eiTATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. as SNMd ClaM Matter Bfftwbn Uth. 1MI »t Um P*«t Office at New ferk. N. Act ef CencrMM ef March Srd. 1879. za nekaj vec kot na dan dobivate ... r 'C 'GLAS NARODA" po poŠti naravnost na dom (izvtcnši Mbet, nedelj ta praznike* ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 84 — JStev. 84 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, APRII, 29, 1942 — SREDA, 29. APRILA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> NAROD MORA POMAGATI K ZMAGI SINOČI JE PREDSEDNIK ROOSEVELT PO RADIO NAPOVEDAL OFENZIVO ZDRUŽENIH NARODOV V EVROPI IN NA DALJNEM IZTOKU TER JE POZVAL AMERIŠKI NAROD, DA POMAGA DO ZMAGE Z ŽRTVAMI NA DOMAČI FRONTI. — SVEČANO JE IZJAVIL, DA BO NAŠA CIVILIZACIJA REŠENA IN DA SMO PRIPRAVLJENI PLAČATI ZA NJO VISOKO CENO S TRDIM DELOM, BOLEČINAMI IN KRVJO Predsednik je priznal, da je bilo že več stotisoč vojakov in mornarjev prepeljanih na oporišča in bojna polja več tisoč milj od doma. Sedaj je javnost prvič izvedela, da se nehajajo velike ameriške armade na vseh frontah. Povedal je tudi, da se nahajajo ameriške boine ladje celo v Sredozemskem morju in v Indijskem oceanu. Po njegovem mnenju sta se pričela Nemčija in Italija razkrajati od znotraj. Rekel je, da bodo združeni narodi preprečili, da se osiške države ne bodo posluževale francoske zemlje, da bodo kmalu ameriške zračne trdnjave posegle v evropsko vojno in da bosta Avstralija in Nova Zelandija oporišči za zavezniško ofenzivo proti Japonski. Priznal je, da je položaj v Burmi zelo nevaren, toda je rekel, da bodlo Združene države poklale Kitajiški aeroplane in mitnici jo po različnih potih. In zelo pohvalno se je izrazil o Rusiji in ruski armaMi. Predsednik je pohval civilize doma, tudi one, ki niso zaposleni v vojni industriji, da -se živvujejo in je pov'ilaril, da tudi civilni vojak na domači fronti igra ravno tako važno vlogo v vojni, kot jiuiaki. ki prejmejo za izvanreckte cine v bitki visoka tiJlikcrvanja. "Yes ta veliki vojni napor." je rekel, ' mora dovesti do zmagovitega zaključka z -neupogljivo voljo in odločnostjo naroda." Nadalje je preds^jftiik napovedal močno ofenzivo v Sredozemlju, rekoč, tla o tem na površju ni mogoče ničesar opaziti, da pa je navzlic temu posvečena vsa pažnja. Glede Francije je rekel. *cPa se njegova vlada zelo zanima za rementbo vlade v Vichy ju, da pa bodo združeni narodi storili vse,lJa. se osiške sile ne bodo mogle posluže-va'i francoskega ozemlja ne v Evropi, ne kje drugje v voj.i -kc namene in da francoski narod v veliki večini želi, da g-i Amerika reši sužnosti. "Naši aenrplani že da se ho de, v lastnosti vnanjega ministra. j eden med nama zrušil, toda ne ______________j'l>o narodno socjaltsticiia Nem- Kako je Hitler napredoval v sedanji vojni, je najbolj jasno povedal sam v nedeljo, ko je pred državnim zborom v Kroll operi priznal, da se bo treba proti Rusom bojevati še eno zimo. Njegovi "us|>ehiT\ ki jih jej dosegel, jih satu oznru ..je tako-! 4. supteijlibra, 15»40: Naj pri-piko cesarstvo v kraj de, karkoli, Anglija se bo -zru- kot je bila v tem časni Vsled nedavne smrti Leahv-jeve žene je bil njegov sestanek z maršalom Peta Ln o v zelo' giuljiv. Razgovor med obema je dohnačil svetuilk ameriškega poslaništva S. Piuoknev Tuck.-(Jfb slovesu je maršal Petain poslaniku Leahy ju Izročit svojo fotografijo, na kateri sedi na konju ter rekel, da mu je ta fotografija najljubša, ker ga sjkj-inf-tija na njegovega najljubšega konja. Razgovor sta imela v maršalovem glavnem stanu v Hotel dn Pare. Komaj se je Leahy vrnil v po-latiivtvo, se je prijavil Laval, ki je kot vnanji minister dolžan obiskati vsakega po.da- cija. 8. novembra novembra: Še nikdar ni | bilo zdrobljeno in uničeno ve-ijsem času. ovjetska Rusija. 22. deeeiu'bra : Sedanja vo jna stopa v nov in ugoden položaj za na«. Pred nami je sedaj <»•!-Prepričan eem, j ločitev svetovne važnosti. (Ut> nika, Leal.vja pa je obiskal za-1 da ^ |m) ^^ nanxl hva]p. | isfi priliki pa je naznanil, da radi n leiroveira bl:zn lenra od-1- , - , - » __ i.............i • .. ■ žen, ako čakam pravi vas za končni vdaree iti s tem zmanj-ii a j več na^e žrtve, januarja, 1041 : Leto 1941 radi njegovega bližnjega odhoda prvega. Laval je Lea h v ju odkrito po- - , ' sam ka r veslal, da Francija nikakor ne j ' ^ želi prekiniti diplomatskih od- ^ prinedo največjo, najpopol-nosajev ziZdruzeroiiu 'i^vanu^ o v ,.eli naši zgodo- 11 l da jili sama luui ne •!*> pre- .j "j kiuila, da pa so razmere za-p "JI; umrea. Tijko stopaino v htevale, da stopi l- rane,ja v ^ ^^ ;u odltK,ni< ,,a •ičeli boljše odnošaje s svojimi evropskimi sosedami. Leahy je takoj po razgovoru odpodal obširno j>oročilo v Belo hSšo in državnemu tajniku Cordellu Httllu. STRAŠEN TORNADO V OKLAHOMI Niul malo mesto Pryor v Oklahomi je prišel sicer zelo kratek, toda tem silnejše- tornado, ki .i«1 zahteval najmanj 1 (K) človečkih življenj, ljudi tpa je »bilo več ali manj j>o-dkodovau&u Trgovski del me-Kt*i je isko r<> ves porušen. Prvo |>oročilo o -čil n eni viharju je prejel R. W. Stinson, okrajni načelnik WPA. Muskogee okraja, ko mu je telefoniral njegov preddelavee. Vihar je vda ril okoli 5J3<> popoldne ter divjal po Main St, Podiral je hiše ii* je pustil za seboj po ulicah omet, oj>eko ui deske, mrtve, umirajoče in ranjence. V bližnji Ta kal i so bile ubite tri oft^be, 15 pa ranjeuiJi; v Tiawah, kjer se je vihar razpršil proti severovzhodu, je bila urbita ena oseba. Nek očividec je |K>ve;ko leto. :{. oktobra : Že 4« ur še razvijajo dojrodki v velikanskem «»!>-segn. To bo ponioglo uničiti na s>p roti lika na vzlioi izstreljeni a e ropi an i pa prinese odločitev . . . KO v in so i«POTlski vem. če bo letalci najbrže utonili. Japon- liodo nemške armatle čez zimo ostale v defenzivi.) januarja, 1U42: Trnla zopet se l>onio s]ioprijeli s tem sovražnikom, človeštva (meneč Rusijo) in s« bomo porazili. Zato moramo vsi prositi vsemogočnega Hosja, da leto 11*4- :><). januarja: Ne vojna letos končaaia. 1(J. marca: X«miicc ji* pozval k novi požrtvovalnosti, to«la obljubi 1 je uničujočo ztr.a^o letošnje ipoletje. 