LETO XIV. ŠT. 44 (672) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. DECEMBRA 2009 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L 353/2003 (conv. in L 27/02/2004 n. 46) art 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 E lipi Uvodnik Obvestilo Msgr. Alojz Uran je zaprosil za predčasno upokojitev Spremembe na vrhu slovenske Cerkve Msgr. dr. Santos Abril y Castelld, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, je najprej posredoval besedilo in nato še osebno sporočil nove spremembe v slovenski cerkvi. Na posebni tiskovni konferenci so v Ljubljani v nadškofijskem dvorcu javnosti sporočili, da je papež Benedikt XVI. ugodil prošnji ljubljanskega metropolita in nadškofa msgr. Alojza Urana za upokojitev iz zdravstvenih razlogov. Sveti oče Benedikt XVI. je sprejel odpoved službe dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa koadju-torja in celjskega apostolskega administratorja msgr. dr. Antona Stresa. Nadškof Uran je namreč po kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava v posebnem pismu svetemu očetu podal odpoved službi, da ljubljanska nadškofija ne bi trpela zaradi njegovega slabega zdravja. Nadškof Uran je bil za ljubljanskega škofa ordinarija imenovan 25. oktobra 2004, ko je bil škofovski sedež izpraznjen po imenovanju nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita. Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da bo do predaje prišlo 24. januarja prihodnje leto. Papež Benedikt XVI. Ljubljana Na vsakoletnem knjižnem sejmu so se s svojimi novostmi uspešno predstavile tudi zamejske založbe pa je dosedanjega murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. dr. Francu Krambergerju. Zakonik cerkvenega prava predvideva, da Sveti sedež v določeni krajevni Cerkvi (škofiji ali nadškofiji) lahko imenuje škofa pomočnika, ki ima tudi sam posebna pooblastila in pravico nasledstva. Sveti oče je prav tako dosedanjega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Stumpfa imenoval za škofa ordinarija v Murski Soboti. Škof Turnšek je bil za murskosoboškega Podelitev Diiznania i Vsestranski K 4Sk’ zagnani kulturnik Damjan Paulin je prejemnik Mm letošnjega priznanja Klas škofa imenovan 7. aprila 2006, škof Štumpf pa je bil 24. maja 2006 imenovan za pomožnega škofa v Mariboru. Vsi škofje bodo prevzeli novo službo, ko bo vsak od njih pristojnim pokazal papeževo pismo o imenovanju. Msgr. Uran je v zadnjem času imel resne zdravstvene težave in je bil večkrat hospitaliziran. Zadnjič je bil 64-letni msgr. Uran zaradi nenadne slabosti hospitaliziran 9. oktobra, v bolnišnici pa je preživel teden dni. Opravljene zdravniške preiskave so takrat pokazale oslabelost srca. Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa. Nadškof metropolit Alojz Uran in novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres sta na škofovskem dvorcu podala izjavi za medije glede imenovanj v Cerkvi na Slovenskem. Dr. Anton Stres je dejal, da se zaveda, da je vsaka služba v Cerkvi služenje, ki bi ga rad opravljal v dobro vseh vernikov. Novoimenovani ljubljanski nadškof dr. Stres je izrekel posebno zahvalo msgr. Alojzu Uranu in ljubljansko nadškofijo sprejema, kot je dejal, v urejenem in zglednem stanju. Msgr. Uranu je hvaležen tudi za pripravljenost, da mu še naprej pomaga in s svojimi bogatimi izkušnjami stoji ob strani. Izrazil je upanje, da bosta msgr. Uranu razbremenitev in zdravljenje, ki ga še čaka, povrnila moči, da bosta lahko sodelovala tudi v prihodnje. Kot nadškof v glavnem mestu Slovenije je dr. Stres pozdravil tudi državno oblast in menil, da se odnosi med državo in Cerkvijo sicer počasi, a vendarle urejajo v smeri evropskih standardov. Poudaril je, da bi "rad prispeval k temu, da bi uresničili še tisto, kar nam na tem področju manjka". Po njegovih besedah se Cerkve ni treba bati. /stran 16 Jurij Paljk Zaradi praznika Brezmadežne moramo poslati v tisk naslednjo številko Novega glasa že v ponedeljek, 7. decembra. Sodelavce prosimo, naj pošljejo svoje zapise najkasneje do petka, 4. decembra opoldne. / uredništvo Andrej Bratuž Ravnovesje sil Večkrat in na različnih področjih lahko govorimo o nekem ravnovesju, ki naj bi vladalo v svetu. To se lahko javlja v fizičnem, naravnem svetu, prav tako pa tudi na psihološkem in moralnem področju. Ravnovesje sil je od nekdaj že prisotno tudi v politiki in v javnem življenju nasploh. Tako je nekdanji ameriški državni sekretar (zunanji minister) in politolog nemškega rodu Henry Kissinger v svoji knjigi Diplomacija restavracije obravnaval zgodovinsko obdobje evropske politike po zmagi nad Napoleonom v prvi polovici 19. stoletja, ko so po Dunajskem kongresu evropske velesile uvedle nova načela restavracije in legitimnosti v Evropi, kamor naj bi se spet vrnil prejšnji poltiični in socialni red. Duša te politike je bil takratni avstrijski državnik knez Clemens Metter-nich, ki je potem s svojo politično usmeritvijo vladal vse do revolucionarnega in usodnega leta 1848, torej do "pomladi narodov". Sicer pa gre v našem razmišljanju za bolj splošen problem. Kaj je predvsem ravnovesje sil? To se dogaja v glavnem takrat, ko se države nekako domenijo za soglasno vzpostavitev takega reda in takih medsebojnih odnosov, ki bi privedli do nekega osnovnega sporazuma in sožitja. Nekaj podobnega je bilo tudi že v znani hladni vojni v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so si glavne takratne velesile (ZDA in Sovjetska zveza) zagotovile nekako nujno sobivanje, kar je vsekakor preprečilo izbruh medsebojnih sovražnosti. Ravnovesje sil je seveda možno vzpostaviti tudi na drugih področjih človeškega življenja, tako se že v družini in v civilni družbi lahko pride do nekakega prostovoljnega ali bolj prisilnega sožitja in sodelovanja. Vse to velja tudi za ureditev in pozitivno rast slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Znotraj manjšine so gotovo različne sile (politične, socialne, kulturne), ki pa izražajo predvsem notranji pluralizem. Tako ravnovesje je gotovo tudi porok za zdravo tekmovanje in pozitiven razvoj. Posamezne različne sile, kot so tudi stranke in krovne organizacije, lahko le tekmujejo v igri za kar se da za stvarnejši in večji ter vsestranski razvoj slovenske narodne skupnosti. Podobno se seveda dogaja še na drugih področjih. Sicer pa načelo ravnovesja sil ni le nekaj pasivnega oz. kar bi le ohranjalo neka stabilna razmerja v medčloveških in mednarodnih odnosih. Iz tega se nedvomno lahko rodi tudi dejanski napredek v družbi. Tako aktivno ravnovesje sil je najboljše jamstvo za vse to. Začeli smo pri Kissingerju, zato še končajmo z njim. Prav gotovo je pod njegovim vodstvom ameriška zunanja politika skušala vedno oblikovati in udejanjati ta načela, kar je tudi utrdilo in ohranilo svetovni mir. Igor Gabrovec o deželnem finančnem zakonu Slovenska manjšina je zelo oškodovana! Po vstopu v veljavo Lizbonske pogodbe Spremembe na vrhu Unije Izjava deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca "Desnica se poigrava z vrednotami!" Desnica se poigrava z vrednotami in v tem umazanem vrtincu ne štedi niti z instrumentalizira-njem visokih verskih simbolov, kot je krščansko razpelo. Tako je skupina svetnikov iz vrst Berlusconijeve stranke vložila resolucijo z zahtevo po izobešanju krščanskega križa oz. razpela v dvorani deželnega sveta kot odgovor na nedavno razsodbo Evropskega sodišča, ki je postavilo pod vprašaj legitimnost izobešanja razpela v šolskih učilnicah. Deželni svetnik Slovenske skupno- sti Igor Gabrovec je v glasovalni izjavi pojasnil, da ni dvomov, da je krščanski ethos sestavni del evropske civilizacije in da se večina vernih Evropejcev prepoznava v krščanski veri. "Smo, skratka, naturaliter Christiani", je poudaril svetnik Gabrovec in spomnil, da je vprašanje svobode veroizpovedi v italijanski ustavi rešeno brez vsakega dvoma v členih 7, 8 in 19. "Resolucija je nepoštena, ker nas sili, da s področja politike, se pravi upravljanja rei pubblicae, segamo na področje vere, ki ga Na dnu... CE 30S PRIDEN, 305 SEL V RAJ ! ČE 305 LUMP, 305 ŠEL V PEKEL! KAKŠEN PA MORAM BITI, DA 31 DOBIL TISTO LEPO IGRAČO? urejajo druge logike in ki je subjektivno naravnano. Ocenjujem tudi kot stvar slabega okusa in pomanjkanja krščanske kulture in občutljivosti, ko spremenimo križ in Križanega v razlog za delitev", je še dejal Gabrovec. "Ali ne gre morda pri izpostavitvi križa za iskanje nekakšnega figovega lista za sramote in nedoslednosti, ki se večkrat dogajajo. Ali hočemo z izpostavitvijo križa skrivati naše odgovornosti za vsakič, ko se nismo držali Kristusovih načel? Na primer za vse tiste primere, ko smo brate razlikovali med tiste, ki so naši, domači, in tiste, ki prihajajo od daleč? Ko smo se odločali, da bomo nekatere nagce oblačili in druge ne? Nekatere lačne nasitili in druge ne? Ko naša družba obupance in preganjane odklanja"? je še dejal svetnik Gabrovec in pri tem namignil na nedavne zakone desne sredine, ki omejujejo pravice priseljencev do skrajnega znižanja ravni njihovega človeškega dostojanstva. Kot je dejala Natalia Ginzburg, "... križ je znak človeškega trpljenja... " "Zato pripadnost križu in Križanemu smo dolžni dokazovati z dejanji, zgledom, s priznavanjem napak. Laičnost države je odvisna od zrelosti neke družbe, od intelektualne poštenosti in svobode institucij in ljudi, ki jih vodijo, ne pa od prisotnosti ali odsotnosti križev, ki visijo molče in nemočno", je poudaril Gabrovec in svoje stališče zaključil rekoč, da je "resolucija desnice vse prej kot krščansko navdahnjena. Postavljena je