finančnega odseka o proračunu. Glavni go vornik s hrvatsko slovenske strani je bil dr. Lagioja, ki je svojim resnim, dostojanstvenim, loli blagodejnim načinom gjvoril večini na »rce, naj vendar odneha od krivice, ki jo dela manjšini zbornice in ob enem večini prebivalstva. Govornik je predočal večini razliko med postopanjem hrvatske večine v deželnem zboru dalmatinskem nasproti iuli-' janski manjšini in med postopanjem v dežel« nem zboru istrskem italijanske večine nasproti hrvat <ko-slo venski manjšini, katera poslednja ! pa ne predstavlja le en odstotek prebivalstva, kakor italijanska manjšina v Dalmaciji, am-
pak -jz večine I Laginja je predočal večini. zbornice, kako vse drugače se v drugih za- ■ stopih postopa z manjšino. Najvažneji mo- j ment v tem govoru pa je bil, ko je resni Laginja opozarjal Italijane, kako stoje na , čelu veeh oblasti v Trstu — ne izvzemai cerkvene — Nemci!
Vt s tega govora je moral biti velik, kajti niti poročila v italijanskih listih ne go- i vore nič o kakem hrupnem odporu in sta se italijanska govornika Cleva in Bartoli v mirnih govorih trudila, da bi paralizovala utis Lagtnjevih izvajanj. Posl. Cleva si je skušal pomagati le z rekriminaeijami o tem iz — Dalmacije, a prišel je naravnost do piramidalnega zaključka: če so Italijani v Dalmaciji, ako so hoteli pnti do kakega spo-razumljenja s Hrvati, morali priznati, da je Dalmacija hrvatska zemlja, pa naj ist itako Hrvatje v Istri priznajo, da je Istra itali janska zemlja, in kmalu pridemo do spora-zumljenja !
Ta zahteva je več nege čudna, je nezmi-selna. Italijani v Dalmaciji so pripoznali le obst>ječe dejstvo, resnico, Hrvatje v Istri pa bi — ako bi hoteli vstreči zahtevi poslanca Cleve, proglasili laž. Ualanjati se pred resnico ni nikaka žrtev, treba le imeti poštene moralne sile v sebi. Ali če bi kdo priznaval laž sebi na škodo in svojim varovancem na škodo bi pomenjalo to samomor, abdikacijo, v katero hrvatsko slovenski poslanci — tudi če bi hoteli — ne smejo privoliti, ker tako daleč ne sega mandat, ki so ga prejeli od naroda.
Iz govora posl. B a r t o I i j a pa je za beležiti izjavo, kakoršne menda še nismo čuli iz ust italijanskih poslancev v Istri. Menil je namreč : »Mi ne odrekamo Slovanom rabe njihovega jezika, ker jim je to zajamčeno po državnih zakoni b.« — Te izjave ni možno umeti drugače, nego da posl- Bartoli zapušča staro stališče načelnega zanikanja. Nadalje-vaje pa je vendar branil postopanje večine: deloma z razlogi nam šljenega oportunizma, deloma sklicevanjem na postopanje vlade, ki da je baie trajno krivično in na-protno Italijanom. To zadošča v dokaz, kako se je Bar toli sam zavtdal šibkosti pozicije, katero je branil. Zato bodi mu oproščena (kakor izgovorjena le tako v bipu zadrege) trditev, da je volilni red na Gorskem krivičen za Italijane. Krivičen za manjšino v deželi naj bi bil volilni red, ki tej manjšini zagotovlja nadvladje v deželnem zastopu ! Gospod Bartoli ! Gospod Bartoli!
Po daljš debati je bil vsprejet predlog, da se poškodovancem po t či dovoli 40 000 kron, ako država da 100 000 kron, na kar je bil odobren proračun za leto 1904.
V tem je bil završen dnevni red. Deželni glavar se je na to poslovil od zbornice izrekši, da bo dalje izvrševal deželnozborski mandat. V imenu večine zahvalil se mu je pns anec Bartoli in je slavil delavnost in pa-trijotizem deželnega glavarja z voščilom, da bi isti živel tako dolgo, da bo videl presta-nek narodnih sporov in vspoBtavljenje narodnega miru v deželi. V imenu hrvatske manjšine je posl. Spinč.ć pozdravil deželnega glavarja.
Tako je bilo to zasedanje zaključeno ob razmerno veliko mirnejem razpoloženju, nego je bilo pričakovati po nasilju iz začetka, s katerim je večina prisilila Člene manjšine, da so posegli po skrajnem sredstvu parlamentarne obrambe- Če je kdaj kaka parlamsn-' tarna manjšina postopala v siiobranu, je bila gotovo manjšina v dež. zboru istrskem. In morda, morda, dogodki tega zasedanja niso ostali popolnoma brez utiša na zbornično ve čino . . . .!
Nekoliko o politiki grofa Hohen-WStrta. Na naša izvajanja v člankih »Avstrijski problem«, v kolikor smo se bili dotaknili usodnega nastopa grofa Hohenvvarta proti Taflft'ejevemu načrtu za volilno reformo, nam očita »Slovenec« — da si se sicer strinja z nami, da je bila to usodna pogreška — da vendar delamo preveč krivice temu sedaj pokojnemu državniku. Hohen\vart da je bil vendar duša nekdaj >železnega obroča« (desnice), a v tem obračunu da so bili zaslužni možje, kakor Rieger, Matuš, Dunajev-ski itd. Pod Hohen\vartovim vodstvom da so slovenski poslanci dosegli marsikaj na gospodarskem polju in tudi na narodnem. Vsaj zatirali da niso tedaj slovenskega uradniškega življa, kakor ga danes.
V7 mnogem se strinjamo s temi izvajanji v »Slovencu«. Res je, da se je v dobi, ko je bila na vladi desnioa, zvezana v takczva-
nem železnem obroču, v kateri je bil člen tudi »slovenskic poslanec Hohenvvart, nekaj doseglo. A vse to so bile le »drobtinice«, kakor jih imenuje »Slovenec« sam po vsej pravici. V tem smo menda tudi jedini s »Slovencem«, da je bil nastop Hohenvrartov v vsem njegovem političnem življe'ju tak, da je bolj služil avstrijskemu zistemu, nego pa pravični slovenski stvari. Saj ni mogel nikdar na sebi pozabiti avstrijskegj političnega uradnika, a ne kakega površnega, ampak strogo in natančno ubogljivega, ki n. pr. v času. ko je bil v službi v Lincu, ni znal postaviti stališče svoje vesti nad stališče avstrij skega birokrata. Takrat, v L ncu nemreč, j e bil on isti namestnik, ki je bil ukazal zapreti odličnega katoliškega škofa Rudiegerja, katerega poslednjega je še le mdost cesarjeva reš.Ia iz rok konservativnega H hen-warta !
Tak je bil v Limu in tak je bil — mutatis mutandis — tudi kakor »slovenski < poslanec in voditelj k mservativnega kluba na Dunaju. Posegal je po kaki dr bt mci, d a je s tem preprečal narodne pridobitve velike principijelne važnosti. Pomagal je dosezati kaj malega, da smo o tem pozabljali na veliko. Te male pridobitve se jemali slovenski politiki vsaki energičneji polet.
Tudi v tem Dum gotovo slovenska jav-pritrdi, da se je doseglo, kar se je doseglo v političnem in narodnem pogledu, b« lj s pomočjo mož, kakor so bili Rieger, Matuš, Dunaj evski itd., nego s pomočjo nezaneslji vega birokratičnega Hohenvvirta. Zato se nam zdi sodba onib zrelih in trezuih m< ž, ki so imenovali H henw>rtov klub — klub mUcae limonade, še preblaga !
Danes, seveda, je naše stališče slabše, nego je bilo v času, ko je bila v aioči d -s-nioa. Ali tako, kakor z nami, je tudi s Cehi in drugimi slovanskimi brati. Toda ravno to nam mora biti v pouk, da se ne smemo več r.ana šati na take pilit ke, kakor je bil Hohenvvart. D 'lžnost mora biti Slovenc-m, da si volijo tak h poslancev, ki bodo vselej in povsodi stavljali na prvo mesto pravice slovenskega narodu La cerkvenem in narodnem polju in kater h ne bo lo mo? li nikaki drugi obziri I
Shod avstrijske socjalne demokracije. V veeiajsoji »aklju^ui Heji strankinega zbora, je bila vsprejeta resolucija referenta Emerliuga, tičoča se gibanja za kon-sumne zadruge.
Zadnji rtferat je bil dr.a Riharda Froh licha (Dunaj) o delavskem slo;u in alkoholnem vpr.-.saniu. R ferent je menil, da je zav-živanje alboh >la, in posebno žginja, velika zapreka za organizacij-ko delo. Za delavski razred je velikega interesa, da im-t v svoj h vrstah bijevnike, ki eo spo-obni za odpor in zato mora pobijati alkohol, ker ta dela delavce elibe ; slabi ljudje pa nia » sposobni za boj. V tem smislu da je alkoholizem direktna podpora gospodovalnim strankam.
Ako si nadene stranka n dogo, da bo pobijala alkoholizem, p »tem samo izpolni zahteve srcijalne demokracije, v k« tere programu stoji: »napraviti proletarijat spos »bnega za boj fizično in duševno, dovajati, ga do zavesti svojega položaja. To da je naloga socijalne demnkracije.
Po kratki diskusji je b:l vsprejet predlog odposlanca Muchitscka (Gradec) in to-vaiišev: Strankin zbor preporoča vsem strankinim organizacijam in vsem pristašem, naj povspešujtjo prot altioholično g banje in izraža, da je prvi korak k temu ti, da se po vsah ehodih in v vseh organizacijah odpravi pijača. O nadaljnjem razvoju te seje spregovorimo pr.hodnjič.
Vojna predloga v ogrski zbornici.
Predvčerajšnja seja ogrske zbornice pr.Čela je z živahno razpravo o zborničnem opravil-niku, na kar je zbornica prešla k razpravi o vojni predlogi.
Prvi je govoril minister za honved N i r y i, kateri je izjavil, da si bo prizadeval, da se čim prej izvrše vojaške reforme, obsežene v vladnem programu. Zbornica da ima dovolj girancij, da bo vlada izvrševala te reforme ž a radi t3ga, ker se ne more izneveriti svojemu programu. Govornik je izjavil, da sedanja vlada vsprejema kakor svojo ono vojno predi« go, katero je prejšnja vlada predložila dne 30. junija. Na t soČe vojakov da nestrpno Čaka na dopust in vlada da stori vae mogoče, da let' šnji novinci že pred letom pridejo pod orožje, da jim ne bo treba potem dalje ostati v vojakih.
Minister je apeliral na patrijotizem poslancev in priporočal, naj glasujejo za kontingent novincev, da vojaki-tretjeletniki ne bodo še nadalje trpeli škodo. Slednjič je minister prosil zbornico, naj z obstrukcijo ne osldblja državne obrambne m 'či. (VeČina je govorniku navdušeno pleskala in mnogi poslanci so mu častitab).
Govorila sta še poslanca O k o 1 v c z a n v in T h a 1 y , na kar se je seja zaključila in se je nadaljevanje razprave o vo ni predlogi odložilo na včerajšnjo sejo. (Glej brzojavne vesti na prvi strani liata )
Shodi na Hrvatskem za fiaan-cijelno samostojnost. Predvčerajšnjem s>a b la dva sh> da z* fijancijelno samo^tal-no-t in sicer v Dalnjem Miholjcu in v Glini.
Xi prvem je sodelovalo oknlu 800 ljudi bil je — nota bene — delavnik !
Včeraj je bil shod v Karlovcu, k er je poslanec dr, Vinkovic polagal račun pred svojimi volci voi lnega okraja Vojne,
V tem volilnem okraju so Srbi vvćlni pa j« zelo umestno da je na programu tudi vprašanje o slog Hrvatov in Srbov. l)r. Vinkov ie je eden od onih, ki se bojuiejo za to slog». Zat t so Srbi v tem okraju, ki je bjl pr*j vedno v madjaronskih rokah, glasovali z«nj.
Sfebcani so shodi še : v Kaž^vcih, Pe-trinii Senji, in na S<»paku.
Jasni se! Srca kvišku! — Dobrohoten predlog v sporazumljenje. Iz
Zagreba smo prejeli: G»/ore o dogodtcib v Dalmaciji, it pro liraniu zdravega spoznanja, da v toli resnih kri ičnih čas h trebamo mi pred vsem k<>ncentrae< je moči, ste izrekli nad da d« g dk v Dalmaciji ne ostanejo brez blagodejnih ponledic tudi za ž vljenje v nbši Ba tovim. Ta konce itrac ja pa naj ne ol>seza s mo naš h hrvatsk h skupin, ampak pritegne naj k se>r tudi braisko nam srb-ko pleme, s kater m smo se obsovraži i po ne-Sf ameti in slepoti o i « b-h 3 rani, sugerirani na obt-h straneh od ojih, ki n so prijaielji n: H vatom, m Srb m !
Plemenita, rod lju >na je bila ta Vaša nada. In glejte, daue-» ž<? V»m moremo spo-roč ti o d »godku, ki ga nior^mo nnihtr»ti kakor veselo zn»tueoje, <ia se Vaša žeija, ki je žtdja v eh p štetjih sic-vaijak h in iztr-sti brvattfk h patriiotov, pred vsem p i njih, ki aspiririijo na ime resnih realnih politikov — da se ta želja že u reso euie.
li z-odnost je jela z-nag*»vati tudi pri nas nad kričavim širlatansr,vom. A vel ka siiiipt iuiat čna poinembn i^t dogo ^ka, o katerem nam je> danes sporočiti, je v tem, ker d« gode i priča, da je trezn sr, ;n resnost jela zmagovati med našo m i a <1 1 n o.