26. aprila: ^Prihodnjo zimo, kjerkoli naš 1k> našla. TkmJo nemške železnice bolj zmožne opravljati svooj nalogo kot pa preteklo zimo." ei so napadli v strnjeni črti in ameriški lovci so jih takoj napadli. Ameriški letalci so se zaobljubili, da si bodo pustili toliko časa rasti brado, dokler vsak ue izstreli kakega aero-platm. Fu %o w «e kot zmagovalci vrnili iz bifke, so cesti iz Loilema na valiodnem krilu avoje froide v Burmi ter so že dospeli 60 milj do Hsiipawa ob Mandalav-JjaŠio cesti ter so vsled tesra v veliki nevarnosti zavezniške z%"«ze v Burmi. Poglavitna namen japom-kega prodiranja je presekati cesto, po kateri dolbivajo Kitajci, svoje zaloge iz Kitajske ter s tern zaveznikom povzročit« velike težkoče. Mandalay I^ašio cesta je f>ra\Tzaprav potlaljšek Burma mrantfbo Kitajske, ternvee tudi zaradi -zveze med Burnio in Indijo. . Angleži in Kitajci so uničili vse petrolejske naprave v Burmi, predno so jih zapnstiM, tako da se j ih Japonci še dolgo časa ne bodo ntogli posluževati. Atensko vseučilišče zaprto (Jr.^ka vlada v Londonu naznanja, da je bilo zaradi dijaških nemirov vseučilišče v Atenah za nedoložen ča*s zaprto. PREBIVALSTVO BEŽI IZ ROSTOCKA Ko so se v pondeljek atigl. |e-talci vrnili s četrtega poleta nad Rostock, so sporočili, da je veliko industrijsko mesto js 115,000 prebivalci v plamenih in razvalinah in da prebivalstvo v dolgih vrstah beži iz mesta. Medtem pa angleški letalci, kateillaii se je sedaj pridružil tudi šfkadron Ameriških orlov (Tlie American Kagle Squadron), bonrba rdi rajo dan in noč razne kraje, ki jih je Nemčija zasedla na zapadu Evrope. — Amerikaaici so izstrelili 5 nemških najnovejših Fock-Wulf-190 aeroplanov v Franciji in Belgiji. Poveljnik Ameriških orlov razvalinah je nad polovico mesta. Nemška radio i>o>taja priznava, da je bilo pri ''strašnem napadu V na Rostock »bitih mnogo ljudi in porašenfito nmo-go hiš, da pa sta tbila izstreljena tudi dva attgleška liombnika. Rušilec zadel ob mino Mornariški department na-aiunija, ila se je včeraj ob obali Floride j>otopil ameriški rušilec Stnrdtevant. Poročilo samo pravi, da se je rušilec j>o-topil vsled *'podvodue eksplozije." S teiu je rečeno, da ga je mogoče potopil torpedo ka- dom in Bohinjem. Sedaj so prišle podrobnosti o tem uniče- jke i>odmoraice, aLi pa da je valnem delu. Zgodilo se je letos 10. januarja . . . H*1 & J _________Iki se je odtrgala, kajti o kaki ; podmornici NOVI NEMŠKI ZLOČINI V SLOVENIJI . . . Vas Dražgoše požgana London, 25. aprila (JIC)—"Yugoslav News Bulletin," ki izhaja v Londonu, priobčuie sledeče: "Nemci so uničili ljubko in napredno slovensko vasico Dražgoše, med Ble- Norveški škof zaprt Stockholmski list "Social Demokraten" naznanja, da so nacijske zaseibie oblasti na Norveškem zaprle škofa K robu Ilansena ibs Tromsoe. Najbrže se nahaja v koncentracijskem tabori&ču v Lanesu. » Norveški mdniistr.ki sedn i k Vid kun Quisling je tudi zaplenil premoženje škofa Hil-leja iz Hamarja. Povišana plača ameriškim vojakom C. O. Peterson iz Salmon Ida-1 Zavezni;kl stan v Av- ho, je izstrelil dva * o«ke-\\^ul-. Htrali.. namnjtLj i]a > bila fa. Nemci so v 24 urali izgubili | ,a<% au,e^kim vojakom, ki 18 aeroplanov. Angleži pa 2ii. | shJŽ;- v | sliižijo v Avstraliji, i>ovišana No Rostock je bilo v štiiih '-za 20 odstotkov, eeh vrienfoh 700 do 800 ton j muc bomb. Pri napadu na C oven-1 Potopljena nemška try, ki je bil do sedaj največji zalagalna ladja zračni napad na. kaiko mesto, Angleška Planirali teta napo Nemci vrgli samo 225 ton znanja, da je angleška pod-bonub. Na LueJbečk je bilo 28. anornica potopila norveški marca vrženih 340 ton bomib in I oft)ali veliko nemško zalagali)o poi-ušenih je bilo 3000 liiš iu v ladjo. . Slovenci se upirajo nemškim zatiralcem. Mnogi slovenski sinovi st- skrivajo v gorah triglavskega poarorja. Nenwi so cOMiiili, da jih pre1>ivalci Draž-goš zalagajo s hrano. Dokazov za to niso imeli, samo sumili so. A to jim je bilo zadosti za zapečaten je nsoel>, ve<'inoma Žen in otrok. Omenjenega dne je prišla v vas ge>ta-]K). NiVifodsii so -prefoivaice iz Ti so vedeli kaj to pomeni. Nemški zločini so bi lir že znani ipo vsej Sloveniji. Zato so se prebivalca poskušali skriti po okolici. Potem se je* začel pekel. Nemci -o vnrfi na sleherno Jiiišo zažigahie bonube. Nato so 'se spravili nad ljudstvo. Vse, pred- jj,n u; posrečilo ]»ol>egni- ti, so pokosili s strojnica m. Vas je izgorela do tal, vse razen cerkve. VeČina žen in otrok, ki so pobegnili v gozdove, je zmrzivJa. ker nisonnogli vzeti) •s seboj obVke. (iestaijx« je na-«šel vse.ira 82 r/. vasi Dražgoše. Pognali so jih v neko jkoncemtraeijsko ta<)>oriiš-ee. nikoder Slovene«« gonijo v Nemčijo. To pa še ni bilo zadosti. Nemci so krvavi zhsvn oznanjevali po vsej dežidi z lepaki, na katerih je pisalo, da so vas Dražgoše požgali, moške pobili, ženske iti otroei pa da so po večini zmrznili v gozdovih.** v bližini ni bilo Slovenci v New Yorku in okolici: Prisvostvujte shodu, ki se vrši v nedeljo v Slo ven- nikakega sledu. Mornariško poročilo dodaja, da se je večina moštva rešila. skem Domu v Brooklynu ob 'pturtevajrt je navadno imel po 3:30 popoldne. sadko od 145 do 150 moč. JAPONSKA PODMORNICA Slika nam 'kaže majhno japonsko podmornico, kiM'ma samo dva moža posadke m ki je bila v deležen a pri napadu na Pearl Harbor, pa je bila vjeta. PRIPOROČITE "G. N." VAŠEMU PRUA TELJTJ, KI dE NI NAROČEN NA SLOVENSKI DNEV NIK. — SLOVENSKI LIST JE v'TEM ČASU NAJBO LJŠI VIR NOVIC IZ JUGOSLAVIJE ■— VSTANOVLJEN LETA M« GLAS NARODA (▼OICS OP TBI KOPIJI) 99 H OffM ud Pnbliabed by H«TMle f^HAlf Cww, (A Oorpormtlo«). fruk Sakaar, Preddent; J. Lnpeha, Sec. Place of baaineas o t tb« i ti ob ud ■ddre—o of »bote offlcers: 21« WB8T 18tb 8TBI1T, _ NEW YOlHJCL, M. 49 th Year -«as Naroda" ta lsaoed erery dar except Saturday*. Sundays ud Holiday «, ■nboerlptloa Yearly »a.—. AdverUaweat en S« eelo leto velja Uat aa Ameriko la Kanado fd—: aa pol leta J aa iatrt lata 9LS0. — Za Mew York aa celo leto 17.«-; aa pol leta tt-M. Ca laoaeautvo sa eelo leto 67 j -; aa pol leta 18.60. naroda" tabaJa rsakl dan 1st »m nil sobot, nedelj In praanlkor. DLA1 NARODA." IK WEST 184k STREET, NEW YORK, N. I. t CHelato »-1»1 STORIMO SVOJO DOLŽNOST DO AMERIKE! 