de-magoško, instrumentalizira plemenit simbol zahodne civilizacije in njegove vrednote. Zaradi povedanega kolege predlagatelje vabim, da resolucijo umaknejo, sicer pa se glasovanja ne bom udeležil". Marca 2007 so najvišji evropski državniki slovesno proslavili 50-let-nico ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, iz katere se je razvila današnja Evropska unija. Govorniki so vsi po vrsti pozivali h konstruktivnemu nadaljevanju evropskega združevanja, k enotnosti, ki lahko naredi Evropo veliko in močno, in k sprejemu preurejene povezave v duhu nove evropske ustave, ki jo je 25 takratnih članic Unije podpiralo prav tako v Rimu. V naslednjem letu dni je novo ustavo ratificiralo kar 18 člamic. Z ratifikacijo pa se je, kot znano, zataknilo na referendumu v Franciji in na Nizozemskem, kar je vneslo veliko negotovost glede nadaljevanja procesa tesnejšega evropskega povezovanja. Bila je nevarnost, da bi ta nepričakovani zastoj ogrozil same temelje evropske povezave. Zato je bilo treba na eni strani obrazložiti državljanom nastalo stanje in možnost za izhod iz njega. Predstavniki članic Unije so se nato večkrat srečali in na koncu dogovorili, da je treba postaviti nove institucionalne temelje, ki bi nekje nadomestili zavrnjeno ustavno pogodbo in omogočili nadaljevanje Unije in njeno odprtost do nadaljnje širitve s posebnim ozirom na države jugozahodnega Balkana. Leta 2007 sta k evropski povezavi pristopili Bolgarija in Romunija. Rezultat gornjih prizadevanj za izhod iz institucionalne krize je bila nova reformna pogodba Evropske unije, ki ohranja večino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe, ki sta jo bili zavrnili Francija in Nizozemska. Novo pogodbo so članice EU podpisale 13. decembra 2007 v Lizboni in se zato imenuje lizbonska. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja. Reformna pogodba ohranja večino institucionalnih novosti iz ustavne pogodbe: funkcijo ustavnega ministra ali visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, malenkostno znižuje število sedežev v evropskem parlamentu (od 785 na 750, zmanjšano število komisarjev in možnost izstopa iz Unije. Ta bo imela enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Reformna pogodba spreminja tudi vlogo predsednika Evropskega sveta, to se pravi sveta ministrov EU, katerega mandat traja dve leti in pol in se izvoli s kvalificirano večino držav članic. Tudi reformno lizbonsko pogodbo so morale ratificirati vse države članice Unije, ki jih je po vstopu Bolgarije in Romunije skupno 27. Tudi v tem primeru ni šlo vse gladko. Najprej je Irska na referendumu pogodbo zavrnila, a jo je po dodatnih pogajanjih z Evropsko komisijo končno le odobrila na ponovljenem ljudskem glasovanju. Tudi Poljska se je zaradi nekaterih pomislekov glede sistema odločanja nekaj časa obotavljala s podpisom. Najbolj pa se je ratifikacijski postopek zavlekel pri Češki. Njen predsednik Vaclav, ki se proglaša za evroskep-tika, je s podpisom pogodbe zavlačeval, dokler ni češko ustavno sodišče razsodilo, da je pogodba v skladu z državno ustavo. Tako so evropski državniki lahko odločili, da predlagajo evropskemu parlamentu v odobritev imenovanja kandidatov za novo evropsko komisijo ter prvega stalnega predsednika evropskega sveta in novega zunanjega predstavnika Unije. Za prvega predsednika evropskega sveta je bil predlagan pa komisarka Catherine Ashton, ki prihaja iz Anglije in je popolna novinka v zunanji politiki. Ti dve imenovanji nista izpolnili splošnega pričakovanja prav zaradi neprepoznavnosti obeh kandidatov. Velika večina političnih opazovalcev je mnenja, da je pri teh izbirah bila odločilna povezava med Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, istočasno pa tudi zavestna odločitev naj višjih državnikov, ki bi radi ohranili moč in vpliv odločanja in ne bi bili zasenčeni ob imenovanju kakih bolj znanih politikov na omenjena položaja. Ob robu gre omeniti, da je italijanska vlada predlagala imenovanje na položaj zunanjega predstavnika Unije Massima D'Ale-mo, znanega politika iz vrst Demokratske stranke, vendar ta njen predlog ni prodrl. O tem neuspehu italijanske diplomacije je bilo nekaj polemičnih pripomb v italijanskih medijih, ki pa so se kmalu polegle zaradi drugih bolj žgočih problemov v državi. Predsednik Evropske komisije Barroso je medtem že objavil sestavo celotne komisije, v kateri bo 26 komisarjev. Potrjenih je bilo 13 dosedanjih komisarjev, med temi tudi predstavnika Slovenije in Italije, Janez Potočnik in Antonio Tajani. Potočnik bo odgovoren za okolje (v prejšnjem mandatu je vodil resor za znanost in ra- f belgijski premier Herman Van Rompuy, malo znana politična osebnost po Evropi, na položaj visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Povejmo na glas ziskave), Tajani pa za industrijo in podjetništvo. Tajani bo ostal tudi kot eden od petih podpredsednikov komisije. Alojz Tul Bogati darujejo manj? V' času krize se v človeka kar sama od sebe prikrade misel, kaj se dogaja s tistimi, ki so bogati. Tako ali drugače moramo varčevati, prisiljeni smo zniževati proračune, ukinjati delovna mesta, zadovoljiti se moramo z manjšo gospodarsko rastjo, ali biti celo veseli, če slednja ne nazaduje. V trgovinah vse bolj gledamo na cene in ne kupujemo vsevprek, odpovedujemo se večjim nakupom, kot so hiše, stanovanja in dragi avtomobili, odpovedujemo se potovanjem, počitnice preživljamo kar doma, če pač ne gre drugače. Potem pa ti pade pogled na npr. odlično plačane vrhunske nogometaše, kjer boljši med njimi zaslužijo milijon evrov na leto, tisti najboljši še mnogo več. Niso seveda samo nogometaši tisti, ki živijo neko drugo življenje od večine ljudi, so tudi drugi sloji, pri čemer je vprašanje vedno isto: kako je z dobrodelnostjo t. i. bogatih ljudi, kako se odzivajo na zniževanje življenjske ravni družin in posameznikov, ki jih je vse več in vse več? Jasno je, da kriza kar kliče po dobrodelnosti, po dobrodelnosti in solidarnosti, ki naj ne bi bila samo besedna, ampak konkretna oziroma ekonomska. Torej kaj je z bogatimi, ki jih sploh ni tako malo in med katerimi so vrhunski športniki gotovo zelo vidni in je o njihovih zaslužkih mogoče brati v dnevnem časopisju? So med njimi takšni, ki se zavedajo svojega bogastva in zato od njega dajo kakšno drobtinico ali nemara celo večji kos? En sam odstotek letnega dohodka tistih najbolje plačanih bi pomenil petdeset tisoč evrov in tudi več, da ne omenjamo nekaj več odstotkov darovalne širokogrudnosti? In ker je nogometašev omenjenega finančnega izobilja v Italiji vsaj sto, če že ne več, bi se v primeru njihove dobrosrčnosti povzpeli kar do pomembnih vsot, s katerimi bi lahko pomagali stotinam in stotinam družin v težavah. Lahko delamo komu krivico in obstajajo nekateri, ki darujejo, toda zagotovo se o tem nične ve in zagotovo ni dobrodelni pojav tako izrazit, da bi bil vpliven, se pravi, da ga praktično ni. Podobno z redkimi izjemami velja za vse predstavnike bogatega sloja: ne dajo več kot toliko in tako se pred nas kar samodejno postavi svetopisemska prilika o bogatem mladeniču, ki si želi božje kraljestvo v sebi, vendar mu iz ljubezni do zemeljskega bogastva ne more slediti. V tem smislu so vrhunski nogometaši in drugi premožneži bogatemu mladeniču izredno podobni: ne dajo skoraj nič od svojega, zaradi česar revni zaman čakajo na pomoč, pa tudi oni sami ne morejo biti deležni darov božjega kraljestva, ker jih očitno ne poznajo. Božje kraljestvo namreč v človeku zaživi, ko človek da in daruje, ko resnično daruje in da, zaradi česar je rešen stisk in tesnob, vanj se naseli blagodejni notranji mir, ni več obsojen na nenehno pridobivanje, iz njega se umaknejo nepotešenost, nezadovoljstvo, depresije, bivanjski strahovi, grožnje minevanja, predvsem pa je vesel bližnjega in je srečen, da mu lahko v stiski pomaga. Janez Povše Roberto Molinaro L N/ ti je res, da finanč- f na krčenja tudi na V^>področju kulture dosegajo tudi 50% vrednosti, je slovenska manjšina v deželnem finančnem zakonu grobo diskriminirana, saj zanjo krčenja segajo do 100% izničenja predvi- dene dotacije"! Na nezaslišano stanje je na seji 6. stalne komisije deželnega sveta FJk, ki je obravnavala deželni proračun, včeraj popoldne opozoril njen član Igor Gabrovec. V repliki odborniku za kulturo Robertu Molina-ru je naštel vrsto postavk, ki so za slovensko manjšino nesprejemljive. "Prispevek krovnima organizacijama, ki je ločeno določen, je bil znižan za dobro četrtino, deželni fond pa iz prvotnih 240.000 celo izničen, tako kot ostajata tudi letos prazna sklada za investicije v nepremičnine slovenske manjšine in za pobude večjih razsežnosti", je še poudaril deželni svetnik Ga- brovec. V nadaljevanju je predstavnik Slovenske skupnosti opozoril, daje slovenska manjšina utrpela tudi znižanje državnega prispevka za več kot milijon evrov, kar bo zmanjšalo obseg splošnih dotacij za približno petino lani razpoložljivih sredstev. Pri tem visi upanje le na medli obljubi rimske vlade, da naj bi v naslednjih mesecih priš- lo do uravnovešenja postavke. Na splošno so okleščene tudi številne postavke v korist promocije furlanščine. Odbornik Molinaro je Gabrovcu potrdil, da so postavke za 2010 res znižane, pri čemer pa gre, po odbornikovem mnenju, tudi upoštevati, da je deželna uprava v minulem obdobju Slovencem sprostila kar nekaj finančnih poglavij, ki so bila dolgo ustavljena. "Nesprejemljivo je torej, da se je Dežela odločila, da se bo glede slovenske manjšine v letu 2010 omejila na porazdelitev itak okleščenih državnih sredstev, od svojega pa naj ne bi priložila ničesar. Do obravnave v avli pa je še čas, da se finančni zakon pravičneje uravnovesi", je zaključil deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je zato skupaj s kolegom Igorjem Kocijančičem izposloval srečanje med predsednikoma krovnih organizacij in predsednikom Ren-zom Tondom, ki ga bo predvidoma spremljal pristojni odbornik Molinaro. FERI LAINŠČEK PESMI ZA ŽENSKI GLAS IN ZVONOVE Srebrni knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani Mladinska kn^Tga Vrvež na stojnici največje slovenske založbe Mladinska knjiga Boris IZBRANO matajur ČEDAD iredstavil gojzarjih V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je z uvodno slovesnostjo v torek, 24. novembra, začel jubilejni, 25. slovenski knjižni sejem, ki je v Cankarjev dom tudi letos privabil veliko ljubiteljev slovenske knjige. Knjižni sejem se je končal minulo nedeljo, po poročanju STA so bili zadovoljni tudi založniki, prodaja knjig je bila dobra, še najbolje pa so se prodajale vse tiste knjige, ki ne presegajo cene 25 evrov. Častni govornik, predsednik slovenske države dr. Danilo Turk, je na odprtju izrazil zadovoljstvo, da se v kriznih časih število slovenskih založb ne zmanjšuje, kar je v nizu slabih vsekakor dobra no- knjižnih novosti. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je zbrane na odprtju sejma opomnil, da je v Sloveniji število izdanih knjig na prebivalca "izjemno", vzpodbuden je br- stičen minister, ki je govor sklenil s pozivom: "Berimo, kajti le znanje je pot k cilju". Slovesnost ob odprtju knjižnega sejma je minila v znamenju podelitve nagrad z raznolikih knjižnih področij. Dobitnik Schvventnerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik Miloš Mikeln, ki se zaradi bolezni ni udeležil prireditve. Nagrado za najboljši prvenec si je za knjigo z naslovom Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaič, nagrado za najboljšo mlado prevajalko pa Tatjana Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel češkega pisatelja Ladislava Fuksa. Nagrado je namesto nje prevzela Predstavitev knjižne bere Goriške Mohorjeve, od leve: Marko Tavčar, dr. Jože Markuža, Meai Uršič Calzi, Jasna Merku' in Zdenka Žigon Naše založbe prepričljivo! (Didakta). Tudi na letošnjem, srebrnem knjižnem sejmu so se predstavile vse naše knjižne založbe, saj so tako Goriška Mohorjeva družba kot Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Zadruga Novi Matajur predstavili vse svoje knjižne novosti na posebnih tiskovnih konferencah, ki so jih imele v četrtek, 26. novembra, predvsem pa so se nekateri zamejski avtorji in založniki udeležili tudi raznih debatnih srečanj, predstavniki založb pa so izkoristili sejemske dni za navezovanje novih stikov in sodelovanj. Knjižni sejem je bil tudi letos izjemna priložnost za nakup novih slovenskih knjig, slovenske šole so ga izkoristile za načrtne obiske, na sejmu pa smo srečali tudi lepo število ljubiteljev knjige iz našega prostora. Kljub gospodarski krizi zanimanje za slovensko knjigo torej ne upada! stran pripravil JUP več drugih nagrad. Naziv Najlepša slovenska knjiga je v kategoriji književnost ter knjige za otroke in mladino prejela Knjiga (Cankarjeva založba) Janija Kovačiča, ki jo je oblikoval studiobotas. Posebna pohvala je šla slikanici Laž in njen ženin (založba Sanje), ki jo je ilustrirala in oblikovala Ana Razpotnik Donati. V kategoriji znanstvene knjige, učbeniki in stvarna literatura je bila nagrajena eki- vica. Letos je sejem imel v gosteh rekordno število založnikov, približno 120, ki so predstavili 5000 di podatek, da narašča število izposoj v knjižnicah. Čaka nas svetla prihodnost, je bil optimi- urednica pri založbi Modrijan Mija Longyka. Na slovesnosti v Linhartovi dvorani so podelili še pa oblikovalcev Ilab Crossme-dia za knjigo Franceta Verbinca - 366-krat slovensko: z jezikovnimi kotički skozi vse leto (Mohorjeva založba Celovec). Posebno priznanje si je prislužilo oblikovanje Ivane Kadivec za knjigo Moč vesti (Pri-mus) Mire Delavec. V kategoriji umetniške monografije in fotomonografije ter bibliofilske izdaje je ponovno slavil studiobotas, ki je oblikoval knjigo Zakladi Slovenije Matjaža Kmecla in Joca Žnidaršiča (Cankarjeva založba). Nagrado krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige si je prislužil Ma-ti-sk, ki je poskrbel za knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice 3. decembra 2009 Kristjani in družba STANDREZ Praznovanje farnega zavetnika sv. Andreja apostola Če bo advent čas pričakovanja Pl V* V V I V* I• • bo Božic ca s doživljanja da bi ljubili drug drugega, da bi vse imeli za brate, kajti "Božič je VŠtandrežu pri Gorici so v prejšnjih dneh praznovali farnega zavetnika sv. Andreja apostola z nizom prireditev, pri katerih so sodelovali župnija, rajonski svet in Prosvetno društvo Štandrež. Zaradi bolezni je nekaj napovedanih srečanj žal odpadlo, vseeno pa so farani in drugi verniki imeli možnost utrditi in poglobiti svojo vero ob liku ap. Andreja. Vrhunec je praznovanje doživelo v nedeljo, 29. novembra, s svečanim bogoslužjem, ki se ga je udeležilo res veliko ljudi. Župnik Karel Bolčina je v homiliji spregovoril o Kraljevi poslikavi v apsidi, na kateri Marija in apostol Andrej gledata proti zbranim vernikom in jih vabita, da bi hodili za Kristusom, pred vrati in ne za vrati . Ce bo advent pravi čas pričakovanja, bo tudi Božič čas doživljanja, je poudaril dekan. Tik pred koncem maše, pri kateri je dejavno sodelovalo lepo število otrok, župnik pa je blagoslovil tudi adventne venčke, je vaška skupnost podelila nagrado Klas 2009 Damjanu Paulin (gl. str. 6). Istega dne ob 17.30 so bile večernice še posebno praznične, saj jih je požlahtnilo petje duhovniškega okteta Oremus, posebnega nedeljskega gosta. Gre za glasbeni sestav, ki povezuje osem župnikov iz ljubljanske nadškofije in je nastal pred dobrimi tremi leti za priložnostni koncert na Koroškem; izkušnja pa jih je tako povezala, da radi še naprej vztrajajo. In vsi smo jim za to hvaležni, saj je njihovo petje prava molitev in ču- dovit izraz njihovega duhovništva. Nadeli so si latinsko ime Ore-g mus (molimo), da bi čutili z vso Cerkvijo, da bi poudarili, da s svojo pesmijo častijo Boga, Marijo in svetnike, hvaležni za dar duhovništva. S svojimi ubranimi glasovi prosijo Gospodarja žetve za nove duhovne poklice, hkrati pa - kot so sami povedali na koncertu ob 18. uri faranom, "ki živijo pod plaščem sv. Andreja" - na tak način razširjajo svoje poslanstvo, oznanjajo evangelij. Zapeli so lepo število smotrno izbranih slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih je s krajšimi meditacijami povezoval tenor g. Sebastjan Likar. Njihova glasba je poslušalcem odprla srce skrivnosti oznanjenja in zaupanju v Mater Božjo, spregovorila je o Petrovem poslanstvu, o križu in znamenjih, ki najdejo smisel le v veri, pa tudi o novi zapovedi, ki veleva, naj se ljubimo, kot nas je ljubil Kristus. Bučno ploskanje jih je spodbudilo, da so zapeli še Oj Doberdob, pravoslavno Tebe pojem ter - kot voščilo - Mnoga j a leta župniku in župlja-nom. Zadnje srečanje v nizu praznovanj farnega zavetnika bo potekalo v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri, ko se bo v župnijskem domu predstavila Skupnost sv. Egidija. /DD Foto DPD Kratke Župnijska cerkev sv Martina v Sežani Evharistični dan Kraške dekanije Ob pripravah na Slovenski evharistični kongres, ki bo potekal 13. junija 2010 v Celju, je Kraška dekanija v nedeljo, 22. novembra 2009, organizirala dekanij- ski evharistični dan. Verniki iz župnij od Slivja v Brkinih do Kostanjevice na Krasu so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Martina v Sežani in s pesmijo in slavljenjem počastili Jezusa v Naj svetejšem oltarnem zakramentu. Uvodoma se je srečanje pričelo s skupno himno Slovenskega evharističnega kongresa: Jezus, božji kruh si za življenje, ki jo je na besedilo p. Antona Nadraha posebej za to priložnost uglasbil A. Makovac in jo bodo združeni zbori prepevali 13. junija 2010. Sledila je molitev rožnega venca Božjega usmiljenja, ki so jo pod vodstvom Pavleta Kodelja oblikovali mladi iz Senožeč, v drugem delu pa so z evharističnimi pesmimi sodelovali zbori kraške dekanije. Tako so se zvrstili zbori iz Senožeč, Lokve, Kostanjevice, Komna, Temnice, Brezovice, Kobjeglave in Rodika. Cerkveni pevski zbori, ki navadno s pevskega kora dopolnjujejo nedeljska bogoslužja, so tokrat iz neposredne bližine oltarja posebej globoko doživljali svoje lepo poslanstvo prepevati Bogu na čast, kar jih je duhovno obogatilo. Te neposredne duhovne spodbude vsekakor potrebujejo, da kljub redkim vrstam, kar je bilo razvidno pri nekaterih zborih, vztrajajo v razvijanju cerkvene glasbene tradicije. Molitveno pevsko srečanje je sklenil gostujoči združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki je s številčno pevsko zasedbo in kakovostno izvedbo evharističnih skladb opazno doprinesel h globokemu doživetju evharističnega dneva. Za pevce je sledilo veselo druženje ob praznovanju zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilije. J.B. Advent pri sv. Ivanu v Gorici Že vrsto let izdelujejo pri sv. Ivanu v Gorici adventne venčke. Tudi letos seje v soboto pred prvo adventno nedeljo zbralo kar lepo število odraslih in otrok, ki so se v veselem vzdušju ob poslušanju božične glasbe preizkusili v pletenju in krašenju venčkov. Rezultati so bili vidni že po nekaj urah, saj so izdelali kar 70 venčkov. Prodajali sojih v nedeljo po maši in posebnem blagoslovu, ki ga je pred cerkvijo dodelil msgr. Cvetko Žbogar. Izkupiček