Na našem vs u5 isou zagret>šs.em imamo eno samo hrvatsko akedem čno društvo: hrvatsko p« ti p rno druš vo. To dtuštvo je bil«* do-lej v ronah t»k«»7;v. n h »či-t 1 «. To je bila nesrtča, ker druš".vo v teh rokah je neprestano neiilo raz.ior med hrvatsk mi in srbskimi akadem ki in neizogibna posledica temu — ker abademično življenje vs kdar odmeva tudi v javnosti — je bila ta, da se je prepir med obema plemenoma oj-tril tudi v vstm javnem življenju.
Predvčerajšnjim je t> društvo volilo svojo novo upravo. Iz že navede iih razi >gov je umevno, da so »Čisti« nadeli se sile. da ob drže družtvo v svoj h r. k ih. Ceo sredstva denuncijantstva se niso plašili »Čisti« in so nekega mladega akademika res spravili ob kruh!! Ali pošteno spoznanje je ?aee o zmagovati tudi med našo mladino: stranka naprtdje mladine, Ukozvanin realistov, pristašev hr.at<ke atrauKe prava, je zmagala z veliko veSino nad »čistimi« : z 285 prot. 155 giasum. Načelnikom društva je bil iz^ojmi jur.st Kiizmau, so-trudnik »Obzira« Zabeh-ženja vred »o je, da so z zmagovalno stranko glasovale — in sicer oateutativno — tudi vse gosp ce aluša-teljice, ki-terih ena — g -spica Muka Maravic — je izvoljena tudi v odbor.
Važn<>ft tega d. godka v življenju našega VBeuč.lišća je tjnka tudi za vse javno življenje, da je ni »meti podcenjati. Ka.ti vsporedno z volitvijo je cgromna večioa dijakov manifestov a la za pobratimstvo s Srbi. Novi preds-dnik pa je v svojem pozdravntm govoru posebno po-vdarjal potrebo prisrčnega razmerja ined Hrvati in Srbi. In komers, ki se je vršil po izvojevani zrnati, se je razvil v pravo hrvatsko *ib«ko pobratimstvo. Došli so tud srb-ki dijani in hrvatski dijaki so jih vaprejeli bratski. Piofeaor
P a s a r i ć je slavil misel hrvatsko, slovan-eko in napredno, ki elavi danes svojo zmago.
Vibar oduševljenja je bil, ko je srbski go- j vornik I s a j 1 o v i ć v divnem govoru dajal izraza pravi srb ki zavesti in veliki ljubavi do u k u p » e domovine Hrvatske. K» je »avršil, je bilo oduševljenje neopisno : Srbi so intonirali hrvatsko himno, govornika so dvignili na ramena, a dijaki so se vspeli na mize, i a so objemali govor o i k a. N 1 k mersu so t^di sklenili, da cd p .aljejo p z rave pre i-*daikom p»avačkega, narod *g» ii srbsk-gi kluba v Dalmaciji.«
Pripomba uredništva. Med tr-inš imi So-enci m Hrvati je zavladalo včeraj vei k vtseiie ra ti izida g »ri omenjene vo it e. V*i um vam ko i«e važio-»ti je ta d« g'-d k v pr ič, v kolikor bo si ga med ak*d m ki povspeš^vala sl< go med pl«-men >ma io v «lru£o. k»-r je to viden znak, da so se Hrvatje in Srbe jeli odločno odrezati tujin ekim uplivom. Zato: slava mladini, ki je dovrš la ri>doliubui č n.
Ta trenotek se nam vidi umesten, da priol č mo na-topn: predi- g, došli nam od nekega tržaškega H-v*, ta.
V radnih ča-e pii »bčuje glas io »č stih«, dan na dan izjave, prihajaioče mu baje iz naroda za — sl< g» in jedmstvo med obema skupinama stranke pta a. Dobro, v«*kdo m >ra želeti ujedinjenje narodnih sil. Klor ga ne želi ni pravi sin svojega nan da. Zit> prihajamo s predlog' m, v katerem vid mo, da — h ko -e uresniči — privede do ujedi ijenia.
Hrvut-ka stranka prava naj izjavi obvezno, da je pripravljena vsprejeti vse »čiBte« v svo o organizacijo s pogojem, da ne bo Franka med njimi. Po taki izjavi bi stala »tvar tako-le :
Ako je Fisnk rea tisti veliki hrvatski rod >Ijut>, kakor zatr.a sam o sebi neprestano ako i-li ren zložnega dela za svobodo Hrvat-ke, p« tem ne ne more obotavljati niti e h p, da ne f-i svoje ose^e žrtvoval stvari domov ne! C pa ne stori U ga, če poktže, da u. u je samo ju»»;e in osebna ambicija moč-neia, nego hr atski patriotizem, p-tem izreče r«-sno obsodbo o t*ebi in svojem Hr-vat-t* n.
In če so »čisti» re* t eti nesebični, a do movin k stvari eluže'i rodoljubje, se ne morejo |h m šlia>ti ni en «aru trenot*-k in jim ne m< re biti izbira t*žka: ab naj žrtvujej » osebo Fraukovo, ali — hrvatsko -t ar.
T rtium nou dator. Di ^uiemo torej od-gov r na ta naš i>o«f«-no miši »-ni i-r'd«g!!
Nova republika v Ameriki. Na
sevt tozapadu južne Amerike se n»haja re-pubi Ka K lumhja. Ta je :mela do sedaj tudi zemljiško ož no Istmus, katera je ravno na trestu, kjer se namerja nared ti panamski prekop ki bi bil velikarske važnosti za svt-t adi promet, ker bi hsdje, ki morf-jo dela i Pfd^: velikanski ovinek okoli in okoli jožrie Amerik«*, hitro, tako rekoč z en m ekocom pret ajale iz Atlantskega v Tihi ocean.
L'važu e koliko koristi bo imela po pa-nam-kem prokopu ona država, ki b > imela v o* la-ui pas zemlje ob panamskem prekopa, so Zj-'iinj~ne d žive skušale prti v t» posest. St»pi.e so v podajanja z r^rabl ko Kolum b;jo da »;i dobne o ji pas zt-mje v najem. Ah Ko umhija je zahtevala več, neg > so b.le Zjediu^ne države vol ne pličati.
Se lavno pa je na zemlju I<4timu9 počila u-t«j:i pr- ti Kolumbiji n proglašena je republika litmu-. To je skoraj g »tovo delo Zje-diajmih drživ, kakor so svojedobno netile u[H>r na Ku»>i proti Španski in se jim je knnečuo tudi r s posrečilo, da se je Kuba pri k i uči n Z edinjemm državam. Takov udarec je zatUl S)-daj Kolumbijo.
Se laj nastavka nova republika Iatmus bo pr š bka, da bi s- upirala zahtevam mogočnih Zjedi ijemh držav in te dobe gotovo oni i as z*mlje v zakup za kako bagatelo, a p h n ž-j s tem zoj>et svoje gigantsko moč na svetovnem trgu. O .e hočejo dob.ti vso Ameriko v o -last in Dj hova konkurenca stavlja že danes v resn » nevarnost gospodarske interesa tu ii v-e Evrope. Obstanek nove republike Istmus je etapa na zmagovalnem hodu Amerike p> vsem svetu.
Dnevne novice-
Cenjenemu občinstvu naznanja podpisana da se prodaja naš list »Edinost« v mn g.ti tobtskari^h v Trstu in okolici, v Ljuhijani, C lj , Mir:boru, Celovcu, 8ežani, Št. P. tru Gorici, Pulju itd. iztis 3 novč.če <6 -t tmk).	Uprava »Edinosti*.
j Gospodu danu Lega, znanemu prijate-1 lju Slovencev in povspeševatelju slovanske 1 vzajemnosti v Pragi, je kamniški občinski odbor podelil častno meščanstvo.
Uradna statistika in »Piceolora« /vijača. Ko so zadnje dni tudi naši italijanski sodeželani pritekli na pomoč koroškim Nemcem, v njih krivičnem boju proti slovenskemu jeeiku na koroških sodiščih in proti juoiš<emu nastopu slovenskega odvetnika v Celovcu, dra. Brejca, so rabili za orožje tudi slavnoznano primorsko statistiko. Tedaj je bilo č.tati v »P ccolu«, da ht.čejo Siovenci posloveniti pol sveta. Zato je cvilil »Piccolo«, da je po krivici uveden slovenski jezik tudi na tržaškem deželnem sodišču, ker da je le 29°/0 prebivalcev slovanske narodnosti. Mi zuamo, kako rad ee navadno »Piccolo« zm-»ti vselej, ko ima posla se slovanskimi številkami, posebno pa, ako so take številke vzete iz primorske uradne statistike. Io kakor vselej, tako je farbal tudi v tem sluč»ju.
Iz iste uradne statistike je razvidno, da spadajo v okrožje tržaške deželne sodnije : okrajne sodnije Koper, Piran, Podgrad, Vo-losko, Sežaoa, Komen in okrajna sodnija v Trstu. Po uradnem štetiu je bilo v koper skem sodoem okraju 23.822 Slovencev proti 14.990 Italijanov — v piranskem 2452 Slo vencev proti 17 448 Italijanom — v pod-gradskem 16 255 Slovencev in Hrvatov proti 14 Italijanom — v voloakem 27.098 Slovencev in Hrvatov proti 1307 Italijanom — v sežaushem 14.167 Slovencev proti 61 Ita lijanom — v komenskem 14.446 Slovencev proti 136 Italijanom — in v tržaškem 25 130 Slovencev in Hrvatov proti 116.825 Italijanom.
Vseh Slovencev in Hrvatov je torej 123 370 proti 150.781 Italijanom. Tako govori uradno ljudsko štetje.
In ob tako jasnih številkah imajo ljudje, ki se zbirajo okoli »Piccola«, železno Čelo za trditev, da je Slovencev in Hrvatov le 29°/0 v območju tržaškega deželnega sodišča.
Mi pmo že ob več prilikah povedali, kakovo je bilo urarino ljudsko štetje, ki Be je vi šilo v mestu Trstu in v okol ci. Zidnje državnozborake vol tve po pokhzale da je v Tr-tu približno enako štev lo Slovencev in Italijanov. Ker je v Trstu 141.955 prebivalcev (hrez italijanskih podanikov) torej smemo z mat-mat čno g »tovostjo trd ti, da je v Tr Rtu in ok< 1 ci najmanje 60 000 Slovencev in Hrvatov proti 80.000 Iralijanom. Tedaj je p h v okr"žiu trž sk*ga ^ež-Kfga so lišča
155 000 Slovencev in Hrvatov proti le 115 000 Italijanom.
Al: koliko jih je naše krvi, ki hočejo biti Italijani! Ko bi se vai ti vrni zopet v svoj slovenski in hrvatski dom, te«? a bi bilo narobe res, kar je »Piccolo« p sal — tedaj bi se pokazalo, da je v re*n>i Italijanov le 29°/ pod okrožjem tržaškega deželnega sodišča !
Pozor, slovenska dekleta ! Pišejo nam : 0e«fo se dogaja, da se je ta ali ona deklica seznanila s kakim sladkoginjenim tujcem, kateri pa ima doma ženo in kopo otrok. — Minoli teden se je d« godil sledeči slučaj : G spiea Antonija S. hči poštenega slovenskega obrtnika je bila že dlje Časa zalezo-vana po nekem mladem možu, ki je doma nekje od tam iz »blažene« dežele in je tudi že — poročen ! Š. je večkrat zavrnila nadle-govalca m mu je tudi zagrozila, da, ako ne neha se svojim zalezovanjem in ljubimakim dopisovanjem, bo ona prisiljena pobrati lju bavna pisma in jih izročiti Boprogi nadlego valca. Laski »vitez« pa *e ni dal odgnati tako po ceni, ampak je odgovoril svoji »ljubljenki«, da, ako ona izda stvar njegovi ženi, ubije on obe — soprogo in Š. ! — Gospića Š. pa, ne bodi lena, pograbila je vse Italijanove ljubavne »dokumente« in jih ponesla soprogi zalezovalčevi, a ob enem je prijavila vso fctvar redarstvu, katero je ukrenilo takoj VBe potrebno, da se Lahu ohlade
—	prevroči živci ! Mož, poln tako grozne ljubezni, počiva sedaj na hladu v ui. Tigor, kar je edino prav za takega poštenjaka ! — Ve slovanska dekleta pa posnemajte ono vrlo gospico, da ne boste jadikovale, ko bo
—	prepozno !
Šolski zistem na Koroškem — škandal ! Včeraj »mo omenili, škandala na šoli v L šu pri Prevaljah, kjer so bili nastavili učitelja in učiteljico, ki ne znata ni besedice slovenski, da-si bo otroci izključno slovenske narodnosti. Potem amo posneli po »Miru«, da je ono učiteljico deželni šolaki svet vendar odstranil in jo nadomestil z drugo, ki
baje zna vsaj nekoliko lomiti slovensko. V »Slov. Narodu« pa čitamo danes, da tudi ta nova učiteljica zna toliko slovenski, da je morala, nastopivša službo, govoriti z otroci jezik — mutcev. Kakor kaže postane ta jezik vendar le tretji deželni jezik na Koroškem !
Xa adreso Ijnbljansklb trgovcev.
Iz Kozine nam pišejo ; Pred par dnevi sem se bil pismeno obrnil do gospoda Antona Krisperja, veletržca v Lju* ljani, s prošnjo, naj mi izvoli naznaniti cene nekega predmeta. Cena omenjenega predmeta je odgovarjala vsaki konkurenci drugorodnih trgovcev, na kar bi bil seveda dal prednost narodnemu trgovcu-domaČinu. Toda ogorčilo me je, da sem na svoje slovensko pismo prejel nemški odgovor.