2. KoKko stane vojna Zedinjene države? Če je bila kidaj resnična dotiuna izjava, da so za vojno potrebne tri stvari in sicer proč—duiiar, drugič—denar in tretjič—denar, tedaj je resnic na v sedanji vojni, ko so vojne maši ne ftialko strašno spopo hijene in komplicirane in ka tio neizmerno draoge. Draga jje njih ustvaritev hi drago je\ njih vzdrževanje, a poleg taega je treba našo vojsko prevažati v ogromne daljave in jo potem tam zalagati z vsemi potrebščinami, kar vojiao zelo podražuje. Razmere pa zahtevajo, da mora naša držam poleg vzdrževanja lastnega vojnega ;apamta zalaga/ti zaveznike z vsakovrstnim vojnim materi j alom in v gotovih slučajih tivdl s hrano. To zopet pomenja povišanje izdatkov za vojno. Nadaljnja okolšeiaia sedanje -vojne pa je še ta, da je morala naša država zgraditi nmo^e nove tovarne, mnoge obstoječe tovarne povedati ter dailje zgraditi in ustvariti mnoge druge naprave, da je tako organizirala čim hitrejšo produkcijo in isto zaliJo^tino povečala, da tako skupno s svojimi zavezniki čim prej ustvari vojno malino, ki bo večja in močnejša kot pa je ista njenih sovražnikov. Bolj kot kedaj gre sedaj za čas, kajti vsak dan, vsaka ura bi mogla sovražniku prinesti tneizmerno vaižne odločitve, ki bi vojno za dolgo\dlobo podaljšale i-n tako povečale stroške in žrtve. Zato je (bila hitrost prvo ki glavno vprašanje, a denar, oziroma strošek šele drugo. Ako vpoštevamo vse to, potem moremo šele razumeti, zakaj naša vlada zahteva toliko denarja za vojno. Kakor je iz najnovejših poročil razvidno, diaaies stane vojna Ze-dinjene'drža ve okrog $120,000,000 vsat dan. — To je £5,600,000,000 vsak mesec. Na vsako uro to znese 5,000,000 dolarjev, na vsako minuto 834,000 ■tolarje*-, a na vsako sekuiiiio pa nekako 1388 dolarjev. Te številke nam dajo saj približen pojem o tem, kaj se godi v našem U. S. Trea-sur/ Departmentu v Washingtonu. Mi živimo v državi, kjer se spoštujejo obstoječi zakoni in kjer se vlada po njih ravna. Za vsak njen ukrep, važen aH malenkosten, za vsak vladni predpis in za vsak njen -korak mora bati gotova zakonska podlaga. Zato naša v laid a nikomur ne more ničesar vzeti nasikio, torez zakonske podlage, kakor se to godi na debelo in brezobzirno po državah in deželah, kjer vladajo ^ikltSatorja in njihove rokovnjaške niašine, katerim so zakoni, konstitucije in drugi slični braniki ljudskih pravic, le v posmeh in zaničevanje. Vojno staaije sicer tudi pri nas Via je predsedniku gotove poseibne pravice, toda v Seznamu pravic (Bill of Rights) je posebna določba, ki predipisuje, da se tudi v času vojne ne sme nikomur ničesar vzeti brez primerne r^J&kodnine. Vsako tako postopanje pa se mora izvršiti po oltostoječih zakonih. Iz tega nam mora biti jasno, da ima naša vlada samo «oliko doliodlkov, kolikor dobi od svojega ljiidtetva v nbli-ki davkov, carine, pristojbin in drugih zakonitih virov. Ako pa ti dohddfci ne zadostujejo, tedaj mora kongres dovoliti povišanje davkov. Ako pa še to ne zadostuje, tedaj si mora vlada izposoditi primanjkljaj cM1 bank, kakor to določa postava aili pa vlada izda svoje zadolžnice (bonU-e) ter iste proda svojim ljudem. Tiidi to postopanje je po zakonih natanko določeno. plasti ameriškega ljudstva. To pa za»tk>, ker kupovanje teh bond o v in ziiajnk od ljudskih mas daje tako posamezniku ter posameznim di-nžkiaia, kakor tli J i državi kot celota '.izredno velike ugodnosti in koristi v .sedanjem vojnem času, a zlasti pa še za povojiio dobo, ko se bo vršil pre"hod iz vojnega ustroja našega gospdj&rskega življenja jiazaj v normalnega an ko bo saj začasen zastoj neizogiben in ko bo posameznik navezan na obstoj iz svojih prihraaikov. Dalje ima kupovanje vojnih bondov in zaaamk tudi tO dobro stran, da omejuje ne}>otrebno trošenje denarja pri nakupovanju Iblaga. ki ni neobhodno potrebno. S tem se istočasno zmanjšuje povpraševanje po blagu, kar daje vzrofe za neopravičeno povišanje cen. Tako imajo ljudje od nakupovanje teh bonck>v dvojno korist, prvič, ker denar prihranijo mesto, da bi ga po nepotrebnem potrošili, in kSnitpč pomagajo vzdržati nižje cene. Tretja in nič manjša koristt pa je ta, da pri nakupovanju bondov ljudje denar vladi samo posodijo in vlafda, ga jim bo vrnila z obrestmi. Ako pa vlada ne'(Jo bila dovolj d-enarja od prodaje svojih bondov, bo prisiljena davke še 'bolj zvišati in tako bcHb ljudje vkidi dali denar v obliki davkov .namesto v obliki posojila ali bondov. Vsakdo pa ve, da se denar, plačan v davkih, nikoli ne vrača Kaj je torej bolje: Vlafdi posoditi denar na obresti. ~ ali pa ga ji plavati v davkih f JEKKY KOPRIVŠEK in njefor orkester ploMah Tereiinka Polka Na planin cab—valček Str. II 61B In Dl'QLTS^B UNIVERSITY TAMB URICA — »v. M 571 Za t oz. cenik in cene plofič aa obrnite na: JOHN MARŠI CH Inc. 163 West 42nd Street. New York banje v posebnih obrtih je del — in še jako važen — tega vež-ibanja.". • •Primanjkljaj ljudi nalaga še večjo dolžnost da se preprečijo neagode delavcev v vojnih to-varnafh — v njih in iaven njih. Ravnatelj za Defense transpor tation J. B. Eastman, povedal nedavno pred Safety Counci Ioni, da same prometne nezgode 'lanskega leta so pomenjalc tako izgubo dela, da bi bil iz-f-mlblj^ni delavrai čas zadostoval za gradnjo 26 ibojnih ladij in v*a ta izguba je le posledica te ga, da je bil kdo nemaren. (Dalje sledi.) Domača fronta Združene države mobilizirajo vse svoje ljudske sile za to vojno — na "dproači fronti" kakor tudi na borilnih frontah. To mobilizacijo bo vodila War Manpoer Commission, odbor, ki ga je ustanovil predsednik Roosevelt, da se zagotovi. da ljudska sila za izdelovanje orežja in letal in ladij bo na razpolago, kadar in kjer je potrebna. (Načelnik te komisije je Federal Security Administrator Paul McNutt, in Mr. McNutt je pokazal, kaj čuti o potrebah vojne, ko je rekel: "Za vsakogar je mesto v tem naporu.'- Združ. države bodo potrebovale rastočo vojsko tesarjev, železarjev in livarjev, kakor naša produkcija naraSča, 'kajti moramo odpošiljati čim dalje več vojakov na polje boja za svobodo* Za vsakega vojaka na tpolju mora bJti 18 vojakov za frontami, ki napravljajo one stvari, ki omogočujejo borbo. Vojna industrija Združenih držav bo knlalu potrebovala približno 10,500,000 dodatnih delavcev — mnogi izmed kate rih morajo smeti posebno izurjenost. Ameriške farme bodo tudi potrebovale vec delavcev, da morejo doseči naloženi jim cilj produkcije. Istočasno pa se odtegne vsaj 2,000,000 dodat nih mladih mož iz industrije in iz farm, da služijo z našimi oboroženimi silami. . Primanjkljaji ljudske sile se že pojavljajo ne le v industriji, marveč tudi na tako važnih poljih. kot je promet. 'Promet mora imeti ljudsko silo. ki jih potrebuje, kajti brez prometa ves vojni napor bi se izjalovil — tank nič nt1 koristi, ako stoji v skladišču ali v tovarni, tank ke, v katerdiH že imamo resne ipiimanjkljaje ljudi: 1. risatelji cije War Production Boaid-a. orodja (tool designers) za vsa-1 javlja. da pogon za ohranjam je kega rteatelja, ki je na razpo-lbtarega papirja je bil tako uspe-lago. potrebnje se jih 51; 2) o?'