je namenjen misijonarju Zezeju Rakotorahalahyju, ki je duhovnijo obiskal na zahvalno nedeljo in navzoče tako navdušil, da so se odločili mu pomagati pri gradnji glasbene šole na Madagaskarju. V dvorani je ostalo še nekaj venčkov, zato naj tisti, ki želi prispevati, kar pohiti. "Vera ne bo škodovala vašemu talentu"! Papež Benedikt XVI. je 21. novembra v Sikstinski kapeli sprejel 260 umetnikov. V nagovoru jim je dejal, naj se ne bojijo, da bo vera načela njihov talent ali škodovala kakovosti njihovih del. “Vera ničesar ne jemlje vašemu geniju, vaši umetnosti, nasprotno, spodbuja ju in hrani”, je dejal papež umetnikom, ki jih je na srečanje povabil v želji obnoviti odnose med Cerkvijo in umetniki. Na srečanju so bili navzoči predstavniki različnih umetniških zvrsti, večinoma pa so bili Italijani. Le okoli 30 jih je bilo od drugod, med njimi britanski režiser Peter Greenaway, kanadska pianistka Angela Hevvitt in švicarski arhitekt Mario Botta. Navzoč je bil tudi znani slovenski teolog in slikar p. Marko Rupnik. Benedikt XVI. je umetnike pozval, naj bodo “varuhi resnične lepote”, lepote, ki “odpira človeško srce v globoki želji poznati, ljubiti, iti drug proti drugemu in preko samega sebe”. Dejal je tudi, daje nujno zgraditi “nov humanizem”. Vse umetnike, verujoče in neverujoče, je pozval, naj bodo “hvaležni in naj se polno zavedajo velike odgovornosti za prenašanje lepote drugim”. Italijanska škofovska konferenca o odstranitvi verskih simbolov iz javnih prostorov Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s sedežem v Strasbourgu se je 3. novembra 2009 z odločbo št. 819 izreklo proti izobešanju križa vjavnih prostorih z utemeljitvijo, da le-ta moti verska čustva pripadnikov drugih religij. Italijanska škofovska konferenca (Conferenza Episcopale Italiana - CEI) je ob razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice objavila posebno izjavo, ki jo zaradi aktualnosti in javnega zanimanja povzemamo v nadaljevanju. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, daje razpelo vjavnih šolah diskriminatorno, zbuja zaskrbljenost in dvom, saj se s tem verski simboli umikajo izjavnega življenja. Razsodba Sodišča lahko pomeni razmah ideološkega boja, utemeljenega na popačenem pojmovanju svobode. Krščanski križ ni samo verski simbol, ampak predstavlja tudi kulturno znamenje Evrope, ki zaznamuje njeno tisočletno zgodovino. Verski simboli vjavnih prostorih ne pomenijo diskriminacije, ampak so znamenje svobode in demokracije. Nasilna in nepremišljena odstranitev križev ter ostalih verskih simbolov lahko predstavlja nasilno ločevanje narodne istovetnosti od njene duhovne in kulturne tradicije. Papež Benedikt XVI. je v svojem govoru na 56. srečanju Združenja italijanskih katoliških pravnikov poudaril, da odstranitev verskih simbolov “ni izraz pozitivne laičnosti, ampak njen izrodek ter oblika laicizma, ki predstavlja sovražen odnos do družbenega in kulturnega pomena religije”. Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice ni mnenje Evropske unije ali njene Komisije, kakor to zmotno in posplošeno predstavljajo številni mediji. PAVEL IN SVETI DUH Na binkoštni dan je ladja prve Cerkve začela svoja jadra nastavljati Svetemu Duhu, da jo je s svojim vetrom vlekel naprej in ji odmerjal daljo in nebesno stran. Sveti Duh je navdihoval vso Cerkev, še posebej pa vse njene voditelje in oznanjevalce. Tako je bil tega silnega Božjega vetra deležen tudi apostol Pavel, ki je z veselo novico kakor do kraja natovorjen jadrnik zaplul ne samo v pristanišča, temveč v vsako mesto in kraj, kamor je prišel. Sveti Duh je v Antiohiji Pavla izbral in določil, da ponese veselo novico poganom in kraljem: “Ko so opravljali Gospodovo službo in se postili, jim je Sveti Duh govoril: 'Oddelite mi Barnaba in Savla za delo, za katero sem ju poklical"! (Apd 13,2). Kamor sta prišla, so z njima prišle nove binkošti. V Efezu je Sveti Duh po Pavlovih rokah prihajal na učence kakor na binkoštni dan na dvanajstere v Jeruzalemu: "Ko pa je Pavel položil nanje roke, je prišel nanje Sveti Duh in so govorili jezike ter prerokovali. Vseh mož pa je bilo kakih dvanajst" (Apd 19,6-7). Pavel je Svetega Duha čutil najprej kot gonilno silo in veliko moč. Korinčanom razlaga svoj nastop med njimi in piše: “In jaz sem prišel k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu. In moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v izkazovanju Duha in moči, da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči" (1 Kor 2,3-5). Sveti Duh je Pavla vodil in usmerjal na njegovih daljnih potovanjih. Ko je po Gospodovih načrtih nastopil čas, da bi vesela novica preskočila iz Male Azije v Evropo, je Sveti Duh v Mali Aziji dvakrat zaustavil Pavla in ga preusmeril v Troado. Ponoči je v prikazni videl Makedonca, ki ga je prosil: "Pridi v Makedonijo in nam pomagaj"! (Apd 16,9). Takoj so se vkrcali na ladjo in odpluli proti Sa-motraki, naslednjega dne pa v Neapolo in Filipe. Sveti Duh je Pavla pripravljal na stiske in preizkušnje. Ko se je vračal s tretjega misijonskega potovanja, je starešinam iz Efeza v Miletu dejal: "In glejte, kot jetnik Duha grem zdaj v Jeruzalem, ne da bi vedel, kaj se mi bo tam zgodilo; le da mi Sveti Duh po vseh mestih izpričuje in pravi, da me čakajo vezi in bridkosti" (Apd 20,22-23). V Cezareji je prerok Agab vzel Pavlov pas in povedal: "Tako govori Sveti Duh: 'Moža, čigar je ta pas, bodo j udje v Jeruzalemu takole zvezali in izročili poganom'" (Apd 21,11). Apostol se je čutil tako zelo napolnjen in prežet s Svetim Duhom, da se je imel za Božje svetišče in je tudi svojim vernikom poudarjal, da so tempelj Gospodov: “Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, in da ga imate od Boga in niste svoji? Kajti odkupljeni ste za drago ceno. Poveličujte torej Boga v svojem telesu"! (1 Kor 6,19-20). Sveti Duh je apostola pri njegovih molitvah navdihoval do takšne mere, da je zapisal v pismu Rimljanom: "Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, ne vemo, marveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi" (Rim 8,26). Tako je razumel Gospodovo molitev Očenaš, tako naj bi jo molili tudi mi! Sveti Duh ga je sproti osvobajal slehernega suženjstva in zasvojenosti, da se je vedno čutil prožen in svoboden, pripraven za vsako dobro delo. Kajti: "Kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda"! (2 Kor 3,17). In tam so sadovi Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost" (Gal 5,22-23). Amen. DUHOVNIKI POMAGAJO VSEM. POMAGAJ VSEM DUHOVNIKOM. Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi. DAR ZA NAŠE DUHOVNIKE. PODPORA MNOGIM KORISTI VSEM. Darujete lahko na 4 načine: • Z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009 • S kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno številko 800.82.50.00 • Z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah • Neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji. Dar je odtegljiv: kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto. Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska Škofovska Konferenca ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Mala Cecilijanka 2009 Letošnja Mala Cecilijanka bo v torek, 8. decembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Prvi del se bo pričel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopajoče in udeležence bosta nagovorila Mara Černič in Janez Povše. Nastopili bodo zbori: Mali OPZ F. B. Sedej, OPZ F. B. Sedej, OPZ Plešivo, OPZ OŠ Josip Abram - Pevma, OPZ Štmaver, OPZ Emil Komel, OCPZ Štandrež, OPZ OŠ Romjan, OPZ Mali Veseljaki, OPZ Veseljaki, OPZ Rupa-Peč, OPZ Vrh Sv. Mihaela, OPZ Kulturnega društva Sovodnje, Mladinski zbor župnije Vrtojba, OPZ Ladjica. Pomembno informativno srečanje v KCLB V sejni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je v torek, 24. novembra, potekalo srečanje o zadnjih zakonskih novostih v zvezi z društvi. Sestanek, ki sta ga priredila za svoje člane Svet slovenskih organizacij-Gorica in Zveza slovenske katoliške prosvete, je bil namenjen predvsem novi obveznosti izpolnitve tako imenovanega obrazca EAS. Številnim zbranim predstavnikom društev je komercialistka dr. Valentina Pahor podrobno obrazložila zakonske vire, iz katerih izhajajo nove obveze. Kot znano, je potrebno z letošnjim letom na podlagi 30. člena zakonskega odloka št. 185 z dne 29. novembra 2008 in zakona št. 2 z dne 28. januarja 2009 posredovati državni Agenciji za prihodke društvene podatke v davčne namene. Tista društva in organizacije, ki imajo svoje statute v skladu s 3., 5., 6. in 7. odstavkom 148. člena Tuir in drugim delom 4. odstavka ter 6. odstavkom 4. člena Odloka Predsednika Republike št. 633 iz leta 1972, se lahko z izpolnitvijo omenjenega obrazca izognejo obdavčenju vsot, deležev in dohodnin; v nasprotnem primeru bo vsakemu društvenemu prihodku, npr. društveni članarini, potrebno prišteti še DDV. V nadaljevanju so si prisotni s pomočjo Pahorjeve lahko razčistili dvome o različnih vprašanjih v obrazcu, ki zahtevajo kar nekaj pozornosti. SSO in ZSKP opozarjata vsa svoja včlanjena društva, da je rok za izpolnitev obrazca 15. december in da naj se pri tem vsi poslužijo dvojezične različice obrazca, ki je skupaj z navodili, prav tako v slovenskem jeziku, na razpolago na spletnih straneh Agencije za prihodke: http: //www. agenziaentrate. it/ilwwcm/connect/Nsi/Strumenti/Modulistica/Comunicazioni+e +domande/Dati+rilevanti+ai+fini+fiscali+da+parte+degli+Enti+A ssociativi/ Kulturni dom / Nagradna predstava Komigo Letošnji abonenti Komigo, trijezičnega festivala