Kakor se vidi, izvestni ljubljanski tr govci pač radi jemljej j slovenski denar iz rok slovenskih odjemalcev, ali ob enem žalijo iste z nespoštovaniem njihovega jezika. Aii krivda ni le na teh trg • vet h, ampak tudi na strani slovenskih odjemalcev, ki mirno vspre-jemajo nemško korespondenco in dajejo s tem potuho dotičnim trgovcem.
Ne vem aioer, kakt-ga polit 3nega mišlje nja je gospod Ant >n Krisper, veletržec v Ljubljani. To me tudi ne briga, ker to ne odvezuje trgovca od dolžne obzirnosti do odjemalcev.
Skrajni čas bi že bil, da bi vendar enkrat slovenski odjemalci naredili konec temu ljubljanskemu — pravim: ljubljanskemu, ker ta ni prvi tak slučaj iz Ljubljane — preziranju slovenskega jezika in takemu početju, ki je žalj'vo za zavedne slovenske trgovce po deželi. Do obeh slovenskih dnevnikov v Ljubljani se obračam z nujno prošnjo, naj vsaj v tem pogledu pritisneta zložno, da bo pritisk tem izdatneji.
Vojaki in civilisti v Ljubljani. — »Slovenec« javlja, da se govori po Ljutdjani, da eo domobranski častniki dobili n-dng, naj omeje svoje občevanje s civilisti. »Slovenec« obljublja obširnejih obvestil, ako ne ta vest izkaže resnično. Nam se nekaj do7deva. — Bržkone je kakov nemški častnik kje kaj iz taknil; sedaj pa so kaznovani tudi oni čast-niki, ki se znajo dostojno vesti tudi v družbi S ovencev.
Društveni večer v »Slovanski čitalnici. Sint či je otvorila slovanska č talnica v svojih prostorih vrsto zimskih zabav z jako vspelim društvenim večerom. Njenemu vabilu se je odzvalo lepo število članov in gostov. Posebno dobro zastopan je bil krasni spol, a z radostjo nam je beležiti, da so se tukajšnji Hrvatje m posebno člani »Dalmatinskega skupa« mnog »brojno udelež li društvenega večera. Oddelek orkestra tukajšn:etra c. k. pešpolka št. 97. je proizvajal lepe, skoraj izključno slovanske komade ki so bili na programu društvenega večera se znano spretnostjo in preciznostjo ter je btlo poznati, da je goBp. kapelnik poslal čitalnici za ta večer najboljše m« Či. V«j-.k'mu komadu je sledila živahna hvala. Mej posameznimi točkami je tekla neprisiljena in živahna za bava občinstva, ki je zaselo VBe mize v dvorani. Po dovršenih godbenih točkah se je , razvil animiran ples, o katerem predmneva | naš poročevalec — ki je moral žalibog zapustiti prerano lepo zabavo, ker bi sicer občinstvo ne čitalo danes v »Edinosti« tega poročila — da je trajal do jutra.
Mi moremo le čestitati odboru čitalnice na dobri misli in na lepem vspehu ter se nadejamo, da temu prvemu društvenemu ve čeru slede v zimski sezoni še drugi ter smo oBvedočeni, da bodo taki večeri mnogo pri-pomt gli k temu, da se razvije društvenost mej tržaško slovansko inteligenco ter da se utrdč bratske veje mej Slovenci in Hrvati v Trstu tako, da ee v prihodnjem »Narodnem domu«, kateri bo otvor* n za prihodnjo zimsko sezono sklenemo vsi v eno slovansko družino, ki bodi vzgled praktično izvajane jugoslovanske solidarnosti.
Koncert »Pevskega in glasbenega društva v Ciorici«. Brzojavljajo nam iz Gorice dne 15. t. m.: Sinočnji koncert našega vrlega »Pevskega in glasbenega društva v Gorici« vBpel je sijajno. Vse pevske in tudi orkestralne točke izvajale so se izborno, posebno pa F. S. Vilharjev možki zbor »Na vrelu Bosne«, v katerem se je odlikoval bas-bariton Posega s svojim ljubkim glasom. A. Jevgenijev ženski zbor >Kak u naševa bliž-njeva sasjeda«, kompozicija v pravem iinkem slogu, je ženski zbor vrlo interpretiral ter je posebno sopran izvirno izvel težek konec. V pesmi Čajkovskega se je posebno občudovala
i lepa harmonija glasov, mej katerimi se najbolj odlikoval drugi bas. V zadnji točki A. Rubinstein: »Jutro« s spremljevanjem orkestra se je vspel zbor do vee svoje veljave ter je burno in splošno ploskanje navdušenega občinstva bilo zaslužno prizaa-vanje nad napredkom društva pod veš5i m vodstvom neumornega društvenega pevovodj e g. Josipa Michla.
Tudi vo aška goHba pod spretn;m ved-Btvom tudi vam, Tižačanom znanega kapelnika Benczurja, je žela obilo pohvalo o d strani občinstva, katero je posebno burno ploBkalo clovanskim točkam. V fragmentu iz Smetanove opere »Ssrivnost« odlikoval se je krilni rog. Tega koncerta, ki je bil prirejen na korist pogorelcem v Bovcu, udeležilo sa je toliko in odličnega občinstva, d* je bila obširna dvorana hotela »Central« natlačena. Vlada je bila oficijelno zastopana, a od urad-ništva bilo je, z ozirom na č ovekoljuben namen, pričakovati obilnejše udeležbe. Moralen VBpeh tega koncerta je bil popolen a tudi materijalen vspeh je povoljen ; čisci dobiček znaša okroglih 300 kron.
Gospodarsko društvo r Skednju
otvori svojo goBtilno v Ustni hiši v soboto dne 21. t. m. O tej priliki bo sodelovala domača godba in pevsko društvo »Velesila«. Gostje d >bro došli.
Pevsko društvo »Zarja« iz Rojana priredi danes, v nedeljo dne 15. veli ko veselico v »Narodnem domu« v Barkovljah. j Na dnevnem redu je več toč«k lepih sloven-1 skih in hrvatakih pesmi, vesela igra: »Dobro došli! Kdaj podete domu?« in na koncu ples.
Znano je, kako težke dneve je imela in jih še ima naša rodoljuboa rojanska »Zarja«. Ali ona ni opešala, ampak no3i p< gumno naprej in vedno naprej naš ponosni slovenski prapor. Ob junaških prsih slovenskih »Z«rja-šev« so se razbile vse spletke naš h sovragov. In tako bo tudi naprej.
Jutri ee zber6 v vel kem številu probu-jeni SI venci in S ovenke v »Narodnem domu« v Barkovljah, da ee veselč v kolu p-vskega diuštva »Zaria«. Ali pridtš tudi Ti? — Le pridi, ne bo Ti žal ! — Pričetek ob 4. ur' (opoludne.
Znamenit umetniški užitek se obeta ljubljanskemu občinstvu. Dne 6. decembra bo k'iucenovai v »Narodnem doma« v Lj bijani t-loveči Čsški pevski kvartet iz Piage.
Židovska ne.'ramuost. Pišejo nam: Predvčer&jujiui sem hodd po uhci delle Becehene, na mettu k^r imajo žioje t-vije »zalt ge« kar na ulici sami. Kar eem opazil neko večo gmčo ljudi. Prišedei na 1 ce m sta sem videl nekega Z da, ki ee je hotel po vs^j sili zagnati v neko slovensko žeoo. O-olo s toj t či so pa zabranili, da ni] ta podivjani Ž d zvršil zl »čina n d revno ženo, ki se e nahajali v blagoslovljenem stanu ! Šel sera in povprašal napadeno ženo; kaj da je zakrivila Ž du, da jo ja hoUl tepsf. Z ena mi je po-v»d-»la, da je doma iz Boljunca, da je pri omenjenem Z du kupila novo po-telj, a je, ko je po-tflj pripeljala domov, opazila, da je bila opeharjena, ker se bile končnice postelje love stran ce pa — stare !
Vrnila ee je in pript-ljala stare kose nazaj ter zahtevala novih. Zid je obljubil da jej ustreže. Ko je pa predvčeranjem ckolo poludne šla po obljubljene nove stranice, je opazila, da ji Žid ponuja zopet one prejšnje — stare, katere pa je dal nekoliko izčistiti !
Žena je ozmerjala Ž da, po vsej pravici radi take poskušene sleparije, a to je »poštenjaka« razkač lo tako grozno. Sedaj mora žena že v tretji plačevati voznika, ki mora pr, peljati nazaj v Trst še one nove kose postelje, ker Žid neče dati novih stranic.
Radovedni smo vrne li Z d ženi denar, ko mu ta vrne novo staro posteljo.
Žena naj star pr>javi redarstvu, katero go ovo poduči srboritega Abrahama kako se mora vesti proti ženskam sploh, da niti ne govorimo kako poživinjenje se kaže v tem ako hoče kdo pi kladati roko na ženo v j blagoslovljenem sanju ! !
Iz malega raste veliko. Ko sem jo spoznal, bila je še skoraj v povojih, a pridna, ! nenavadno pridna je že takrat bila. Pred 20 leti smo se shajali s tedanjimi prijatelji (Katerih večina, žal, že počiva v hladnem grobu) in ukrepali, kaj vse še lahko postane iz nje, ako bo v dobr h rokah.
Prihajala nam je po dvakrat na teden, kar je bilo za nas, ki smo bili vsi taljubijeni vanjo — premalo. Razmišljali smo in razmišljali, kako bi se dalo ukreniti, da bi priha-
jala sltherni dan, toda, ob v?ej naši dobri voji, nismo nikdar mogli priti do nikakega zaključka. V«em n> š m računanjem je iipod-makmi dno denar, katerega — ni bilo !
Ali hudo nam je bilo, ko emo videli tuje liste izha'ati dnevno, a nam ni bilo dano uživati tega veeelja z našo »Eiinostjo« !
Prešli eo oni časi in piešla je tudi večina onih m< ž. ki &> pred 20 It ti določevali ukkIo n3Še »Edinosti«. Prišli so novi časi in novi možje, a med pc sijed nj ini tuii oče, pravi skrbni oče sadanje naše »Edinosti«. Ta cče ima nevenlj vih z^emg na preporajanju našega dnevnika in ta oče ni m roval, dokler ni d segel, da bo naša »Edinost« izhajala zjutraj in da tako us'.rtž mo VBem onim, ki so neprestano prit skali v tej smeri. Sedaj ne bo več izgovorov, češ, jaz bi rajše kupoval »Eiin< at« nego druga liBte, ko bi — izhajala zjutraj ! Sedaj jo imamo zjutraj ! Sedaj naj ne bo več izgovorov I Njemu pa, ki je največ pripomogel do tegi, izrekam gotovo v imenu vseh somišljenikov: Prisrčna hvala!
Fran K r a v o a.
Celjski nemškutarji bo bs zopet enkrat pokazali v svoji nagoti. Večkrat že smo omenjali, kako so brez vsacega povedi napadli neko slovensko družbo, vračajočo se z O=trožoega, radi česar bo bili tudi sodno kaznovani. In kaj so storili ?! Si so in ovadili v?o dot čno slovensko družbo ne vemo radi kakega zločina, — v resni.d pa zsto, da bi se te plemenite duše maščevale, ker se, Slovenci niša miruo pustili — pretepati od nemskutar ev. Vsled te nemškularske ovadbe se je te dni vršila razprava- A nota bene : nemškutarji so uložili ovadbo tudi proti otrosom in ženskam one slovenske družbe, in sicer to s peklerfskim namenom, da slovenska družba ni imela n.kakih prič, do? m eo ovaduhi zbobnali skupaj vse možne »priče«. Ali vzlic vsemu temu »dokazilnemu aparatu« in vzlic temu, da se je slovenski družbi vzela možnost protidokaza, so bili vsi členi sloTenske družbe oproččeni, r^zun dveh, ki sta b.la obsojena, eden v denarno globo, drugi v zapor. Slovenski družbi n ti toliko niso mogli dokazat , da se je — branila pred nemškimi napadalci. Ona dva pa sta bila obsojena le zato, ker nista mngla dokazati silo-brana, Ker so jim bile, po zvijači ovaviuhov, odvzete priče.
Ta*i so ti nemškutarji v vs^j svoji grdi nsgoti !
Moe vinskih duhov. 30 letni postrež Ček Kajetan Bagat.«, stanujoči v ulici Giulia, je sinoči pil več — nego bi bil Brnel. Pre-hajaje iz jedne gostilne v drugo, se je o tem tako opil, da so njegove noge popolnoma zgubile p jm o pravdih ravnotežja. Vsled tega j« nesrečni Kajetan pal na trdi cestni tlaK, kjer s je dovolj močno pobil čelo. Neki redar, ki je šdl mimo, je pijančka Kajetančka po ral in ga edvel na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali glavo, tako, da je iz gitdal, kakor kak Turk z bel m turbanom.
Pretep na ulici. 28-leini Tomaž F. in Frtn H. s»ta šla s noči tkupaj na liter vina. Pri visju sta se p* nekaj sj>orekla. Ko sta sin £ krčme eta se še vedno pnčkala in s dr:; " >e je T ituaž tako razvnel, da je tidir 1 Frana preko glave s tako silo, da se ; mu takoj poeeiila kri po licu. A s tem se je Tom ž Franu tako zameril, da je at posle i r j i poklical redarja ter dal aret rati * vročekrvnega Tonaža, kateri se sedaj hladi; v ^zaporu v uhci T igo.
Ne/sodc na delu. 40-ietni klepar Ivan Krub 5 st&aujoii v u i i Montorsino št. 2, mi e z im:* o padcu ia»st za pestjo de&te
27-ietui strugar Matej llansa se je z;
11	"I	Ji	1
ciletofti ra m v dlan leve lote.
