—    355    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Zagreba. Kmetijska družba je kmetijo v T tiskan cu kupila in bo ondi kmetijsko učilnico napravila in vert za kmetijske skušnje.
Iz Lutomera na Staj. 1. nov. Xv. Ker cita-teljem „Novic" znabiti vstrežem, ako jim na kratko popišem zemljišne pridelke t. g. iz okolice nase, vam pošljem sledeče verstice.
Pšenica nam je dorasla lepa i zdačna; drevenka (po 40 austr. pintov) stoji u ceni   po   3 fl.  13 do 3   fl. 24 kr. sr.;   —  žito (rež)  je lepega zerna,   pa   ga je silo malo,   komaj za potrebito seme,   cena   mu  je   3 fl. 48 kr. do 4 fl. sr. dreveaka; — ječmena je obilo lepega zerna;  — oves je lep,   tudi ne ga je zadovoljno pridelalo, drevenka po 1  fl. 24 do 1  fl. 36 kr; — ka-ruza,   hvala   Bogu!   izversten   živež  naših   siromaških ljudi, posebno goričke strani, se je hudo s  sušo   borila, vendar je čversto nalativala in zdačnega zerna donesla; prodaja   se   drevenka   po  2 fl. 30   do 2 fl. 48 kr.;   — krompir, posebno  raneje  posajeni   i   na  pešeni   zemlji je zdrav i dostojno debel, drevenka z verhom se prodaja po 1 fl. do 1 fl.  12 kr.    Fežol je obrodil kakor že več godin ne tako, zato se je cena pinta, ki je bila ob času sajenja po 81/« kr., sedaj znižala na 31/,, do 4 kr. Seno smo dobili lehko in lepo pod streho, bilo ga je tudi precej dosto ;   ali toliko težje je pa bilo z otavo;   iz per-vega njenega spočetka je htela vso travno korenče vročina posmoditi,   ob času košnje pa je bilo,   da je nismo mogli posušiti, i tako  je   zgnjilo   dosto   klaje; prihodnje poletje  je   bo zlo zmanjkovalo; cent sena ali otave stoji po 1  fl. do 1 fl. 6 kr.   — Proso je dalo s fežolom obilen pridelk; plačuje se drevenka po 3 fl. do 3 fl. 12 kr.; iz njega prirejena kaša (pšeno) je u ceni pala od 14y2 kr. na 6 do 7 kr.    Zelje u posebno lepih glavicah se za primerin kup dobiva,   tudi smo veseli nadjave, da u skledi nadevano se še počasi kaka svinska hamica na-nj zberše,   ker  seje  repe  in tikev   (buč) obilo   pridelalo. Hajdina (ajda) — tudi radostna trohica našega žgan-celjubega ljudstva — se nam je po večkratnom skrivanju spet letos po sredni obilnosti prikazala, namlatuje  se je od voza po 11 drevenk — Sadja, razun nekaj črešinj, breskev i po srednem sliv,   smo   malo   dobili; za to več so nas s  hruškami  oskerbovali  naši   Globočanje itd. — verhovniki naši — pokrajni sosedje u Medjumurju.
Vinska tergatev je bila kod nas pretečeni teden dokončana. Terte u spočetku grojzdja po cvetu so se rodovitno nasnovale — ali do časa bratve je nastal ters le silo redek; ostalo je dosto sodov praznih, ki čakajo boljši letine prihodnje. Potrebovali smo o deževnem vremenu 14 do 15, o suhem pa 17 brent grozdja na po-lovnjak; vino po redu spravljeno bode dovolj dobro, zato pa tudi kupci za njim marljivo lazijo i ga nam bodo, ako bo tako napre šlo, vsega odpeljali; cena za štertinjak je 8a fl. do 98 fl. sr.
Naši poljodelci so jeli med koruzo duhan (tabak) sejati, pa so pozabili. da še cesarsko dovoljenje ni tako delec seglo; nekoji so bili ovadjeni in zato kaznovani.
Od Savine. (Konec.) Vender se k sreči od takih nesreč ne sliši veliko o S a vi ni; huje se od Dravine, Voljske in Pake pripoveduje, ki so nek silno veliko blaga spridile ali pokončale. V Libii je Mozirska podružnica sv. Ožbalta bila v veliki nevarnosti, ker je voda na eni strani zemljo daleč spodjedla; bali so se, da se bo zasula, in so iz nje podobe svetnikov in kar je bilo kaj vredniga, iznosili. Ostala je še, vunder se bojijo , de bi je prihodna povodinj ne poderla.
Kakor po drugod, so si bili tudi tu okolj ljudje v veliki skerbi o tako stanovitnim deževanju: ajda je bila še na polji, krompir še ne izkopan, veliko otave še po travnikih, ozimine še celo malo vsejane. Pač so kaj goreče po hišah in po cerkvah Boga usmiljenja prosili, de bi se spet nebo zvedrilo in zjasnilo!
