METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2017 
Climate in October 2017 
Tanja Cegnar 
ktober je osrednji jesenski mesec. Pogosto ga zaznamuje jesensko deževje, ki ga prinese topel 
in vlažen jugozahodni veter s Sredozemlja. Vč asih je deževen, drugič pa nas razveseli s toplim 
in sonč nim vremenom, ki poudari razkošne barve jesenske narave.  
 
 
 
Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka 
oktobra 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corre-
sponding means of the period 1981–2010, October 
2017 
 
Povpreč na temperatura je oktobra le na manjših območ jih zaostajala za dolgoletnim povpreč jem, v 
pretežnem delu države pa je bil oktober 2017 toplejši kot obič ajno. Več ina odklonov je bila do 1 °C, le 
v višjih legah je odklon presegel 1 °C. 
Padavine so bile porazdeljene neenakomerno. Le na manjših območ jih je padlo nad 100 mm. Predvsem 
ponekod na Gorenjskem in severu države so bile padavine skromne, ponekod niso dosegle niti 40 mm. 
Na več ini ozemlja je padlo od 40 do 100 mm. Padavine so povsod zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. 
Še najbolj so se mu približali na jugovzhodu Dolenjske in južnem delu Štajerske, kjer so padavine 
presegle štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Proti severu in zahodu je primanjkljaj padavin narašč al. 
Več ina krajev je poroč ala o padavinah med 20 in 60 % dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj je 
bil v Breginjskem kotu in Kaninu, kjer niso dosegli niti petine dolgoletnega povpreč ja. 
Sonč nega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povpreč ju. V Biljah, na Obali in v vzhodnem delu 
Pomurja so dolgoletno povpreč je presegli do petine. Največ ji presežek, in sicer nad 60 %, je bil na 
območ ju, ki je segalo iznad Bele krajine prek več jega dela Dolenjske, zahodne Štajerske in Kamniško-
Savinjskih Alp ter Koroške vse do meje z Avstrijo. Proti zahodu in vzhodu od tega območ ja je presežek 
pojemal. 60 % dolgoletnega povpreč ja so presegli tudi na Šebreljskem vrhu in v Bohinjski Č ešnjici.  
-9
-6
-3
0
3
6
9
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( ° C)   
KREDARICA
-6
-3
0
3
6
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( ° C)   
LJUBLJANA
-6
-4
-2
0
2
4
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( ° C)   
PORTOROŽ
O

Agencija Republike Slovenije za okolje 
4 
Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na 
Kredarici v mesecu oktobru 
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 
1981–2010 
V Ljubljani je bila povpreč na oktobrska temperatura 12,0 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. 
K nadpovpreč ni meseč ni temperaturi so prispevali predvsem topli popoldnevi. Najtopleje je bilo v 
prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 
2013 13,2 °C, 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 
8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povpreč na oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v 
oktobru 1959 pa je temperaturno povpreč je znašalo malenkost več , in sicer 8,9 °C. 
Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 6,8 °C, kar je 0,9 °C pod dolgoletnim povpreč jem, ki je 
7,7 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. 
Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 18,7 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem. 
Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 
18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad 
od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v 
okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. 
Tako kot v več jem delu države je bil oktober 2017 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povpreč ja. 
Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 2,5 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem. 
Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter 
leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), 
sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, 
leta 1964 pa je bila oktobrska povpreč na temperatura −1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na 
najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. 
Za opis toplotnih razmer poleg povpreč ne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim 
temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na 
Kredarici je bilo 17 takih dni, na Obali se temperatura ni spustila tako nizko, v Koč evju so bili 4 taki 
dnevi. V Ljubljani je bil en hladen dan (slika 4). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ 
hladnih dni v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Le tu in tam so 
komaj izpolnili kriterij za topel dan. V Ljubljani tokrat temperatura ni segla tako visoko, največ toplih 
dni je bilo oktobra 2011, ko so jih našteli 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov 
pa je bilo s po enim takim dnevom. 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
LJUBLJANA
-10
-5
0
5
10
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka (° C)  
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
5 
 
Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povpreč je obdob-
ja 1981–2010 
Figure 3. Number of days with maximum daily tempe-
rature at least 25 °C in October and the corresponding 
mean of the period 1981–2010 
Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povpreč je ob-
dobja 1981–2010 
Figure 4. Number of days with minimum daily tempe-
rature 0 °C or below in October and the corresponding 
mean of the period 1981–2010 
Absolutna najnižja temperatura je bila izmerjena ob izraziti ohladitvi konec meseca, najnižje se je 
temperatura spustila ponekod na zahodu že 30. oktobra, v veliki več ini krajev pa zadnji dan oktobra. 
 