I-t ua »o s- je	padca ztom 1 kost za j
^-s d -afe r»:ri.e iS I.-loi J s o Raubar, sta ' au u i v UiC; Cii.no št. 695.
35 letni težak Peter B^o, stanujoči v ul Al ta t. a se zbodel z i g to, Katero je rabn pri šivanji vreč.
15 ietni Mai j Markovič, mornar na , Lk vdcveoa parniku »Buhem a« si ja polil po! nogah fen. 1 no k.aiico, Katera ga je hudo j otgala.	i
Vsi so dobili prvo z ravn žko pomoč na z iravn-ki postaji. **le.;ii t^a je on.iotu. ziravmtc velrl preue-ci v o - .., ,-j.co.
Povožena. Veer >j popoiu ine, ob 2. uri le tr^a oe^a žena preko ulice Scorzer.a. Na eakrat je pridrdral voz in konji so — b« dbsi v sle i nj*ne ali vsled vosa kov« nepazl^ivoiti — podrli kfio na tla.
Mimoidoči «o prihiteli takoj na po meč s nekdo izmed njih je telefjničnim po-
tom pozval zdravnika se zjravniške postaje. K.o je ta priš_l t>a lice mesta, e konitatoval, da je bila žena nekoliko ranjena v križu, j Žena je 35-letna Ivanića Grekoaja iz Roco a.
Sodišča Ženske pretnje Razpravna dvorana deželnega sodišča bila je včeraj zjutraj natlačena dobrih ženic, katere so prišle g<e<;at, kaj se zg*di z njih prijateljico 46-letno Svetko Zb čaik iz Pulja, katera jc dne 14. oktobra t. 1. z nekim predmetom pretila p štnemu kontrolorju, g. Josipu Linza, kateri da jo je obrekoval nasproti njenemu siprogu. S dni dvor je obtoženko s: oznal krivim ter jo je obsodil Da še3tteden3ko ječo. Obrambo te zast ipal odvetnik dr. Gjist.
i
V igri. I)ae 31. avgusta je v kavarni »Ros3i« na trgu Sv. Ivana več njih igralo takozvano »br školo«. Med gledalci je bil tudi: 29 letni mesar Kar >1 Gruden iz Trata, ki je stavil na igro 40 kron. Tekom igre pa je med igralci i-a vstal pr.-pr in Gruden, ki je videl avojih 40 kron nevarnosti, pograbil je ves na miži nahajajoči se denar in pobegnil. Igralci so radi tega ovadili Grudna. Na vče rajanji razpravi pred tukajšnjim deželnim ao Jiščem trdil je Gruden, da je pobral ie 100 kron. med katerimi je b lo 40 njegovih ; igralci pa s > trdili, da je pobral 210 kron. Sodni dvor je Grudna spoznal krivim, da je, ako ne več, ukradel vssj onih 60 kion, katere je sam priznal, in obsodil je obtoženca na trimesečno ječo, poojstreno z jednim postom na mescc.
Lov na uhane. 26 letni Josip Besednjak iz Trsta izvrševal j a že dobro znano »obrt» kradenja uhanov iz ušes malih deklic in ee mu je od oktobra sem posrečilo na ta način polastiti se treh parov uhanov v skupni vrednosti 25 kron. S ednjič so ga redarji zalotili in včeraj je bil radi teh tatvin pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen na jadnome sečno ječo.
♦
* #
Sodnemu dvoru je predsedoval svetovalec Crusiz, sodniki so bili svet. Cazzafura, Codrig in Moseh. Dižavno pravdn.štvo je zastopal dr. Minio.
Razne stvari.
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, ki delujejo pomirljivo ter odvajajo capetoat vsled piehlajenja, je najbolje poslužiti se v laboratoriju Riehterjeve lekarne v Pragi izdelanega L n ment cap*, comp. s sidrom. Cena nizka: steklenica stane 80 st., K 1.40 K 2.—. Vsaka steklenica je zavita v elegantno škatljico z vtisnjenim znakom »sidro«.
Novi Hotel. Gospa Marija udova H eh-\vind, bivša lastnica hotela »Buon Paatore«, naznanja alavnemu občinstvu, da odpre dne 16. t. m. na b rzaetn trgu, v posl pju št. 15,
stoječem v središču mesta, nov hotel pod imenom »Union«. Isti bo opremljen s povsem novo opravo in električno r. zsvetijen.. V hiši bodo tudi kopelji na razpolago. Vodila bo istega lastn ca sama ter bo skrbela za to, da p«»st*ne hotel prvega reda, kakor tudi za to, da bo ustrezal tujcem v vsakem obziru, posebno glede zmernih cen.
Priporoča se alavnemu občuostvu, da jo bi ago v o i junetiti, ker je prepričana, da bo popolnoma zadovoljno.
Domača obrt. Opozarjamo nt:Š2 cenjene č;tatel;j na <!t;Ias »Zaloga glinastih peč«, ter priporočamo našo domačo tvrdko P. Verč n vsem onim, ki potrebujejo peči za bližajočo se zim i.
C. kr. dunajska loterija na korist policije. Ta loterija oi>dega 100 g.avn h in 14(X> p stranskih dobitkov. Prvi tri e dob.tki v vrednost' K 25 000 5000 n 1000 K se izplača o pu ( dLutku zakonite pristojbine tudi v gotoviu . J5ieč.-.unje se bo vrš.lo dne 21. no-vembra t. 1. ter ee trečk.e po 1 krojo dobi vajo v vse!, menjalnicah, t b^iiarnah, iute-r jsk h kolekcijah ;n v pisarn: poiic jske ioterje I., Spitgelg .sse 15.
Naše mlekarstvo.
i Popi« s Kranjskega, i
III.
Niš m mlekarnam n.a-ijka torej »prave jednotne central zacije«. D jkler ne ustano-v.m> te, so naše mlekarne zidane vse na pe^ek in našemu kinttu se jemlje jedini vir v kmetijstvu, na katerega ttavlja še dantB svoje zaupanje, da ga isti reši gotovega gospodarskega pogina. Da pa se neš kmet bliža j nitrdi korakov neizogibnemu poginu, nam pa
priča dovoli jasno ono grozno število jizseljencev v Ameriko. To je šte-| vilo, ki vsakemu pravemu rodoljubu kakor skala seda na srce. Se par let, pa porčČamo : lahko : »Smo bili«.
Kakšna in kako naj bo pa ustanovljena ■ ta centrala, od katere si toliko in toliko obetamo ?
V kratk h potezah očitana Bledeči:
Kakor prva naloga bod».Če centta'e bi biia, da Bestavi nekak natanjčen z e m I j e -vid slovenskega ozemlja, kjer bi se natanjko doioČilo, v knterih krajih naj s* ustanove mlekarne in kake ?! Po našem ne m rodajnem mnenju bi morale biti vse s o-venske mlekarne nekako trojne, kakor so na pr. v Švici, na Danskem, na Ogrskem in sic r :
I.	Mlekarne za odpošilj anje svežega mleka.
Te mlekarne bi morale biti v prvi vrsti tik železnice in eeveda vse drugače oprem Ijene, nego pa mlekarne druge in tretje vrste.
II.	Mlekarne za pridelovanje smetane.
Te mlekarne bi morale producirati ed: o t le smetano pjletni čas ; zimski čas pa bi lal k j odpošiljale tudi sveže mleko. Te mlekarne bi bile malo bolj oddaljene od železnic, a bi vendar imele- še ugodne cestne zveze do postaje.
III.	Mlekarne za pridelovanje surovega masla.
V to kategorijo bi pa šteli nekako vs3 one mlekarne, ki bi bile prav odločno oddaljene od železniških postaj, tako, da bi se radi oddaljenosti zamoglo odpošiljati v poletnem času edino le surovo maslo, a pozimi tudi ; še smetana.
Ti pridelki bi dohajali v centralo, katera bi potem poodavala vso to došio blsgo po jednakem načinu ter razpsčavala v gotov denar.
Certrala bi, ali razprodajala sveže mleko, ali izdelovala za izvoz trpežen sir, oziroma surovo maslo. Da pa more le »ceiitraia«, kamor dohaja vsak dan na stot seča litr >v, izdelovati za i"voz, temu mora brezpogojno pritrditi sleherni treznumisleči človek. Izvaža se, ne po 5 kg., temveč po 100 — 1000 kg. In slednjič m<-ra blago za i z, v oz biti vendar jednake kvalitete, kar pa mora zopet le »centrala« storit.
Oglejmo si le na pr. delovanje »centrac švick h mlekaren. Pred nami leži 15 letno poročilo zlruž-nih central. Preje je Švica obsegala dve centrali, a meseca julija 1901 sta se isti združ li. »Centrala« šteje 1024 za družnikov — tu mlekareri — ki se združujejo v 11 sekcij. In ta »centrala« je rszp >-slala samo J. 1901 kondensiranega mleka, to je mleke, ki se izdeluje v nekak »mlečni prah«, 321.002 t skupni vrednosti 31.G milijona franka. K liko pa izvaža mala Švica svojeg* izb »m-ga sira, o tem š ' govorimo te ; a pt r čilo povdarja d i u ti zadostiti ne morejo vsem zahtevam. To številke dfjejo misliti.
Trgovina.
Tržaška borza dne 14. novembra.
Napoleoni K 19.09—19.11, angležke li-e K 23.96 <lo 23.99, Lond >n frratek termin K 239.40—240.—, Fra cija ti 9o.l(t 95.35, Italija lv 95.25—95.55, italijanski bankovci K 9."».2."j—95.55, Neunja K 117.lo -H7.40. nemški bankovci K 1171" i 17.4«». avstrijska ednotna renta 1()<'.30 LOO.iJfJ. osrrska kronska renta 9S.:>0 -98.80. italijanska r eni«. .
101.90—10Ž30, kreditne akcije K (»72.----875. .
dr/.avne želez ace K 606.— 669.—, Lomh&rdi K s<9.— 91.—, Llovdove akeje K 730,- —735.—. — Srečke: Tisa >16.— 320.—. redit 57!.
do 460.—. Bo«lenkredit 1^80 K 297.--3<H. . Bo-
denkredit	K 289.--295.—. Turške Iv 144 —
<lo 149.—, Srbske 2 , K —.----.—.
Dunajska borza dne 14. novembra ob 2. uri popol. :	*
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	100.45	loo.40
v srebru	100.35	loo 30
Avstrijska renta v zlatu	120.5O	]->o.6i
v kronah 4%	100.45	100.45
Avst. investicijska renta -i1/30,.	92.45	92.55
Ogrska renta v zlatu 4%	118.60	118.55
v kronah 4°/0	98.30	98.30
_ renta 3' .. *	S9.5o	89.45
Akcije nadjonalne banke	1622.—	H>30.—
Krt-ditne akcije	67l.5i>	<",7:^
London, 10 Lstr.	239.57' .,	239.521
100 državnih mark	117.171.,	117.15
20 mark	23.45 "	23.44
20 frankov	19.07	i 9.07
100 ital- lir	95.25	95.30
Cesarski cekini	11.33	11.32
Tržna poročila 14. novembra.
Budimpešta. IVenica za april K 7.75 do 7.76. Rž za april K 6.70 do 6.76, za maj	do
—. , Oves /.a. april K 5.52 do 5.53, za maj \ —. do —.—. Koruza za maj K 5.26 do 5.27.
Pšenica : ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : rezervirano, mirno; prodaja 20.000 met. st., ; nespremen eno. Rž stalna. Vreme : oblačno
Hamburg. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za december 3Ul/2, za marc 31, za maj 313/4, za september 323/4, vene vzdržane; kava Mio navadna loeo 27 30, navadna reelna 31 M. navadna dobra 35—37.
11 a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za november po 50 kg 37.75 frk, za marc 38:50 trk.
N e \v-Y o r k- >tvoijenje.) Kava Rio za botloče i dobave, ceno vzdržane. 10 cts. povišanja.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november j 17. , za december 17.20, za marc 17.65, za maj I 17.80. za avgust 18.20, zu oktober 18.40. .Mirno, i Vreme: oblačno.
London. Sladkor iz repe surov •s"'li; ^b, Java 9.9 Sh. ^lirno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž z:i december 14.90, za januar-februar 14.90, za jnnuar-april 14.90 (mirno). — Pšeoica za tekoči mesec 20.85, za december 20.90, za januar-februar 20.90, za ja-uuar-april 20.90 stanovitno). — Moka za tekoči mesec 29.55, za december 28.95, za januar-februar 28.55, za januar-april 28.50 (mlačno). — UepiČno olje za tekoči mesec 51.25, za december 51.25, za jauuar-april 5150, za maj-avgust 52.25 (mirno). — Špirit za tekoči me-ec 38.25, za december 3S.50, za januar-april 38.75, za maj-avgust 39.50 (trdno). — i Sladkor surov 8S° uso no/ 223/4—231/4 (mir j o), bel za tekoči mesec 25.871/.., za december 2>5.12' u ( mlačno), za januar-april 26.75, za maj-avgust 27 62".,, rafiniran 581/;—59. (Vreme obla ino.)
Meblirana soba
Na lov povč uprava ..Edinosti".
Urar F. Pertot
Poste 3, voy»' ul. Torre biunca Prodaja srebrne ure od 3 g d. I naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izl>or si*-n-skih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deiriiulustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče uraedene od 25 iu eni, šestvogaine plošče od 20 in 25 cui po K 2.—
Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nitffcke konkurence bod b< glede cene ali kakovosti blaga.
Pozor!
395 komadov samo g!d 1.85.
1 krasns ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se sim li b'n ri; 1 prstan s ponarej. kamnom za mo ke ali ženske :
1	garnitura gumbov za man^ete. sraj o in ov utnik. jamčeno iz 3 double zlata ; t> žc mih rut iz pristnega platna; 1 krasuu pisal a oprava iz mk ja 1 1 p3 toiletno ogledalo z etvijem in l^pim glavnikom : I lepo dižece toiletno milo: 1 bele/.niča: 12 k » nadov umetnih slik najznamenite] <di mož sedanjega casa,; 72 pisalnih peres in .^e 29u različnih komadov, koji
so v hiši koristni.