&il, da so papirnice sedaj v se mora prevažati na bojno ficnto, predno more orodje za zmago. Tukaj so nekatere druge stro •p*" Peter Zgaga PONOVNA HVALA VAM, PRIJATELJI Ko sem bil decembra meseca prisiljen odložiti pero, sem bil skoro uverjen, da ga odlagali za vselej, , Vsebina kolone je pos-tajala od dne do dne slabša. Na to ine sicer ni nihče opozoril, toda človek, ki piše za. javnost, sam presneto dobro ve* če je napisal kaj dobrega, ali je le nametal križemkražem toliko besed, da je določeni mu prostor napolnil. Največ se seveda žrtvuje tovariš Ignac Hude, ki vrši z občudovanja vredno marljivostjo in točnostjo poleg svojega preobilnega dela povsem brezplačno tudi vse moje delo, ki mi je bilo prej pri uredništvu odmerjeno. V skrajni sili dober človek že kaj dni ali kvečjemu nekaj tednov za dva pogara, toda garati z dneva v dan 'brez nagrade mesece in mesece, je po mo- V mojem slučaju je bilo več- jem mnenju višek požrtvoval- Office of Price Adoiiinistra t i on ibo dal na razpolago goto vo število reservnili obročev za operatorje busov in truckov, da se. nadomestijo razpočeni obroči. OPA je razložila, da vsakdo ki ima kak "war rationing book" ne more dobiti več kot postati! petfnrtov sladkorja za naprav-1 jen je domačih konzerv, do " . . T »t . „ r1 B. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če fie nisi t lan ali člani ra te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, po* trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na nradnike in nradniee krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliec, Illinois iiosti. Pri listu tudi mar.ikaj po- _ inaga v Ameriki rojeni Slovenec, strojnistavec Jože Lirpsh'a, ki, je s prirojeno pridnostjo tako dobro opilil svojo ameriško slovenščino, da bi bralci ob eitanju njegovih prispevkov sploh ne mogli verjeti, da jih je piaal Amertkanec, ki ni bil še niskdar v našem starem kraju in ni videl znotraj še nobene slovenske ^ole. Torej iskrena hvala, tovariši! Pojioln ijodivjanec ali pa divja zver bi moral biti, ne pa po božji podobi ustvarjen človek. če bi skušal ali mogel pozabili tako brezprimerno dobroto. Nekaj dni po mojem prihodu (ko so rojaki iz lista zvedeli, kje sem prav zaprav), so začela prihajati iz vseh delov dežele pisma in karte. Nisem štel, toda zdi se mi, da ne pretiravam, če rečem, da jih je bilo dozdaj že nad petsto. Še & t k rat na teden, je dovoljeno bolnika obiskati. Obiskovalci iz New Yorka, Bidge-Tvooda in bližnje okolice se včasi kar kljuko pri vratih podajajo. Daši bi rad, imen vseli ne morem objaviti—preveč jih j*- Mnogi so se me spomnili tudi z raznimi darovi. V tetn oziru se moram najprej zahvaliti Plevnikovi družini v Cle-relandu, Vesselovi družini v Califomiji, Terčkovi družini v Fly Creek, Nr. Y., ter bližnjim družinam: Frank Koša kov i, Verbičevim, Derčarjevim, new-vorškemu župnika Rev. Petri-fcu, družim i Johna IlabjanaT KenšmančevTm, Radu Vaupo-tieu, Anton Svetu, Ig. Hndetn, družini Benčičevi,. Pakiževiin na Wi&ardu, W^., ter že v ea-^n prejšnje bolezni rednemu obiskovalcu Rudiju Weiblu in njegovi ženi Ančki. Imena tistih, ki sem jih v naglici prezrl, bom o-bjavil enkrat pozneje. Rojak Bombaek s Clay Ave. v Detroctu mi poleg priloženega dani poroča: — "Delam pri aeroplauih sedem dni tedensko. Zanimal me je oipis tvoje bolezni kajti jaz vem, kaj se pravi biti; lx>-lan. Toda nas Kraševcev še ne bo tako kmalu zlodej pobral." Nadvse značilno mi piše moj dobri prijatelj Jože Zelene: ! "Ne moreš si misliti, kako vesel sem bil jaz, pa tudi mnogi drugi prijatelji, da se ti je obrnilo na bojle. V -krizi tvoje bolezni sem Glas Naroda ,vsak dau v st.vahu pregledal, boječ se najlmjega. Ko sem pa danes.spet opazil tvojo kolono, sem bil tako zadovoljen* kot če bi Rusi zavzeli Berlin, Jugoslovani Rim, Amerikanei pa razdejali in. zasedli Tokio. Tako dobro se mi jc izdelo,. kot da so se izgnani Slovenci vrnili, v svoje doniovc ter jim morajo Nemci vračati povzročeno škodo; kot da ee je Hitler obesil, Mussolini v vodo skočil, Hiro-"hito si treibuli prereza 1, ter za zabelo dobrih novio—(kot da je bil ljubljanski škof dr. 'Rož f mail isrvoljeu za pappža. - . •GLAS NARODA"- Nw York WEDNESDAY, APRIL 29,1942 V STAN OVXJEN LETA 18« KANADČANI! — VAŠEMU SLOVENSKEM LISTU LAHKO PONUDITE PRIJATELJSKO ROKO V POMOČ S TEM, DA IMATE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINO. . II Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci morsko O stabilizaciji cen Kanada je v zadnjih petih' nu'Mcih storil« n<-ka; etaar ni lis udu nobena druga dižava — stabilizirala je cene za živi jonske potrebščine. Zato ni rudno, da je imel ameriš.j; admi-nktrutor za cen© Leoij llender In v Ottifi svoj- uitopike, tla >o opazovali kanadsko korist rolo natl cenami ter je sestavil načrt za stabilizacijo cen tudi v Združenih diiuvuh. Od avguda leta WW do no-VLinbia 11)41 .e je življenje v Kanadi podražilo za več kot 1«*> odstotkov. Zelo vzntp-'rljivo f»o rasle cene raznim potrrbi^ir nam lansko poletji*, iu jesen in sicer po t odd. nu mesec, ravnaj tako kakor tudi v Združenih državah.. Kanadčani se bore proti na vijanjm cen ua 5 načinov: 1. Omejitev trošenja ljudi z davkj in vojnimi bond i. U. Racijoniranje. \3. Dt ločene najvišje plače in najenniine. 4. Podpora fanner jem. da bodo i m li več dohodkov trgovcem pa je treba zadizevati cene kar najbolj nizko. 5. Najvišje cene naj bodo določene pri prodajalcih, ne pa pri izvoru.. Kontrola nad cenami se je pričela 1. decembra in je bilo dob ceno, da e. ne ne smejo presegati cen v dobi od 33. sept. de 11. oktobra 1941. Od stalnih icen je izvzeta zelenjava, kože in poljski pridelki, katere farmer proda naravnost- kou-Mimentu.. Načrt za določitev cen pa se ni rodil v Kanadi, temveč Donald Goidon, predsednik urada za določevanje cen, ie priznal, da je tozadevni načrt izdelal po načrtu Bernarda M\ Baruclia. •Kanadske cene so *e stalno držale zadnjih 5 mesecev, še večjega poni na za delavce pa je, da po-opravičeni dotvonusa ali prlboljška, kadarkoli naraste cena kake potrebščine. In od decemlbra ni bilo treba odmeriti nobenega honusa. Tako je ta načrt bil zelo uspešen, čemur se čudijo cf lo oni, ki so ta načit spravili na dan. (Kanadske cene pa so določene za vsako trgov;mo posebej, \ako da so za eno in isto blago po različnih trgovinah različne. Vsak trgovec more povišati ce- no do cene. ki je bila v veljavi v zgoraj navedeni dobi lanskega Ig ta, — toda ne višje. iPri določevanju cen pa so najbolj prizadeti trgovci, ki prodajajo blago na drobno, za to je urad za določevanje cen pozval veletngovee. tovarnarje iu prodajalec surovin, dU naj sami svoje cene uravnajo tako, da bodo pi i tem vsi enakomerno prizadeti. 