Slika 5. Dolina Triglavskih jezer in Lepo Špič je v ozadju, 21. oktober 2017 (foto: Jaka Ortar) 
Figure 5. Triglavska jezera valley and Lepo Špič je in background, 21 October 2017 (Photo: Jaka Ortar) 
Najvišjo oktobrsko temperaturo so na Obali izmerili 4. oktobra, drugod pa med 15. in 19. oktobrom. Na 
Kredarici se je temperatura povzpela na 13,8 °C, na Letališč u Portorož so dosegli 22,0 °C, v nekaterih 
krajih po državi pa je temperatura dosegla ali celo nekoliko presegla 25 °C.  
0
1
2
3
4
5
6
7
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA
0
2
4
6
8
10
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
6 
  
  
Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1981–2010 normals 
 
Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zraka 
oktobra 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 
Figure 7. Mean air temperature anomaly, 
October 2017 
 
Povpreč na temperatura je oktobra le na manjših območ jih zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. Med 
območ ja z negativnim odklonom so se uvrstili: Slovenska Istra, Bilje z okolico, Ilirska Bistrica z okolico, 
-6
-3
0
3
6
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka ( ° C)  
LJUBLJANA
14
18
22
26
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka ( ° C)  
LJUBLJANA
-18
-15
-12
-9
-6
-3
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka ( ° C)  
KREDARICA
-4
0
4
8
12
16
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka ( ° C)  
KREDARICA
-10
-5
0
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka ( ° C)  
MURSKA SOBOTA
14
18
22
26
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
MURSKA SOBOTA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
7 
del Notranjske, Koč evsko in okolica Brnika ter Rateč e. V pretežnem delu države je bil oktober 2017 
toplejši kot obič ajno, več ina odklonov ni presegla 1 °C, le v višjih legah je odklon presegel 1 °C. 
Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju 
je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali je bil enako 
topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. 
 
 
 
  
Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v oktobru 
Figure 8. Mean air temperature in October 
V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povpreč ne in najvišje dnevne tem-
perature, za Portorož in Ljubljano je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad 
tlemi.  
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka (° C)  
KREDARICA
4
6
8
10
12
14
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
LJUBLJANA
4
6
8
10
12
14
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
MURSKA SOBOTA
8
10
12
14
16
18
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
PORTOROŽ
4
6
8
10
12
14
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
NOVO MESTO
4
6
8
10
12
14
16
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
temperatura zraka (° C)  
CELJE

Agencija Republike Slovenije za okolje 
8 
  
  
 
Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka 
na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2017 
Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), 
October 2017 
-5
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
LJUBLJANA
-10
-5
0
5
10
15
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
KREDARICA
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
MARIBOR
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
PORTOROŽ
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
CELJE
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
MURSKA SOBOTA
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
BILJE
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (° C)  
NOVO MESTO

Agencija Republike Slovenije za okolje 
9 
 
Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 
2017 
Figure 10. Precipitation amount, October 2017 
Slika 11. Višina padavin oktobra 2017 v primerjavi 
s povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 11. Precipitation in October 2017 com-
pared with the 1981–2010 normals 
 
Oktobrske padavine so prikazane na sliki 10. Padavine so bile oktobra porazdeljene neenakomerno. Le 
na manjših območ jih je padlo nad 100 mm. Predvsem ponekod na severu države so bile padavine zelo 
skromne, na majhnih območ jih je padlo pod 40 mm. Na več ini ozemlja so namerili od 40 do 100 mm. 
Padavine so zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. Še najbolj so se mu približali na jugovzhodu 
Dolenjske in južnem delu Štajerske, kjer so presegli štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Proti severu in 
zahodu je primanjkljaj padavin narašč al. Več ina krajev je poroč ala o padavinah med 20 in 60 % 
dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj je bil v Breginjskem kotu in na Kaninu, kjer niso dosegli 
niti petine dolgoletnega povpreč ja.  
Slika 12. Padavine v oktobru in 
povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 12. Precipitation in Octo-
ber and the mean value of the 
period 1981–2010 
Oktobra je v Ljubljani padlo 54 mm padavin, kar je le 37 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo 
meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, 
sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile 
padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, 
oktobra 1974 pa 283 mm.  
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
višina padavin (mm)
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
10 
  