komičnega gledališča, ki ga prireja goriški Kulturni dom v sodelovanju z drugimi slovenskim in italijanskimi ustanovami, so se v ponedeljek, 16. novembra, lahko udeležili “nagradne predstave", kriminalke Delitto in Pradis (Umor v Pradežu), ki so jo na oder postavili ljubiteljski igralci, slušatelji univerze za tretje življenjsko obdobje v Krminu. Gledališki večer so priredili omenjena univerza iz Gorice in Krmina, goriški Kulturni dom in občina Krmin v sodelovanju z Društvom upokojencev za Goriško. Svojevrstno kriminalko je napisal Alessandro Pesaola, obenem režiser uprizoritve. Zgodba se dogaja v Krminu in v njenem središču je skrivnostni umor mladeniča. Analitična zgodba je dobro zgrajena in vse do konca spretno skriva storilca zločina. Preiskavo vodi odločna komisarka Filippa La Volpe, ki med razkrivanjem okoliščin, ob dobri vinski kapljici, malce pregloboko pogleda v kozarec, a vseeno vestno opravi svojo nalogo. Tekst vsebuje mnogo humornih trenutkov, ki razbremenjujejo ozračje kriminalke, vendarjih igralci niso znali zmeraj izrabiti, čeprav so vsak po svoje skušali like pri opisu značajev čim bolj karikaturno obarvati. Lepo število gledalcev se je sicer kar zabavalo ob predstavi, pri kateri je bil začetni prizor bolj dodelan kot ostali. / IK Doživet koncert v cerkvi sv. Nedelje v Selcah V Laškem, v cerkvi sv. Nedelje v Selcah, v kateri se od letošnjega novembra enkrat mesečno zbirajo slovenski verniki, je bil v petek, 20. novembra, celovečerni koncert v spomin na Bernardko Radetič, prvo predsednico in ustanoviteljico društva Tržič, ki seje velikodušno razdajala za rojake na obrobju slovenske zemlje. Zbranemu občinstvu je uvodne besede namenila Lucia Germani, sedanja predsednica SKRŠD Tržič. V nagovoru se je spomnila Bernardke in o njej povedala, da je bila ob svoji zagnanosti v delu kot zvezda repatica in kazala je vsem pravo pot. Po toplih besedah so poslušalci prisluhnili trem mladim glasbenikom, Mirku Butkoviču, kije kot vselej prepričljivo odigral na orgle nekaj znanih skladb, med temi tudi Ave Maria Emila Komela, Ana Cotič in Eva Dolinšek - obe doma iz Mirna -, ki sta na violino in klavir občuteno izvajali tri skladbe, G. F. Handla, Bacha in Paganinija. Za konec so še enkrat zadonele orgle, na katere je igrala Eva Dolinšek. Orgle so kupili v Sloveniji, potem ko so pred tremi leti zlonamerneži povzročili požar v božjem hramu, ki je poškodoval tudi žlahtno cerkveno glasbilo. Mladi izvajalci so bili deležni navdušenega ploskanja številnega občinstva, med katerim je bilo največ domačinov. Ob koncu je spregovoril g. Renzo Boscarol, ki je poudaril pomen takih pobud; te so sočasno molitev, dokaz prisotnosti slovenskega življa in izraz njegove ustvarjalnosti. Glasbenemu večeru je sledila družabnost z zakusko v bližnji slovenski gostilni. / KM. STANDREZ Ob praznovanju zavetnika sv. Andreja Klas 2009 zelo zaslužnemu Damjanu Paulinu v Z e sedmo leto rajonski svet Štandrež ob pobudah, ki jih ob prazniku vaškega zavetnika sv. Andreja apostola prireja istoimenska župnija, podeljuje priznanje Klas domačinu, ki se je s svojim požrtvovalnim, vztrajnim in dolgoletnim delom na kulturnem, pa tudi drugih področjih še posebno razda j al predvsem v prid vaški skupnosti. Letos (končno!) je dobitnik tega lepega priznanja dr. Damjan Paulin, ki si ga resnično zasluži, saj že od mladih nog aktivno soustvarja ne samo pri prosvetnem delu v domači vasi, ampak tudi v raznih kulturnih in političnih organizacijah, "kjer je", kot beremo v PSBL "s svojim vsestranskim delovanjem veliko prispeval in prispeva k organiziranju za-mejskega (goriškega) kulturnega in političnega življenja". Zaradi tega je njegova življenjska zgodba zelo bogata. Rodil se je v Štan-drežu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po dokončanem goriškem klasičnem liceju se je vpisal na agronomsko fakulteto v Padovi, kjer je doktoriral 1.1967. Ta svoj poklic je do upokojitve opravljal na Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) v Gorici in se medtem udejstvoval povsod, kjer je bilo potrebno. Najprej je bil predsednik Slovenskega katoliškega akademskega društva (1968-1970). Zelo zgodaj se je vključil v politično življenje v Gorici. V 70. letih je bil najprej pri slovenski stranki SDZ, potem pri SSk občinski svetnik in odbornik. Od ustanovitve slovenske konzulte na občini je njen član in štiri leta je bil tudi njen predsednik. Na ustanovnem občnem zboru SSO 1. 1976 je bil izvoljen za predsednika in na tem mestu je ostal do 1.1984. Od tega leta je bil za dve desetletji predsednik Zveze slovenske ka- toliške prosvete in v tem času (pa še danes) bil pobudnik in duša marsikatere zelo uspele kulturne prireditve. Poleg tega je bil dolgoletni predsednik Prosvetnega društva Štandrež, v katerem je izredno aktivno deloval in še deluje. Izkazal se je tudi na odrskih deskah dramskega odseka PD Štandrež, v katerem je v 40 letih odigral trideset vlog. Poleg tega je tudi zvest pevec domačega mešanega zbora. Ob vsaki okrogli obletnici društva je uredil zajetne brošure in jih obogatil tudi s svojim fotografskim gradivom -tudi sedaj ga na najrazličnejših prireditvah srečujemo s fotografskim aparatom v rokah -. Sploh je njegov publicistični doprinos zelo pomemben, saj je izdal kar nekaj knjig z domoznansko tematiko. V njih je pokazal navezanost na domači kraj in njegovo zgodovino. Od njenega nastanka je tudi predsednik Zadruge Goriške Mohorjeve, ki izdaja Novi glas in v katerega sam pogosto kaj prispeva bodisi v pisani besedi kot tudi preko fotografskega objektiva. Paulin je tudi predsednik Katoliškega tiskovnega društva in odbornik Kulturnega centra Lojze Bratuž ter član paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona. Že iz omenjenega - pa še bi lahko naštevali! - je razvidno, kako je dr. Paulin dobro izrabil talente, ki mu jih je Bog naklonil, in kako se razdaja "za narodov blagor" in Bogu v čast. Zato je bilo ploskanje v cerkvi sv. Andreja apostola v nedeljo, 29. novembra, prisrčno in iskreno, saj so mu vaščani - pa tudi slovenski Goričani - upravičeno hvaležni za vse, kar je naredil. Po slovesni sveti maši ob 10. uri je župnik Karel Bolčina prepustil prostor pred oltar-jem Marjanu Breščaku, predsedniku rajonskega sveta Štandrež, ki je strnjeno nanizal najpomembnejše mejnike v Paulinovem kulturnopolitičnem udejstvovanju in mu izročil priznanje, s katerega je članica štandreškega rajonskega sveta dr. Nataša Paulin prebrala: "Ljubezen do materinega jezika in do rojstnega kraja je izrazil z vnemo delovanja v kulturnem in političnem prostoru. Za izkazane zmožnosti in resnost so mu bile poverjene odgovorne naloge celo na deželni ravni. Promoviral in organiziral je važne kulturne pobude ter napisal in uredil številne publikacije o krajevni zgodovini in kulturnih značilnostih domačega kraja". Za prejeti Klas 2009 je dr. Paulinu čestital tudi goriški župan Et-tore Romoli, ki je dejal, da je posebno vesel, ker je priznanje šlo pravi osebi, s katero ima sam že veliko let dobro odnose, ki bi jih rad imenoval prijateljstvo. Paulin je vedno delal v prid skupnosti, je še pristavil župan, ki je prepričan, da bo nagrajenec slovenskemu življu na Goriškem dal še veliko, s tako vnemo, kot ga je zmeraj zaznamovala. Damjan Paulin si je ob zahvali vsem za prejeto priznanje želel, "da bi klasje še uspevalo na našem polju, saj smo kruha vsi zelo potrebni". Dr. Damjanu Paulinu iz srca čestitamo in želimo še veliko ustvarjalnih let vsi z uredništva in uprave Novega glasa. Iva Koršič Foto DPD Kulturni dom Gorica Goldonijeva komedija za dijake Med mnogimi, v glavnem italijanskimi predstavami, ki so se zvrstile novembra v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma, je bila tudi matineja z dvema ponovitvama, namenjena italijanskim in slovenskim višješolcem. V goste je prišla gledališka skupina iz Milana II Carro di Tespi bratov Miraglia, ki s svojimi predstavami krožijo po Italiji in jih ponujajo v vpogled tudi šolam. Povabilo je sprejel tudi humanistični pol Slovenskega višješolskega središča v ul. Puccini. Dijaki, vsaj tisti, ki zahajajo v gledališče, gotovo niso bili zadovoljni s predstavo, komedijo II burbero bene-fico (Dobrotljivi nergač), saj ji je manjkalo marsikaj, predvsem dinamike in tipične igrivosti, ki označuje Goldonijeve komedije. Sedem igralcev - morda je bil izjema le eden - je v režiji Gianda-vida Miraglie moteče afektirano, v gestikulaciji in govoru, predstavilo dramske like in jih skušalo oviti v grotesknost in karikaturo, ki pa sta delovali dokaj klavrno. Pri grajenju likov so igralci pač obšli njihove globlje značajske poteze, na katerih sloni celotna vsebinska zgradba, ki je bila v tej postavitvi izredno razvlečena. Dobro bi bilo, ko bi si naši dijaki ogledali sicer manj znano komedijo Carla Goldonija Nenavadna prigoda (Un curioso accidente), ki so jo v letošnji sezoni premier- Sv, Miklavž prihaja«.. V številnih krajih potekajo mrzlične priprave na sprejem dobrodušnega svetnika, ki bo tudi letos rad obdaril otroke. PD Podgora vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19. uri na mik-lavževanje, ki bo potekalo v župnijskih prostorih. Nastopal bo otroški pevski zbor Podgora. SKPD F. B. Sedej iz Števerjana vabi v petek, 4. decembra, ob 19. uri v Sedejev dom na tradicionalno miklavževanje. Otroci bodo zaigrali igro Miklavž prihaja, ki jo je napisala Lučka Susič, v režiji Kristine Corsi. SKD Hrast iz Doberdoba vabi v petek, 4. decembra, ob 19. uri v župnijsko dvorano na miklavževanje. Nastopila bo otroška dramska skupina SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za kraljevim trebuhom?, ki jo je napisal Vik Grobovšek, za režijo pa sta poskrbeli Mateja Černič in Marta Ferletič. Župnija sv. Andreja iz Štandreža vabi v soboto, 5. decembra, ob 18. uri v župnijski dom Anton Gregorčič na pričakovanje sv. Miklavža. Med pričakovanjem bo otroška gledališka skupina zaigrala igro o Miklavžu, ki jo je pripravila Danjela Puia. Kulturni center Lojze Bratuž v Gorid vabi v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na miklavževanje. Nastopila bo otroška dramska skupina SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za kraljevim trebuhom? no uprizorili izvrstni igralci Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v iskrivi režiji mladega Luke Martina Škofa, da bi spoznali resnično lepoto Goldonijevega umetniškega ustvarjanja, v katerem se polnokrvno zrcali tedanja družba, ki jo je z realističnim poudarkom in z razsvetljenskim pogledom na svet v svoje nadarjeno dramsko pero ujel svetovno znani komediograf. m vljudno vabi na miklavževanje °4f3 KAJ SE SKRIVA ZA KRALJEVIM TREBUHOM? Vik Grabovšek Otroška dramska skupina SKD HRAST-Doberdob Režija: Mateja Černič in Marta Ferletič Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 5. decembra 2009, ob 18. uri Miklavžev urad bo odprt od 16. ure dalje. Za informacije lahko pokličete v jutranjih urah na tel. 0481 531445 r "if.ir 1’ -" j;.!. Pevska skupina Musicum je s solistoma pela oratorij Marca Colelle v goriški stolnici Avtorska Visoka pesem v izvedbi goriških glasbenih mojstrov Goriška Cerkev se je 28. novembra v navzočnosti nadškofa msgr. Dina De Antonija spomnila obletnice posvetitve mestne stolnice s slovesno sv. mašo. V sugestivnem vzdušju - ob siju sveč - je po recitaciji ene izmed homilij nadškofa C. M. Attemsa sledil odličen koncert, prva izvedba oratorija Visoka pesem, ki ga je v letošnjem letu napisal mladi goriški skladatelj in organist Marco Colella. Skladba je zvesto zgrajena na besedilu najbolj pesniške izmed bibličnih knjig, ki pripoveduje o ljubezni med zaročenko in zaročencem ter velja za prispodobo ljubezni med Bogom in njegovim ljudstvom. Pisana je za orgle, dva solista in zbor. Za kraljico vseh glasbil je sedel skladatelj sam, ob njem sta pela mezzosopranistka slovaškega rodu Erika Regulyova, ki si je ustvarila družino na Goriškem, in bariton Eugenio Leggiadri Galla-ni; vlogo zbora, ki je v dialogu med ženinom in nevesto nekako poosebljal "glasnika vseh živih bitij", pa je "odigrala" Pevska sku- M. Colella pina Musicum, ki je koncert v goriški stolni cerkvi uvrstila v niz treh nastopov ob 10-letnici svojega obstoja in delovanja. Visoka pesem, ki govori o hrepenenju, o ljubezni, ki je močna kot smrt, o strasti, ki je silna kot podzemlje, ima že sama po sebi svojo moč. Skladba, ki je z za uho dopadljivimi temami zasnovana dokaj klasično, je seveda privilegirala prepletanje sladkih besed med dvema prota-gonistama, ki sta se kot profesionalna solista z zavidljivo medna- rodno izkušnjo odlično odrezala. Skupina Musicum pa je imela posebno posrečene zborovske "in-termezze", ki so se poslušalcem še najbolj vtisnili v spomin. Njenih šest članov je še enkrat dokazalo izjemen razpon glasov in domiselno interpretacijo, v kar so v iadri Gallani zadnjih mesecih gotovo vložili veliko energij in truda. Ta je bil z nastopom gotovo poplačan; prav tako kot želja po pristnem estetskem užitku velike množice, ki je prisluhnila glasbenemu biseru goriškega skladatelja v izvedbi odličnih goriških izvajalcev. / DD Kulturni dom Gorica Prijeten večer ob glasbi/ petju, poeziji... V petek, 20. novembra, je bil v natrpani dvorani Kulturnega doma prijeten večer, ki ga je izoblikoval v goriških krogih lahke glasbe znani kantavtor Gino Pipia. Njegova prva plošča Gorizia in un scartozo je izšla pred tridesetimi leti. Prireditev, na katero so po mestu vabili ogromni modro-beli plakati, je priredilo družbenokulturno združenje Panta Rhei s finančno pomočjo Fundacije Cassa di Ri-sparmio iz Gorice. Pod naslovom Orlandova pravljica (La fiaba di Orlando) se je ob znani zgodbi zaljubljenca Orlanda, ki je zaradi prevelike ljubezni do svoje drage izgubil pamet-razsodnost in jo je na krilatem konju hipogrifu šel iskat na luno, zvrstilo osemnajst pesmi, ki jih je v glavnem uglasbil, in verze, večinoma v goriškem narečju, spisal Gino Pipia. Z rahločutnostjo in romantično melanholično noto, ki je odražala neustavljivost bežečega časa, s katerim neizbežno odhaja tudi mladost in z njo mladostniške iskrice zaljubljenosti, jih je izvajal sam Pipia ob spremljavi odlične, za Goriško že legendarne glasbene skupine i Trovieri. Poleg pevke Laure Bisiach, ki je s čustveno obarvanostjo odpela nekaj pesmi in bila ženski odmev pri nekaterih drugih, sestavljajo skupino Sandro Bucciol (kitara, glas), Gianfranco Mascalchin (klavir in klaviature), Walter Petri (bas kitara), Paolo Sa-lustri (bobni in tolkala) ter Guido Sedran (mixer). Stihe iz dela Orlando innamorato Mattea Marie Boiarda in izvirne pesmi Gina Pi- Vf pie sta interpretirala Mariolina De Feo in Marco Donda. Ob njih so nastopili še gostje Giorgio Magna-rin (violina), Mauro Tesolin (električna in klasič- __________________ na kitara), Paolo Gregorig (tenor saksofon), Ros-sana Michelini (sopran saksofon), Giam-paolo Mrach (harmonika) in še plesalka Ca-rolina Bagnati. V naših krogih je poznana kot koreografinja, saj je že večkrat sodelovala pri operetah, ki jih jena oder postavila Zveza slovenske katoliške prosvete; nazadnje je bila naša gostja prav letos pri postavitvi Grofice Marice. V rdečem kostimu je s prefinjenimi plesnimi gibi čustveno interpretirala eno izmed pesmi. Preplet glasbe s širokim razponom, od jazza in rocka pa do kla- sične in srednjeveške glasbe, ki jo je izvajala skupina Insieme di Musiča antica Dramsam (Fabio Ac-curso, lutnja, Giampaolo Capuz- ___________________ zo, flavta, in Paolo Cecere, vielle), poezije in narečnih stihov ter petja je navdušil občinstvo, ki je nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem in odobravajočimi vz-liki. Na koncu je na oder stopil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in v italijanščini ter slovenščini čestital Ginu Pipii (ki ima tudi slovenske korenine) in mu izročil letošnjo nagrado Across the border. Pipia je bil zelo presenečen in obenem vesel, saj je dejal, da je to prvo priznanje na njegovi ustvarjalni poti. Iva Koršič Predstavitev v ponedeljek, 14. decembra Gtuaggiatova zgoščenka zborovskih skladb Zveza slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek, 14. decembra 2009, ob 20,30 v komorni dvorani Kulturnem centru Lojze Bratuž predstavila izdajo zgoščenke zborovskih skladb mladega, a že priznanega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. Zgoščenka vsebuje 23 skladb, ki jih izvajajo zbori: OPZ Kraški cvet iz Trebč, DZ Radost iz Godoviča, KŽZ Ipavska iz Vipave, DVS Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela, ŽVS Jezero iz Doberdoba, VS Sraka iz Štandreža, PS Musicum iz Gorice, VS Grgar, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, MePZ Štandrež, MePZ F. B. Sedej iz Šte-verjana, KZ Ipavska iz Vipave, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, MePZ Hrast iz Doberdoba ter italijanski zbor Ars Musiča iz Gorice. Gre za posvetne skladbe za mešani, ženski, moški in otroški zbor. Kar se tiče besedil pesmi, 15 je avtorskih, 6 je ljudskih napevov, dve pa sta sakralni. Večina pesmi je bila posnetih v živo, nekaj je tudi posnetkov. Patrick Quaggiato se je rodil leta 1983 v Gorici. Z zborovsko glasbo je povezan že od otroštva. Študiral je vokalno zborovsko kompozicijo in zborovodstvo na konservatoriju G. Tartini v Trstu. Igra na klavir in tolkala, katere tudi poučuje na SCGV Emil Komel v Gorici. Že vrsto let komponira in je v zadnjih letih zelo povečal svoj glasbeni opus. Njegove skladbe izvaja več slovenskih in tudi italijanskih zborov. Nekatere so bile tudi nagrajene na raznih tekmovanjih. O zgoščenki in avtorju bo na predstavitvi spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela. Zveza slovenske katoliške prosvete je leta 2004 izdala prvo zbirko in leta 2008 drugo zbirko posvetnih zborovskih skladb Patricka Quaggiata vabi na slavnostni koncert ob 10-letnici delovanja pevske skupine MUSICUM VSE NAJLEPŠE... Kulturni center Lojze Bratuž nedelja, 13. decembra 2009, ob 17. uri ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi na predstavitev zgoščenke zborovskih skladb skladatelja Patricka Quaggiata POMLADNI VEČERI Nastopila bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela o zgoščenki in avtorju bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi ponedeljek, 14. decembra 2009, ob 20.30 komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Obvestila KD Sabotin vabi ob pričakovanju sv. Miklavža na lutkovno predstavo Inči strašni požiralec - Gostuje Kulturno društvo Slavec Solkan - Lutke 1000 in 1 Solkan. Nastopa OPZ Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic. Ponedeljek, 7. decembra 2009, ob 20. uri na sedežu društva v Štmavru. Letniki 1934 iz občine Sovodnje ob Soči prirejajo jubilejno srečanje v soboto, 12. decembra. Zbrali se bodo ob 10.50 v Rupi pred cerkvijo. Po maši in poklonu pred domačim spomenikom padlim bodo nadaljevali praznovanje v restavraciji Makorič v Orehovljah blizu Mirna. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (0481 882024), Ema B. (0481 21361), Marija Č. (Podgora, 0481 390697), Rozina F. (Doberdob, 347 1042156). Darovi Za števerjansko cerkev: v spomin na pok. Sonjo Mario Maraž: mož Slavko ter hčerki Kristina in Irena 250 evrov; sestri Ivanka in Lucija ter brat Ivan 250 evrov. Za MePZ F. B. Sedej iz Števerjana v spomin na pok. Sonjo Mario Maraž: mož Slavko ter hčerki Kristina in Irena 100 evrov. Za Števerjanski vestnik v spomin na pok. Sonjo Mario Maraž: mož Slavko ter hčerki Kristina in Irena 50 evrov. Za raziskave rakastih obolenj (GOCNE) v spomin na pok. Sonjo Mario Maraž: letnik 1941 375 evrov; 330 evrov zbranih na dan pogreba, mož Slavko ter hčerki Kristina in Irena 300 evrov; sestri Ivanka in Lucija 300 evrov; Bogdan in Margaret Ciglič 50 evrov; sodelavke pri kmečkem turizmu Passo Torre 80 evrov; Robi Klanjšček 70 evrov. Za misijonarja Danila Lisjaka: N. N. 500 evrov Za misijonarja Ernesta Saksido: N. N. 500 evrov Za misijonarja Ped ra Opeko: N. N. 500; M. M. 100 evrov Za Novi glas: N. N. 500 evrov Čestitke Na Videmski univerzi je uspešno sklenila svoj študij Tanja Zorzut. Iz vsega srca ji čestitajo mama Ani, tata Rudi in brat Matija. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 04.12.2009 do 10.12.2009) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 18.30 do 19.30, na soboto ob 15. uri. Spored: Petek, 4. decembra (v studiu Andrej Baucon): Domače viže in popevke - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Zanimivosti v naši okolici - Flumor in obvestila. Sobota, 5. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v beneškem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 7. decembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -'Za znoret' in vroči šport -Zanimivosti in obvestila. Torek, 8. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 9. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Volk se zopet oglaša - Izbor cnelodij. Četrtek, 10. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. SKRD JADRO in SKRSD TRZIC vabita na predstavitev ZGODOVINSKE KNJIGE KRAS avstro-ogrskega vojaka Kornela Abela predstavil jo bo prof. Dario Frandolič petek, 4. decembra 2009, ob 18. uri prvo nadstropje občinske knjižnice v Tržiču provincia di gorizia provincie di gurize pokrajina gorica consulta provinciale per la comunita' slovena pokrajinska konzulta za slovensko skupnost i1, d GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Vljudno vabljeni na predstavitev pesniške zbirke France Balantič - Mirko Špacapan GOSPOD, ZA TABO SE BOM ZDAJ NAPOTIL SIGNORE, DIETRO A TE MUOVERO’ I MIEI PASSI Delo bo predstavila prof. Tatjana ROJC. Sodelovala bo pevska skupina AKORD iz Podgore, ki jo vodi Dario Bertinazzi. Petek, 4. decembra 2009, ob 18. uri v sejni dvorani Pokrajine Gorica, Korzo Italija 55, Gorica PUBLIKACIJA BO NA RAZPOLAGO PO ZNIZANI CENI IN VES IZKUPIČEK BO NAMENJEN “DRUŠTVU PALIATIVNA OSKRBA MIRKO ŠPACAPAN - LJUBEZEN ZA VEDNO” 0NLUS. www.srcek.beepworId.it - mirko.spacapan@alice.it BANCADICIVIDALE-IBANIT22D0548412305064571001651, CF-DŠ 94111340306 Tržaška knjigarna ob bližajočih se praznikih "Ponudba je vezana na nas prostor" Katoliška knjigarna v Gorici ob bližajočih se praznikih Pisana izbira v božični Tržaška knjigarna bo v kratkem praznovala 54. leto poslovanja. Dne 3. decembra leta 1955 je njen prvi lastnik postal Alessandro Civardi, od tedaj je trgovina na ul. Sv. Frančiška v Trstu postala prava postojanka slovenske kulture in besede. Med upravitelji Tržaške knjigarne je bila pred leti gospa Ilde Košuta, ki je nato izbrala pot drugih službenih izkušenj. Pred sedmini meseci pa se je vrnila v TK in poslovanju knjigarne vtisnila lasten pečat. Kot pa nam je gospa Ilde povedala, sega njena naveza s TK mnogo dlje v preteklost. “V knjigarni se počutim kot doma: v teh prostorih sem se pri devetnajstih letih prvič seznanila z delovnim svetom. TK je bila prava šola življenja, spoznala sem mnogo oseb, naučila sem se soočenja s bilo nadaljevati na tej poti, saj nas Slovence veže na Tržaško knjigarno simbolna in čustvena naveza". December je za knjigarne poseben mesec. "Res. Za praznike pripravljamo posebno razprodajo božičnih izdelkov in okrasnih daril. Ponudbe so deležne tudi nekatere publikacije, zlasti knjige za mlade in najmlajše: starši bodo pri nas lahko udejanjili nasvete učiteljev in profesorjev, ki podpirajo bralno kulturo v šolah in knjižna darila nasploh". Katere knjige pa se sedaj najbolje prodajajo? “Nedvomno otroška literatura za osnovno šolo. Odrasli pa najraje berejo naše zamejske avtorje: opazila sem namreč, da smo manjšin-ci izredno zavedni in knjigo našega avtorja - četudi je takoj nepre- strankami. Nikoli ne veš, kdo te lahko nagovori, lahko je to univerzitetni profesor, lahko je oseba tuje narodnosti, lahko je tvoj someščan italijanskega jezika... Skratka, raznolikost stikov. V te prostore sem se rade volje vrnila". Kdaj ste se odločili, da se vrnete... domov? “Ponudbo sem prejela že lani. 1 aprila - in to brez šale... - sem nastopila nov položaj. V teh mesecih smo nadaljevali z nekdanjo tradicijo, po kateri je knjigama prostor vsestranskega kulturnega srečevanja: predstavili smo več razstav, mnogo je bilo tudi predstavitev novih knjig tržaških in goriških avtorjev v sodelovanju s krajevnimi založbami Mladika in Založništvom tržaškega tiska. Radi sodelujemo tudi s krajevnimi društvi in drugimi slovenskimi ustanovami in posamezniki, da bi te prostore čim bolj ovrednotili. Prav je beremo - radi hranimo na domači polici". Tržaško knjigarno ste upravljali že pred leti. Ali ste med takratno izkušnjo in sedanjo morda zasledili kakšne korenite spremembe v poslovanju? “Danes poteka kupo-prodaja knjig po enostavnejših smernicah kot nekoč. In to zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje, zlasti pa zato, ker so naši rojaki prevzeli skupno evropsko valuto. Te spremembe so skrajšale čakalno dobo za prejem določene publikacije, pri čemer gre zahvala tudi založbam iz matične domovine, ki nam veliko pomagajo. Glede evra pa velja poudariti tudi tole: nekoč smo bili poznani tudi po tem, da so bile naše cene višje kot dmgod v Sloveniji. To je bilo namreč odvisno od pretvorbe slovenske valute: danes lahko končno prodajamo knjige po isti ceni kot npr. v Ljubljani ali Kopru". Kako pa so italijanske stranke doživljale ta prostor nekoč in s kakšnim občutkom vstopajo v TK danes? "Bistvenih razlik ni. Italijanski kupci vedo, da so naše police dobro založene s turističnimi vodniki in geografskimi kartami zlasti Slovenije in Hrvaške. Veliko tovrstne literature je tudi v italijanščini in tujih jezikih. Italijanske stranke tudi vedo, da imajo pri nas na voljo italijanske prevode slovenskih avtorjev. Veliko je še povpraševanja po učbenikih za učenje slovenskega jezika". V kakšno smer bi radi, da bi se Tržaška knjigama v prihodnje razvijala? "Videz knjigarne je vrsto let nespremenjen. Lepo bi bilo, da bi se našim strankam končno pokazali v prenovljeni podobi in da bi ponudbo v trgovini prerazporedili po smotrnih tematskih sklopih". Če se kdo odloči, da bo knjigarnar, pomeni, da so mu knjige najbrž pri srcu. “Nedvomno je tako: že kot otrok sem rada prebirala pravljice z vseh koncev in krajev sveta. Danes moje knjižne želje odgovarjajo trenutnim okusom: včasih rada berem detektivke, včasih zgodovinske romane. Sedaj prebiram Ezopove basni. Z užitkom pa jemljem v roke tudi naše avtorje: prepričana sem, da je vloga upravitelja Tržaške knjigarne neposredno vezana na naš literarni in publicistični prostor. Tudi s profesionalnega vidika je torej potrebno temeljito poznavanje naše književne sredine. S tako podlago lahko tudi najbolje ugodiš željam in zahtevam strank". Koliko je torej pomembna osebna kultura, ki jo profil knjigarnarja zahteva? Vse več je namreč knjigam, ki so bolj podobne veleblagovnicam in v katerih je vloga prodajalca zgolj ta, da kupca napoti do knjige, ne da bi pri tem sploh vedel, o čem knjiga govori... "Vmanjših knjigarnah oz. v knjigarnah s točno določeno specifiko je zaželjen profil prodajalca, ki ima do snovi tesnejši odnos od tistega, ki si ga kolegi v večjih knjgarnah lahko dovolijo. Stranka se navadno odpravi k nam z določenim pričakovanjem, zanimanjem: naša vloga je zato kupcu postreči s pravilnim in poštenim odgovorom". IG preobleki Katoliška knjigarna na Travniku, osrednjem trgu v Gorici, je edina slovenska knjigarna v mestu in je po popisu občinske uprave iz leta 2007 edino goriško podjetje z več kot 60-letnim neprekinjenim delovanjem. Zaradi tega je bila tudi vključena v seznam goriških trgovin z zgodovinsko vrednostjo. V resnici se pripravlja na znatno višji jubilej: ustanovljena je bila namreč leta 1910; teže vsega tega časa ne občuti, saj ohranja zlasti po temeljnih obnovitvenih delih pred dvema letoma svež in živahen videz, toliko bolj v teh dneh, ko so prijazne in delavne uslužbenke Sonja Blasizza, Maja Jarc in Elena Perla nadele "častitljivi 99-letni dami" praznično oblačilo. Opremile in okrasile so jo za božični čas, na kar v veži ponosno spominja z rdečimi svečkami in lučkami ozaljšana jelka. Že sedaj - so nam povedale uslužbenke v sproščenem pogovoru - prihajajo ljudje nakupovat božična darila. Tako v prostornih izložbah kot v notranjosti imajo na razpolago, za zamudnike, še nekaj adventnih venčkov, vsakovrstnih prazničnih okraskov ter seveda veliko izbiro jaslic in vsega, kar je potrebno pri njihovi pripravi: najmanjše podobe so visoke 6,5 cm, najvišje pa do 45 cm. V Gorici je po vsej verjetnosti težko najti trgovino, ki bi nudila tako bogato izbiro. V veži in skladišču imajo tudi umetne božične jelke; najmanjše so visoke 25 cm, najvišje pa skoraj dva metra in pol. Na policah v trgovini je na voljo velika izbira knjig slovenskih in tujih avtorjev, tudi knjižnih novosti domačih založb; v posebnem kotičku so otroške in mladinske. Spomni- mo, da je Katoliška knjigarna povezana s slovenskimi založbami in da je zato v njej možno naročiti katerokoli knjigo. V tem obdobju so posebno dobro založeni s knjigami založbe Ognjišče o sv. Miklavžu in Božiču. Malčkom so namenjene risanke na DVD-jih, vsem pa tudi po tem, da prodaja liturgične in nabožne predmete, mašne knjižice, molitvenike, različne izdaje Svetega pisma, kipce, sveče, priložnostna darila in najrazličnejše verske pripomočke, ki so potrebni ob zakramentih. Kdo največ obiskuje Katoliško različne plošče božične glasbe, ki je priljubljena med ljudmi in ima posebno moč pričarati praznično vzdušje. Seveda ne manjkajo igrače - veliko imajo lesenih - in plišaste živalice. "Za praznike prihajajo ljudje k nam iskat tudi voščilnice v različnih jezikih ali papir za pisma. Imamo tudi 'goriške' razglednice”. Poleg tega knjigarna ponuja široko paleto raznovrstnega pisarniškega materiala in nalivnih peres različnih znamk ter seveda vse, kar potrebujejo šo-larčki in študentje. "Gospodinje bo verjetno zanimalo vedeti, da imamo razne posode in posodice za pecivo, pladnje, oljnati papir, božične prtičke itd., pa tudi kuharske knjige, ki uvajajo v pripravo pristnih prazničnih jedi, po katerih je vedno povpraševanje, še najbolj pred prazniki". Za darila v božičnem času imajo tudi najrazličnejše fotografske albume in okvirje, pa še ikone, križe vseh oblik in velikosti ter veliko izbiro umetniških lesenih izdelkov in kipcev iz Val Gardene. Knjigarna je od nekdaj znana knjigarno? "Še največ je Slovencev iz Slovenije in seveda Goriške, stari pa so v glavnem 40 ali več let. Mlade vidimo zlasti v tednih pred začetkom šolskega pouka, ko naročajo knjige. Imamo tudi odjemalce italijanskega jezika; teh je še največ ob sobotah, ko se med sprehodom po mestu ustavijo tudi pri nas". Ljudje so torej različni, povpraševanje pa zaradi tega široko in pestro. Se v predprazničnem obdobju občuti gospodarska kriza? "Malo smo jo občutili že lani, letos pa še bolj, še posebno zadnje dni v mesecu, ko marsikdo v denarnici nima več bankovcev in mu v žepu ostajajo le še kovanci". Trgovske dejavnosti v mestnem središču doživljajo še hujšo stisko zaradi nedokončanih del na Travniku in pa zato, ker ljudje nimajo kje parkirati. "Vedno več kupcev se pritožuje, ker trgovine niso dosegljive, oz. se navaja hoditi po nakupe drugam”. V zadnjih dneh izbirajo zlasti manjša darila ali okraske. Večji naval pričakujejo v dneh pred sv. Miklavžem in v tednih pred Božičem. / DD nih svečanostih sam počasi in natančno zlagal svoja liturgična oblačila, ob slovesu iz Ljubljane pa se je v spomin zarisal njegov bistri pogled in jedrnati odgovor na pozdrav "svako dobro"! on pa z vso resnostjo: "Daj Bože"! Šeststotisočglava množica, ki se je udeležila pogreba in med katero so bili visoki predstavniki civilnih oblasti, carigrajski patriarh Bartolomej I., romunski patriarh Daniel in na desetine episkopov, vidna delegacija sestrske katoliške Cerkve pod vodstvom dekana kardinalskega zbora kardinala Sodana z mnogimi škofi - slovensko škofovsko konferenco je zastopal mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger -, je bila potrditev pravilnosti reka, ki ga je patriarh rad ponavljal: "Ko se človek rodi, se ves svet veseli in samo on joče, vendar je treba živeti tako, da, ko on leže k večnemu počitku, ves svet joka in se samo on veseli"! Silvester Gaberšček Ob smrti visokega cerkvenega dostojanstvenika Dediščina patriarha Pavleta, "svetega starca Beograd je sodobno dvo-milijonsko mesto ob sotočju Donave in Save, ki se je v svoji bogati preteklosti in s svojim utripom večkrat zapisalo na vidna mesta srbske, evropske pa tudi svetovne zgodovine. Toda kot na naj višje povelje se je od nedelje, 15. novembra, ko je bila objavljena novica o smrti šestindevetdese-tletnega patriarha Pavleta, pa do njegovega pogreba v četrtek, 19. novembra, umiril vsakdanji vrvež in utihnil kričeči potrošniški živžav. Nenavadna dostojanstvena spokojnost in umirjenost sta legli na mesto, kilometrske vrste mladih, odraslih, vseh vrst ljudi, so se dan in noč vile do sa-borne cerkve, kjer je bilo izpostavljeno telo pokojnega pa- triarha. Toda kdo je ta "sveti starec", kot je pokojnega patriarha poimenoval črnogorsko primorski metropolit Amfilohije, ki je s svojo smrtjo za nekaj dni spremenil tok radoživega življenja glavnega mesta Srbije? Gojko Štojčevič iz slavonske srbske družine je kot menih dobil ime Pavel in je kot episkop deloval 33 let na Kosovu, leta 1990 je bil z žrebom izvoljen za 43. naslednika ustanovitelja in prvega poglavarja samostojne srbsko-pravoslavne cerkve sv. Save Nemanja (1204). Meniška skromnost, evangeljska preprostost in asketsko samoobvladovanje v težnji k svetosti so bile izstopajoče lastnosti, ki so ga zaznamovale do smrti, čeprav se z njegovim meniškim življenjem ni- so vsi strinjali. S svojim zgledom je hotel poudariti, da je moč Cerkve v svetosti in duhovnosti in ne v materialnih dobrinah in politični kombinatoriki. Pri opravljanju sv. liturgije je bil izredno natančen; ni smelo priti do najmanjše napake. Kot dosleden čuvaj sabor-nosti je bil nemalokrat pred dejstvom, da je moral opustiti lasten pogled na določeno zadevo, kot na primer na to, da v Banjaluki ni prišlo do srečanja med njim in papežem Janezom Pavlom II. Patriarh Pavel je srbsko-pravo-slavne vernike in z njo Ljubljano obiskal dvakrat. Leta 1999, ko se je vračal iz Trsta, je imel v ljubljanski pravoslavni cerkvi svečane večernice, nato se je zadržal še na sprejemu, ki ga je pripravila srbska skupnost. Njegovo svetopisemsko zakoreninjenost potrjuje tudi odgovor na provokativno vprašanje prisot- nega politika, kako gleda na Kosovo: patriarh je umirjeno odgovoril, da v Sv. Pismu piše, da je Bog dal zemljo človeku v upravljanje, rekoč: "Bodita rodovitna in množita se...". Torej zemlja pripada tistemu, ki jo naseljuje! Nadvse lep in zgodovinsko pomemben pa je bil njegov drugi obisk leta 2005, ko je prišel posvetit pravoslavno cerkev v Ljubljani. Zaradi navzočnosti ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana, apostolskega nuncija v Sloveniji msgr. Santosa Abrila y Castello in kardinala Tomaža Špidlika, ki je za to priložnost prinesel iz Rima v dar relikvije sv. Atanazija, so prisotni v prizoru, v bratsko skupnost povezanih metropolitov in škofov z duhovščino in verniki sestrskih cerkva, mogli zaslutiti lepoto Ene same Cerkve, h kateri vsi težimo. Patriarhova skromnost je bila razvidna, ko je po konča- Dr. Boris A. Novak (foto JMP) Kajetan Kovič (foto JMP) > sedila, daljše odlomke iz romanov in dnevniške zapise, v katerih se je posvečal športu, še posebej nogometu. Znano je, da je Rožanc ljubil tako literaturo kot nogomet, po Virkovi presoji slednjega verjetno celo nekoliko bolj. Študentska založba je skupaj zJSKD izdala tudi antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji z naslovom Rod lepe Vide. Avtor izbora pesmi in spremne besede David Bandelj je povedal, da je za antologijo izbral tiste pesmi, ki pričajo o življenju in kulturi Slovencev v Italiji od leta 1945 do danes, medtem ko je urednik Študentske založbe Mitja Čander povedal, da so imeli velike težave pri zbiranju sredstev za antologijo, in se je javno zahvalil JSKD-ju, obenem pa pripomnil, da "so na načelni ravni vsi za zamejce, a samo na načelni ravni"! V knjigi so zbrani tako visoko kultivirani pesniki kot ljudski pevci, katerim pa je, tako Bandelj, vsem skupen na- slov Rod lepe Vide, ki v sebi skriva hrepenenje. O knjigi bomo seveda še pisali, založba pa jo namerava predstaviti tudi v našem prostoru. Rod lepe Vide je prva celostna antologija slovenskih pesnikov v Italiji, kateri bodo po napovedih urednika Mitje Čandra sledile še druge antologije slovenskega pesniškega ustvarjanja, ki je nastajalo izven matične dežele. Z novim romanom V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta se med bralce vrača tudi Nejc Gazvoda. Po besedah avtorice spremne besede Nataše Kramberger je to najboljše delo Gazvode doslej. Pred bralcem rastejo na prvi pogled povsem navadni sosedje, ki pa so, kot pokaže razvoj zgodbe, vsi po vrsti ekscentrični in polni malih skrivnosti. Gazvoda je dejal, da se njegov protagonist v tem svetu ne znajde, kar je značilnost današnje mladine. Dodal je še, da njegova generacija - letnik 1985 - premalo spoštuje domačo tradicijo, pa naj gre za film, literaturo ali glasbo. Odgovoriti si je treba, kako bivati v sedanjosti, ne da bi nemudoma mentalno pobegnili v tujino. Ljubljana / Študentska založba Izšla je tudi antologija pesnikov iz našega zamejstva Rod lepe Vide Minuli teden je bila na uredništvu Študentske založbe v Ljubljani dobro obiskana tiskovna konferenca, na kateri so uredniki in avtorji predstavili štiri nove knjige, med katerimi je tudi dolgo pričakovana antologija slovenskih pesnikov v našem prostoru, za katero je poskrbel dr. David Bandelj. Potem ko je predlani in lani v zbirki Beletri-na že izšla zbrana poezija Gregorja Strniše in Daneta Zajca, se jima je zdaj pridružil še Kajetan Kovič. Njegova knjiga nosi naslov Vse poti so. Ob nogometni evforiji bo toliko bolj opažen tudi izbor pisanja Marjana Rožanca o nogometu z naslovom Maša dvajsetega stoletja. Kovičeva knjiga Vse poti so obsega tudi nove, doslej še neobjavljene pesmi, ki po besedah avtorja spremne študije Borisa A. Novaka izrisujejo povsem novega Koviča. Pri tem je Novak mislil predvsem na poezijo z erotično te- * a bt vin , ^i