'Dol oče n u cene pa so imele za posledico razne izprememtbe pri nekaterih živiUh. Tako nekatere pekarne ne prodajajo več narezanega kruha, ne zavijajo ga v posefono fin papir, ne pečejo več toliko kruha, opustile so razno pecivo in kruha in peciva mnogokrat ne razvažajo več. Kjer pa bi bila kaka industrija zaradi omejitve cen pieveč prizadeta, tedaj „ bo priskočila vlada na pomoč. Pridelek mleka v Kanadi molzti jih zna S plebiscitom ,pi-etekli ponedeljek je kanadski narod razvezal vlado vsake obveznosti glede pošiljanja kanadskih vojakov na katerokoli fronto sveta. Glasovanje ..je bilo skoro, kot 2 proti 1,. Za ta plebiscit je W. L. Mackenzie Kingova vlada stavila edi no vprašanje: t" Al i ste piiii volji razrešiti vlado,vsake obveznosti, ki jo je prevzela od katerekoli prejšnje obljube, ki omejuje metodo za dobavo vojaških novincev f" 'Jznied 31,203 volilnih okrajev so prišla poročila od 23,4^1 okrajev iti kažejo, da je glasovale "da" 2,233.115. volileev, za "no'/ pa 1.30&7Š2. iDokler ni bil izveden plebiscit, Kingova vlada čez morje ni smela poslati nobenega vo- jaka, razun prostovoljce. Samci, možje 'brez otrok hi vdovci; v starosti od 21 do 30 let, so; bili obvezani vojaško se vežfba-j ti za obrambo dežele. Sedaj pa,: ko je izveden plebiscit, more' vlada poklicati tpod orožje za prekomorsko službo, kogar hoče iu kadar se ji zdi primerno. Edina provinca, ki je glasovala "proti" je Quebec, ki ima veliko večino francoskega prebivalstva. Od 7975 volilnih okrajev v provinci Quebec kažejo poročila, da je glasovalo "da" 307.361 volileev in "ne" 909JS35 volileev. •Provinca Quebec je, tudi v iprvi svetovni vojni glasovala proti pošiljanju vojakov v Evropo. Kanada se postavlja, da iina" ~ 3.U0'J,000 izvežbanili ljudi za;je pokazalo, da zna molžo. Toda zahteva po mieč-1994^»0 žena, 10.050 pih izdelkih ja, zato bo tli, da bodo delali v mlekarnah ji:d2ne poljedelske stroje. Da in sirarnah iu se bodo morali (znajo niolzti iu ne opravljati iaiinerji v tem večji meri za kakega drugega poljskega o- Manj konzervirane hrane .Li«t ."Canadian Grocer" v nekem svojem članku priponi i postaja vedno več-i molzti iu voziti traktor, 129,800.' ja tla s,. kanadska gospodinja treba tudi več ljo-|jih zna molzti in obratovati j špe1«yraea v kuhinjo .To je po- molžo posluževati strojev. .Medtem ko je vojni department omejil izdelovanje raznih poljedelskih strojev, ni omejil izdelcvanja strojev za molžo. Za dobo od 1. novenUbra 1941 do 31. oktobra 1942 je vlada dovolila prodajo "molznih strojev za 200 odstotkov števila stroji v iz leta 1940. Vsi dragi stroji, ki se porabljajo na far-nta.li, pa so bili zelo omejeni. 'Vlada je že od več velikih mlekarskih farm dobila pritožbe. da ne morejo dobiti dovolj mož, da bi molzli krave. Po malih farmah mofeejo krave gospodar in njegovi ?inovi, in včasih tudi žena hi hčere, ako naneso potreba. (Kanada je do sedaj imela mnogo več mož, ki so moLzli, kot pa katera druga država, toda so zapustili farme in si po raznih industrijah poiskali dela. Ljudsko štetje leta 1940 pravila,, se je oglasilo samo 247,180 mož, med tem ko se jih je priglasilo 1,708.840, ki znajo molzti in opravljati druga .poljedelska dela, 1,600.000 pa se jih je priglasilo, da ne znajo niti molzti niti opravljati kako dmtro farmersko delo. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN -POSTAL MONEY ORDER, ako je vmj le priročno NASELITEV V KANADI (Minister za pokojnino Mackenzie je poslanski zbornici predložil načrt za naselitev na deželi 25.000 mož po postavi o naselitvi vojnih veteranov, kar bi veljalo državo .80 milijonov dolarjev. Od vsote bi. bilo treba takoj izdati 34 milijonov dolarjev, katero je utemeljeval z naslednjimi točkami: 1. Pomagati odpuščenim' vojakom, da se uspešno naselijo po farmah; .2. Da poljedelska industrija dediča vedno manjše zaloge konzervirane -hrane. Po 30. juniju, ne bo več dpvoljeno spravljati v Škatlje- svinjino in fižol, špagetije* makarone. j>eso, ko-r;njc, jabolka, jabolčni sok. paradižnike iu več drugih slič-nih pridelkov. Uradniki v Ot-tawi pravijo, da morajo v«e to napravit? gospodinje same doma. Za vse to imajo dovolj časa celo leto. Kjer pa gospodinjo no morejo dobiti* svežih paradižnikov, graha, koruze, in ve, hruške in čošplje brez kake omejitve, omgrrje pa konzerviranje jagod. čezenj, rabar-bare th raznih sirupov na 75 odstotkov. . 'Kanada, ima na razpolago v slojih zalogah dovolj čaja in ga bo dovolj za 8 mesecev. Do sedaj parniki še vedno dovaža-jo čaj s Cevlona in njegova upo raba do sedaj še ni bila omejena. ■ • lJipsedaj so prihajale razne d išav< z Jave, Sumatre in Bur-riie. ker pa so te dežele Japonci zasedli, teh dišav ni mogoče Slovenci v Kanadi! VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" VAM NUDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM i.snsbet-oBSEsr-it-ms:..; mmmmsmmmrvtmi^asii^ i—naa— je edina slovenska korporaclja te vrste. ki je priznana od države v kanadi Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, kateri hoiejo dobro sebi in svojim, je. da nemudoma pristopijo v Zvezo. ZVEZA PLAČtJE BOLNIŠKO PODPORO V RAZREDU A — $1.25 DNEVNE PODPORE; V RAZREDU B PA »12 TEDENSKO IMA GOTOVINE DO $8000.1)0, TER JE IZPLAČALA IZ SVO. JEGA OBSTOJA PREKO $18,000.00 ZA RAZNE PODPORE IN OPERACIJE Za vse podrobnejše informacije se obrnite na glavnega tajnika __ Zveze: FRANK GREBENC. 81 Mc-KELVIE AVENUE . . . kirkland lakk, ont., canada stročje^a fižola, ker je to so- več dobiti. Zato pa skušajo črv je izven bizone, pa imajo na razne države v Severni in Juž- razpolago šparglje, gobe, buče* ni Ameriki pridelovati razno- odl4gimja M 0d0jxr 4______va„ sti dostojni. Po trgovinah so vse ,pokupili, kar se je dalo. Pa i>o vsaj plačali. Oez nekaj dui so pa prispele trume SA in SS in Gestapo. Tedaj smo zaveli na debelo odpirati očL Kakšne tiče smo videli med temi . ljudmi! Med neniškimi policaji smo opazili osebe, ki so v naši državi poprej izgubile službo radi vo htirrstva v ptid Nemčiji. Zavca, ki je bil nekdaj v Celju policijski nadeomiki- Stražnika i!n Rmcršiča . . . Med Ge&tapovci 6e je pa sukal kot doma bivši celjski žendarmerijski naretl-nik in -zaupnik majorja Vitada-kijevjča, Bošiko Lsizič iz Laza-revca. iS (prihodanskega položaja. ! povsod velika fikitb. Prihajala 13. Ua odpuščenim vojakom j s ) l)0rc^.;]a 0 hiranju nen^kih se nudi ista pomoč, kot drugim; ,fvizij na Gornjem Štajerskem ki so se lotih kakega drugegajj - na Koroškem. Tudi iz Beo-poTsIa„; . v # ; giada ni bilo nič bolj razvese- HuiiitiniHtiniiHiiiituiHit)i!iniiinH!