 
Slika 13. Oktobrske padavine in povpreč je obdobja 
1981–2010 
Figure 13. Precipitation in October and the mean value of 
the period 1981–2010 
 
 
V Novem mestu je padlo 79 mm, kar je 67 % dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja je 
bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namoč en 
leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 49 mm, kar je 21 % dolgoletnega 
povpreč ja. Najbolj namoč en je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 
1995. Na Obali so namerili 60 mm, kar je 53 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj obilen s padavinami je 
bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti 
sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namoč en pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 
43 mm, kar je 65 % dolgoletnega povpreč ja. 
 
Slika 14. Kjer se je kostanj izognil aprilski pozebi, 
je bogato obrodil. Golišč e nad Jevnico (620 m), 
3. oktober 2017 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 14. Where the chestnuts escaped April 
frost, they gave abundant crop, 3 October 2017 
(Photo: Iztok Sinjur) 
 
0
100
200
300
400
500
600
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
višina padavin (mm)
KREDARICA
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
višina padavin (mm)
PORTOROŽ
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
višina padavin (mm)
MURSKA SOBOTA
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
višina padavin (mm)
NOVO MESTO
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
višina padavin (mm)
CELJE

Agencija Republike Slovenije za okolje 
11 
Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2017 malo, več inoma od 2 do 7.  
Slika 15. Meseč na višina padavin v mm v oktobru 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 15. Monthly precipitation amount in October 2017 and the 1981–2010 normals 
 
Slika 16. Število padavinskih 
dni v oktobru. Z modro je obar-
van del stolpca, ki ustreza 
številu dni s padavinami vsaj 
20 mm, zelena označ uje dneve 
z vsaj 10 in manj kot 20 mm, 
rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 
10 mm, rumena dneve s pada-
vinami pod 1 mm 
Figure 16. Number of days in 
October with precipitation 
20 mm or more (blue), with pre-
cipitation 10 or more but less 
than 20 mm (green), with pre-
cipitation 1 or more but less 
than 10 mm (red) and with 
precipitation less than 1 mm 
(yellow) 
22. oktobra je nad severnim Sredozemljem nastal samostojen ciklon. V noč i na 23. oktober se je 
pomaknil proti Panonski nižini in severnemu Balkanu, č ez dan pa je bil že nad osrednjim Balkanom. Ob 
toplem južnem vetru je bila 22. oktobra temperatura ob morju okoli 20 °C. Padavine so se 22. oktobra 
prič ele pojavljati že dopoldne, intenzivnejše pa so bile popoldne. V več jem delu Slovenije je padlo od 
30 do 70 mm padavin, ponekod v južni in zahodni Sloveniji tudi več . Ob morju so bile nevihte s krajevno 
moč nimi nalivi. Najmoč nejši uradno zabeleženi naliv je bil v Kopru, kjer je v manj kot eni uri padlo 
69 mm dežja. Enako moč an naliv se povpreč no na tem območ ju pojavi enkrat na 50 let. 
22. in 23. oktobra je med in po prehodu hladne fronte zapihal severozahodni do severovzhodni veter, na 
Primorskem burja, ki je dosegal sunke viharne jakosti. Veter je bil najmoč nejši na Primorskem in na 
0 100 200 300
Brnik
Zg. Jezersko
Podljubelj
Kredarica
Rateč e
Lesce
Log pod Mang.
Soč a
Kobarid
Kneške Ravne
Bilje
Godnje
Portorož
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Novo mesto
Č rnomelj-Doblič e
Celje
Sevno
Bizeljsko
Slovenske Konjice
Maribor
Slovenj Gradec
Lendava
Murska Sobota
Veliki Dolenci
povpreč je 1981–2010 oktober 2017
0
5
10
15
20
25
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
12 
severu Slovenije. Sunki vetra so dosegali jakost 8 boforjev ali več oz. 17,2 m/s ali več predvsem v višjih 
legah, na Primorskem in severu države. Najmoč nejši sunek vetra so namerili na Kredarici (37,7 m/s). 
Moč an veter in nalivi so v jugozahodnem delu Slovenije povzroč ili gmotno škodo. Podrobno poroč ilo 
o epizodi z moč nim vetrom in obilnimi padavinami je objavljeno na spletnem naslovu 
http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events
/obilne-padavine-veter_22–23okt2017.pdf 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke 
nekaterih merilnih postaj, ki niso vključ ene v preglednici 1, a je tam padavin obič ajno veliko ali malo. 
 
Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, oktober 2017 
Table 1. Monthly meteorological data, October 2017 
 
Postaja Padavine in pojavi 
 
 NV RR RP SD 
Letališč e JP 362 36 26 2 
Zgornje Jezersko 876 59 32 4 
Log pod Mangartom 648 43 15 2 
Soč a 487 55 18 2 
Kobarid 240 69 23 2 
Kneške Ravne 737 78 24 5 
Nova vas 722 103 63 5 
Sevno 545 90 68 5 
Lendava 190 42 63 5 
Veliki Dolenci 308 27 47 3 
LEGENDA      LEGEND: 
NV − nadmorska višina (m) − altitude 
RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm)  
RP − višina padavin v % od povpreč ja − % of the normal amount of precipitation  
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  − number of days with precipitation ≥ 1mm 
 
Slika 17. Trajanje sonč nega 
obsevanja oktobra 2017 v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 
1981–2010 
Figure 17. Bright sunshine 
duration in October 2017 
compared with the 1981–2010 
normals 
 
Oktober 2017 je bil bolj sonč en kot v dolgoletnem povpreč ju. V Biljah, na Obali in v vzhodnem delu 
Prekmurja so dolgoletno povpreč je presegli do petine. Največ ji presežek, in sicer nad 60 %, je bil na 
območ ju, ki je iznad Bele krajine segalo prek več jega dela Dolenjske, zahodne Štajerske in Kamniško-
Savinjskih Alp ter Koroške vse do meje z Avstrijo. Proti zahodu in vzhodu od tega območ ja je presežek 
pojemal. 60 % dolgoletnega povpreč ja so presegli tudi na Šebreljskem vrhu in v Bohinjski Č ešnjici.  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
13 
Slika 18. Število ur sonč nega ob-
sevanja v oktobru in povpreč je ob-
dobja 1981–2010 
Figure 18. Bright sunshine duration 
in hours in October and the mean 
value of the period 1981–2010 
Sonce je v Ljubljani sijalo 183 ur, kar je 58 % nad dolgoletnim povpreč jem. Zaradi tega je bil oktober 
v Ljubljani drugi najbolj sonč en od zač etka meritev. Najbolj sonč en oktober v prestolnici doslej je bil 
leta 1971 (204 ure), sledi letošnji oktober, nato pa oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), 
le uro manj sonč nega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sonč nega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). 
Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur).  
  
 
Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja v oktobru 
Figure 19. Sunshine duration in October 
Na Kredarici je sonce sijalo 182 ur, kar je 29 % nad dolgoletnim povpreč jem. V Novem mestu so z 207 
urami sonč nega vremena za 75 % presegli obič ajno osonč enost in dosegli drugo največ je oktobrsko 
število ur sonč nega vremena. V Murski Soboti je bilo 164 ur sonč nega vremena, kar je 22 % nad 
dolgoletnim povpreč jem. Manjši je bil presežek na Obali, na Letališč u Portorož je sonce sijalo 173 ur, 
kar je 7 % več kot v dolgoletnem povpreč ju.  
0
50
100
150
200
250
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število ur
LJUBLJANA
0
50
100
150
200
250
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število ur
MURSKA SOBOTA
0
50
100
150
200
250
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število ur
KREDARICA
0
50
100
150
200
250
1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število ur
NOVO MESTO
0
50
100
150
200
250
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
število ur
PORTOROŽ

Agencija Republike Slovenije za okolje 
14 
 
 
 
