Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 270 Robert Devetak, Društveno življenje na Kanalskem v času A vstro-Ogrske. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016, 215 strani. Robert Devetak se je v knjigi Društveno življenje na Kanalskem v času Avstro-Ogrske lotil obravnave do zdaj slabo poznanega kanalskega sodnega okraja. Monografi ja, ki je nastala kot rezultat De vetakovega magistrskega študija, na podla- gi arhivskih in časopisnih virov natan čno oriše društveno ali bolje kar družbeno življenje na Kanalskem od avstrijsko-madžarske poravnave leta 1867, ki sovpada z nastankom kanalske čitalnice, pa do za četka prve svetovne vojne. Z u činkovitim prepletanjem lastnih ugotovitev in zanimivih arhivskih virov Devetak sistemati čno predstavi nastanek in delovanje društev na Kanalskem, pogosto pa se dotakne tudi premorov ali popolnih prekinitev delovanja nekaterih društev. Kljub temu, da se avtor ukvarja predvsem z gospodarskimi in kulturno-politi čnimi društvi, torej ne z vsemi, ki so tedaj obstajala v okraju, pa uspe na tej podlagi podati širši uvid v zgodovino raziskovanega obmo čja. Knjiga je sestavljena iz dveh vsebinsko lo čenih delov, ki ju spremlja še manj obširen tretji sklop. V prvem avtor predstavi neugodne gospodarske okoliš čine ka- nalskega okraja, ki je bil z okolico slabo povezan in zato »zaostal«. Prav gospodarska društva, ki jih avtor postavlja v središ če prvega dela, so nastala v devetdesetih letih 19. stoletja, so to obmo čje skušala modernizirati. Ukrepi, ki so jih promovirala gospodarska društva, so bili namenjeni predvsem modernizaciji kmetijstva, pravih industrijskih obratov na Kanalskem namre č ni bilo. Prispevek gospodarskih društev je za razvoj okraja vsekakor bil velikega pomena. Devetak jih ozna čuje celo kot »glavni motor razvoja v okraju« (str. 74), vendar pa so tovrstna društva gospodarsko krizo, ki je to obmo čje najmo čneje zadela konec stoletja, le deloma ublažila. Prav tako niso uspela prese či o čitnih razlik med središ čem in okolico okraja. V drugem delu se avtor društev loti nekoliko širše, a pozornost posve ča predvsem kulturno-politi čnim društvom, katerih zna čaj je bil izrazito nacionalen. Po letu 1867, ko je bila ustanovljena narodna čitalnica v Kanalu, so se narodna društva razširila po celotnem okraju. Prizadevala so si uvesti etni čne lo čnice oziroma predruga čiti obstoje ča razmerja med razli čnimi etni čnimi skupinami. Devetak govori o Slovencih, Nemcih, Francozih, a tudi Furlanih in Italijanih, pri čemer ni povsem jasno, kdaj smatra Italijane in Furlane za dve lo čeni entiteti in kdaj ju razume kot eno samo. Prav tako delu mestoma umanjka distinkcija med naklonjenostjo, ki so jo prebivalci Kanalskega gojili do (jugo)slovanstva na eni Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 271 strani in slovenstva na drugi. »Narodna prebuja«, kot to imenuje Devetak, je po njegovih besedah najzna čilnejša za prvo obdobje društev (1867-1895), medtem ko sta glavna cilja delovanja društev v drugem obdobju (1895-1907) širjenje izobrazbe in splošni družbeni napredek. Drugo obdobje je tudi čas, ko število društev izrazito naraste, hkrati pa postaja vse o čitnejši razkol med dvema politi čnima taboroma, ki izrazito zaznamuje tretje obdobje (1907-1914). V predvojnih letih si nasproti stojita liberalni in katoliški tabor. Tako prvi kot drugi si prizadevata pove čati število svojih podpornikov in širita društveno mrežo po kanalskem okraju, kar postane posebej pomembno po reformi v letu 1907, ko pridobijo volilno pravico za izvolitev deželnozborskih predstavnikov vsi polnoletni moški v monarhiji. V tem obdobju delujejo društva kot »podaljšana roka dveh politi čnih strank« (str. 134). V kratkem tretjem delu nameni Devetak nekaj besed še ženskim verskih društvom, izraziteje dvema, in tako pod črta vlogo žensk v procesu gradnje nacije. Četudi so ženske pustile mo čan pe čat v desetletjih, na katera se osredoto ča Devetak, pa je bistvene akterje vseeno predstavljala peš čica moških, ki so v okraj navadno prišli od drugod in bili pobudniki nastanka mnogih društev, ki so po besedah De- vetaka okraju pomenila »okno v svet« (str. 113). Devetakova monografi ja je klasi čna zgodovinska študija, ki jo odlikuje izredno dobra seznanjenost z viri, ta prepri čljivo podpira interpretacije zgodovinskih po- datkov. Študija bi lahko dobila novo, pomembno dimenzijo, če bi avtor dal nekaj splošnejših zaklju čkov o zgodovini opisanega obdobja, ki bi Kanalsko umestili v kontekst avstro-ogrske zgodovine in bili zanimivi za širše bralstvo. Bolj kriti čno branje virov bi lahko razgrnilo celotno mrežo okoliš čin, ki je uokvirja obravnavana zgodovinska dejstva. Navkljub temu je monografi ja Društveno življenje na Kanalskem v času Avstro-Ogrske v marsi čem zapolnila vrzel na podro čju zgodovinopisja in osvetlila »sivo liso« na podro čju razumevanja zgodovine kanalskega obmo čja. Daša Li čen