§]rl^™"™ « ==f| je selilo. Po celjslcih ulicah so S i korakale dolge vrste našiii vo- Note I KANADSKI MORNARJI V PATROLNI SLUŽBI ža * PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR ■■ i __r. BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM {Cvetni 5as) Celje je bxlo eno samo veliko pričakovanje, kaj utegne priti iz vsega tega. Naredila se je noč in bilo je slišati n*>čno st.ioljanje s stroj- j^ov«^arTpostelj* Mforali V trgovinah ni bilo več kupovanja in plačevanja, začelo se ja ptenjenje. Najprej so ople- nili Fažarinčevo trgovino in odnesli blaga v vrednosti 200 tlsolo din. Potoni so navalili na veletrgovino Strmecki. kjer je bilo zi\ več milijonov din bla- Plenili pa iik«o samo blaga-brž so začeli pobirati tudi ljudi. Gestapo je sredi noči vdirala v slovenske hiše in vlekla nicami in topovi. Tako iu podobno tudi naslednji dan in noč od pendeljka na torek. iTa dan &o r>e začele skozi Celje umikati izmučene in sestradane jugoslovanske čete. Na Celjskih ul*ah so se pa pojavljati v celili trumah člani nem- "SPANISH in 20 LESSONS" — Š*«- .š*ina v 20-tib nalogah---Spansko-an- glr&ka slovnica. — Spisal jo je R. B. L* Cortina. Ta knjiga je popoUia in prav nič pri-kraj&iua. OU prve. do za«lnje sU^ini je . je |K>i>ohioma ista. kut jo ji* pisatelj napisal iu kot je bila prvotno ialuaa za višjo et no. Cena je zato nizka, ker sJio se porabile prvotne tiskarske forme, iu ker Je pisatelj sprejel nižjo ee-no. Po U-j j j rl prost i stopnjevaLui metodi vftni Cočinta pomaga, da se laliko na-uiT-itv SpaiiSčlne. ro praktifuo uOenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter ras oči brati, govoriti in razumeti špansko. Corintovo kratko metodo ho odobrili učitelji, profesorji, .šole, poslaništva in ekspertno tvrdke po eeiem sietu. Je praktično, pri prost o in uspešno. Prodanih je bilo že nad 2.000^)00 Cortinovih knjig. (e vas ta knjiga zanimiva. Jo lah-* ko naročite pri KNJIGARNI S LOV EN IC PUBLISH-IN« COMPANY, 21« West 18th Strwt. New York, N. Y. — Cena Je samo »1.— ^^^^ ' 'ASSES' metanjem pločnika pred kasarno. ostali so pometali hodnike in Miažjli »traniSča. Takoj se je pa videlo: da imajo na aretirane duhovnike prav posebno piko. Ob prihodu v kasarno je bila najprej preiskava in sicer zelo temeljita. Posebno se je odlikoval v zvezi s tem s k rabi rani študent Pu nge r seli ek iz Oplot-nice, torej domačin. Že ]>o so z Gestapovci v kasarno na Dečkovem trgu. Prvi med njimi so bili okrajni načelnik Tor-1-stopnicah je Vlival a ret i ranče ner, senator Alojzij MiheleSe. na\*zgor do SS komisije. Zlasti ške manjšine in peščica nem škutarjev, ki so zaceli propa- SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PROIXAt-A. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA I-O JEZERO KOLO. _| .... 5=-j j ako v; na pločnikih so pa ^jstajali v trumah zaskrbljeni g mehčani in se skoraj šepeta je ^^ za yse to je. na pogovarjali. prebivalstvo porazno vplivalo. Ko se je iz src slovenskega naroda, ki se je na Cvetno nedeljo-zjutraj «biral k molit\-i v svojili cerkvah, dvignila mo-= j lite v za uiiobiliziranje svojcev so NeJio oix>žje, da hi mogli kaj do-g j seči. Popoldne .je priletelo nad Celje več eskadrilj, ki so se sM spuSčali zelo nizko nad mesto. 3EF.Streljalo je pa samo,eno lovsko letalo in sicer na. terezino. ki IssJse je vozila po progi, in je ra-S nilo nekega železničarja. Blizu gljPcičovniilva pri Celju so pa le-3B-- tal a z boirfbami razbila želez-S-nično progo. ^ = Alarni za larausm se je ogla-= šal in ljudstvo je bilo kakor na ~ j žerjavici. ^>et in spet se je za-— ■ tekalo v zaklonišča. - Vso mesto KemJ^kutarji so postajali od ure do. ure glasuejŠi in predrznejši. Xemyko vo iaštvo se je naglo bližalo. Nekje blizu Socke so ae obrnili naši vojaki in Nemce vsaj če« noč zadržali. Toda samo čez noč. Junaško so se držali naši fantje, svoje junaštvo so pa {poplačali s popolnim uničenjem. . Kjr (Šla veliki petek je z nemških his že zaplapolala hitlerjevska zastava. TudL po. izložbenih oknih so Nemci že lepili Hitlerjeve slike. Tt tnvu "zgledu so brž sledili tudi nekateri člani "kultu i ibunda'' na primer Vre tsoh' i-tsedt in mesar Junger. Pq ulicah so se zbirali neni§kutarji s kljukastimi znaki na rokavih. [Prvi. nemgiki vojak se je pripeljal pred magistrat na veli n • / t "t v t » "'' izpopolniti. grb mestnega poglavan&tva, na to razobesil nemško zastavo. Celje je hiio v tujih rokah. Od tega časa naprej so neprenehoma prihajali nemške motorizirane edihice. Nabralo se jrh je naravnost ogroramo etevilo. Ti vojaki so bili še do- ! o-; |f t i „ ■o ' s KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING ČO. 216 West 18th Street : . New York, N. T. "GLAS NARODA- — New Toifc WEDNT£SDx\Y, APRIL 29,1942 VSTANOTUEN USTA U» Kakor plaz... ZGODOVINSKI ROMAN. 87 iii:*t»iiiiiiiiiiiiii:Mii K .1 >trela z ja.oložiti nazaj v roke va^epra veličanstva, zakaj tudi sam «em izgubil vero in zaupanje v uspeh »vojega delovanja." "Wolkenstein, ne zapustite me. Vsi ute hočejo zapustiti-ki jih imam rad. Ne dajte, da bi anuagala vaša občutljivost nad ljubeznijo, ki jo ibnate do mene. Prosim, va-s ostanite 3 ti zvesti in pomagajte m: na nadaljni moji poti." "Veličanstvo, ne zapustim vas! Vašim" interesom sem dopr nesel največje žrtve, ki jih je sploh sposoben človek. Mojo zadnjo nado na ljubezen in -srečo. Ni moja občutljivost, ki me je napotila, tla va« prosim, da me razrešite zaupane mi breznadnost da bi KDO RES DELA? JANtKO N. ROGELJ. K)o to pišem, je baS eno leto, odkar je ibil ustanovljen JPO., slov. sekcija. Počasi se je pričela razširjati »plemenita ideja anied nase ljudi. Oglasile sto se naselbine ena za drugo, med njimi je bila slovenska naselbina Sharon, Pa. Čitali smo goreči apel izpod peresa našega zavediK.gTi Slovenca- Fr. Kramarja. Kdor osebno pozna, ve, da je Frank dolbrega in plemenitega srca, pripravljen vedno pomagati vsepovsod. Ima tuidi to lepo lastnost, da kar on prične, gotovo tudi zavihi. Naselbina ga tudi pozna kot takega ter mu je priskočila ma pomoč, . Pred dnevi mi je poslal pi»-lno, ki se glasi: "" Pridož no Ti pošiljam ček za $50.00 za naše reveže v starem kraju. Poleg tegtt Ti po-pošiljaan imen ik darovale v katere sta obiskala Mr. J. Pau-nbč in Louis God i na. To je sedaj naša druga po&iljatev. Prva je bila nakazana g-Iavneoivu Colo., Pueblo. Colo., Johnstown Pa., itd. Otrešite se mračnih mMi in KAKO 80 NEMCI NAPADLI CELJE. (Nadaljevanje s 3. str.) Tako smo ostali v tej nmčni neopravičljivih vzrokov. Pribi-^1. *ek®J fm. Nekateri so ti fakt je, da Ibodo rabili, pomoč' Pn^mah od doma hrano in ka-v dcmtovini. Ne bodite bree-|ke dru«f praboljfte. Ni'bilo brižni. To ni vaša naloga, to^povedano ,toda vse je sproti je valša slabost. Skoro vsak rekvmrala Geetapo. Tudi v so- danes laihko daruje dolar, a bah nismo imeli miru. Noč kdor more, naj da več. Naj ga n so se k nam SS čla- ne bo Slovenca ali Slovenke v!?I -^««011» frkolini od 16 do Aflrtet iki. da bi ne bilo njego-1 J7 ,et> « « pnvoiKli z vsa- vega ali njenega imena zapiha-! stm"u (psovkami m nega pri JPO, slov. sekcija! so -morali nepresta- nih .. * . , , • no nrtsln.5ntP PF<,Me> »» Odkupite se vsaj z dolarjem. Ako nas je Slovencev v Ameriki 200,000, kako hitro bomo imeli $200,000! In kdo bo po Stresal en dolar, kdo? • Tajnik kluba društev Slov. Nar. doma v Cleveland-it. Ohio, Mr. Louis Zorko, mi je izročil ček za $100.00 za lokalni odbor št. 2. JPO slov. sekeija. Hvala lepa odfboru in društvenim zastopnikom. To je zopet beseda iz naroda, ki bi se morula ponavljati po v«eb sloven- skih naselbinah v Ameriki, tajniku imeseca januarja v vsoti| Bratje in sestre, ne pozažbi-$150.00. tako da smo poslali že mo našega izreka: Kri ni voda! $200.00. Naš blagajnik ima na Piaj brat, daj! Pomagaj sestra! rokakli še $16.50, katere bomo _ vključili pri tretji po&iljatvi. _ (Poudariti moram. da sedaj DELEGATOM ZDRUŽENIH še nismo dosegli naše kvote zal SLOVENSKIH DRUŠTEV Shenantro Valley, zato bo od-1 V NEW YORKU. bor še enkrat obiskal vse naše rojake v tej okolici. i Ob tipkanju naznanil za pri- ....... . nas hodnjo sejo Združenih društev ,ie bilo bolj teako, ker so bili ro no poslušate "Pfaffe. Pfaffe, mi drugi pa sirto dobivali drugačna imena, zlasti — eetniki. Ijekarnar Po*avee je v ječi nenadoma postal navdušen "vstas" in tako se nai je po-?reuilo. da je ostal v Celju. Ostalim se je napovedalo- da fcomo nekam odpeljani.. Seveda smo močno ugibali, kam nas Ibodo spravili. Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Nekega dne so nas pobasali in odpeljali v Maribor, tam pa zaprli v kasarno, v Melju. To je pa že novo poglavje, ker sem za sedaj hotel samo celjske do-godko nekol"ko opisati. • 'Ha bi »i či ta tel ji lahko predstavljali, kakšen je bil nemški plen samo v trgovini Stermecki navajamio opis te trgovine po- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE. SLOVENSKE PESMI Zbirk* 9 na rednih peaml lždals Glasben* Matica v Cleveland«!. ( Cena — $1-^« Emil AdMBit—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI » ■«»»'» ............................. Sest narodnih pesmi ta ikl ibor .................... Sest narodnih pesmi » mm- ianl »bor ............^ KEBDO JUVAN0C: Zjutraj......................J® Slovanska ...................-2M PETER JEREB: Pelin roka; VASILIJ M1RK: Poduknlna........JI ZOltKO PKELOVEC: Le enkrat Se .................'JO Blata delo ..................29 aa. VMLAIUC: Ruftmarla; JOS. PAVCiC: Potrkan plee ......M Pranr VrntiiHnl—SE8T MEŠANIH IN moSkih zborov ...... IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerinc ?mo znižali cene: Aneriaka aiorraska lira. (HoUmt) Orlovske himne (Vedefivee)___ Slovenski akordi, tt metenlk !■ moUdb zborov (Kart Adami«) Jff Jt .7« r.aloijre, marveč izvršiti." V največji nervoznesti je Karel vzkliknil: '' fn vs<- to naj je edino zakrivila moja pot v Budimpešto!" "Zal, da je tako. veličanstvo. iS podporo stranke leiriti-mistov, s propagando v armadi, s podkupovanjem in obljubami v parlamentu isem pridobili številne pristaše, ki bi takoj pri hitrem in energičnem udarca iproti sedanji vladi stopili na vaM> čtran. Vs-i ti so sedaj p:eplaišen(, nezsiu/pljivi in nesi-eruriii. Ni<" veq ne bodo pripravljeni, da ibi se t dnšo in dejanjem postavili za stvar vašega veličanstva. To pa je bistveno, zakaj samo z elementarno Ijiwl^o vstajo na korist va-šeiga velVanstva ;e mogoče strmoglaviti Hortbvja." "Prosim vas.. Wolkenstein, neftnvučite me še nadalje z očitki, da sem vas motil v vašem delu. Z obžalovanjem uvide-vam s, daj .svojo krivdo, ne montn pa spraviti s oveta tega. kar jo »godilo. Pustite mi vsaj nado, da nw? boste še nadalje podp rali in inj pomagali.** Grof je povesil oči. Kolikokrat se je že odločil, da bi odpovedal svojo tslužbo cesarju, ki je vsikdar delal pioti njegovim nasvete ni in s te mo nemogoč i I vse njegove načrte. V»e-^ j«1 -aklonil prisrčnim prdšnjaau skesanega vlaokorŠ«"ino. Eotim va«, ne odtegujte mi dragocenih svojih a noči!" Ourtva so zmaigala in grof je zopet segel cesarju v roko. "Storim vse po vaši volji, veličanstvo. Služiti vam borom do zadnjega, vzdiha.*' "Iskrena hvala vam, Wolkenstein," je vzdihnil cesar z vso prisrčnostjo. Ako bi bil vas cagribil. bi bil olmpal. Saj vendar verujem, ila samo z vašo pomočjo še morem priti do svojih pravic.'* 0«iof W< llken-tein je sicer vedel, da ni**> bile c sarjeve od-1 oči t ve nikdar dolgotrajne, da so bile pod tujimi vplivi izpostavljene najrazličnejšim spremenfbam, toda prisrčnost cesarjevih besed je premagala vsak odpor, ki ga je zasnoval v svoji i;otranjosti. Wofkensteim se je v cesarjevi bližini mudil samo kratko rasa. Ko se je cesarska obitelj preselila iz Pranginsa v Hor-tenstein. je grof zopet odpotoval v Pariz, baje, v važnih rodbinskih zadevah. Samo cesar je vedel, -da ?e je grof napotil na <~>«rsko, da bi tain izvršil zadnje priprave za prevrat. Wol kenstein .je razvijal mrzlično delavnost. Spori na zapadno ogrski meji v Gradtščanski so dali povod, da je bilo tjakaj po-slanah vtč vojaških čet, med njimi tudi oddelek grofa Osten-burga,^ legitiinista najčistejse krvi in odločnega cesarjevega pristaša. Tudi dragi arma-dni poveljniki «o obljubili, da se za denar in dobio besedo v danem trenotku pridružijo eesarju. Temu nasiproti se je ponesrečila vsa propaganda v Avstriji in sicer Tia radi nespretnosti n .jenih aigentov. Avstrijska vlada je postala pozorna na restavracijski pokret. Niti so pre-očitno vodile na Ogrsko. Med obilnimi listi v obeh državah je mastala ostra polemika ki je vabudSla pozornost ogTske vlade ra ta pokret, ki je bil nesporno naperjen proti obstoječem® državnenm rtein. jaki zelo prizadeti v letih 1939 in 1940, te>da sedaj so zaposleni in se bo že še kaj dobilo. I^pam. to nalogo mogel uspešno j da bo vsak storil svojo dolž- se mi ja vrinila neljuba pomota Por<*flu v Spominskem Zborni-označbi datuma seje. Seja-k_u Slovenije iz leta 1939: Wolkenstein je za to izvedel in je čutil, da so ogroženi sadovi njegovega dolgotrajnega truda. Priprave seveda še niso tako napredovale; da bi bilo računati z (brezpogojnim uspehom zafnvšljen-ejga udarca. Vseeno pa je bilo treba ta nelarec takoj izvesti, Iker l>i sicer euječnost in protiodredbe Horthyjeve vlade vsak dan bolj poslaltšale nade na u-apeh. (Nadaljevanje.) nost, kakor pravi pesnik Simon Gregorčič: "Dol^ian ni sanvo, kar veleva mu stan- kar more, to mož je storiti dolžan!'