 
  
  
Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2017 (opomba: 24-urno 
višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 
2017 
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
KREDARICA
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
LJUBLJANA
0
10
20
30
40
50
60
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
12
sonč no obs. (ure)  
PORTOROŽ
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
MARIBOR
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
CELJE
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
NOVO MESTO
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
BILJE
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
2
4
6
8
10
sonč no obs. (ure)  
MURSKA SOBOTA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
15 
Na sliki 20 so podani grafi dnevne višine padavin in trajanja sonč nega obsevanja za osem krajev po 
Sloveniji. 
Jasni so dnevi s povpreč no oblač nostjo pod petino. V Č rnomlju jih je bilo 10, na Kredarici pa 8. Na 
Obali je bilo 5 jasnih dni. V Ljubljani (slika 21) pred letošnjim letom pet let zapored oktobra ni bilo 
jasnega dneva, oktobra 2017 pa jih je bilo kar 6. Največ , in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011. K razmeroma 
skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra obič ajno prispeva tudi jutranja in 
dopoldanska megla. 
Slika 21. Število jasnih dni v oktobru in povpreč je obdob-
ja 1981–2010 
Figure 21. Number of clear days in October and the 
mean value of the period 1981–2010 
Slika 22. Število oblač nih dni v oktobru in povpreč je ob-
dobja 1981–2010 
Figure 22. Number of cloudy days in October and the 
mean value of the period 1981–2010 
Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Oblač ni dnevi so bili oktobra 2017 razmeroma 
redki, na Kredarici sta bila taka le dva dneva, na Obali jih je bilo 6, toliko tudi v Koč evju. V Ljubljani 
so bili taki 4 dnevi. Največ oblač nih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 
1971. Povpreč na oblač nost je bila več inoma med 3,9 in 5,5 desetin. 
 