Kar se tukej od Savine pove, se tudi od drugih manjših rek  našiga  okraja  pripoveduje.    Voljska,  ki
—   356   —
v                                                                                                   \
izpod Trojane na Stajarsko pride, je po Vianski, Šentjurski , Gomilnki in Šent-Pavelski fari minam in zem-Ijišam kaj dosti škode naredila. Veliki del Gomilske in nižji del Sent-Pavelske fare so bile veliko jezero. V fari D. M. za Goro ali v Reki ste dve drugači mali vodi, velika in mala Reka se močno narasle in veliko škode
v
naredile. Pri Paki, Šoštanji in tam okolj je nek Pa k a grozno delala. Roženkransko nedeljo je v Sošlanjski okolici več ljudi potonilo , ki so od sv. Križa romali; pripoveduje se sploh, de jih je bilo osmero. Ki so izpod Konjic k nam prišli, so pravili, de je Dravi na skoz fare: Loče, Polčane, Studenice, Makolc in Manšperg veliko jezero naredila, most med Makolam (Maxau) in Statenpergam vzela, veliko blaga pokazila, in polje močno poškodovala.                        r^
Po toliki stiski so nam bili dnevi od 15. do 24. t. m. sami jasni in vsi poletni, kaj prijetni. Ko mravlje so ljudje gomezeli po polji tako, da so zdaj razun repe in korenja kolj vsi pridelki že iz polja, in ozimina veei del v zemlji. Kodar ni voda prek derla ali stala, so pridelki kaj obilni. Ajda je bila malo kdaj tako polna, tudi zelje je prav lepo, še krompir je dobro storil; res de ga je spet precej gnjiliga ali nagnjitiga, pa tudi zdraviga se ga je lepo reč dobilo. Repa in korenje ste se sredno reč obnesle. Ker je bila perva žetev razun reži prav vesela, in se je tudi turšice in prosa veliko pridelalo, smo, hvala Bogu! spet s potrebno hrano oskerbljeni. Vina se je spet malo pridelalo, komaj več ko lani, po enih goricah še manj; ali kolikor ga je, je prav dobro. — Samo živina še kmetovavcam skerb dela , sosebno tistim, kterim je deževje pokončno otavo spridilo, ali jim jo povodnja podsula ali odnesla.
De bi še le hotlo tako dolgo lepo biti, de bi si še nastelje in derv za zimo napravili ; včerajšni dež in danes dopoldne nas je spet plašil: voda je spet precej na-rastla, in spet les mem nosila.
To sim Vam hotel ob kratkim naznaniti. Ako niste kje od kakiga dobriga dopisnika o tem kaj zvedili, za-morete od tega za ??Novicea oberniti, kolikor radi. Dobro bi bilo, ako bi Vam gg. nadučitela Musi in Turin od poslednjih povodinj kaj pisala; sosebno iz Gorogranskiga bi se kaj znamenitiga zvedilo.                                     S.
Iz Laškega (TiifFer). Novi vrelec poleg Savine že objema močno obzidje obdelanega po 75 centov težkega kamnja 5 čevljev visoko nad Savino. Srenja Laškega terga je posestniku ponudila brez plačila veliko zemljiša, ako napravi ondi toplice. — Nidavnej kar so po telegrafnem naznanilu iz Celja zasačila pri Zidanem mostu nekega Kočevarja, ki je v Letenjah na Oger-skem 4 lepe konje vkradel. Telegraf iz Celja ga je napovedal, in ko pride k Zidanemu mostu, so ga žan-darji že sprejeli.
Iz Brega poleg Tersta. Kako potrebna je na turnih kalamita, se je v Dolini žalostno pokazalo, kjer je 26. pret. m. ob 6. zvečer iz černih oblakov tako strašno strela v turn vdarla, da je križ pretergala in okoli zvonov in tudi nižji zid zlo poškodovala. Naj bi se tedaj ta potrebna naprava nikjer ne opustila!                  M. P.
Iz Postojne 28. okt. (Zakasnjeno). Grozne po-vodnje tega mesca, o kterih so ?5Novice" marsikaj povedale, so tudi spet naš okraj zadele; mlini, ker so poleti zavolj pomanjkanja vode stali, so potopljeni bili zdaj po povodnji; še huji je pa v Planini bilo; cela dolina je pod vodo bila , tako da se je moglo iz Planine v Planinski grad po čolnih voziti. Otava je večidel zginila in pokošena je po vodi splavala ; zelje in repa stoji v vodi, kar ni v nckterih krajih nepopolno zreliga domu spravljenima bilo. Tako bo letošnje leto tako slabo kakor lansko.
Iz Orehka. BI. Čeravno je že enmalo zastarana novica je vendar pomina vredna; naj jo tedaj tudi „No-vice" vverstijo svojimu zgodopisu. Poslednjo nedeljo augusta mesca je bila v Postojni cerkvena slovesnost, kakoršnje Postojnčani že davnej ne pomnijo: pelje namreč^ častiti gosp. Janez Fajdiga , rojen Postojnčan, novo mašo. Tudi nar stareji ljudje Postojnske fare se ne vedo spomniti, de bi bil kakšin Postojnčan ali Postojnski fa-ran novo mašo pel; privrelo je tedaj od vsih strani toliko ljudstva, da jih veliko veliko ni moglo v cerkev. Pridigovali so pri tej priložnosti visokoučeni gosp. dr. Klofutar. Slavnoveseli dan poveličati so visoko častitljivi gosp. tehant Kure, iskreni domoljub, lepo slovensko pesmico zložili, h kteri je mnogozasluženi učenik v Postojni g. Fr. Vencajz pristoj in napev napravil. Še dol^o bo vsim pričujočim veseloznamenitni dan v blagim spominu!
Iz Ljubljane. V šolstvu Ljublj. ljudskih šol se je neka sprememba zgodila : bivši drugi katehet gosp. A. Res pride za fajmoštra na Prežgajn, na njegovo mesto pride začasno gosp. A. Pavlic, ki je letos bogoslovje doveršil.__________