* Brat Rogelj, priobči iimena darovalcev v listih. Prav lepa hvala nabiralcem: Joe Pauli-niču an Louis God kiu za trixl in dtlo. Ako kateri isaned rojakov želi darovati, la Godina. — Po $1.00 Ignac Franko, Victor Paiilinič, Kristina Lenaršič, J. Pavlenič, Mary Marc. Jakob Trojar, Iv. Klatič, Uršnla Fran ko. Ajgnes Vodeničar, J ohm Žele Joe Pavlenič, Matli Bokar in Fr. Ctm(pennan. — Po 50c.: J. Certin, Albin Cvelbar in Ciril Furlan. , To je odziv naSLh Slovencev in Slovenk iz naselbine Sharon. Pa. Tukaj res delajo. Storiti hočejo svojo dolžnost napram zasužnjenim bratom in sestram onlkraj morja. Kaj pa dnuge slovenske naselbine po Ameriki t Ali ste že pozabili, kako je odgovorila slovenska naselbina Ely, Minn., potem Sheboygan.-1 Wis., Milwaukee, Wis., Butte. . Mont, Saliidac Colo. Ken ver, se vrši y petek 1. maja in ne v petek 3. maja, kot se stvar po-motoana glasi. Ker sem istočasno pripravljala nekaj za slovenski shod, kateri se ima vršiti v nedeljo 3. maja, sem oči-vidno nadaljevala z istim da- tumom tudi v naznanilili za se-[Za trgovski promet je v njej na bmil, adamiC: irv i WkAmln «*» rk*«1 * vi *. i »-v >.w,aIa . — .t ^ 1____J___a _ 1 jo Opazila sem pomoto šele, ko so bila naznanila že na pošt L Prizadeti delegatje. naj prosim to pojasnilo upoštevajo in možno je. da so pomoto že kar Kami zapazili iker na 3. maja letos petka ni. Anna F. Krasna, t a j. "BENEŠKA IN RIMSKA DALMACIJA." Italijanski kralj "imperator" je sprejel predsednika italijanskega jiredentističnega dru št v a "Uante Aligiiieri"," ki mfu je izre*'il iredenti&tieno propagandno knjižico z naslovom: "Dalnrazia veneta e romana." *V tej knjigi seveda ni slavna zgodovina narodne Dalmacije, '"Žcleznobetonska stavba, ki je last veletrgovske tvrdke Steilmecki v Celju, predstavlja daues največ domačo trgovsko hišo v Jugoslaviji. Palača je dolga in široka po 25 m, vsa podkletena in štirnadstropna Fcrdo .hiranec— U. MLADIH LET. noiki cborl ................. frij« neianl zbori (Glkabeaa Ma «ea) ---------------------- V »epetnltnl noli, kantala aa aole. zbor In orkoeter, (Saltner).... Mladini, prawl za Bladino a klavir-Jea» (E. Adami«) __________ Ure pesmi, (Prelover) ta moikl »bor to Solo ________________ Peter Jereb—OSEM ZBOROV (metki m me*aai» .... .......... Ne AI himni, drogtam......... (•oraki ikinl, (Lafaarnar). ITMfk. n. Moški zbori OS K A it DEV: Horace; O j. moj »ocel ,e lot; Kun tal, Cantje, dm ▼ vao pol- demo ......................J OSKAK DEV : Prečno. IJubca muja: Ko ptl£i-ca oa tuje gre; Huči; MoJ ock« ma konjička dva; LMht sen pisemce; Blo*o; Je rpihnila luC 4* ZA TA3IBUR1CB: NA GORENJSKEM .rE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajok.............. Slorenske narodne pesnil sa tanba-raMtl zbor (Bajuk) ___________ Modra devojka . .78 -71 At ZA CITRK: Poduk za ettre. — e ttetkl — o nekaki rimski morali italijanski. Dalmacija je bila, je in bo naša, ju-coslovanska- pa najsi jo Pave-lic tako "velikodušno" izroča italijanski vojski, da ropa Dal-macijo in nbija naš narod. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA KUPUJTE meta naše največje trgovske ihi-še, ki jo poznajo stotisoči odje-' n^alcev po vsej državi." Tz tega kratkega opisa je razvidno. da je Gestapo v Celju imela kaj ropati — (JTC.) WTMifinim m um iimiiiium w i wniiiiiin i TO JE KNJIGA katero boste VESELJEM CITALI ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClČ = VA2NO ZA NAROČNIKE UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS Pole« uaelova Je razvidno do kdaj imate plačano oacoCaloo. Pr»a •terllka i ►ornem meee<\ dru«a dela lo itrwikoi. Vra vroalmo. da akuiate urofal-no pravočaauo poravnati. Poftljlle oarotolno naravocet nam ali Jo pa plačajte oaftemu zastopnike v V g Sem krajo aU pa kaieranu lamel aaatopaikov. knjlb Imena ■•> il»k«ni s debelimi črkami, ker au opravičeni uhlakati tu<« dnure naaeiulne, Uer J« kaj aaftlb rojakov oaa» ijenlb Zaaiupa.k t>o Vam laročU potrdilo aa plačano naročnino Knjiga Je svojevrsten poja* e slovenski književnosti, kaj-U t nji Je ▼ trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkoe ▼ starem Slovan atvn do danaknjega dne. Bjojlga Je verno arcalo našega »vljenja tn trpljenja, !n kdor Jo prebere bo redel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nage sgod o vinsko delo. IS POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNU VEZANO *2. Peitaioa plačana i-ALilFOKNIA: San Vranclaco, Jaeek (jtoalda • "OlAJKAjMJ: Pnebto. Peter Gulig. Waiaenburg. M. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupan tU ILLUIU1B: Chicago, J. Bevčlfc dearo, J. FaMaa (Chicago. Cftasra Is lillaola) Jollet. Jennie Bamblck La 8aile, J. Spedck Mascoutah, Martin Dole'ic North Chicago ta Waukegan, «VarMi KltamUler, Wt. Voooplvaa MICHIGAN: Detroit. L. Plank ar MINNESOTA: Chlsholm. J. Ltokanlcb Ely, Joa. J. Peahel Eveletb, Lools Goals ..Gilbert, Louis Vessel HIbbing, Joka Povle MONTANA: Ronndnp. II. M. Panlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderfck *WW YORK: Brooklyn, Anrtiawy SveS Qowanda brl Mrahks .Little Falls. Frank Masts Worcester, Peter Rode OHIO S Cleveland, Anton Bobek. Chaa. kv-Uager, Jacob Ueanik, Jok- »lapoia Glrard, Anton Nagods Ijorala, I-ouia Baiant. Jobn KomJe Tonngstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Kotalar PBNNSXLVANIA: Bessemer, John Jeraikar Conemaugb. J. B res ever Coverdale In okolica, Jos. Ps*.ernel Export, Louis Supantli FarreU, Jerry Okura Forest City. Math Rassia Fr. BloSnlkar Oreenabnrg, r'rank Norsk Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown. Jetaa Pelaats Krayn, Ant. TsufelJ Lnaerne. Frank Balloek , Midway. lumi Snst Pittsburgh in okolica. Philip Proias Steelron. A. Hren Turtle Creek. Fr. Befclfrer West Newton, J ovsa WISCONSIN. Milwaukee, West Ailis. Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs. Lasts Dtamondrille. Joe Rolf«« Vsak sastsgnlk Ixda potrdila sa svata. katsra Je #reJeL Kastsgalka teple Ti *WJ| HiMOi"