Slika 23. Jesensko obravan ruj - Cotinus coggygria - na Trstelju (643 m), 1. oktober 2017 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 23. Autumn colored Cotinus coggygria on Trstelj, 1 October 2017 (Photo: Iztok Sinjur) 
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
16 
Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – oktober 2017 
Table 2. Monthly meteorological data – October 2017 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 506 9,8 0,7 17,2 4,4 22,7 17 −3,1 31         29 19         
Kredarica 2513 2,5 1,5 6,1 −0,4 13,8 15 −8,6 30 17 0 544 182 129 4,2 2 8 49 21 3 1 7 7 20 1 753,1 4,2 
Rateč e–Planica 864 7,2 −0,1 16,5 2,1 23,6 16 −5,5 31    215 148    47 29         
Bilje  55 12,4 −0,6 19,7 7,2 24,3 15 0,4 30    178 116    36 23         
Letališč e Portorož 2 13,7 −0,3 19,6 9,5 22,0 4 4,1 31 0 0 62 173 107 4,8 6 5 60 53 4 2 2 0 0 0 1019,8 12,4 
Godnje 320 12,3 0,7 20,0 7,4 25,5 16 3,2 7         54 35         
Postojna 533 10,2 0,1 17,5 4,3 25,9 16 −0,7 31 1 1 252 183 137 5,5 7 4 63 38 5 2 8 0 0 0   
Koč evje 467 9,1 −0,2 18,6 3,1 23,9 16 −4,1 31 4 0 301   5,0 6 3 112 72 5 1 13 0 0 0   
Ljubljana 299 12,0 0,7 18,7 6,8 23,0 18 −1,0 31 1 0 135 183 158 4,8 4 6 54 37 5 2 11 0 0 0 985,3 10,5 
Bizeljsko 175 11,1 0,3 19,1 5,5 24,0 19 −1,0 31 2 0 182   4,4 3 4 89 88 7 1 21 0 0 0   
Novo mesto 220 10,9 0,2 18,8 5,4 24,4 19 −1,7 31    207 175    79 67         
Č rnomelj 157 11,5 0,7 19,6 4,8 25,0 18 −2,0 31 1 2 175   3,9 5 10 96 69 5 1 12 0 0 0   
Celje 242 10,4 0,3 18,9 4,5 24,6 16 0,5 31         50 44         
Let. Maribor ER 264 10,8 0,5 18,6 4,7 25,0 16 −1,8 31    205 151    41 47         
Slovenj Gradec 444 9,1 0,0 18,1 3,5 24,7 16 −4,4 31    209 162    33 29         
Murska Sobota 187 10,5 0,3 18,2 5,1 23,8 16 0,0 31    164 122    43 65         
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). 
∑ =
− ° =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 č e je 
C
i
TS ° ≤ 12
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
17 
Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – oktober 2017 
Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – October 2017 
Postaja I. dekada II. dekada III. dekada 
 T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
Portorož 15,1 20,7 22,0 10,6 6,8 9,4 3,9 13,9 19,6 21,3 10,3 8,9 9,0 6,5 12,2 18,6 20,8 7,8 4,1 6,5 1,6 
Postojna 11,1 16,9 19,0 5,9 0,4 5,2 −0,6 11,1 20,5 25,9 4,1 1,0 3,1 0,0 8,8 15,2 20,8 3,1 −0,7 2,2 −3,5 
Koč evje 9,9 18,3 21,0 4,0 0,5 3,1 −1,0 10,8 22,4 23,9 4,5 1,5 3,2 −0,5 7,0 15,6 20,9 1,2 −4,1 −0,3 −5,8 
Brnik 9,9 17,2 19,7 4,1 0,4   10,2 21,0 22,7 3,3 0,9   7,4 15,3 19,0 1,3 −4,9   
Ljubljana 12,4 18,4 20,1 7,5 3,8 4,1 −0,6 14,0 21,7 23,0 8,4 6,5 3,3 0,4 9,7 16,2 20,0 4,7 −1,0 0,1 −6,6 
Č rnomelj 11,9 18,9 22,7 5,7 1,5 3,7 0,5 13,7 23,2 25,0 5,7 3,5 4,9 2,0 9,2 17,0 22,4 3,2 −2,0 2,0 −3,0 
Bizeljsko 11,2 18,5 22,0 5,5 2,6   12,9 22,0 24,0 7,0 3,5   9,4 17,2 21,5 4,2 −1,0   
Starše 11,4 18,0 22,5 5,8 2,5 2,6 −2,5 12,7 22,9 24,7 5,8 4,1 2,5 1,0 8,8 15,7 22,3 3,6 −1,4 0,5 −4,4 
Maribor 11,6 17,8 25,6 6,6 4,4 5,8 3,4 13,6 22,3 24,4 7,8 6,1 5,0 2,2 9,6 15,7 20,2 5,2 0,1 3,1 −2,1 
Veliki Dolenci 10,8 17,0 22,5 6,3 4,0 4,5 2,0 13,9 20,6 23,0 8,6 5,6 6,0 4,0 9,8 14,5 18,5 6,0 3,0 4,0 0,0 
 
 
LEGENDA: LEGEND: 
 
T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
 − manjkajoč a vrednost  − missing value 
 
Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
18 
Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – oktober 2017 
Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – October 2017 
Postaja Padavine in število padavinskih dni 
 
 I. II. III. M od 1. 1. 2017 
 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR 
Portorož 4,8 3 0,0 0 54,7 1 59,5 4 751 
Postojna 26,3 5 0,2 1 36,9 2 63,4 8 1280 
Koč evje 21,4 3 2,4 4 87,7 2 111,5 9 1098 
Brnik 2,4 3 0,0 0 33,8 1 36,2 4 1004 
Ljubljana 14,0 4 0,3 2 39,5 2 53,8 8 1109 
Sevno 43,8 4 1,9 1 44,3 2 90,0 7 925 
Č rnomelj 27,5 3 0,1 1 68,3 2 95,9 6 1005 
Bizeljsko 31,7 4 1,7 5 55,6 3 89,0 12 813 
Starše 15,3 3 0,0 0 37,6 1 52,9 4 727 
Maribor 8,8 4 0,1 1 34,4 2 43,3 7 641 
Veliki Dolenci 1,9 2 0,0 0 25,2 3 27,1 5 567 
 
LEGENDA:               
I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2017 
RR − višina padavin (mm) 
 
p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm 
od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) 
Dmax − višina snežne odeje (cm) 
s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri 
  