Pošilja po povzetju ali predplačilu.
H. Sping'arn, Krakov 43.
Kdor vzame '2 ovitka, v dobi po vrhu en n ž z
2	rez li, a-co -^e vzame več ovitkoov se prilo/.i vsakemu po en tak nož
2a to /.ar ne ugaja, se denar takoj vrne.
potniki v /Smeriko!
Cunard Line
prevaža potnike se svojima parnikoma Aurania< in »Carpathiac naravnost
iz Trsta v Hovi-Yoris:
po ceni za vožnjo, hrano in vso postrežbo tudi z vinom vred
III- razred, za osebo 185 K
Odhod iz Trsta	Prih .d v Xovi-York
* C A R P A T HIA« 15. dcc uir r. li'O.'i 4. anuv ra l.io4
»AUR4NIA« 29 dec-mbra U»03.	lb. iannvarja 19D4
»CARPATHIA* 2. februv. 1904.	22. feb »v. 1904 »AURANIA« 1«. februv. 1904. 7. mar«, 1904'
Vsako razjasnjene daje. kakor tudi vozna biljete iz TR^TA do NOVEGA-Y<)RK V in iz NO VEGA-YO KKA do vseh postaj Severne Amerike preskrbuje^ iu izdaja
Avstrijski lomači glavni zastop Schroder & c.o - Trat
Via Carlo Ghega štv. 8. I. nadstr.
Priloga lista „Edinost" štv. 259.
Občni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu
obdržan dne 4. oktobra 1903.
Dne 4. oktobra t. 1. se je vršil VI. občni I zl*>r zavoda sv. Nikolaja v lastnih prostorih. ;
v.Rocolu št. 34.
Zborovanje je otvorila gospa Masa Grom > ker je tajnica goepa Epple odšla na svoje novo mesto v ( arpano kot učiteljica ; poročilo je mesto nje (»recitala gospa Grom ter ( se je omejila le na splošna dejstva.
Por »čilo je sledeče :
('astiti zborovalci in zborovalke !
V čast ini je. da Vas smem danes prvič j pozdraviti v lastnih prostorih »Zavoda sv. Nikolaja«. l*«Klite srčno pozdravljeni !
Šestič ob držav a zavod sv. Nikolaja svoj redni letni občni zbor, šestič že poroča, o svojem delovanja ter |»olaga svoje račune. Stari odln.r lahko ]>onosno stopi pred Vas ter reče: delale smo, kar je bilo v naši moči, več nismo mogle doseči : uego kar smo dosegle. Ta zavest nas teši ter nam daje poguma, da stopamo preti \ as.
Da zavod napreduje, to je vsakemu znano, ali z njegovim napredkom rastejo nam tudi nove skrbi in zadrege, katere pa upamo premagati v ned ogledni bodočnosti. Zanašamo se na Vaše rodoljubne in človekoljubje ter smo prepričane, da nas ne zapustite.
A" minolem leta je zavod sv. Nikolaja vsprejel pod svoje okrilje ♦»12 deklet, katere so bile: K ranjic 214, Primork 211, Štajerk 107, Korošic 09 in drugih Slovank t. j. Ce-hinj, Hrvatic, Srbk nj in Poljakinj 21.
*! e številke pač jasno kažejo o potrebi zavoda in opravičenost njegovega obstanka. Ne bom naštevala, koliko dobrega zavod ukrene med letom, pač pa lahko rečem, da je dekletom pravi dom. Semkaj pritečejo kakor k rodni materi, potožijo svoje gorje, ter se potem jtotolažene vračajo na svoje delo. Zavod vpliva na nje, da spoštujejo svoje delodajalce ter jim vdano in zvesto služijo.
Da nam pa bode možno delovati, prosimo vsa slavna županstva, da nam prihite nam pomoč. Najbolje bi bilo, da bi vsaka občina določila vsako leto malo svoto, ker prepričana naj bo da bode imela od tega velike koristi ! Koliko mladenk se zdravi v zavodu in ako bi tega ne bilo, prisiljene bi bile iskati jnjinoči v bolnišnici in dotične občine bi imele potem velike svote za obolele občinarke, a v zavodu se zdravijo brezplačno, kar je velike koristi za mladenke in ol>čine. Zdravi jih blagi in rodoljubni gosp. dr. Martin is, kateremu se tem |H>tom izreka srčna z hvala za njegovo požrtvovalnost.
Odbor je imel med letom 9 reduih in eno izvanredno sejo. Razpravljalo se je pri »stih o gmotnih in materijalnih zadevah za-vo«la. Odl»or si je pretočeno leto naložil težko breme o nakupu doma, ali upa, da se bode to breme manjšalo od bta do leta. Le kadar bodemo proeti dolga, bodemo ložje dihali. Zavod sv. Nikolaja gotovo stremi za poj)6l-nenjem, ter bi bilo jako umestno, da bi se ftedaj. ko imamo svoj dom, vpeljala poučna predavanja. Mladenke se jako zanimajo za to, ker se žele izobraziti, kolikor je njih stauu primerno. Dobro delo bi t..raj storili vsi oni požrtvovalni rodoljubi in rodoljubke kateri bi prevzeli nalogo, poučevati naše mladenke. Zavest, da r-o se trudili za narodno <tvar eminentne važnosti, naj bi jim bilo plačilo za trud in požrtvovalnost.
Naša dolžnost ie tndl, da se zahvalimo katehetu čast. g« s p. Guštinu kateri je vstraj-no podtičeval mladenke. Bog plačaj njemu in vsem onim, ki so pripomogli, da se naš zavod tako lepo razvija in napreduje v vsakem »jziru.
Sklepam svoje poročilo z vsklikom : Da Bog in sv. Nikolaj ne zapustita zloven kih mladenk!
Za tem je (toročala blagajničarfca, gospa Marija Škrinjar o denarnem stanju zavoda
sledeče:
Slavni občni zl»or !
1'verila sem se, da je naš mali slovenski narod eden najplemenitejših, kajti ne samo, da me ie podpiral teh pet let, da nisem tako
rekoč obupala, ampak mi je prihitel na pomoč v vsaki sili in potrebi.
Ni trebalo druzega, nego potožiti drugim rojakom, da smo v gmotni stiski in prihiteli so blagi rodoljubi našemu zavodu na pomoč od vseli strani, brez razlike stanu in s}»ola, ter so tekmovali kdo bode več dal.
Ni zadoščalo tem plemenitim dobrotni -i kom, da so podpirali zavod, ko je bil pod tujo streho, ampak so hoteli vstvaritl mu lastni dom.
Zavod je danes j»o zaslugi teh dobrotnikov pod lastno streho. — Res, ta streha ni plačana, ali trdno upam v božjo previdnost, da pride dan, ko bodo., mogle naše mladenke vsklikniti : Svoj dom imamo !
Zahvaliti se moram na prvem mestu „Tržaški posojilnici in hranilnici«, katera nam je priskočila na pomOČ, dasi smo imeli malo, ali nič premoženja — komaj 100 kron l pala nam je ogromno svoto..,Hvala jej ! — Častno je bila zastopana pretečeno leto (1902) velečastita duhovščina. V hudi stiski sem se obrniia s prošnjo do nje in odzvala se je veli kodušno.
Časti to duhovščino so posnemali tudi drugi redoljubi in rodoljubke. Slavna županstva na deželi so se tudi spomnila našega zavoda, ter so bolj zavedna županstva določila vsakoletno pooporo.
Hvala torej vsem onim, kateri so na kakoršen koli način pripomogli tudi z najmanjšim zneskom !
Letni računi dokažejo, da ne pretiravam
L. 1902. so došli sledeči darovi: Pokrovitelj i :
Županstvo Podgora......K 100.—
Goriška ljudska posojilnica ... K 10O.— Trža-ka posojilnica in hranilnica K 100.— Tstano viki:
Županstvo Sodražiea......K 50.—
I>r. Henrik Turna v Gorici ... K 40.—
P o d p o mina: Trst: Macak Fran j a 5 kron, Hmelat Josip 2, Blatnik Kunigunda 8. Vel. Lašče : Hočevar Mici 2, Klobćevar T i niča 2. Eržen < »usti 2. Trst: .lulika 2. Modic Ljudmila 2, l arga Tončka 2, (arga Marija 2, Rvbar dr. Zinki «J, VinAek Marija 2, Zorzut Rezika •t, Zobka Justina 2, Klemenćie Ivanka 4, Robič M. 2. T rele Marija L Irdih Zorica S kri j Lani 2, Slav« (»oblina 2, Krunjc Josipina 2. Gulič Lizika 2, KJobčaver Karla 2, Skočir Marija L Loj Barbara 2 Kple Ivanka 2, Žitnik Marija 5, Radič Ivanka 2. Borovnica: Urbančič Terezija 2. Klanec: Grahli Antonija 2. Trat: i am.a Enia 2, 1'ož Alici 2. Grom Maša 2. Vatovec Katarina 2, Pirjevee Nežika 2, Ivaneič Ivanka 2. Kokalj Faniea !, Zadnik Karolina 4. Slmvik dr. Antonija 4, Kerše Ivanka 5, Kerže Amalija 5, Ponikvar Karla 2. Katinka Kenda 2 Semič : Golob Albina 5. Trst: Jerič Anton 2, Županstvo Naklo pri Kranju 10, Sila Fran duhovnik 12, Županstvo Litija 20, Božidar Stifter prof. Kaluga Rinija 2, Županstvo i rnomlj 10, Posojilnica Litja
20, Ivančič Ivanka mesto venca pokoj, bratrancu 2. i v spomin pokoj Bonetu 2, Županstvo Sv. Križ Vipava 3(>, Žnpanstvo Stari Trg pri Ložu 50. Fabris . kanonik Trst 20, Orne kanonik Trst G0, K. P. T. { kanonik "»o, Sila Jakob 10. Budin 2, Purkart Marija L Kadivec Antonija Lliubljana 4, Pos. Irnpmelj 10, Županstvo Mušnje Kranjsko 20, Tomsifc župnik 4. Marija Mohar 2, Nemec Nabrežina 5, Županstvo Bloke Rakek 10, Milena in Vladko Grevie Trat 2,. Fran Fajdiga c. kr. požtar Sodražiea 3, prof. (lomil--sk Trst, 30, Tančina Kranja Kana 1, Županstvo Eteažgo&e 4, Dr. Kržič Kanonik LI j ubijana 10.40. Županstvo Tolmin 50, KostičeVfč Miha 1, Role Katica 1, Ž^ur Leopold Trst 1, Debevc Josipina 1. Posojilnica Logatec 20, Sniid /.upnik, v Solčavi 10, Fi/rlan .Antonija nabrala pri obenem zboru 15 20, Posojilnica Podgrad 20, Katarina Stoka 5, Ivanka Robič I, Pogorele Ivan pošt. kontrolor Trst 10, Katarina Stoka v spomin pok. matere 10, Sedej Ivan vikar v Borjani 5. Tuškan Janko I'ulj 2, Pirjevee Nežika Trst 1, Lgj Barbara 1, Slebenik Franja 1. pesiik Gregorčič if, Mankoč Ivan 25, Savinjska posojilnica v Žalcu 30, Omers Jos. župnik v Sežani 8, Dr. Lesar kanonik Ljubljana 2, Lavič Jos. župnik v Logatcu 2, Jereb Jos. župnik v pok. v Ljubljani 4, PavletiČ G Mirno pri Gorici 5, Wolf Ivan kurat Gorica 10, \Vilfan Josip Trst 4, Jeriha Matko kanonik N jvo mesto 2, Narobe Martin župnik Smlednik Gor en jsk t 4, Abram Ivan župnik trni vrli pri Idriji 5, Zaketnik L ž tpnik in Laginja Klane 7, Ma-rinič Fran župnih Kojsko 2, Poljšak Alf. Sv. Timaž 2, Gregorčič pesnik 10, Zambič Vinko Volosko 3 Jamnik župnik Sorica Gorenjsko 3, Kumar Ludovik Biljana 4. Kodre Ivan župnik Sv. Križ 4. Kosec Fran župnik Katinara-Trst 5, Karlin Jurij kaplan Vrh lika 5, Koritaik J. župnik Bloke 5, Sira j Andrej kapla i St. Janž Dolenjsko 5, Risi avi Fran župnij Mune Istra 2, Pemn Jan župnik Ljubno Žtajersro 1.7o Munih Anton obć. taj u k Marezige 3, Jaklič J. kanonik Novo mesto 2, Povše Fr. kanonik Novo meBto 2, Kreon J. župnik in Zupane kaplan Predulje 7, Mol Ignacij župnik Stranje 10, Dr. Anton Nanut v Gorici IO, Golja Jos. župnik v Kožbani 5, Arko Mihael župnik Idrija 5. Skufea Ludvik župnik ?rško
2.	Ružička J. Trst 3, Jernej Zupančič Litija 3, Kolar V. St. Pavel pri Beljaku 5 PoIjaaec Vinko kaplan Skocjan Koroško 4, g. župnik istotam 5, Stanonik Josipina Selec nad Skof. Loko 2, D. S. duhovnik v Beljaku 10, Spitzer P. D. Sv. Viširje 14, Vernig župnik Otmanah Kor ško L Klis generalni vikar 80, SaSelj M. duh. Gospa Sveta Koroško 4, Hudo-vernik Friderik župnik Kranj 1 •\Vies-jr Ivan dekan Velikovec Koroško 20, Gaber Martin p.upnik Kaiselc Stajer. lo, Fihringer Ivan župnik Jelsane Stajer. 4, in gosp. Amalija N. istotam 1, Mlekuš Ana učiteljic* Bo*ee 1, Podliostnik Andrej župnik Dramlje Gor. 10, (Jregorčič Sim. ml. župnik Breginj 10, Murovee Ivan dekan Cirkno 4, Iiada Vinko kaplan Cirkno 2, Ivan Drašček kaplan 2, Opič Fran župnik v pok. in župnik Trunk Kosare Koroško 4.3o Slavec Ivan župnik Repentabor 5, Kjuder Anton župnik Barkovlje