  
LEGEND:  
I., II., III., M − decade and month 
RR − precipitation (mm) 
p.d. − number of days with precipitation 0.1 mm or more 
od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 
Dmax − snow cover (cm) 
s.d. − number of days with snow cover  
  
0
400
800
1200
1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt
višina padavin (mm)     
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
19 
Ljubljana Maribor Kredarica 
   
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
   
       Slika 24. Vetrovne rože, oktober 2017    Figure 24. Wind roses, October 2017 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
20 
Vetrovne rože za šest krajev (slika 24), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi 
polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških 
postajah. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se 
razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. 
Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa 
ne moremo sklepati na razmere na morju. Prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, 
skupaj jima je pripadlo 59 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 62 % 
vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 20 %, jugozahodnik s 
sosednjima smerema pa v 23 %. Na Kredarici severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 72 %, 
jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 11 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima 
smerema pripadlo 36 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in jugovzhodniku pa 21 %. V Novem mestu 
so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno 
v 64 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 16 % vseh terminov. 
Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč -
nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, oktober 2017 
Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from 
the average values 1981–2010, October 2017 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož −0,9 0,0 −0,3 −0,3 12 0 152 53 110 104 106 107 
Bilje         124 120 114 119 
Postojna −0,9 1,3 0,6 0,2 42 0 60 38 129 157 130 138 
Koč evje −1,7 1,5 −0,8 −0,3 37 5 161 72     
Rateč e         130 170 145 149 
Lesce         125 191 138 152 
Slovenj Gradec         155 188 139 162 
Brnik −2,1 0,6 −0,4 −0,5 4 0 67 26     
Ljubljana −0,9 3,1 0,5 0,8 24 1 80 37 139 183 165 162 
Novo mesto         140 200 168 169 
Č rnomelj −1,4 3,0 0,0 0,7 51 0 142 69     
Bizeljsko −1,8 2,5 0,7 0,3 83 4 146 88     
Celje         131 180 127 147 
Starše −1,5 2,6 0,3 0,5 49 0 107 61     
Maribor −1,5 3,0 0,8 0,8 26 0 106 47 138 188 123 151 
Murska Sobota         114 144 106 122 
Veliki Dolenci −1,8 3,8 1,5 1,2 9 0 124 47     
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) 
Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) 
Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) 
Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 
V prvi tretjini oktobra je bila povpreč na temperatura pod dolgoletnim povpreč jem, več ina odklonov je 
bila med −0,9 in −2,1 °C. Padavin je bilo povsod manj kot v dolgoletnem povpreč ju, ponekod je bilo 
padavin le za vzorec, drugje pa so presegli štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Sonce je povsod sijalo 
opazno več č asa kot obič ajno, na Obali so dolgoletno povpreč je presegli za desetino. V Ljubljani, 
Novem mestu in Mariboru pa so obič ajno osonč enost presegli za dve petini. 
Osrednja tretjina meseca je bila razen na Obali toplejša kot obič ajno, največ ji odklon je znašal skoraj 
4 °C. Na Obali so dolgoletno povpreč je izenač ili. Druga tretjina oktobra je minila brez omembe vrednih 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
21 
padavin. Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, na Obali je bil presežek le 4 %, v Novem mestu 
pa je sonce sijalo dvakrat toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. 
Zadnja tretjina oktobra je bila temperaturno blizu dolgoletnega povpreč ja. Odkloni so bili med −1 in 
1,5 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno. V Postojni je padlo le tri petine toliko padavin 
kot obič ajno, tudi v Ljubljanski kotlini so zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, več inoma pa so 
padavine presegle dolgoletno povpreč je, v Koč evju kar za tri petine dolgoletnega povpreč ja. Sonce je 
povsod sijalo več č asa kot obič ajno. Na Obali in v Prekmurju je bil presežek le 6 %, v Ljubljani in 
Novem mestu pa so obič ajno osonč enost presegli za okoli 65 %.  
 
Slika 25. Število dni s snežno 
odejo v oktobru na Kredarici 
Figure 25. Number of days with 
snow cover in October 
 
Na Kredarici je debelina snežne odeje 1. oktobra 2017 dosegla 20 cm. Od sredine minulega stoletja so 
bili brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 
8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, 
sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). 
 