3,	Jenko Štefan vikar Podgraje II. Biss. 4.9G- Lak-maver Fran župnik S t. Jošt pri Vrhniki 2, Pečenko Leop. kaplan 5, Novak Josip župnik Povir 5, Ku-kanik Iv. kanonik Reka 4, Gročanski župnik 5, Ogrizek kad. H inje pri Žuženberku 2, Zbašuik kap. isiotain 2, Hranihiiea (iorje pri B.edu 10, Kalan Iv. stolni vikar Ljubljana 20, Zupnanstvo Štanjel na Krasu JjlO, Fr. Si a Sv. Ivan Trst 5, Filipčič Ivan dekan Ločnik 10, Kušar Fran Mengeš lo, I >r. Fr. Baren v Požegi 1<I, JiUižekovič Josip kiplan St. Peter Ra»lgona 3, Koblar Anton dekan 2, Skal »ar Matija
duk. pom. Rojan Schweiger Fran Leskoveu 10, Občina Kanal 2o, Zeg?i Mihtt žnpan Kanal 4, Zdolj-šak Fran ž u p. sv. Jurij^ob TaTjpru L .lerič .Vnton kaplan Brezovica 2. Zelnik ^^p župnik Ceinšesik Kranjc Fran župnij*'>marje pri Ajdovščini 3, Kragelj Valentin Podbrdo Tolmin 5. Sila Matija dekan Tomaj 5,. Avsec Fran župnik pri sv. Jurju 10, g. Žii nik v Dra/gošah 3, Vidmar Jos. župnik Žire <>, Dolžan .lurj župnik \*odice Istia i'>. Kotnik Miha Voglje 5.10, Jaki < »regor župnik pri Sf-kobu ob Savi 2, Kovačič Fran vik arij Tržišče 2. Dr. Fr. Sedej župnik v. Gorici 4, Gregorič Jos. Trst 4, Leban Ivan kurat 1 < i, 'Fralov rfalco e. k. voj. duhov. Radgona Staj. 12, Kovor R. župnik Tržič 3; Jemec -Ant. župnik Podlipa Vrhnika 4, Krek Fr. župnik 3, Skof F1 ip v Poreču 5V Andrejak j^r. Uanjaluka 1, Hrovatin župnis pri Sv. Jakobu Trst 1<», Mazarol kaplan istotam 2, Žnider?ič Andrej vikar Oradno 3, Jug Anton vikar Sovbchije 7, J. M. 5. Sobar 'Miha v -Lačergi pri Buzetu lo, Vrhovšek žup. v Lobnjem 2, Rogač .Anton dekan H-u5ica Notar Aut. ekspo-zit Pla.lje 5, Starinski- Nikolaj kaplan Stara Loka 2, Stritar And. duh. v pok. Moste pri Ljubljani. 4, l\u-mel Alojz župnik 2, Barič Miha Trst 20 stot. t^teiler Jan provizor Javerje 3 A\ ianar Fran župnik FOstriv-nica 4, Warto Julij župnik 6. Narobe I: I>ivflči« fi, Kokič .Jos. žup. v pok. 10, Foželj Anton župnik 3, Novak Niha žup. 5, Bizer Andrej dekan 2, Jurkovie Martin župnik 10, Sunder Ferdinand 3, Ivanka Ivančič Trst 1, Vojkovič Mihael 4, Županstvo Lokev 50, Cešariz Fr. župnik 2, g. Dekan v Cernieah 6, Trcce Matija žup. 4, Pt dboj Ivan zup. 2, Schvvegelj P. župnik 5, Grča Blaž župnik 2, Krmar Anton župnik 10, Kep;c Fr duh. uprav. ">, Mikš župnite 5, J Selih župnik G. Treske Kari kaplan Piseče nabral v veseli družbi 8r Kuret Josip kurat 3, Serajnik Vinko provizor 10, Debeljak Canjko Varaždin 2, Cisek Fran župDik 2, Peternel Jurij dekan 2, Jurko Simon dekan 5, Župnija na Vrotah 3.20, La?pnik Ignic žup. 5 Menhart I. žup. 1, Lovšin Ant. župnik 4, Regelj J. žup. K', Sturm Ant. žup. 3, Mizar Ant. dekan 10. Logar RajKo žup. 3, Korošek Jakob kaplan 2, Meško Davorin župnik 5, Abram Filip vikar 3, Pristav Sini, 2, Kurinčič Ivan kurat 4, Rebsl Frančišek kapan 3, l\ arahajč Anton pena. 3. Pleaečnik Gregorij žup, 1, Pečnik Fran žup. 2, Ulčnik M. žup. 5, Cebuldr Fr. kanonik 12, Zupančič Ivan žup. 2, Volk Amalija 2, T. 10, Klodič Matilda pl. SabladoSka 5. Pire Saiez
2,	Benedičer I. 2, Schmit Mil. žup. 10, Vrhovnik Iv. žup. 10, Dimnik Ana 4, Uredništvo -Slovenca" zbirka
4,	Grahli Antonija 2, Abram Jos. vikar 10, Dr. Pipus odvet. 2. Janšekovič Vid kaplan 2, 1'enko Fr.
3.	Šijanec Alojz kaplan 2, Dovnik dekan f», Serajnik V'olbenk 5, Haračič Ambrož prof. 10, Orv Fr. vikar 10, Karol t igon vikar 5, Jerič Agata 5, Grahli ua-bral pri veselici v lancu 12.78, Jareninska dekleta 10. g. BartoJ 2, ratinka Stoka 2, Ponik /ar 2, t Legat c. k. kaplan 5, Eliza Gulič 5, Županstvo Trnovo 40, Benigar Filip 4, Renko Fran 5, Tavčar I. župnik
5,	Ledvinka župnik (i, <J«mpa učiteljica 2, Kosec J. žup. 4, Kavčič Marija in Sabar Marija ker se niso mogle vdeležiti veselice 2, Raj če vi ć Fr. žup. s, Ig. Leban žup. l»i, Peter Brunahl, Saproni Josipa 5, Kostanjčič Ivan 7, Gojenke nabrale v zavodu med seboj 3, Županstvo Bled 15, Velikonja Jos. kurat 5, < tožnjak Ratislav kurat 5, Einspiler And. 2, Lucija Sere 1. „Ženska podruž. Sv. Cirila in Metoda" 5, Normah župnik 4. Zorman Gregor l.Župauitvo Lo-vodnje 20. Županstvo Kozaua 20, Sinigjj Mihael 10, Žnideršič And. 7, Županstvo Skopj 10, Tombola v zavi du donesla 13.50, Županstvo Ajdjvščina 5, Žu-paostvo Bloke 10.
DOHODKI.
Sklepni račun zavoda sv. Nikolaja za upravno leto 1902.
IZDATKI.
TRST, Ml. decembra P.>02.
M etika Pega 11 — S lavi ca Godina
pregled, računov.
Gotovina v blagajni..................7011 70
Pok ovite ln ina........................300; —
Redna podpornina....................87! —
» u dnina........................420 j 20
Posredovalnina ......................328| 60
Darovi: ustanovnina in pod|>. županstev .	2'J4 —
» » ]K>sojilnic .	180 —
ra/.ni dobrotniki..............1177 — 1651 —
Stanarina............................898: —
Za pr dane zeltzne j>ostelje............63: 44
Prebitek veselice..........-	122 ">4
Za prodane razglednice................22 30
V posojilnici dvignilo ................4Jt>0 —
Primankljaj koncem decembra 1 i">2. . .	1222 95
6785! 73
-
Poštnina in dopisnice..................105 70
Razsvetljava.............\	94 76
Za perilo in milo..........j	-j 75j 70
Nakup in poprava hišne uprave ....	285 10 ,
liazne tiskovine...........j	240 42
6000 razglednic......................240 — i
Stroški selitve........................112 —j
Za vodo A uresi na....................' 27 24
Koleki..............................5 —
Stroški pri nakupu hiše :
Obresti do 30. junija in uradni stroški 505 12 Odvetniku za delo in izdatke .... 446 16
Posredovalcu........... 1000 —
Obresti Fobri-ju od 24. februvarija 1902.
do 24. februvarija 1903. . 1 . . . 1227 7* Za var. pred ognjem do 25. febr. 1903. 26 3;.) Povrnitev takse Fobri-ju .......	17 79
Xa račun deleža ^Nar. doma" ...	50 —
Hišni davek ........... 176 31
Finančna taksa za nakup hiše .... 1230 47 4679 98 Za vzdrževanja in popravo poslopja, vod- i
njaka in vrta......................1 238 02
Stanarina od 23. febr. do 24. avg. 1902. j;	j 648 90
Razni stroški........... . '. j	32 91
; 6785 73
.1	!	;
Mn rija Skrinja r
blagajničarka.
AKTIVA.
Pregled društvenega stanja
koncem decembra 1902.
PASIVA.
Vrednost hiše in posestva.......
Inventar po odbitku 20°/o ......
Vloga v »Tržaški posojilnici in hranilnici« Delež » • » Predplačane obresti Fobri-ju do 23. fe-bruvarja 1903............
54504 77 550; — 40! -20; — 187 —
55301 77
TRST, dne 31. dccembra 1902.
Marija Š kri ojar
blagajnica rka.
I
Dolg za nakup hiše in posestva ....	50000 —
» pri g. Nardinu za izvršeno delo v
hiši in na vrtu..... ..........I j 663}04
Dolg na pristojbinah (financi)..........986 25
Zaostale obresti v »Tržaški posojilnici« . 700 —
Uradni stroški........................3 —
Zamudne objesti.......... 21 — 724 —
Jmetje zavoda ..........' .	j 2928 48
li
55301 77
Ako pregledamo vse doslej navedene podatke, najdemo da je zavod sv. Nikolaja v kratki dobi svojega obstanka pokazal nenavadno življensko moč, ter dokazal, da temelji na pravi podlagi. Dokazal je tudi da temelji na napredku in proeveti.
Za tem sledi poročilo voditeljee notranje uprave :
Ze šestič stopam pred Vaš kot voditeljica notranje uprave. Pozdravljala sem Vas prisrčno že pet kr t pod tuj m krovom, a letos Vas pozdravljam tem priarčneje v prostorih dekliškega doma v lastnih prostorih zavoda. Nihče ne sluti kako mi bije srce veselja, da imajo naše mladenke svoj dom. Rada bi Vam izrazila svoja čutila, ali to je nemogoče; pač pa me veže dolžnost, da se zahvalim prav prisrčno vsem navzočim in ne navzočim, ker vsi ste pripomogli graditi »Dekliški dom« v Rocolu.
Kar se je komu zdelo nemogoče še pred par leti, uresničilo se je v letu 1902. Mladenke imajo svoj dom, ter so tukaj varne pred vsako nevihto. Naj vihar vihra in razsaja, ter naj jim preti bodisi katera koli nevarnost, zatečejo se pod zavetje zavoda. Tukaj so varne in nobena zlobna roka ne sme jim zakriviti ničesar.
Mladenke to dobro vedo, ter se tudi rade zatekajo }K»d okrilje zavoda sv. Nikolaja. Lansko leto bilo je vsprejetih 612 deklet iz vseh krajev širne nam domovine ! Kranjic je bilo 214, Primork 211, Stajark 107; Ko-rošic 69 in drugih Slovank pa 21. Ne bodem razpravljala, da-li je zavod potreben ali ne. i Pet let že se trudimo, da bi nezavednim mladenkam vcepili ljubezen do materinega jezika, do mile domovine. 8 ponosom lahko {►ovdarjamo, da naš trud ni bil zastonj ! Iz j nezavednih in nerazsodnih deklet postale so ponosne slovenske mladenke, katere ne puste žaliti svojega materinega jezika in narodnosti svoje nikdar in nikjer.
IV nosu o nastopajo povsod kakor Slovenke ter zahtevajo da se jih kot take čisla in spoštuje.
Zavod se tudi trudi da jim vzbudi ženski jtoiios, kateri tako blaži in povzdiguje narodno ženo. —
Ženska brez samozavesti in ponosa je za naš narod le mrtvo bitje, ter je bolje, da je nimamo v svoji sredi. Trudite se toraj vsi, <la vzgojimo tako ženo, da bode delala čast našemu narodu ter da l>ode v ponos domovini slovenski. Najbolj me boli, da malokedo razume pravi pomen zavoda, ter večina, jih je, ki mislijo da je zavod narodna posredovalnica za služkinje. To sem povdarjala že leta 190O da je zavod v prvi vrsti pribežališče, v drugi vzgojevalioče in še le v tretji vrsti posredo-vališče med gospodinjo in služkinjo. I je kadar I »odo gospe razumele pravi pomen zavoda, š**-lc takrat bodo nastopili boljši dnevi za zavod. Izskor.šcati ga, hočejo gospe in služkinje <ame. Gospe menijo da je zavod ustanovljen le njim na razpolago, češ, da bodo imele vedno pri roki služkinje. A temu ni tako! —
Zavod je človekoljubno podjetje in človekoljubje ne sme iskati koristi. A saka blaga človekoljubna gospodinja bode videla v svoji služkinji utx»go potrebno bitje, katero mora trdo delati, da si kaj zasluži. Dolžna je torej, k.\likor je v njeni moči, lajšati življenje svoje podrejene sestre. Res je, da niso vse služ-1 kinje dobre in blage, ali pomisliti treba na razmere, v katerih so živele, vzgojo, katero so imele in pride se do zaključka, da niso temu one krive, pač pa okolščine in vzgoja. To nam mora vzbuditi sočutje do njih, ter jim moramo dati boljšo vzgojo. Najlepše plačilo nam je, ako smo dosegli svoj namen, da smo iz elabega dekleta vzgojili dobro, pešteno in }>oslušno služkinjo, da smo vzgojili ženo, katera bode koristna človeški družbi. Z blag«'* besedo in z dobrimi nasveti se mora vplivati
ua človeka, da se navede na krepostno življenje. S tem, da očitamo človeku, da je hudoben, ne dosežemo ničesar. Očita se mi. da ! sem ž njimi popustljiva in premehka, ali jaz sem se popolnoma uglobila v njih razmere, ter poznam natančno njih mišljenje, njih ču stvovanje, ter skušam polagoma doseči svoj namen.
Prepričana sem, da res izkoriščajo tudi zavod in mene samo, ali polagoma se spre obrne na boljše. Ako bi naši rodoljubi in rodoljubke vedeli, kakim podlim ljudem so prihajala v roke naša dekleta, kako so jih izkoriščali in izrabljali, ne čudi i bi se potem, da so take. Je-li se je kdo brigal pred ustanovitvijo zavoda za naše mladenke ? Je-li kdo vprašal, kje so in kaj delajo ? Je-li bilo komu mar, ko so zmrzavale po tržaških ulicah gladne in brez strehe ? Se je li kdo pobrigal, kakim gospodarjem so prišle v roke, kateri so jtfi oropali časti in poštenje? Z našimi dekleti so prej polnili ostudne brloge. In nihče ni vedel tega ! Napisalo bi se debele knjige o nečlo veškem ravnanju z našimi slovenskimi sirotami. Je-li čudo potem, da so nekatere tudi hudobne, ko vidijo okrog sebe le zlobne ljudi, pa mislijo, da jih morda hoče izkoriščati ? Polagoma pa bodo sprevidele, da je zavod dobrotnik, njih zavetišče proti vsaki krivici. Hvaležne bodo, trudile se bodejo da bodo na čast zavodu in domovini slovenski.
Ne obsojajte me, ako jih ljubim, ako se mi smilijo, bodite prepričani, da druga če ne morem postopati. Prepričana sem, da zavod le tem potom doseže svoj namen.
Prisrčna hvala bodi tem potom izrečena velečastitemu gospodu Franu Guštinu, kateri se je jako trudil za gojenkc. Ni ga plašila ni daljava ni vreme in da-si je preobložen z delom, vendar je hodil redno poučevati mlad- nke.
Polagal jim je na srce, naj se oklenejo zavoda, kateri jim da v vsakem slučaju zavetja in pouka.
Med letom sti se priselili dve marljivi odbornici: Kovšc I vanka v Gorico in Zorzut Kezika v Pulj.
Podarila je zavodu gospa Antonija Sobec sedaj poročena Forster, lep šivalni stroj in gospa Loj Barbara pa skoraj nov posteljnik in lepo banjo, za kopanje. Bog jima plati in vsem drugim, kateri so pripmogli na ka-koršen koli način v prospeh in napredek zavoda.
*
Na občni zbor so nam došla tri pisma in sicer: bivši marljive odbornice gospice Poli, se«laj poročena Mikuž. katere nam je obljubila, j>omagat nas tudi za naprej. Blaga gospa je izjavila : Zavoda sv. Nikolaja pa ne zapustim ! Drugo je pismo iz Ljubljane od velerastitega predsednika društva sv. Marte v kojem piše:
Slavnemu zavodu sv. Nikolajav Trstu.
»Društvo sv. Marte v Ljubljani« ki si je dne 30. januarja t. 1. nabavilo prostoremu dom in je 1. maja začelo svoje prav vspešno delovanje, pozdravlja starejše sestrsko društvo ob njega VI. občnem zboiu, se veseli njega lepih vspehov, želeč mu i za bodoče blagoslovljenega delovanja na temelju vere katoliške in narodnosti slovenske, v blagor slovenskih deklet !	I v a n K a l a n.
Tretje pismo je pa od gospe vdove Epple, bivše tajnice, katera se poslavlja od odbora, ker je nastopila službo kot učiteljica v Carpani v Istri. Obljublja nam dobra gospa, da bode v novem kraju podpirala zavod.
Med letom smo imele eno veselico in sicer v otvoritev novega »Dekliškega doma« Veselica je bila izvanredno dobro obiskana. Veliki vrt novega doma je bil natlačeno i poln. Naš priljubljeni pesnik Simon Gregor-čič zložil je v ta namen krasno deklamacijo. |
j Koncert se je izvršil s splošno zadovoljnost I občinstva.
Zavod toraj napreduje polagoma, ali vatrajno. Skokov ne more delati, kjer nima kapitala ali ako Bog da, pride gotovo do svojega cilja.
Doše! nam je telegram rodoljubne gospe Ane Dimnik Trbovlje, z vsklikom: Naj pro-soeva novi zavod !
a
Za tem so prišli na dnevni red razni j predlogi. Oglasila se je za besedo gospica j Ana Misič, ter nam je slikala s čustvom j njeno ljubezen do zavoda, približno t»ko-le :
|	Častiti gospodje in gospe !
i
| Dovolite mi, da stopim pred Vas! Zdi se mi za narodni gr<-h, ako bi zamolčala 'gospe voditeljice, njene zasluge in dobra dela. Hvaležne ji moramo biti, da se nas je usmilila, ubogih slovenskih deklet ttfkaj v Trstu. Da, reči moram, enake ne bi mogle in ne moremo najti. Kajti le ona si je ponudila temu trudapolnemu in mučeniškemu delu, dasi dobro da jo čaka mnogo, mnogo brit-kega. A vendar ni jo vstrašilo vse to nič, — ker je narodna in značajna naša voditeljica, polna rodoljubja in človekoljubja. Slišale smo pri zadnjem občnem zboru, ki seje vršil še lansko leto, 28. aprila, kako vzvrsen namen ima zavod sv. Nikolaja, do solz so mi ganile besede gospe voditeljice, ko je rekla : deklica, ki stopi v zastop sv. Nikolaja, je moje dete. Nas vseh morale so ganiti te besede, posebno pa mene, ker materinske Ijnbezni nikdar okušala nisem in nikda ne poznala. Morebiti je katera iz med Vaso meni enaka, potem lahko govori. Blagor otrokom ki iin «jo še svoje stariše, ki zanj skrbe in jih varujejo vsega hudega. Pa ne samo mater, tudi dobrega očeta mi je pokosila nemila smrt. Skoraj sem brez tolažbe na svetu, a tukaj, v zavodu,
dobim nekako srčnost, ko vidim srce, ki nas i ... . . . s tako z ljubeznijo objema. Besed mi pri-
! mankuje, da bi se dostojno zahvalila v imenu
Vas vseh gospe voditeljici za njem trud in
njeno neumorno delovanje. Pa vendar upam,
da ji zadostuje vsaj toliko, ako jo ubogamo
in skažemo našo udanost.
Iz mnogih krajev smo prišle semkaj v Trst srečo iskali, a mnoge tudi nesrečo. Nobena od nas si in v sveti, da ostane dobra in stanovitna ker tudi dobra dekleta pridejo v slabo družino in se pokvarijo, da še ne vedo, kedaj in kako. Ali uverjena sem, ako slušamo našo mater, gospo voditeljice, da ne bodemo zašle na slaba pota. Saj ono nam ne želi nič druzega kot srečn » naša bodočnost. Ako smo mi zadovoljne, so ona z nami veseli, h tudi v nesreči deli našo žalost. Toda žal, da mesto hvaležnosti prejema mnogih zoprnih od desne in leve. Reči meram, da je mučeniško in trnjevo to delo, a iz teh trajev pa rastejo cvetlice, katere ji spletajo krasni venec. Glejte, naše gospe predstojnice so se trudile toliko, da smo dospeli do tega, da imamo hišo. Veselilo bi jih toraj tudi, za kar tudi jaz Vas vseh lepo prosim, da bi redno plačevale mesečno udnino, vsaka svojih 20 novčieev. Saj to vendar ni veliko, — niti novčič vsak dan. Ako bodemo mi redno plačevale udnino, izplačana bo kmalu hiša in rekle bodemo lahko : zavod sv. Nikolaja je naš lastni dom. Vesele toraj moramo biti da imamo zavetje, kadar se nimamo kam zateči. Mnogokrat se vprašujemo med seboj, kako si se »abavala v nedeljo kje si bila, si se li izvrstno imela i. t. d. Pa odgovori se čujejo včasih jezno : kaj hočeš da se zabavam, bilo je tako grdo vreme, da se nisem upala nikamor obrniti. Vprašam Vas, cenjene gos p. hočemo li doma ostati, ko se vsaka veseli nedelje in prostosti ? Ali vendar, kam hočemo iti? — V zavod sv. Nikolaja!
Srce mije polno radosti, ko premišljujem bodočnost našega zavoda. Petje, godba ! Ah j kako me vse to veseli ! Raznovrstne igre in
j zabave ! Veselimo se sedaj, dokler smo mlade ; ' znam pesmico, ki se glasi : Kaj ne bili bi veseli svojih pomladanskih dni, kaj bi ' pesmic ne zapeli, saj enkrat le mladost živi. Saj pošteno veselje, poštena zabava človeku sladl srce še v sivi starosti. Da se pa nam vse te želje in nade vresničijo v to pomozi Bog in sv. Nikolaj.
Čestitali so vsi hvaležni gojenki, katera je znala vpoštevati trud in skrb voditeljice
Marija Skrinjar je povedala da nekdo želi kupiti del vrta, kar pa odsvetuje, ker zavod potrebuje vrt za svoje potrebe, ter bodo lahko, ko bode društvo močneje, sozidalo poleg dvorane še druge prostore, kajti kadar je naval deklet, so sedanji prostori pretesni.
Tudi je povdarjala, da je edini slovenski vrt pri sv. Jakobu, prodar., ter da nimajo Užaški Slovenci kje prirejati veselice. Naš vrt je kakor nalašč za take prireditve. Proda naj se le v hudi sili. Predlagala je ftudi, da mora zavod ustanoviti gospodin sko šolo, ker naše mladenke ne znajo ne gospodinjiti ne kukati, povdarjala je, da je velikokrat v zadregi glede kuharic, ker v resnici izve/.-banih kuharic je res malo.
Mladenke se morajo učiti tudi druge v gospodinjsko stroko spadajoče stvari. Naše gospe in gospice naj bi se posvetile le vzgoji revnejšega ženstva.
Predlagala je slednjič, naj se podari po-gorelcem v Bovcu mala podpora.. Kadar smo prosili za podporo se je županstvo v Bovcu odzvalo velikodušno in plemenito.
Dolžnost naša je toraj, da pomagamo po svoji moči. Tuđi se je odlučilo, da se podari gojenki Nežiki Rokar ob priliki njene porokt njgli dar glasom društvenih pravil. Ti predlogi bili so sprejeti, samo glede gospodinjske šole, b li so glasovi za in proti in sicer glede stroškov in oddajanja hrane. Ali tudi temu se odpomore, ker l ode u bližini zavoda nova žele/nična postaja.
Razpravljalo se je tudi, da bi bilo dobro, ako bi se imelo poverjenice po deželi, katere bi navajale dekleta, kam naj se zatečejo, ko pridejo v Trst.
Sledila je na to volitev novega odbora, v katerega so bile izvoljene sledeče gospe in gospice:
Loj Barbara, Vinšek Marija, Perjan Metha, Godina Slava. Carga Marija. Carpa Antonija, Grom Maša, G ulic Lizika, Cotir Katinlca, Vidmar Amalija, Batitta J/.. Mišić Ana. Blatnik Kunigiinda, Sere Lucija. Beselj Nešika, Zadnik Karolina, J všek Ivanka, Mišić Alojzija. Fonda M., Žitnik Marjetica. Skrinjar Marija.
Gospa Maša Grom je polagala gojenkam na srce, da naj se oklenejo zavoda in isto tako celi odbor.
Ker ni bilo drugih predlogov, sc jc občni zbor zaključil z željo, da se zopet snidemo pri prihodnjem občnem zboru, med tem časom pa delujmo vsaka po svojej moči. da bode zavod rastel ter se razcvital v korist milega nam naroda. V to nam pomagaj Bog in sv. Nikolaj !
►	Svoji k •vojim !
[	ZALOGA
I pohištva
►	dobro poznant
l toTarne niizarste zatirap y Gorici <8oim>
| vpisane zadruge z omejenim porofttv ir
i prej ^inton Černigoj
►	Trst, Via di Piazza vecchia (Roaarmi [ št. 1. hiša Marenzi
►	največja tofarna poflišt?a primorat, auzuir,
i	SolidnOBt zajamčena, kajti les se osufi «
►	▼ to nalašč pripravljenih prostorih s tem-
►	peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobni, ■»•
►	derni sestav. Konkurenčne oene
t tm Album poblfttev brespU6»i VB
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
===== ulica Tesa št. 52. A. .
(t lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nikake konkurent'
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih.
Zkostrovftn oanlk bresplatao im firaako
Hermangild Trocca i
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašeene.
Venci	i
od ]»oroelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanasti! plošča! za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
ZOBOZDRAVNIK
Mi Med Dr. Makso BrilM
v TRSTU oliea S. An to slo it- 9. n a&dstr.
IzvKnje »delanje z emajlem. poree lanom.
srebrom in zlatom. I'deluje ^»Miafzif umetne zobove kakor tndi eelo zobovje.
ORDINIRA od <*.—12 predp , 3.-5. popol.
Veliki krak! j
»w-York in London nista prizanašala
niti evropski ce ini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem iz-VfSiti ta nalog. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu, da se
mi po v rn- gld. 6.60 in sicer: 6 komadov najfinejših namizni b nožev
s pristno angleško klinjo; 6 komadov am-rikanskih pat. srebrnih
vilic iz enega komada ; 6 komadov amerikanskih pat. srebrnih
jedilnih žile: i2 kom amerikanskih pat. srebrnih
kavnih ilie ; 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalnira za juho;
1	komad amerikanska patent srebrna 7ajemalniea za mleko:
K kom. ang. Viktoriačaše zapodklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj : 1 kom. najlin. sipaliree za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.60.
Vseh teh 42 ».reduetov je popred stalo gld ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bejo srebra 2f> bt, za kar se gara<ituje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
n ikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeČ. povrniti brei zadržka znesek in naj nifcdor ne zamudi ugodn« prilike, da si omisli to krasno garnituro. ki je posebno prikladna kot prekrasno,
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERO-a
K.vportni hi^i amer. pat. srebrnega blaca
na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpo^lje.
Čistiini prašek za njo 10 kr. ^
1'ri-tno le z zraven natisnjeni varđtveno V % ^
• jf •
znamko i zdrava kovina.)	^ i^, ^
Izvleček iz pohvalnih pisem :
Bil ■m-iii s p«*iiija.tvij« trvDr garuiturr jak« zadovoljen. Oton B a r t u o r h, c. in kr. *t"tnik v 27. p**4|M>!kii.
Ljubljana. 8 |>at. frelirno garnituru "»em jako zadovoljen.
T o m a ž i: o ž a n r, <iekau t Maribora. Ker je Viii garnitura v g'Mpodiajatr« jak>> koristna, jirimim . da mi p- -Ijete »•- jedno.	S t. Pavel i>ri PrelMikln. ,
Dr Kamilo Bobni, okrožni i d tovarniški zdravnik.
i
30 malih stanovanj ? ZZJTŽ^
kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v tiAah St »Ifa. Pisarna v ul. Giuliani 5t 20 A, L na 'str, od 1—2 in 5—7 pop.
Velik dohod snovij za možke in
ženske obleke same novosti
Bogat izbor
drobnarij za krojače
Nailediik FR. HITTT Alojzij Galperti
TRST
Barriera recehla 13.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Lliea S. Franeeseo štev. 2, I. - TRST - Uliea S. Franeesco štev. 2, I. —	= Telefon 952 r-------------------
Hranilne ulogre sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/,0/,,*
na menjice po 6°/0, na zastave po 51jt °/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Važna ia lastnike konj !
Znaten vppth, ki stm ga d< segel v miuoiem letu a trgovino najboljšh trpelo h
konjskih pladčev
pri p. t. r skrbnikih posestnikih, p.l^e-ljtloh itd., o čemer sem prejei na stotine priznalnih p sem, dajo mi povoda, da tudi letos ponudim izvrstne debele, g'»ke in trpežne vrsre : A. rujave ptad&e sa konje, rudi-če-rumeno obrob (jene 130 X l^o komad K 4 — ; B. konjski plašč za gospodarsko rabo,, izvrttne kakovost' 145 X K 5.—; C. Doubjfe, volnene konjske pladče za g spodstvo 150 X 200 K 7 50.
Razpošilja po povzetju M. Rundb&km, Dunaj, IX., Berggasse 3.
Prva kranjska z vodno sito in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
I priporeča al. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in pr*db toj nikom zavodov in šol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov,	brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole,r naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega ^ lesa. poljubno likano ali v naravn* boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blagu in cene, zastonj in frauko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
TRGOVINA Z ŽELEZJEM
CARL GREINITZ NEFFEN
Corso štev. 33.	podružnica Trst. Piazza Goldoni 2.
Priporoča svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, >od- , njake, pum ie, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne blagaine, nagrobne križe in ograje ter *
orodje za vsako obrt.	i
w Agentje
ki imajo poznanja, pri zasebnikih se takoj vsprejmejo proti mesečni plači od 80 kron in visoki proviziji povsod in v vseh mestih, vasJi, okrajih, za raspeća vanje novih patentovanih predmetov, ki so pri vsaki nisi, mesijam in polje iek-u, neobhodno potrebni. To agenturo zamore v o-diti vsakdo, ki pozna zasebne krojre, t di k »kor postranski zaslužek v svojem času Ronndhe nuj ee pošiljajo pod ..Heuheit 1903" na Rudolf Hosse. Dunaj.	i
Ulica Nnova štv, 2Q,
Zaloga pristnih Štajerskih piščancev, ptsrančkov, kopano v, kokosi, rac, gosij in; perntnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene.
Prodaje na debelo in drobno.
WUT Ulica >uova štv. 20 (vogal ul. Ponterosso).
Varstvena znamka: ITPBO.	'
LINEMENT. GAPSIGIGOHP.!
Iz Richterjeve lekarne v Pragi (
pripoznano izvrstno, bolečine
blažeče mamilo; dobiva se po	i
80 stot., 1.40 K in po 2 K po	j
vseh lekarnah.	j
Pri vk u po vanjo tega povsod, pr- j ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni I steklenice v zavitkih z našo var t utveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je ( gotovo, da ee sprejme originalni | izdelek.	i-
Kiclterjen letini pri Hita lem ? Frui
Zaloga
glinastih pećij
v razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plošč zi prevlečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih čaških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi štedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave.
Slavnemu obč nstvu v mestu in na deželi priporoča se najtoplije.
PETER VERČ0X
TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
(■»kozi dvorišče).
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franzc
v ulici Geppa št. 16.
Be tuči:
fino vipavako belo.....po 40	nvd.
za na dom.......>36	»
istrski teran I. vrate . ...» 36	»
za na dom.......» 32	»
nad 10 litrov......» 28	»
j dalmatinsko I. vrste . ...» 36	»
za na dom.......» 32 »
nad 10 litrov......» 28 »
PriporjČa se krč m a rje m in trgovcem za | prodajo na debelo, fl»vnemu občiustiii pa za I mnogobrojni obi-k. Na razp g > vedno ! topla in mrzla iedila. Krčma ;e odprta vsak večer do polnoči.	Ud«ni
Josip Furlan,
krčmar.
TOVARNA POHIŠTVA
! Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-= TRST =-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Izvrstni
mizarski pomočniki
(delavci za pohištvo) se takoj sprejmejo
Dunaj, MolelfaM, VII., Mdahilferstr. 86.
w Mnogo denarja!
do 1000 krDn na mesec samo-re o testno zas nžiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas už ik).
Natančneje pod „Reell 107" na Annoncei - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart, Bergstr.
Ravnokar je izšla
= v zalogi =====
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATIKA
za prestopno leto
1904,
ki ima 366 dni. Ha svetlo dala c. kr. kmetijaka dražba.
Blasnikova „Ve lika Pratikaktero izdaju c. kr. kmetijska družba Ze nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je ediliole prava, starodavna „Pratikaktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. ć. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta »Pratika« ima na prvi strani podobo Sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo ,, Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! !
_„Velika Pratika" stane 24 v._
Moderci .Viktorija' in ,Radikal,
po 50, 1.70, gld. 1 25 1 30, 1 50, 1.80, 2 20 3.— in 4 20
VELIK IZBOR
predmetov za jesen in zimo.
Volneno blflgo vseh vr-t in različnih ce i tudi za mošk*, ali fenske oblake, barbant bd in Harvan židane in volnene šerpe zu žeaskr-, zimske rokovice plet ne ali od kožče, volnene bo nbaževe in barbantae jope in spoinje hlače itd. ter razli<no perilo
Jakob Klenenc, = manifakturna prodajalnica ==
TRST — nI. S. Anton io št. 1. — TRST Na zahtevo franko vzorci in ceniki.
Zlatar ^f
I) RAGO TIN VEK J ET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorieno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
Staiijs aranilnili vlog:
17 milijonov kron
Rezemrzsilat:
nad 40G.C0G Kron
•,	; -i * -v*
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obre--. stuje po 4°,',, ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsaeega pol IctJi *h lofpitalu. Hc-nuii davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne aa bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljnbljansaa z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.	t - *	j
Densrac vlosre se »prejemaj« Judi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice.
Poeoja #e na zeniJjišču p » 43/4°; na leta. Z obre tmi vred pa plaća vsak dol^aik tol ko na
zua^ejo obre.-ti in to odplačilo ravno 5"/„ izposojenega kapitala. Na ta natiu se ves dolg kapital. da }>oplaća v tfj in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v letih, tedaj mora plačevati na leto 6% .zposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, m,sicer po 4l/«°/o da 5 °/o.
podpirajte družbo Cirila in jtfeloda!
Vsaki gospodinji	j
je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo slaclno kavo.
Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »slatino kave«, ampak izrecno vselej — Kathreineijevo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
Cena zavoju a5Q vinarjev. vsebinaSGO gramov
v polnih zgg^cfo.
►Kathreinerjevetovarnežtt^
Monakovo._
I g^PPredzadnji teden.	ZfC Srečkanje, dne 21. novembra 1903.
C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po i %.
1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v vrednosti kron 50.000 kron ! !
Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000, 1000, se tia zahtevanje po odbitku postavnega davka
— izplačaje v gotovini	===
Srećke se vdobivajo v vseh menjalnicah, tobakarnab. loterijskih kolekcilah in pri Polizei-Lotterie-Bureau, Dunaj, I., Spiegelstrasse 15. Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko.
M\Wm 1894.
1891.
OfilitoTana 1894.
r£r t<r ipESPOSTZION. J ARTISTICA N M- G0RIZL4 X 1894 J*
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljal ? Man uri Girici
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovi jena 1. 188!». t	V lastni hiši. b	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh fdogov, enako z izvrstnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi"tapetarji, tako, da lahko prevzame iti i/.vrši v najkrajšem ćasu vsako delo v^eh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najtinejšim pohištvom.
---- "	■'== 2a mizarje.	—
Velika zbirka obkladkov-fremeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.	•
Tsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v posteŽDi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Đoljak —olkan.
30 dni kredita vsakemu!
Največje in najzmoznejže društvo sveta za izdelovanje prv e vi ste
S21D0 30 K 111 1,11 si(*ro dvojiiatej^a double zlata
^	The New Era Watch Co. v Novemjorku.
mi je dalo nalog uvesvi njih iz Iđlki v Eviopi.
Te originjlne amerik. 14 karat, remont, ure na sidro od dvojnatega double zlata imajo le najfinejši te< n a sidro, so precizijske ure •• pnvjm pomenu Dese ie ter od^o\arjaji» vsem zahtevam, katere se stavijo do d bro idoče ure. Okfov obs oji iz 2 pristnih 14 kar. zlatih plošč, kat?re so na notranjej strani ojačene z neso mešano kovinsko zme-jo. Kolesje je zaprto s posebnim drugim okrovcem, tako da ima ura 3 odskočljive pokrovce (Šavjoet-). Te ure .-e n>ii QP111 fl Qfl IT P° žOhtnej ra-bi ne razločujejo od ttžke zlate ure. ki velja ijdlilU JU 11-J00—:3<>0 K, ker zunanji okrovei niso potlačeni marveč s j
- — --iz pristnega zlata in le na notranjej stra d so utrieui z
; neko kovinsko rmesj-r K vsaki poslani uri dodamo tovarniško spričevalo o 3 letnem jamstvu zi d »ber tek in 20-letno jamstvo da se ura ne spremeni v barvi in da obdrži svoj zlati lesk. Da se te uri pa r-oJ upeljejo, postav.li smo ceno uram za gospode in dame le na K 30.- K vsakej uri se dod i etvij |ji0T Plačilni pogoji: Predplačilo ali povzetje K iS.— ostalih K 12.— po 30 dneh.
Krasne m derne verižice d dvojnatega double zlata za gospode iu dame (tu d za okoli vr..tu> ^o 5 K. 8 K iu 12 K. V^ako uro, ko,a ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj brez rizika! Po-iljanje se vrši po predplačilu ali povzetju ter je iste naslovljati na
M. Feith, Dunaj VII., Mariahilferstrasse 38.
----------Zalagatelj družbe c kr. državnih uradnikov. ------ ■ 1 - -—_t-_
Na najvišje povelje Njegovega c. in tr. apostolskega Veličanstva
XXIII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob
sega 19 382 dobitkov v irotovini v skupnem znesku 1"2.880 kron. Glavni
dobitek znaša v gotovini :
200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 17. decembra 1903. je^na Srečka slane 4 krone.
Srečke »e dobivajo pri oddelku za državne loterije 11a Dima u. III., Vordere Zollamts-stra^se 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poginih, brzojavnih in železniških
uradih, v menjalnicah itd. ; igralni načrti gratis za kup e srečk.
Srečke se dopočljejo poštnine prosto.
G. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov
oddelek za. državne loterije.
„Al Nuovo NegfozioCĆ Borzni trg 4.
Velikanski izbor izgotovljenih oblek za gospe, dečke in deklice po tovarniški ceni.
Bogat izbor snovij za plašče kakor tudi novosti v volninah, svileninah in fuŠtanja.
„Al Nuovo Neg-ozio" Borzni trg* 4.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
PolnovplaČani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Froroese izdaja k vsakemu šrebanju.
===== Špitalske ulice štev. 2. ==
Zamenjava in eskomptnje !| Daje predujme na vred. papirje.
iržrebane vrednostne papirje in vnovćujezapale	Zavaruje srečke proti kuizni
-	kupone.	—— i I ----—----- izgubi--
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkampt in imkmarnit menic.	Bor"ta naroČila, H
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim 1 obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do 1 ---- dne vzdiga.	-r
Prom^t s čeki in nakaznicami.