Slika 26. Toplo je-
sensko popoldne, 
Grosuplje, 31. okto-
ber 2017 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 26. Warm au-
tumn afternoon, Gro-
suplje, 31 October 
2017 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 7 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 
1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna 
odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 
1997, po 3 dni pa v letih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2017 ni bilo snega.  
0
5
10
15
20
25
30
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
22 
 
Slika 27. Višina snežne odeje v oktobru 2017 in najvišja oktobrska snežna odeja 
Figure 27. Snow cover depth in October 2017 and maximum snow cover depth in October 
Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja, septem-
bra in oktobra pa so nevihte že redke. Na postajah v državni meteorološki mreži so poroč ali o največ 2 
dnevih z nevihto ali grmenjem, precej pa je bilo tudi postaj, kjer tega pojava niso opazili. 
V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, 
in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v 
oktobru 1982. V Rateč ah so jih največ zabeležili leta 1993 (7).  
 
Slika 28. Število dni z zabeleženim grme-
njem ali nevihto v oktobru 
Figure 28. Number of days with thunder-
storms in October 
 
Na Kredarici so zabeležili 7 dni z meglo, po nekaterih kotlinah je bila megla pogostejša. Na Bizeljskem 
so poroč ali kar o 21 takih dnevih, v Koč evju so jih našteli 13, v Č rnomlju 12.  
Slika 29. Število dni z meglo v oktobru 
in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 29. Number of foggy days in 
October and the mean value of the 
period 1981–2010 
 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč , spremenljivi 
zastopanosti različ nih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu 
0
5
10
15
20
25
30
35
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
višina (cm)  
KREDARICA
0
50
100
150
200
250
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
višina (cm)
KREDARICA
0
5
10
15
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016
število dni
LJUBLJANA
0
5
10
15
20
25
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017
število dni
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
23 
številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2017 11 dni z meglo, kar je enako dolgoletnemu 
povpreč ju; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, 
po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ , kar 30, pa oktobra 1969. 
Na sliki 30 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Najvišja vrednost 
je bila dosežena 15. oktobra z 993,9 mb, najnižji pa je bil zrač ni tlak 29. oktobra z 969,5 mb.  
  
Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2017 
Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2017 
Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ 
vlage je bilo v zraku 5. oktobra, takrat je bil povpreč ni delni tlak vodne pare 13,6 mb, najmanj vlage pa 
je vseboval hladen zrak ob koncu meseca, 30. oktobra je bil delni tlak vodne pare le 5,6 mb. 
 
Slika 31. Zelenci, 5. oktober 2017 (foto: Tanja Cegnar) 
Figure 31. Zelenci, 5 October 2017 (Photo: Tanja Cegnar) 
SUMMARY 
The mean air temperature in October was above the 1981–2010 normals over the majority of Slovenia. 
Anomaly was mostly up to 1 °C in the lowland, but exceeded 1 °C in the mountains. 
965
975
985
995
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
zrač ni tlak (mb)  
LJUBLJANA
5
8
11
14
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
tlak vodne pare (mb)  
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje 
24 
The precipitation in October was fairly uneven. Only in smaller areas has fallen more than 100 mm. In 
particular, in the north of the country, precipitation was modest, in small areas fell less than 40 mm. Most 
of the territory reported from 40 to 100 mm of precipitation. Precipitation was below the normals. On 
southeast of Dolenjska and in the southern part of Štajerska precipitation exceeded four fifths of the 
long-term average. Towards the north and west, the precipitation deficit was increasing. Most places 
reported rainfall between 20 and 60 % of the long-term average. The largest deficit was in Breginjski kot 
and Kanin, where less than one fifth of the long-term average fell. 
October 2017 was sunnier than in the long-term average. In Bilje, at the coast and in the eastern part of 
Prekmurje, was the long-term average exceeded by 20 %. The largest surplus, above 60 %, was in the 
area ranging from Bela krajina through the large part of the Dolenjska, the western Štajerska, the 
Kamniško-Savinjske Alpe and Koroška all the way to the border with Austria. Towards the west and east 
of this area the surplus decreased. 60 % of the long-term average was also exceeded on Šebreljski vrh 
and in Bohinjska Č ešnjica. 
Abbreviations in the Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (°C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (°C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (°C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm  
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (°C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 °C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapor pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration