št. 86/15. oktober 2021 OTVORITEV PUMPTRACK STEZE V DEBRU … STR. 4 SARA ČOPAR DVAKRATNA SVETOVNA PRVAKINJA … STR. 5 PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI JURKLOŠTER ... STR. 13 NOVOSTI V THERMANI LAŠKO … STR. 19 3. BORZA LOKALNIH ŽIVIL V LAŠKEM … STR. 20 PORTRET AVGUSTA AŠKERCA ... STR. 32 ABSOLUTNO ZLATO PRIZNANJE ZA MLADO RAZISKOVALKO TIO KLENOVŠEK … STR. 50 LUKA HORJAK SPET ODLIČEN V MATEMATIKI … STR. 56 OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU … STR. 56 Osnovni podatki o glasilu UVODNIK Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Dobro smo že zakorakali v jesen, v čas, ko se stvari spreminjajo. Drevesa se obarvajo, počasi bodo začela izgubljati liste, narava se pripravlja na mirovanje, prav tako živali iščejo še zadnjo hrano, s katero bodo preživele prihodnje mesece. A z ljudmi je vseeno drugače. Čeprav se tudi mi v tem času malce umirimo, smo več doma, dela na zemlji ni več toliko, še vseeno pa nismo kot narava. Venomer iščemo nekaj, česar nimamo, ali si želimo tisto nekaj, kar nam je nedosegljivo. A poskusimo to spremeniti. Pred nami je namreč praznični čas, čas ko praznuje Občina Laško. V jeseni se bomo tako imeli česa veseliti. Poleg dobrih odnosov, ki se jih vsak dan trudimo vzpostavljati in obdržati z vami, se bomo kljub omejitvam lahko malce družili. Ob martinovem bomo na Aškerčevem trgu mošt blagoslovili in ga spremenili v vino, še pred tem bomo praznovali dan reformacije, 19. novembra pa bomo počastili občinski praznik, ki ga praznujemo 7. novembra. Na dan mrtvih se bomo spomnili tudi vseh, ki jih ni več med nami. Veselimo se tudi dni, ko bomo ponovno lahko brez ovir zapeljali skozi Laško, a tudi takrat bo drugače, saj nas bo pot vodila skozi novo krožišče. Takrat si bomo rekli, da je bilo vredno potrpeti teh nekaj mesecev, saj bo pot za vse udeležence v prometu varnejša, bolje in hitreje prevozna. Vseeno pa nas še vedno pestijo izzivi povezani s koronavirusom. Žal je virus še vedno prisoten in tako bo verjetno ostalo še nekaj časa. A ker, smo v zadnjem letu na področju raziskovanja virusa precej napredovali, se mu zato zdaj lahko na lažji način zoperstavimo oziroma vsaj omilimo njegov vpliv na naša življenja. V občini Laško smo občane že večkrat pozvali k cepljenju, za vas postavili mobilne cepilne enote in tako bo tudi v prihodnje. Žal je cepljenje še vedno edina možnost, s katero bomo zaščitili tako sebe kot naše najbližje. A vrnimo se k praznovanju. Že čez tri tedne praznuje naša, vaša občina. 7. november je namreč datum, ko je bilo Laško prvič omenjeno v pisnem viru, to je Listini Leopolda VI. iz leta 1227. Letošnji praznik bomo lahko obeležili podobno kot smo bili vajeni iz preteklih let. Imeli bomo proslavo, na kateri bomo podelili občinska priznanja. Vsem nagrajencem tako zlatim, srebrnim kot bronastim ter prejemnikom kristalnih grbov Občine Laško že na tem mestu čestitam. Občinski praznik je tudi najboljša priložnost za predstavitev aktualnih projektov in načrtov, prav tako za pohvalo in nagrajevanje tistih, ki soustvarjajo razvoj naše občine. Zato čestitke in hvala vsem vam dragi občani in občanke, ki ste v teh »čudnih« časih ostali sočutni, povezani, vztrajni, empatični in imate še vedno voljo pomagati človeku. Spoštovane občanke in občani Laškega, nenazadnje pa ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsakemu izmed vas. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim. Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Grafična priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Jure Gasparič: S Filipom Flisarjem in Foksijem na laškem pumptrack poligonu Franc Zdolšek, župan Naslednja številka predvidoma izide 15. decembra 2021. Prispevke in oglase je treba oddati do 3O. novembra 2021 na e-naslov bilten@lasko.si. Vabilo RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja bo 8. novembra 2021. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 27. oktobra 2021 (zadnja sreda v mesecu). 2 Vljudno Vas vabim na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 19. novembra 2021, ob 18. uri, v Veliki dvorani Thermane Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena najvišja občinska priznanja. Župan Občine Laško Franc Zdolšek *Pri udeležbi na proslavi je treba upoštevati vse priporočene higienske ukrepe in PCT pogoj. LAŠKO PRAZNUJE PETEK, 19. NOVEMBER • Thermana Laško, Velika dvorana: Proslava ob občinskem prazniku (18.00) Občina Laško PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU SOBOTA, 6. NOVEMBER • Valvasorjev trg, pred TIC-em: Pohod po nekdanjih trških mejah (start ob 9.00) Planinsko društvo Laško v sodelovanju s STIK-om in Občino Laško organizira in se podaja na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. SOBOTA, 13. NOVEMBER • Vrh nad Laškim, Gasilski dom: Od mladosti do modrosti (10.00) Nastop šolskega pihalnega orkestra Glasbene šole Laško-Radeče in godbenih veteranov Gambrinus • Rečica, Sindikalni dom: Občinsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž s prikazom blagoslova vina (18.00) NEDELJA, 14. NOVEMBER • Aškerčev trg: Nedelja na Martinovo: Martinov sejem (od 8.00), Slavnostna sveta maša (10.30), Blagoslov vina in prikaz Lepe nedelje (11.30) Martinov sejem vsako leto vabi s stojnicami, na katerih bo poleg kramarskega blaga moč videti in kupiti izdelke iz tistih dobrih, starih časov. Med številnimi stojničarji bodo z nami tudi medičar in lectar, gospodinje s pecivom in poticami, čaji, medom, suhorobarji, kovač … Lahko se boste najedli tudi sveže pečenega kostanja ter pokušali mošt in mlado vino. Pravica do Martinovega sejma je bila Laškemu s privilegijem dodeljena leta 1227. Po maši in zadnjem pritrkavanju, ko bo zaigrala Laška pihalna godba, bo župan Občine Laško Franc Zdolšek po pozdravnem govoru izročil laškemu nadžupniku in dekanu Roku Metličarju vino v blagoslov. V primeru slabega vremena (dež, sneg) nedeljska prireditev s sejmom na Aškerčevem trgu odpade. V okviru praznovanja občinskega praznika se bodo v novembru zvrstile otvoritve pomembnejših občinskih in krajevnih investicij: • energetska sanacija strehe športne dvorane Tri lilije in zamenjava razsvetljave v dvorani, • končana dela iz naslova Participativnega proračuna, v okviru katerega je med pomembnejšimi predaja namenu fitnesa na prostem v Rimskih Toplicah, • izgradnja teniških igrišč s spremljevalnim objektom v Debru, • obnova vodovoda Lahov graben v KS Jurklošter, • izvedba vodovoda Pleš in ureditev javne poti v KS Zidani Most • asfaltiranje dela javne poti Zidani Most-Gračnica, • obnova LC Belovo-Zg. Brezno z ureditvijo kanalizacije • asfaltiranje odseka javne poti Reka-Padež v KS Marija Gradec, • asfaltiranje cestnega odseka Blatni Vrh-Videc v KS Jurklošter. O datumih otvoritev boste obveščeni preko občinske spletne strani www.lasko.si in FB strani Občine Laško. 3 OBČINSKA UPRAVA MOBILNOST V LAŠKEM PRINESLA PUMPTRACK STEZO TER NOVO POSTAJO SISTEMA IZPOSOJE JAVNIH KOLES V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so v Laškem skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in Kolesarsko zvezo Slovenije organizirali državno tekmovanje v pumptracku. S tem dogodkom se je destinacija Laško torej vpisala na zemljevid mest, ki sledijo vseslovenskemu trendu kolesarjenja. Pravo priljubljenost tega športa je bilo moč videti na zelo dobro obiskani otvoritvi pumptrack poligona. Skrb za razvoj mobilnosti v Laškem Občina Laško je namreč podala vlogo na javni poziv LAS Raznolikost podeželja s projektom »Večnamenske rekreacijske površine in trajnostna mobilnost«. K projektu so Občini Laško ob bok pristopili tudi partnerji, Thermana, d. d., Športno društvo Rečica in STIK Laško, ki so tako aktivno sodelovali pri izvedbi projekta, prav tako pa zagotavljali svoj delež sredstev. Predmet same operacije je bil ureditev večnamenskih rekreacijskih površin. V ta namen sta kot investiciji nastala pumptrack (kolopark) v Debru ter postaja sistema izposoje javnih koles KolesCE v Hudi jami v Rečici. Pumptrack poligon je športni objekt sestavljen iz grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto. Gre za sodobno, atraktivno in inovativno športno infrastrukturo. Konfiguracija pumptrack poligona omogoča varno in zabavno izkušnjo tako začetnikom kot tudi vrhunskim športnikom. Je dostopen, za uporabo niso potrebni dragi športni rekviziti. Vožnja je tiha in čista ter zato prijazna do okoliških prebivalcev. Edinstvena zasnova pumptracka omogoča uporabo ne le s kolesi, temveč tudi s skiroji, rolkami, rolerji, poganjal- Pumptrack v Debru 4 ci in celo invalidskimi vozički. Spodbuja aktivno preživljanje prostega časa na prostem, gibanje in motorično-gibalni razvoj vseh generacij na inovativen način, zato lahko postane medgeneracijsko stičišče za celo skupnost. Sistem za izposojo javnih koles predstavlja mrežo postaj in prirejenih koles, ki uporabnikom omogoča izposojo koles in vračilo na drugi postaji znotraj sistema. Postaja sistema izposoje javnih koles v Rečici vključuje 4 stojala, kontrolni sistem (terminal) in mobilno aplikacijo. V okviru operacije je predviden nakup 3 električnih koles. Postaja v Hudi jami je dopolnitev že vzpostavljenega sistema izposoje javnih koles v Laškem, kar zagotavlja poenoten sistem ter s tem mobilnost in razvoj turizma. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Izvajalec del ureditve pumptrack poligona je bil Zavod Aliansa iz Ljubljane, podizvajalec Franc Kokotec, s. p. Izvajalec del vzpostavitve sistema izposoje javnih koles v Rečici pa je bil Nomago, d. o. o. Pri sami ureditvi humusiranja in polaganja travne ruše je s svojimi člani sodelovalo tudi Športno društvo Rečica in na takšen način prispevalo k uspešnosti projekta. Poleg ureditve pumptrack poligona je Občina Laško zagotovila še dodatna sredstva za izvedbo tekme državnega pokala Pumpaj Slovenija, dodatno ureditev poligona, ureditev javne razsvetljave in urbane opreme, kar bo zagotavljajo nemotene, varne in okolju prijazne aktivnosti. Obe pridobitvi sta bili predani namenu 16. 9. 2021. STIK Laško skupaj z Občino Laško, OKS in KZS organiziral državni pokal v pumptracku Postaja Kolesce v Rečici Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je projekt odobrila, sofinanciranje operacije je predvideno iz sredstev V okviru otvoritve nove pumptrack proge je STIK Laško v sodelovanju z OKS, KZS, Občino Laško in Kolesarskim društvom Laško organiziral tekmo državnega pokala Pumpaj Slovenija, ki je potekala v sklopu programa Grbine so fine. Za njegovo širšo prepoznavnost je poskrbel ambasador Filip Flisar, ki je zasnežene klančine zamenjal za mnogo dostopnejše asfaltne površine, hkrati pa poskrbel za najrazličnejše aktivnosti za najmlajše kot je Foksijev kolesarski izziv in Foksijeva kolesarska šola. Slednja namreč s pomočjo njenega ambasadorja in trenerja Davida Ivertnika otroke starejše od 9 let uči pravilne in varne uporabe pumptrack steze. Hitrosti pa tekmovalci niso izkoristili le za stopničke in medalje, temveč tudi za dobrodelnost. Na STIK-u Laško so namreč po uradni tekmi dodali še dobrodelno noto. Akcijo »En krog za razvoj« so razdelili v dve kategoriji, hitrostno kolesarjenje ter skok v višino s kolesom. Cilj hitrostne preizkušnje je bil narediti čim več krogov po stezi v eni minuti. STIK Laško je za vsak krog prispeval 2 €, izkupiček pa bodo namenili športnemu dnevu osnovne šole na pumptrack-u. Ni ostalo le pri hitrosti, saj so izkušenejši kolesarji sredstva nabirali tudi s skoki v višino. Najboljši so preskočili 80 cm. OBČINSKA UPRAVA Kako potrebna je bila ta pridobitev za destinacijo Laško govori tudi dejstvo, da je proga zelo obiskana. Otroci namreč tam preživljajo ogromno časa ter s tem na varen, zabaven in inovativen način uživajo v športni aktivnosti na kolesih. Mag. Sandra Barachini, Občina Laško, Špela Juhart, STIK Foto: Boris Vrabec, Jure Gasparič SARA ČOPAR DVAKRATNA SVETOVNA PRVAKINJA 16-letna Laščanka Sara Čopar je na mladinskem svetovnem prvenstvu v plezanju (bilo je v Rusiji) postala dvakratna svetovna prvakinja. Potem ko je prvi naslov osvojila v težavnosti, je postala prvakinja še v kombinaciji (težavnost, balvani, hitrost) ter svetovna podprvakinja v balvanih. Sari je za uspehe čestital tudi župan Franc Zdolšek, obenem ji je na otvoritvi pumptracka podaril tudi šopek. MKJ Foto: Boris Vrabec 5 OBČINSKA UPRAVA Evropski teden mobilnosti 22. septembra se je z dnevom brez avtomobila zaključil že 20. Evropski teden mobilnosti. Občina Laško je sodelovala sedmič in v tem tednu smo pripravili kar nekaj dogodkov - otvorili smo KolesCe in pumptrack ter gostili državno tekmo Pumpaj Slovenija, skupaj s STIK-om smo pripravili Pohod po poti treh cerkva, ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je Hiša ge- Učenci 3. a so izdelovali maketo šole in risali (MŠ Primož Trubar) Rekonstrukcija dveh križišč v Laškem Patricija, Nik, David, Žan, Erion, Tijan in Tjaša iz oddelka NIS (MŠ Primož Trubar Laško) neracij organizirala že 5. Sprehod za spomin, za zaključek pa smo pripravili spletno razstavo izdelkov učencev osnovnih šol Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice. Izdelava makete šole, Iša, Katarina, Vanessa in Sara (3.b, MŠ Laško) 6 V mesecu septembru 2021 je VOC Celje, d. o. o., pričel z izvajanjem rekonstrukcije dveh križišč z ureditvijo krožnega križišča in ureditvijo tretjega pasu za zavijanje na parkirišče Kulturnega centra Laško. Rok dokončanja obeh objektov je 120 dni. Otvoritev v Lokavcu V sredini septembra smo otvorili skoraj 2,5 km dolg posodobljen cestni odsek v KS Rimske Toplice, natančneje odsek Lokavec-Pavlič-sv. Kolman. Slavnostnega dogodka so se poleg domačinov udeležili župan Franc Zdolšek, predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez, župnik Klemen Jager in drugi. Tako župan kot predsednik ter župnik so uporabnikom ceste zaželeli varno vožnjo. OBČINSKA UPRAVA Saniran plaz na Ojstrem Na Ojstrem smo slovesno otvorili del sanirane ceste in plazu. Družini Peganc in Ojsteršek zdaj lažje dostopata do domov. Otvoritve so se poleg krajanov in gostiteljev udeležili še župan Franc Zdolšek in predstavniki Občine Laško, predstavnika KS Laško Martin Kokotec in Anton Vodišek, izvajalec del GM Hercog ter geolog Danilo Muhič. mopredaji hiše zadovoljen: »Vesel sem, da smo uspeli družini Krivonog zagotoviti nov dom. Naravne nesreče pogosto pustijo posledice ne samo na objektih, temveč tudi na ljudeh in zato me radosti, da smo s skupnimi močmi uspeli narediti nekaj dobrega. Zahvalil bi se vsem, ki so pomagali družini, Občini ter Rdečemu križu in Karitasu.« Trgatev stare trte Potem, ko je Občina Laško leta 2010 od Mestne občine Maribor v znak prijateljstva in dobrega sodelovanja prejela cepič Stare trte z Lenta, vsako leto tudi v Laškem pripravimo simbolično trgatev. Letos je bila ta na prvi oktobrski dan. Ob zvokih Veteranske godbe Gambrinus sta župan Občine Laško Franc Zdolšek in skrbnik trte Slavko Kozmus porezala nekaj grozdov. Letošnja letina je bila namreč zaradi toče in napadov os slabša. Predstavila se nam je tudi Milena Kozmus, ki vsako leto speče izvrstno ocvirkovko ter različne vrste potic. Sadjarstvo Aškerc pa je prispevalo jabolka in jabolčni sok. Trgatve so se udeležili še učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, ki so županu pomagali pri obiranju. S harmonikarskim nastopom pa je zbrane razveselil Lovro Hirci. Primopredaja hiše družini Krivonog Zaradi posledic neurja je prišlo lani poleti v Lahomnem do nenadnega udora zemlje, kjer je bila v neposredni bližini stanovanjska hiša, v kateri so bivale 3 osebe. Ker je bilo s strani geologov in statikov pripoznano, da je objekt nevaren za bivanje, je bila družina preseljena na drugo, varno lokacijo. Občina Laško je skupaj s Civilno zaščito, Rdečim križem in Karitasom družini ves čas pomagala tako z začasno nastanitvijo kot sedaj tudi z na novo pridobljeno in urejeno nadomestno nepremičnino, ki jo je od prodajalca odkupila Občina Laško ter skladno z navodili Ministrstva za okolje in prostor naredila odmero in družini Krivonog zagotovila ustrezen del. Nadomestno nepremičnino oziroma sredstva zanjo je na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor ter jih na podlagi določb 28. člena ZOPNN dodelilo za odpravo posledic nesreče v višini, ki je enaka razliki med sredstvi potrebnimi za obnovo stanovanja ter sredstvi, ki so bila upravičencu dodeljena oz. jih je pridobil kot lastna sredstva. Občina Laško pa je poskrbela še za ureditev določenih prostorov znotraj hiše, Karitas in Rdeči križ pa sta vodila akcijo zbiranja sredstev, ki bodo prav tako porabljena za ureditev stanovanjske hiše. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je bil ob pri- Prejemnika spominskega znaka za požrtvovalnost: RKS OZ Laško in Matjaž Pikl Lani je vlada RS sprejela uredbo, ki ureja podelitev spominskega znaka »Za požrtvovalnost v boju proti COVID-19« in jih podeljuje tistim, ki so izkazali požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije. Uprava za zaščito in reševanje Celje je za prejemnika spominskega znaka predlagala lokalno organizacijo Rdeči križ OZ Laško ter posameznika Matjaža Pikla ter se jima s tem zahvalila za prispevek pri obvladovanju epidemije. Spominska znaka bo podelil župan Franc Zdolšek na naslednji večji občinski proslavi. Obema dobitnikoma priznanj iskrene čestitke! 7 OBČINSKA UPRAVA Usposabljanje za primer poplave v Marija Gradcu V okviru delovanja Civilne zaščite in Gasilske zveze Laško je bilo v soboto, 25. septembra usposabljanje v primeru poplav na področju Marija Gradca. Preizkusil se je sistem delovanja črpališč in postavitev fizičnih pregrad. Na vaji so sodelovala vsa gasilska društva iz občine Laško. Pred večernim zaključkom z javno tribuno vlade, ki je potekala v Celju, in kjer so z nosilci razvoja v regiji spregovorili o izzivih in priložnostih regije, se je župan Franc Zdolšek, skupaj s predsednico uprave Thermane Mojco Leskovar srečal še z državno sekretarko na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Matejo Ribič. Ta je predvsem želela iz prve roke slišati izkušnje podjetnikov pri soočanju s pandemijo koronavirusa, učinkovitostjo vladnih ukrepov za podjetja in predvsem konkretna dejstva glede trga dela in izzive na področju zaposlovanja oziroma zagotavljanja ustrezne in zadostne delovne sile. Notarska pisarna v oktobru in novembru Notarska pisarna v pritličju občinske zgradbe na Mestni ulici 2 posluje vsak drugi torek v mesecu od 15. do 17. ure. Celjski notarji bodo v prihodnjih mesecih dežurali po naslednjem vrstnem redu: 9. november 2021 notar Aleksander Mraz 14. december 2021 notarka Katja Fink Vlada na obisku Savinjske regije 14. septembra se je Vlada RS mudila na obisku v Savinjski regiji. Del regije, ki jo sestavlja 31 občin, je tudi občina Laško. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009, 18/2011) razpisuje JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA V LETU 2022 1. Priznanje Antona Aškerca podeli Občinski svet Laško posamezniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to njihovo delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Praviloma se podelijo tri priznanja Antona Aškerca na leto. 2. Predlogi za podelitev priznanja Antona Aškerca morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati: • podatke o predlagatelju, • podatke in predstavitev kandidata, • utemeljitev predloga s podrobnejšim opisom rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, 8 Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je obiskal tudi Policijsko postajo Laško, kjer se je srečal s komandirjem Alanom Hrapotom, namreč MNZ je objavil, da bodo zgradili novo policijsko postajo ter v stavbi zagotovili prostore za 35 delovnih mest, ocenjena vrednost investicije pa je tri milijone evrov. MKJ • listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, • datum predloga in podpis predlagatelja; če gre za pravno osebo pa žig in podpis zastopnika. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Antona Aškerca. 3. Predlagatelji naj pisne predloge pošljejo v zaprti kuverti na naslov OBČINSKI SVET LAŠKO, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2022« ali na elektronski naslov: obcinski.svet@lasko.si. Pisni predlogi se sprejemajo ves čas razpisa, vendar najkasneje do torka, 30. 11. 2021. Predlogi, ki bodo prispeli po poteku navedenega roka, ne bodo pravočasni in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju. O izbiri bodo prejemniki kot tudi vsi predlagatelji obveščeni po odločitvi Občinskega sveta Laško. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete kontaktno osebo Jasno Kermelj na telefonsko številko: 03 733 87 20. Številka: 430-196/2021 Datum: 15. 10. 2021 Janko Cesar, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKI SVET / SVETNIŠKE SKUPINE OBČINSKI SVET LAŠKO Na septembrski seji potrjeni prejemniki občinskih priznanj 16. seja Občinskega sveta je potekala 29. septembra v Rimskih termah. Občinski svetniki so soglasno potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja, da se občinska priznanja podelijo Slavici Šmerc in Vladu Marotu, ki prejmeta zlatu grb, Tomažu Jernejšku, Danijelu Medvedu in Albinu Simoniču, ki prejmejo srebrni grb ter Dragu Hriberšku in Janezu Pušniku Alešu, ki prejmeta bronasti grb. Občinska priznanja bodo podeljena na proslavi ob občinskem prazniku 19. novembra. Svetniki so potrdili tudi predlog komisije, da se poda pozitivno mnenje obema kandidatkama za ravnateljico Vrtca Laško – Jerici Laznik Mokotar in Kseniji Ulaga. Končno odločitev o izboru ravnateljice bo izvedel Svet zavoda vrtca. Svetniki so obravnavali in potrdili Poročilo o realizaciji proračuna Občine S POMANJKLJIVIM ODGOVOROM NISMO BILI ZADOVOLJNI Konec septembra smo se svetniki MMOL udeležili že 16. seje Občinskega sveta. Na njej smo, tako kot že na 15. seji, med drugim izpostavili problematiko priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom Rečica. Na 15. seji nas je namreč predvsem zanimalo, kako se namerava vrednotiti začetno stanje na dveh pomembnih kulturno-zgodovinskih spomenikih – cerkvi sv. Mihaela (Šmihel) in cerkvi sv. Katarine (Kuretno), ki ležita v neposredni bližini kamnoloma v Rečici in sta bili v decembrskem potresu močno poškodovani. Predvidevali smo, da je najprej predvidena obnova in sanacija škode na cerkvah, šele nato pa bi sledil popis »nultega stanja«. To stanje po določbah OPPN namreč služi kot podlaga za ugotavljanje morebitne škode na objektih oziroma zemljiščih, ki bi bili posledica del v kamnolomu. Zanimalo nas je tudi, kdo bo Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 z oceno realizacije za leto 2021 in sprejeli Sklep o dopolnitvi Sklepa o Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Laško za leto 2021 – IV. dopolnitev. Potrdili so tudi zaključno poročilo o izvedbi investicije TIC Rimske Toplice. Na področju okolja in prostora so bili sprejeti: – Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Laško – SD OPN2, – Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi na parcelah št. 1430/4, 1430/5 in 1430/7, k. o. Olešče (1031), – Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev na območju sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta KS 2 Debro sprememba namembnosti spremljajočega objekta ob teniških igriščih. Na dnevnem redu septembrske seje je bil tudi Sklep o soglasju k ceni so- odgovoren za sanacijo škode na cerkvah in kdo bo stroškovno kril sanacijo v primeru nadaljnjih poškodb? Bo prispeval tudi upravljalec kamnoloma? Glede na trenutno pripravljen osnutek OPPN-ja je upravljalec izključen iz kakršnekoli odgovornosti. Predlagali smo ponovne meritve in oceno vpliva na okoliške objekte pred sprejetjem OPPN. Predlagali smo ponovno oceno škode in popis stanja še preden dobimo OPPN v obravnavo na odbore in Občinski svet. Prav tako smo predlagali vključitev vseh naslovov v Kuretnem in na Šmihelu, najmanj pa obeh kulturnih spomenikov v vplivno območje kamnoloma. Ker smo kot odgovor na naša vprašanja in predloge v gradivu za 16. sejo namreč prejeli le prepis določbe OPPN-ja, ki je bila pravzaprav povod za naša vprašanja in predloge, smo na 16. seji naša vprašanja in predloge ponovili. Podrobne odgovore pričakujemo do naslednje seje. Izgradnja telovadnice pri šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je že vrsto let želja predstavnikov šole, Občine, predvsem pa seveda krajanov. Na seji nas je zanimalo, v kateri fazi se nahaja projekt, kdaj lahko pričakujemo pričetek grad- cialno varstvene storitve pomoč družini na domu v občini Laško, ki je bil soglasno potrjen. Tako od oktobra cena neposredne socialno varstvene storitve pomoč družini na domu znaša 21,38 EUR na efektivno uro (do sedaj 19,02 EUR). Končna cena storitve za uporabnika znaša 5,10 EUR na efektivno uro (do sedaj 4,60 EUR). Cena storitve, opravljene v nedeljo ali nočnem času se poveča za 40 % (končna cena za uporabnika 7,14 EUR na efektivno uro; do sedaj 6,44 EUR), na dan državnega praznika ali dela prostega dne pa za 50 % (končna cena za uporabnika 7,65 EUR na efektivno uro, do sedaj 6,90 EUR). Naslednja redna seja Občinskega sveta bo predvidoma decembra. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan nje in ali si projekta gradnje telovadnice in gradnje prizidka ZD Laško kakorkoli konkurirata oziroma se izključujeta. Odgovor prav tako pričakujemo do naslednje seje. Na seji pa smo izpostavili še eno zadevo. Že več let vpis v Vrtec Laško (prva starostna skupina) presega prosta mesta. Na tem področju posebej izstopa enota Debro. V tem pogledu gre za najbolj obremenjeno enoto v laški občini. Pričakovati je, da se bo z načrtovano gradnjo prepotrebnih blokov v Debru stanje še poslabšalo, vrtec v sodelovanju z občinsko upravo trenutno ponuja rešitev v dodatnem oddelku v Rimskih Toplicah. Za starše, ki se vozijo v službo večinoma v Celje oziroma dlje, bi to vsako jutro pomenilo približno 20 minut dodatne vožnje, kar pa je v današnjem tempu življenja nesprejemljivo. Glede na to, da se problematika s preveč vpisanimi otroki pojavlja že več let, bi lahko do danes našli trajno rešitev in to v enoti Debro, kjer možnost njene širitve že obstaja. Menimo, da morata biti za dobro počutje mladih družin v občini izpolnjena zlasti dva pogoja, dostopnost do varstva otrok in stanovanj. 9 SVETNIŠKE SKUPINE Projekt Hiše za mlade družine Ena izmed možnih rešitev za stanovanjsko problematiko mladih družin bi lahko bil projekt Hiše za mlade družine Inštituta »Back To The Village«, o katerem smo lahko brali v članku, ki je bil septembra objavljen na portalu 24ur. com. Namen projekta je izgradnja naselja s 50 montažnimi hišami v velikosti od 65 kvadratnih metrov, ki bi jih mlade družine lahko kupile po ceni približno 50.000 evrov za hišo. K sodelovanju pri projektu so povabili vse župane. Na Odboru za družbene dejavnosti in društva smo omenjeni projekt izpostavili predstavnikom občinske uprave in dali pobudo, da se resno preučijo možnosti in pogoji za pridružitev projektu. Znano je namreč, da v naši občini občutno primanjkuje stanovanjskih kapacitet, še posebej OBČANKE IN OBČANI OBČINE LAŠKO Poletje je mimo, nekateri ste ga preživeli na dopustu, nekateri ste pa bili prisiljeni opravljati delo, da si zagotovite preživetje ali pa ste v tisti skupini, ki opravlja delo, da zdravstvo funkcionira, da je varnost zagotovljena, da so vse storitve potrebne nam, opravljene. A žal nam dneve in noči zapolnjuje tudi misel na zdravstveno stanje v Sloveniji. Ukrepi so sprejeti, da se čim manj boleče vrnemo v vsakdanje življenje, a podpora tistih, ki predlagajo drugačen pristop, je medijsko podprta s strani globoke države, kajti očitno jim obstoječa oblast ne omogoča plenjenja in prisvajanja tistega, kar jim ne pripada s poštenim delom. Naše delo je predvsem, da vam predstavimo, kaj zagovarjamo, predlagamo in skupaj iščemo rešitve za boljše življenje vseh v naši občini Laško. Za nami je tudi 16. seja Občinskega sveta Laško, kjer smo obravnavali realizacijo proračuna za prvo polovico leta v 2021 itd ... vse je dosegljivo na spletni strani občine. Naši predlogi so bili: obnova mostu pri Venkotu na Brstovicah, obnova mostu v Gračnici, soglasje za obnovo ceste čez potok za Lokavec, načrt asfaltiranja Lokavec-Lovrenc, odmera ceste Lokavec-Maček, obnova ceste Zabrež-Povčeno, asfaltiranje ceste Bukovca-Udmat, ureditev ceste Strensko, načrt in realizacija za viseči most v Rimskih Toplicah, terminski plan in začetek gradnje kanalizacije in razsvetljave na Kopitarjevi in Čopovi ulici, ureditev ces- 10 za mlade in mlade družine. Pobuda je še posebej na mestu za to, ker smo bili na seji odbora seznanjeni, da se začetek težko pričakovane gradnje novih blokov v Debru oddaljuje. Razlog naj bi bile visoke zahteve državnih organov glede poplavne varnosti. Električne polnilnice v blokovskih naseljih in ob večstanovanjskih objektih Električna mobilnost postopoma prihaja tudi v življenja naših občanov. Na cestah srečujemo vse več električnih hibridov in tudi nekaj avtomobilov, ki vozijo že povsem na elektriko. Hitrejši razvoj električne mobilnosti in odločitev o nakupu takšnih avtomobilov, žal pogosto zavira slaba infrastruktura polnilnih tišča Brstnik-Belej, telekomunikacijski stolp na Vrhu nad Laškim, cestni ovinek v Marija Gradcu, kamnolom Gratex itd., da smo aktivni na področjih, ki nam jih javite in jih sami opazimo. Ob nedavnem obisku Savinjske regije se je v Laškem oglasil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki nam je predstavil željo in finančno konstrukcijo za gradnjo nove policijske postaje, ki bi policistom omogočala boljše pogoje za delo, nam pa večjo varnost v občini. Ravno tako potekajo aktivnosti v stranki na lokalnem nivoju, tako smo imeli kongresno konferenco, kjer smo potrdili mandat za naslednje štiri leta Štefaniji Pavčnik, volili nov Nadzorni in Izvršilni odbor. Veseli smo, da nas je postaj, še posebej v blokovskih naseljih in ob večstanovanjskih objektih. Na Odboru za urejanje prostora in komunalne dejavnosti smo izpostavili problematiko in predlagali, da Občina Laško skupaj s Komunalo Laško pripravi predlog in strategijo izgradnje polnilnih postaj tudi na teh najbolj gosto poseljenih lokacijah. Občinska uprava se je zavezala, da bo skupaj z upravljalcem (Komunalo Laško) na letnih zborih etažnih lastnikov preverila interes po izgradnji in glede na to pristopila k rešitvi in h gradnji dodatnih električnih polnilnic, s katerimi bi se marsikateri občan lažje in hitreje odločil za nakup avtomobila na alternativni pogon. Enej Kirn, Mlada moč občine Laško vključenih v stranko SDS vsak dan več in da se predvsem dokazujemo z delom, da nam je mar za vsakega posameznika in da je naše delo pozitivno za razvoj občine Laško. Prav tako smo lahko zadovoljni z odnosom države do občin v Sloveniji, ki se kaže v občutnem dvigu sredstev za razvoj občin in s tem boljšega življenja za nas občanke in občane občine Laško. Ostanite zdravi. OBISK POSLANCA TOMAŽA LISCA V septembru nas je na konferenci OO SDS Laško obiskal državni poslanec Tomaž Lisec. Povedal je, da je državni zbor zelo aktiven in da delajo na več področjih. Zaradi slabih zdravstvenih razmer v Sloveniji - Covida-19 - se trudijo ohraniti in posodobiti zdravstveni sistem, saj so čakalne dobe zelo dolge. Vlada je v težkih časih poskrbela za upokojence, saj je dvignila pokojnine, dobili so krizni dodatek inuredila brezplačne železniške in avtobusne prevoze. Poskrbeli so za mlade družine, saj vrtec starši plačajo le za prvega otroka, ostali imajo brezplačno varstvo. Tudi zaposleni so dobili krizni dodatek za lažje preživljanje težkih obremenitev na delovnih mestih. Vsi prebivalci smo dobili turistične bone v vrednosti 200 in nato še 100 evrov, ki so namenjeni za krepitev turizma v naši prelepi Sloveniji. Tudi Občine so dobile finančno okrepitev, saj je vlada dvignila povprečnine. Vlada je poskrbela tudi za vložek v domove za ostarele in obnovo šol ter telovadnic. Tudi gradbeništvo se SVETNIŠKE SKUPINE / POSLANSKA PISARNA je precej ojačalo v Sloveniji, saj se gradijo in obnavljajo železniške proge, ceste, mostovi in predori ... Trudijo se tudi, da izboljšajo kmetijsko politiko, da čim več kmetij ohranimo aktivnih in da bi mlade družine ostajale na kmetijah ter svoje izdelke prodale po pravičnih cenah. Paziti moramo tudi na čisto okolje in zdravo pitno vodo. In da bomo še naprej lahko tako dobro delali, moramo stopiti skupaj in združiti moči ter tako skupaj zgraditi lepo in še bolj prijazno Slovenijo. Štefanija Pavčnik, OO SDS Laško ZDRAVJE IN SVOBODA Zdravje in svoboda sta pomembni vrednoti. Občutek ogroženosti teh dveh temeljnih vrednot sproža močna in neprijetna čustva, predvsem strah in jezo – naj bo to nad nasprotno politično stranko ali razlogi, zaradi katerih se ljudje odločijo za ali proti cepljenju. Polemiko o cepljenju, ki smo ji že nekaj časa priča, bi lahko primerjali s preteklo polemiko o obvezni uporabi varnostnega pasu. Podporniki so zagovarjali, da je pas odlično sredstvo zaščite, nasprotniki pa, da nas pripeti pas ogroža pri prometnih nesrečah. Oboji imajo prav. Varnostni pas včasih pomaga, včasih pa ogroža. Družbeni dogovor o obvezni uporabi pasu je bil sprejet (in velja še danes), ker se je presodilo, da je korist večja od mo- S politiko delitev se v Sloveniji žal soočamo že (pre)dolgo. Vendar tako silovitim mahinacijam vladajočih, ko se želi ljudi popredalčkati na cepljene in necepljene, na zagovornike ali nasprotnike vlade, na protestnike in »neprotestnike«, še nismo bili priča za čas naše samostojnosti. Namesto, da bi vlada vse napore usmerila v preprečevanje posledic epidemije, se ta raje ukvarja z namero med seboj skregati čim več ljudi, neposlušne, ki si »drznejo« izreči kakšno kritiko, pa oglobiti s kar 1.000 rebitne škode. Podobno imajo cepiva (tako kot tudi druga zdravila) stranske učinke, a medicinska stroka je sklenila, da ponujajo več koristi kot škode. Socialni demokrati že od samega začetka epidemije trdno podpiramo stališča stroke, epidemiologov, ki so oblikovalci najbolj optimalnih odzivov nanjo. Še naprej verjamemo, da je cepljenje proti covidu-19 najučinkovitejši ukrep, trenutno pa pozivamo k upoštevanju PCT pogoja. Če ne gremo v prisilo (npr. v obvezno cepljenje), ga nujno potrebujemo, mora pa biti smiselno vključen v vsakdanje življenje ljudi. Ne kar vsepovprek, ne tam kjer ga ni mogoče uveljaviti ali kjer s tem ustvarjamo neenakosti in posledično prizadenemo najranljivejše. Članica občinskega sveta Nuša Konec Juričič je 24. marca na seji občinskega evri kazni. Na takšno logiko sam ne pristajam, glasoval sem proti vladnemu predlogu za globe, ker način reševanja epidemije z represijo in kaznovanjem ni prava pot. Še več, gre za popolnoma zgrešeno politiko, ki že ob tako velikih napetostih v naši družbi ljudi še dodatno vznemirja. Napetosti niso nastale po naključju. Leto in pol kaosa glede ukrepov, leto dni zmedenih navodil, ki so in še puščajo težke ekonomske, zdravstvene in socialne posledice, se danes kažejo v silnem nezadovoljstvu ljudi. Ti imajo takšne politike enostavno dovolj. Ljudje bi radi živeli karseda normalno, skrbeli za svoje družine, po dolgem času spet imeli občutek, da je normalizacija blizu. Zato tudi sam ne bom dajal dodatne pozornosti tej histerizaciji političnega prostora. sveta predstavila analizo zdravstvenega stanja v občini Laško, zato svetniška skupina Socialnih demokratov Laško predlagala pripravo strategije zdravja v občini Laško, ki je v teh časih izjemnega pomena. Skozi poročila, ki bi jih objavili v Laškem Biltenu bi ponudili vpogled v polletno zdravstveno stanje občanov občine, hkrati pa tudi predstavili številne ukrepe, kako varovati naše zdravje. Temu bi lahko rekli »Osebna izkaznica zdravja v občini Laško«. Kot smo zapisali na začetku prispevka: zdravje in svoboda sta pomembni vrednoti. Brez njiju človek ne more živeti dostojnega življenja in tudi ta epidemija bo enkrat minila. Poskrbimo za doseganje optimalne zaščite zdravja ob hkratni skrbi za temeljne svoboščine vseh. Svetniška skupina SD V Laškem in nasploh, v vseh lokalnih okoljih, nimamo privilegija, ne časa ukvarjati se s političnimi zdrahami, imamo realne probleme, izzive in načrte. Občina Laško se je kljub mnogim pretresom gospodarske, socialne in politične narave, vedno izkazala kot stabilna lokalna skupnost, ki ob vseh »pompoznih« političnih dogajanjih ne pozabi na prave prioritete občine. Te prioritete niso leve ali desne, temveč prioritete za boljše življenje ljudi. O izzivih in potrebah Laškega se tako politiki ne morejo podučiti iz svojih zapiskov ter preko zoom konferenc, spoznajo jih lahko samo preko poznavanja življenja in ljudi v Laškem. Po večletnih prizadevanjih se je končno pričelo z gradnjo prepotrebnega krožišča. Ministra za infrastrukturo sem v preteklih letih večkrat opozoril 11 POSLANSKA PISARNA / KRAJEVNE SKUPNOSTI na nujnost tega projekta za večjo pretočnost prometa skozi Laško, v prihodnje ga bom še naprej opozarjal tudi na nujnost sanacije še drugih cestnih odsekov v občini. Prav tako ne bom popuščal pri pozivih za nadgradnjo in sanacijo protipoplavne zaščite ob nabrežjih Savinje ter za več intervencije države za dodatne spodbude občini na gospodarskem in turističnem področju. Laško ima ob zdraviliškem turizmu veliko težo tudi v organizaciji vrhunskih protokolarnih dogodkov in srečanj. Temu v prid pritrjuje tudi nedavno srečanje predsednikov države Slovenije in Latvije v Laškem. Cenim, da je Borut Pahor vedno mož besede. Na najinem tradicionalnem druženju na festivalu Pivo in Cvetje letos poleti je povedal to, kar ves čas ponavljam tudi sam. Laško je mesto velikih dogodkov, kar potrjuje tudi visoki obisk. Naj ostane tako. Sam Laško v prihodnje vidim kot vrhunsko turistično destinacijo, ki lahko z dolgoletno pivovarsko tradicijo, kakovostno zdraviliško ponudbo in ambicioznimi ljudmi poseže med zvezde slovenske turistične ponudbe. Vaš Matjaž Han KS LAŠKO Kratek korak od normalnosti do kaosa V sredo, 29. 9. 2021, nas je presenetilo neurje, ki ga zlepa še ni bilo v naših krajih. Narava je spet pokazala svoj moč, mi pa smo lahko opazovali svojo nemoč. Na slikah je vidno kakšno razdejanje je nastalo na cesti, ki vodi do družine Baak v Brstniku pri Laškem. Pa ne samo do njune domačije, tudi drugod na področju naše krajevne skupnosti v Rifengozdu, Doblatini, Požnici, Tovstem, Debru in še kje bi lahko posneli podobne slike. Omenjena zakonca sta bila v danem trenutku odrezana od sveta. Škode je ogromno, tudi tam, kjer so bile ceste solidno urejene. Padavin je bilo enostavno preveč in vodotoki so prestopili svoje meje. Precej škode je tudi tam, kjer so vodotoki zaprti, ali pa premajhnih dimenzij in posledično niso zmožni pretoka večjih količin vode. Sanacija škode bo trajala dalj časa, od občinskih organov pa pričakujemo finančno pomoč in sodelovanje pri odpravi posledic. Otvoritev sanirane ceste in plazu na Ojstrem V prijetnem sončnem popoldnevu smo se v sredo, 8. 9. 2021, zbrali pred domačijo Pegančevih na Ojstrem 15 a in prisostvovali otvoritvi, ki sta jo z rezanjem traku izvedla domačina Irena in Bojan ob prisotnosti župana Franca Zdolška. Gre za projekt, ki bi mu moderno lahko rekli javno zasebno partnerstvo. Že v preteklosti, še posebej pa v sedanjem času, je omenjena družina precej sredstev vložila v urejanje okolja, zato je prav, da je tudi Občina Laško prepoznala njihov trud in pristopila k sanaciji plazu in preplastitvi ceste. Lahko bi rekli, da je omenjen projekt vzorčen primer, v katerem pride pregovor »v slogi je moč« do polnega izraza. Takšnega sodelovanja krajanov z 12 lokalno skupnostjo si v bodoče lahko le želimo. Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri uresničevanju tega projekta, se v imenu Krajevne skupnosti Laško iskreno zahvaljujem, domačim pa zahvala za organizacijo prijetnega popoldneva. Demokracija na cesti Predzadnjo soboto v avgustu smo imeli v načrtu preplastitev dela asfaltirane ceste v naselju Bukovca, ki je bila zelo poškodovana zaradi prevoza nenormalno težkih tovorov v preteklosti. Tisto jutro se je začelo precej pestro. Vodja izvajalcev nas je obvestil, da so nekatere ovire, ki preprečujejo izvajanje predvidenih del. S skupnimi močmi tako krajanov, kakor tudi ostalih predstavnikov lokalnih skupnosti, smo zadevo uspešno rešili in asfalterji so lahko dokončali predvideno delo. Gre za klanec proti vasi Bukovca, ki je sedaj primerno posodobljen v veselje vseh uporabnikov. Še posebej se bo to pokazalo v zimskem času, saj je bil ta odsek včasih slabo prevozen. Žal se moramo s takimi težavami ukvarjati v naši krajevni skupnosti kar prepogosto. Nekateri si pač vzamejo pravico, da odločajo v imenu vseh ostalih krajanov. Že tako je izredno težko zagotoviti potrebna sredstva za posamezne investicije, ko pa sicer po dolgem času pride do realizacije, se pojavi problem, ki nas včasih prav osupne. V krajevni skupnosti se trudimo v okviru svojih mož- KRAJEVNE SKUPNOSTI nosti in smo vedno pripravljeni na pogovor s komerkoli in kadarkoli, vendar le na korektni osnovi, saj nam le tak način lahko prinese boljšo prihodnost. Znanec iz sosednje ulice Karl Košak, ki mu domačini rečemo Drago, se je rodil 13. oktobra 1951 v družini, kjer je oče delal v rudniku, mati pa gospodinjila. Po končani osnovni šoli v Laškem se je vpisal v ekonomsko šolo v Celju. Takoj po končani srednji šoli se je zaposlil v laški enoti Banke Celje. Za leto in pol je delo v banki zamenjal za služenje vojaščine, najprej v Somboru v Vojvodini, nato pa v Bosni v Tuzli. Maja 1972 se je vrnil na delo v banko. Isto leto se je kot izredni študent vpisal na Višjo komercialno šolo v Mariboru. Po končanem študiju je v službi napredoval v vodjo laške banke. Kot poznavalca finančne stroke je bil leta 1978 vključen v Izvršni svet Občine Laško, kar je opravljal ob rednem delu v banki. Poleg tega je takrat vpisal izredni študij na drugi stopnji ekonomske fakultete in tam diplomiral leta 1981. Ob volitvah leta 1982 ga je Skupščina Občine Laško izvolila za predsednika Izvršnega sveta. Predsednik občinske vlade je bil do leta 1986. Poleg rednih aktivnosti se je v času njegovega mandata v Laškem zgradil nov most čez reko Savinjo, postavilo skladišče za zbiranje odpadnih surovin, porušil in postavil nov hotel Hum, začele aktivnosti na področju razvoja telefonskega kabelskega omrežja. Po izteku štiriletnega mandata na Občini je sprejel delo finančnega direktorja v TIM-u Laško. Po odhodu direktorja Jožeta Staniča v Gorenje ga je delavski svet imenoval za predsednika kolektivnega poslovodnega organa TIM-a Laško. Po dveh letih je predal vodenje delovne organizacije Jožetu Pušniku, sam pa se je vrnil na vodenje finančne službe, ki jo je opravljal do upokojitve v letu 2013. Še v času, ko je opravljal delo na Občini in še potem, je opravljal naloge predsednika Samoupravne interesne skupnosti za PTT promet celjske regije. Tako je lahko tudi pripomogel, da smo v Laškem zgradili novo telefonsko centralo in razširili telefonsko omrežje tudi na oddaljena območja in vasi. Marca 1987 je bil izvoljen za predsednika Sveta Krajevne skupnosti Laško. V tistih časih je moral usklajevati želje in hotenja krajanov v samem mestu in potrebe krajanov izven centra. Želje med kulturo, komunalno in cestno infrastrukturo so se usklajevale na zborih krajanov, kjer se je še zadnjič, že med družbenimi spremembami dogovarjalo o uvedbi žal neuspešno izglasovanega samoprispevka. Krajevno skupnost Laško je vodil dva mandata. Enega še v času socialističnega sistema, drugega pa v razburkanih časih uveljavljanja novega družbenega reda, ko se je ugotavljala sploh smiselnost obstoja krajevnih skupnosti in njihovega financiranja. Delo predsednika Sveta KS Laško je bilo do takrat volontersko. Takšno žalostno stanje je trajalo vse do leta 1996, ko se je z novimi lokalnimi volitvami in urejenim financiranjem izvolilo novo vodstvo krajevne skupnosti. Tako je lahko dolžnost predsednika končno predal nasledniku Jožetu Rajhu. Za njegov doprinos k razvoju občine in krajevne skupnosti se mu ob tej priliki vsaj na ta način iskreno zahvaljujemo. Ob njegovem okroglem jubileju »70 let«, ki ga je ravnokar praznoval, pa mu kličemo še na mnoga zdrava leta. KS JURKLOŠTER Praznični avgust v naši krajevni skupnosti Za nami je posebno leto, tako in drugače, ampak v poletnih mesecih, vsako leto, z našimi krajankami in krajani vse tegobe pozabimo in jih pustimo ob strani. Za nas je leto 2020 veljalo za iztočnico praznovanj, kar smo izpustili, smo to poletje vsaj delno nadoknadili. V drugi polovici avgusta smo našim krajankam/ krajanom skupaj z društvi in zavodom pripravili pester program poletnega dogajanja. Kot prvi so za naše najmlajše poskrbeli člani Društva mladih Jurklošter, ki Martin Kokotec, KS Laško so pripravili počitniški dan. Z delavnicami so obarvali poletno petkovo popoldne, poskrbeli za druženje, ustvarjanje in sladkanje najmlajših. Že naslednje jutro so v soorganizaciji Zavoda Odon in KS Jurklošter lahko na pohod po zgodovinsko-naravoslovni tematski Orionovi poti odšli pohodniki kot tudi člani Likovnega društva Laško in se vrnili na zaključek s hrano in pijačo, ki je bil hkrati začetek 26. Tradicionalnega turnirja v malem nogometu. Turnir v izvedbi športnega društva je tako poskrbel za druženje tistih, ki so športniki po duši in telesu. Naslednji in hkrati zadnji vikend v avgustu je prišel na vrsto naš osrednji krajevni praznik. V dopoldanskem času je svoja vra- 13 KRAJEVNE SKUPNOSTI ta odprl Zavod Odon, s svojim dnevom odprtih vrat so povabili med zidove starodavne Kartuzije prav vse, ki so si zaželeli vodenega ogleda. Hkrati se je na pot odpravila peščica tistih, ki so se pridružili ostalim obiskovalcem spominske svečanosti na Njivicah, katere organizator je bil ZB za vrednote NOB Laško, Sevnica in Brežice. Tekom popoldneva smo skupaj otvorili dva na novo asfaltirana odseka cest, Stopinšek-Zemljak in pridobitev preteklega leta, odsek Marijina vas-Kranjc. kot takega, pač pa vedno najdemo razlog za dodatno slavje, tako smo to leto praznovali častitljivih 850 let naše Kartuzije in nič manj pohval vrednih 60 let našega kulturnega društva Prežihov Voranc. Ob tej priložnosti jim ponovno čestitamo in jim želimo še ogromno uspešno izpeljanih projektov, s katerimi bogatijo naš vsakdan. S programom, ki so ga za nas pripravili prav člani kulturnega društva Prežihov Voranc, skupaj z učenci PŠ Jurklošter in najmlajšimi iz vrtca Jurklošter, slavnostno govornico doc. dr. Mijo Oter Gorenčič in besedami župana Občine Laško Franca Zdolška; smo skupaj preživeli lepo in smeha polno popoldne, ki se je nadaljevalo z druženjem ob zvokih ansambla Pik. in tako je ponudbo s svojimi nepogrešljivimi čaji in meniškimi hlebčki obogatila ga. Milena Kozmus, s Kmetije Kozmus. Nismo pa ponudili samo dobrot za »pod zob«, pač pa so na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji zgodovinsko obarvanih knjig, ki jih je ponudil Zavod Odon in tisti, ki so želeli svoje oko razveseliti z ogledom razstave, ki je nastala iz pod rok članov Likovnega društva Laško, v času pohoda po Orionovi poti. Posebna zahvala gre prav vsem sodelujočim, nastopajočim, tistim, ki so oz. ste s svojo voljo in delom pričarali naš praznični avgust. Sledila je osrednja prireditev ob 19. krajevnem prazniku. Vsako leto pa ne obeležujemo samo praznika našega kraja Za kulinarični del in pripravo prostora so poskrbeli člani PGD Jurklošter. Poleg kulturnega programa smo si želeli sokrajanom in sokrajankam ponuditi tudi nekaj več iz širšega območja občine Laško in smo tako v sodelovanju s STIK-om povabili k sodelovanju še ostale lokalne ponudnike. Tako je bilo na stojnicah mogoče poskusiti žanje Žganjarstva Zajec in se posladkati z medenimi dobrotami iz medene pravljice Šolar. Nismo pa pozabili na domače, krajevne ponudnike Počitniški dan Društvo mladih Jurklošter je v času, za našo krajevno skupnost prazničnega meseca avgusta, pripravilo sedaj že peti počitniški dan. Sončno petkovo popoldne, na dvorišču naše Kartuzijske pristave, je bilo namenjeno našim najmlajšim ustvarjalcem. Na prostem so se lahko na sončku družili, igrali in se tako še pred iztekom počitnic skupaj pozabavali. Zahvaljujemo se malim ustvarjalcem za sodelovanje, njihovim staršem pa za zaupanje. Se snidemo zopet v času počitnic! Tjaša Horjak 14 Maruša Horjak in Gregor Stopinšek KRAJEVNE SKUPNOSTI V Jurkloštru mini oratorij za maksi veroukarje No, pa je oratorij prišel tudi v Jurklošter . Sicer ni trajal teden dni kot to običajno velja, je pa bil četrtek, 12. avgust zato toliko bolj pester. Z veroukarji višjih razredov, ki so 26. junija letos praznovali birmo in ki je prav tako potekala v Jurkloštru, smo bili dogovorjeni, da se dobimo na mini oratoriju v času počitnic. Pa se je zgodilo. Ob devetih smo se zbrali v cerkvi, kjer smo za srečen dan zmolili kratko molitev, nato pa peš krenili proti Preskam - gozdarski koči v objemu gozdov nad Jurkloštrom. Pot je minila kot bi mignil. Pa ne boste verjeli! Zbralo se nas je 9, a na poti nas je bilo 10, saj je k našemu Blažu prišel martinček, ki so ga poimenovali Janez in nam je delal družbo. Veselo je bilo, ni kaj! SPOMINSKA SVEČANOST IN POHOD OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V soboto, 28. avgusta, je na Njivcah nad Jurkloštrom Združenje borcev za vrednote NOB Laško v sodelovanju z združenji iz Brežic, Krškega in Sevnice organiziralo spominsko svečanost. Iz teh občin so tam pokopani borci. Pred svečanostjo je bil pohod po poteh Kozjanskega odreda iz Jurkloštra do kraja svečanosti. Jurklošter je bil osvobojen 9. junija 1944. Na osvobojenem ozemlju je nastala takrat prva partizanska »republika Jurkloš- Na cilju so fantje igrali nogomet, dekleta badminton, pa rekli smo kakšno in že je bila ura 11, ko nas je obiskal Matic Štorman in nam pokazal sprostitveno tehniko, ki jo lahko s pridom uporabimo, ko se nam zgodi kaj neprijetnega ali se česa bojimo (npr. trema pred testom ipd.) Naročili smo tudi pizze, da smo se okrepčali še telesno, nato pa vzeli pot pod noge in jo mahnili nazaj v dolino, kjer smo imeli v cerkvi mašo. Ob tej priliki se naj zahvalim še gospodu Roku Metličarju, ki je junija v Jurkloštru birmal naših 10 otrok in seveda domačemu župniku Jožetu Vengustu za pomoč pri izvedbi. ter« na Štajerskem s pravo ljudsko oblastjo. Na Henini je začela z delom prva partizanska šola na Štajerskem. V juniju in juliju je Kozjanski odred na območju Kozjanskega uničil dvanajst okupatorskih postojank in jurkloštrska republika se je razširila v Kozjansko osvobojeno ozemlje. To osvobojeno ozemlje je hudo motilo okupacijsko oblast. Ofenzivno operacijo proti osvobojenemu ozemlju je okupator začel 17. avgusta 1944. V ta namen je zbral enote 14. SS policijskega polka, dele 18. polka deželnih strelcev in enote vermanskega polka »Spodnja Štajerska«. Po partizanskih podatkih naj bi imel sovražnik okoli 3.000 oboroženih mož. Šestnajstega avgusta so zbrali svoje sile v Šentjurju, Laškem, Rimskih Toplicah, Radečah in Sevnici ter krenili proti svobodnemu ozemlju na območju Jurkloštra. Ker so bile ceste prekopane, so pustili vozila blizu izhodišč in proti vrhu Lisce krenili peš. Komandant odreda Jerin je takoj odredil četo z nalogo, da zaustavi prodiranje sovražnika. Prvi bataljon je dobil ukaz, da krene iz Rudenika proti Ješivcu. Na Njivcah je prišlo do boja, ki je trajal do 18. ure. Sovražnik je trdovratno napadal ob podpori minometov ter hitro strelnih topov. Partizani so imeli izgube. Padlo je pet borcev in borka. Puškomitraljezec Miha Bračun je bil ranjen v desno nogo, borec Franc Horžen je dobil strel v nogo, pomočnik puškomitraljezca Franc Tašker je dobil strel v prsni koš, prav tako borca Rudolf Brkovič in Miha Kostanjšek. Zaradi ran se niso mogli umakniti pred premočnim sovražnikom, ki je vse ranjence pokončal z nožem. Bolničarko 2. čete tega bataljona, Milko Gorjup, ki je pomagala reševati ranjene borce, so napadalci živo vrgli v gorečo hišo, ki so jo takrat požgali. Nemška vojska je 18. avgusta s pehoto in dvema tankoma vdrla v Jurklošter in tu ostala dva dni. Zatem se je vrnila v postojanke. Spominska svečanost je bila zaradi ukrepov epidemije koronavirusa letos skromnejša, a še vedno spoštljiva do tam Hermina Palčnik 15 KRAJEVNE SKUPNOSTI padlih in pokopanih borcev. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Jurklošter, recitatorka Breda Videtič Kuplenik in s harmoniko Hermina Lipar. Po vrnitvi v dolino so se udeleženci spominske svečanosti in pohodniki udeležili svečanosti ob prazniku Krajevne skupnosti Jurklošter. Letošnja svečanost je bila namenjena tudi 850-letnici KS REČICA Septembra sta Občina Laško, Športno društvo Rečica in Krajevna skupnost Rečica pripravili otvoritev postaje izposoje javnih koles KolesCe in celostne ureditve okolice Sindikalnega doma. Otvoritev so popestrili Veteranska godba Gambrinus in vokalni sestav Reči- Jurkloštra in 60-letnici Kulturnega društva Prežihov Voranc iz Jurkloštra. Vsebinsko bogata prireditev, v kateri so se izkazali člani in članice domačega kulturnega društva, je bila deležna zasluženega aplavza polnega šotora obiskovalcev. Andrej Mavri Foto: Tone Petrovič ški knapi. Komisija Sveta KS je obravnavala vloge za sofinanciranje prireditev v KS Rečica. Na razpis so prispele tri popolne in ustrezne vloge, vsi projekti so že izvedeni. KS Rečica je podprla projekte Strelsko tekmovanje za memorial Vezjak-Horjak (Lovska družina Rečica), Festival knapovske kulture (Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda Jama) in Dvig slovenske zastave ob rečiški cerkvi (Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve Laško). Urška Knez, KS Rečica KS RIMSKE TOPLICE Kako malo je treba ... … da je dan lepši, prijaznejši, da nam nariše nasmeh na obraz, da smo srečni. Sreča je skrita v malenkostih, tukaj in zdaj. Med nami živijo ljudje, ki z dejanji osrečujejo sebe in druge, to počnejo spontano in iskreno. Bogatijo našo vsakdanjost, le ozreti se je potrebno okrog sebe, dobro pogledati in prisluhniti. V času olimpijskih iger in ob drugih uspehih naših športnikov srčni navijači v Rimskih Toplicah izobesijo zastave, kar je zelo lepo. Sokrajana Jožica in Janez Stopinšek sta poskrbela za duhovito, izvirno predstavitev zlatih olimpijskih medalj naših športnikov. To je bilo nekaj posebnega in neponovljivega. Zahvaliti se za lepe stvari ni nikoli prepozno. Hvala, Jožici in Janezu za srčnost. Hvala, sokrajanom, ki nam lepšajo vsakdanjost z drobnimi dejanji, nas osrečujejo s prijaznim pozdravom, iskrivim pogledom, toplim nasmehom ... Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. (Tone Pavček) Jelka Kapun 16 KOMUNALA / TURIZEM Nove pridobitve Komunale Laško Komunala Laško je tekom letošnjega leta, kljub razmeram v času epidemij s korona virusom, uspela realizirati začrtane cilje iz letošnjega gospodarskega načrta ter izvedla nabavo novih osnovnih sredstev. Z novimi pridobitvami bomo lažje izvajali tako investicijsko vzdrževalna dela po posameznih dejavnostih, kakor tudi izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja. Tekom letošnjega leta smo v podjetju na osnovi javnih naročil v skladu z veljavno zakonodajo pridobili naslednja osnovna sredstva: • tovorno vozilo VOLVO FMX (kamion s prekucnim kesonom), 315 kW, 12.777 cm3, v vrednosti 116.800 EUR, • posipalnik LEŠNIK LENART za zimsko službo s kapaciteto 1 m3, v vrednosti 3.560 EUR, • poltovorno vozilo CITROEN JUMPER, 121 kW, 2.179 cm3, v vrednosti 20.590 EUR, • rabljen viličar LINDE 4,5 t s priključki, v vrednosti 21.850 EUR, v skupni vrednosti 162.800 EUR brez DDV. Novo poltovorno vozilo CITROEN JUMPER Viličar LINDE 4,5 t Komunala Laško je s temi novimi pridobitvami posodobila svoj avto-strojni vozni park. V podjetju si bomo še vnaprej prizadevali, da bomo ob pomoči nadzornega sveta in občine, ne glede na težke gospodarske razmere, s skupnimi močmi skrbeli za kakovostno izvajanje komunalnih storitev za naše občane in hkrati uspešno zasledovali razvojne cilje podjetja. Novo tovorno vozilo VOLVO FMX (kamion s prekucnim kesonom) Tomaž Novak, direktor SLOVO POLETJU 2021 Člani TD Rimske Toplice smo kljub omejitvam in negotovosti glede organizacije dogodkov poizkusili izpeljati čim večji del letošnjega programa, katerega vrhunec bi morala biti, tudi letos odpadla, prireditev Rimske so fejst. Dogodku se nismo v celoti odpovedali, saj smo junija uspeli izpeljati odbojkarski turnir Aqua Roma Beach Weekend 2021. Pred koncem poletja pa smo 4. septembra, z enotedensko zamudo, uspeli izvesti še prireditvi Naj golaž 2021 in odbojkarski turnir Slovo poletju 2021. Na slednjem je sodelovalo 12 moških in 6 ženskih ekip. Po izjemno kvalitetnih in zanimivih bojih sta v ženski kategoriji zmagovalki turnirja Slovo poletju 2021 17 TURIZEM postali igralki Gaja Jančar in Alja Jurič (S size), drugo mesto sta zasedli igralki Špela Breznik in Sara Vidovič (Breznik/Vidovič), tretje mesto pa igralki Živa Griljc in Neva Suhodolčan ((N)Evi). Na moškem turnirju, ki se ponaša z visokim nivojem rekreativnega igranja, so tokrat sodelovali tudi kolegi iz Hrvaške, zato je imel turnir mednarodni pridih. Napetim tekmam v skupinskem delu so sledili še bolj izenačeni izločilni dvoboji. V četrtfinale turnirja se je uspelo prebiti eni domači ekipi, ki pa je pred finalom morala priznati premoč tekmecema. Finalni dvoboj, ki je potekal pod umetno razsvetljavo, sta slavila igralca Tine Malnar in Žan Lukšič (Malnar/Lukšič), drugo mesto sta zasedla igralca Mitja Ribič in Nejc Marič (Ribič/Marič), tretje mesto pa Primož Zemljič in Jan Osterc (Zemljič/ Osterc). Turnir sta nam s sponzorstvom pomagala izvesti Aqua Roma ter Občina Laško, ki sta pomagala že pri izvedbi turnirja Aqua Roma Beach Weekend 2021. Za sponzorstvo se želimo zahvaliti tudi Rimskim Termam, RST Elektro storitve, Rok Senica, s. p., ter RB Grafiki, Narjen. si. Zaradi odličnega odziva načrtujemo, da bo turnir Slovo poletju postal tradicionalen, zato že sedaj vabimo vse odbojkarice in odbojkarje ter gledalce na naslednji turnir Slovo poletju 2022. Prireditev Naj GOLAŽ 2021 smo zaradi epidemioloških omejitev glede števila sodelujočih na prireditvah in možnosti, da bomo tik pred zdajci morali prireditev odpovedati, izvedli v okrnjeni obliki in je prav tako nismo tako oglaševali kot v prejšnjih letih. Zato je na njej sodelovalo le sedem ekip, kar pa je bilo glede na okoliščine idealno, saj smo priredi- tev lahko izvedli na travniku ob odbojkarskem igrišču. Obiskovalci so na prireditvi preizkusili golaže vseh sodelujočih ekip, se ustavili pri stojnici podjetja Virin, ki je poznano kot lokalni ponudnik zelišč in se poveselili ob dodatni gostinski ponudbi Aqua Rome. Sodniki so prvo mesto na tekmovanju dodelili ekipi Društvo invalidov Rimske Toplice, drugo mesto je osvojila ekipa Kulturno društvo Rimljan, tretji pa so bili Dečki iz okolice. Pokal za najboljšo kulinarično predstavitev je prejela ekipa Kulturno društvo Rimljan. Posebno zahvalo za sponzorsko pomoč pri organizaciji prireditve si zaslužita Občina Laško ter Aqua Roma v lasti podjetja AGM Nemec, ki je za najboljše ekipe prispevalo bogate nagrade. Prepričani smo, da bomo lahko v prvem junijskem vikendu leta 2022, skupaj z Aqua Romo, in Krajevno skupnostjo Rimske Toplice, ponovno izvedli tradici- onalno in množično prireditev Rimske so fejst, česar se že močno veselimo. Ob koncu poletja smo za člane pripravili tudi izlet v Belo krajino in dolino reke Krke, na žalost pa udeležba zaradi možnosti, da bi bil izlet zaradi vladnih ukrepov odpovedan in pogoja PCT letos ni bil tako množičen kot v prejšnjih letih. Prepričani smo, da bo tudi izlet v naslednjem letu lahko potekal drugače, predvsem v bolj predvidljivih okoliščinah, ki nam bodo omogočile, da ga bomo lahko najavili dovolj zgodaj in brez posebnih omejitev. Številni člani ter podporniki so tudi letos skrbeli za urejenost zelenic v okolici Turist biroja in ob odbojkarskem igrišču, skrbno zalivali cvetje ter skrbeli za urejenost cvetličnih otočkov v našem kraju. Želimo si, da bi v prihodnosti kraj ponovno tudi dobesedno zacvetel, vendar nas do tja čaka še veliko truda in dodatnih pridnih rok. Koledarsko leto bomo zaključili z aktivnostmi na področju investicij in pripravo načrtov za prihodnje leto, saj želimo tudi tokrat pripraviti vsaj dva predloga za participativni proračun, nadaljevati z obnovo igrišč za odbojko na mivki in v skladu z našimi možnostmi prispevati k razvoju (turistične) ponudbe in infrastrukture v naši krajevni skupnosti. Iskreno se zahvaljujem vsem članom, ki se vsako leto trudijo, da s prostovoljnim delom, dobro voljo, znanjem in sodelovanjem prispevajo k temu, da naše društvo in naš kraj počasi, a vztrajno napredujeta. Miha Gartner, predsednik TD Rimske Toplice 18 TURIZEM / THERMANA KD Rimljan na golažijadi Člani KD Rimljan smo septembra sodelovali na prireditvi Naj golaž 2021. Skuhali smo drugi najboljši golaž ter prejeli kolajne in nagrado. Skupino so sestavljali Zdenka Fišer Mirč, Marjetica Bernik in Martin Mirč. Pri mešanju je pomagala tudi Zdenkina vnukinja Monika. Golaž je vseboval vse glavne sestavine in je bil skuhan z ljubeznijo. Ocene na golažijadi so bile sestavljene iz več dejavnikov. Štefanija Pavčnik je poskrbela za stare instrumente, ki so bili razstavljeni na mizi poleg domačih dobrot. Pivovar Daniel Pavčnik pa je prikazal sestavo piva in naredil pokušino Laškega piva. S skupnimi močmi smo zasedli NOVOSTI V THERMANI LAŠKO Nova razsežnost fizioterapije – z mobilno aplikacijo Moj fizioterapevt 2. mesto za najboljši golaž 1. mesto za najboljšo kulinarično predstavitev Naj golaža 2021 tudi 1. mesto - za najboljšo kulinarično predstavitev Naj golaža 2021. samorehabilitacije. Uporabnika dnevno spomni na potrebno vadbo, mu prikaže pravilno izvedbo le-te, obenem pa je za vsa vprašanja, dileme in dodatne informacije preko aplikacije na voljo fizioterapevt. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri golažijadi ali pa prišli le poizkusit našo dobroto ter ste nas tako podprli pri naši predstavitvi. Štefka Pavčnik Aplikacija je namenjena vsem, ki iz fizioterapije odhajajo v domače okolje, kjer nadaljujejo s samorehabilitacijo oz. vsem, ki bi pri okrevanju v domačem okolju želeli strokovno pomoč usposobljenih fizioterapevtov iz družbe Thermana. Thermana Laško predstavlja novost, ki nakazuje novo razsežnost fizioterapije. Ta je lahko z uporabo sodobnih komunikacij strokovno vodena tudi v domačem okolju. Program t. i. telerehabilitacije poteka preko posebej zasnovane mobilne aplikacije, ki omogoča individualno prilagojen vadbeni načrt in kontakt z dodeljenim fizioterapevtom. Moj domači fizioterapevt je enostavna aplikacija, ki predstavlja podaljšek Prenovljeno termalno kopališče z butičnim savna centrom v hotelu Zdravilišče Laško V družbi Thermana so najhujše mesece kovid epidemije, ko je bila večina dejavnosti zaprta, izkoristili za prenovitvena dela. Povsem prenovljenemu Centru zdravja in dobrega počutja so dodali povsem obnovljeno termalno kopališče z butičnim savna centrom, ki obsega finsko, biozeliščno in infrardečo savno, predel tušev s hladnimi polivi in osrednje počivališče. Vstop v predel savn je omogočen tudi gibalno oviranim gostom. 19 STIK 3. Borza lokalnih živil v Laškem Z namenom, da na območju LAS Raznolikost podeželja skupaj začrtamo pot nadaljnjega sodelovanja in povezovanja ter še okrepimo lokalno prehransko samooskrbo, kratke dobavne verige in razvoj vsebin kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, se je 4. 10. v Gala dvorani Kongresnega centra Thermana Laško odvijala 3. Borza lokalnih živil. Ponudniki pridelkov in prehranskih izdelkov, gostinci ter predstavniki javnih zavodov smo na okrogli mizi pregledali zastavljene cilje in dosežene rezultate predhodnih dveh borz lokalnih živil in se strinjali, da smo lahko zadovoljni z dosedanjim delom, a nas ta hkrati zavezuje k permanentnim izboljšavam in sledenju najboljšim na tem področju. Slednje je bilo tudi povod, da smo v goste povabili predstavnika Turizma Bohinj, Lucijo Gartner in Branka Ravnika. Destinacija Bohinj je letos prejela najvišje priznanje Zelene sheme slovenskega turizma, platinasti znak Slovenia Green, med drugim tudi zaradi izjemno uspešnega povezovanja kmetijstva in Predstavitev knjižne zbirke Gastronomija Slovenije 17. avgusta je v Thermani Laško potekala predstavitev nove knjižne zbirke Gastronomija Slovenije, avtorja prof. dr. Janeza Bogataja, priznanega slovenskega etnologa in raziskovalca kulturne ter gastronomske dediščine in njene sodobne ustvarjalnosti, ki je pomembno soustvarjal tudi kolektivno blagovno znamko Okusiti Laško. Zbirka štirih knjig opisuje vseh 24 gastronomskih regij Slovenije in njihovih 430 strokovno 20 turizma. Glede na njune predstavljene vsebine trajnosti in zelene rasti, smo se udeleženci dogodka strinjali, da moramo v prihodnje nadgraditi obstoječo digitalizirano platformo za naročanje lokalno pridelane hrane, ki bo vsem deležnikom omogočala uvid v trenutno ponudbo in povpraševanje ter omogočiti vsem občanom prostor dostopa do svežih lokalno pridelanih živil, ki bo na voljo od ponedeljka do sobote. Trenutno so v ta namen namreč na voljo le sredini Domači kotički, od 9. do 11. ure, sobotna tržnica od 8. do 12. ure in Laški sejem, prvi petek v mesecu, od 8. do 16. ure. Nekateri izbrani prehranski izdelki z daljšim rokom trajanja so sicer na razpolago tudi v Trgovini Katka, v TIC-u Laško in Rimske Toplice, v tehnični trgovini Laščanka KZ Laško ter v spletni trgovini https://lasko.info/trgovina/. Na dogodku je bila predstavljena ponudba pridelkov z Ekološke kmetije Očko, prehranske izdelke pa so predstavili Ekološka kmetija Plahtica, kmetije Pr‘Kofetl, Krokarca, Kroflič in Zahrastnik, Čebelarstvo in lectarstvo Šolar ter Virin. Thermana Laško je za obiskovalce pripravila pogostitev z jedmi in pijačami, ki v vsaj 70 % vključujejo sestavine lokalnega izvora, med njimi tudi z Laško medenko, destinacijsko sladico. Dogodek je organizirala Občina Laško v sodelovanju z KGZ Celje, izpostavo Laško, Thermano in Stikom. STIK izbranih živil, jedi in pijač, ki predstavljajo identiteto ter razpoznavnost gastronomije Slovenije. Živila, jedi in pijače so opisane z zgodbami, recepti in barvnimi fotografijami. Dr. Bogataj je izdatno predstavil tudi izbor jedi in pijač iz občine Laško, ki so vključene v monografijo, in nadvse ponosni smo, da je teh kar devet: Laška medenka, Svatovska pogača, Žemeljna potica, Kolinska ali furežna potica, Postrv na jurkloštrski način, Laški lonec z lečo in koprivami, Laško pivo, Zeliščni liker iz 52 zelišč in Eliksir dolgega življenja. Skoraj vse so nosilke certifikata kakovosti znamke Okusiti Laško. V pogovornem večeru, ki je sledil predstavitvi knjižne zbirke, so nekateri ponudniki vključenih jedi in pijač zgodbe le-teh še dodatno osvetlili in odkrili marsikatero skrivnost. Knjižno zbirko, ki je izšla v letu, ko je Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija, je z založniškega vidika predstavila glavna urednica založbe Hart, Maja Jug Hartman. Izpostavila je, da to obsežno delo ne predstavlja le pomembnega založniškega dejanja z mednarodnim promocijskim značajem, ampak ima velik pomen tudi na drugih področjih, npr. v turizmu, vzgoji in izobraževanju, pomenu prehranske dediščine za sodobno prehrano idr. V zaključnem delu dogodka je sledila degustacija nekaterih jedi in pijač iz vrha gastronomske piramide občine Laško. Marina Bezgovšek, STIK Foto: Jaka Teršek Laško se je predstavilo na 53. MOS-u Celjski sejem, d. d., je med 15. in 19. septembrom 2021 organiziral že 53. sejem MOS, kjer se je uspešno predstavila tudi destinacija Laško. Po lanskoletnem premoru je bil sejem ponovno dobro obiskan. Lep obisk je beležila tudi destinacija Laško, ki se je tokrat predstavila na razstavnem prostoru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pod okriljem Slovenske turistične destinacije (STO). Letošnja tema predstavitve slovenskega turizma je bila trajnostna gastronomija v luči naziva Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021. Prednost pri predstavitvi na stojnici slovenskega turizma so imele destinacije z znakom Slovenia Green, ki so v letošnjem letu pristopile k izpolnjevanju gastronomskega modula. Na razstavišču smo beležili dober obisk, obiskovalci pa so izrazili velik interes za obisk naše destinacije. Destinacija Laško je na razstavišču predstavila novo butično doživetje HoneyBrew Laško Tour, preko katerega so lahko obiskovalci odkrivali edinstvene zgodbe termalne vode, piva in medu, hkrati pa so za butično kulinarično doživetje lahko tekmovali v nagradni igri. Na obisku v destinaciji Laško tudi Planet TV Slovenska turistična organizacija (STO) je tudi v letošnjem letu skupaj s številnimi partnerji pripravila osrednjo motivacijsko kampanjo »Zdaj je čas, Moja Slovenija«. Njen cilj je navdušiti Slovence in Slovenke, da raziščejo lepoto naše države, kjer preko večdnevnega oddiha v krajih po Sloveniji pripomorejo tudi k spodbujanju okrevanja slovenskega turističnega gospodarstva. Na pomoč jim je priskočila televizija Planet TV z rubriko Planet na obisku, kjer televizijska ekipa vsako nedeljo predstavljala počitniške ideje in manj poznana doživetja v destinacijah. Destinacija Laško se je v oddaji predstavila 3. oktobra 2021 ob 18.15. Televizijska voditeljica Eva Cimbola je ob obisku odkrivala termalna in medena doživetja Laškega. S svojo medeno in termalno ponudbo sta se predstavila Thermana Laško ter Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar. Poudarek je bil namenjen doživetjem za družine, ki lahko v zeleni destinaciji Laško resnično doživijo popolno izkušnjo. 21 STIK Odprta vrata Laškega - poletna ponudba doživetij v destinaciji Laško Od pomladi do jeseni smo v STIK-u v sodelovanju s turističnimi ponudniki destinacije Laško izvajali promocijsko kampanjo Odprta vrata Laškega/Laško Open Points. Namen kampanje je predstavitev in dvig prepoznavnosti turističnih ponudnikov in promocija doživetij v destinaciji po meri posameznika. Predstavlja programe turističnih ponudnikov po vnaprej znanem urniku, kar predvsem individualnim obiskovalcem marsikje omogoča obisk brez Promocijska kampanja Zavrti flaško. Obišči Laško! Pred vrhuncem poletne turistične sezone smo v STIK-u pripravili odmevnejšo promocijsko kampanjo z naslovom Zavrti flaško. Obišči Laško!, z namenom povečanja prepoznavnosti in konkurenčnosti destinacije Laško in Slovenije kot butične in trajnostno naravnane destinacije. Kampanja je temeljila na ključnih produktih destinacije (termalna voda, pivo predhodne najave. V ponudbi je bilo zbranih dvajset raznolikih doživetij, primernih za različne ciljne skupine. V sklopu kampanje, ki je potekala v digitalnih in tiskanih medijih na slovenskem trgu, so nastale številne oglasne kreative, ki so obiskovalce pozivale k obisku in delitvi svojih doživetij prek družbenih medijev z uporabo ključnikov #myLaško in #LaškoOpenPoints. in med) in z njimi povezanimi doživetji Pivocvetni potep, Escape Room Enigmarium Laško, Gremo na pivo s pivovarjem, Unlock Laško in divja eleganca na gradu Tabor Laško. Potekala je v on-line in off-line medijih na slovenskem, avstrijskem in italijanskem trgu. Med pomembnimi aktivnostmi je bilo tudi sodelovanje z vplivneži na družbenih omrežjih ter oglaševanje na billboardih na različnih lokacijah po Sloveniji. Pri slednjih smo se osredotočili na promocijo produkta zdravje in dobro počutje ter ključnih po- nudnikov produkta v destinaciji - Thermane Laško in Rimskih term. Za namene kampanje je bila zasnovana tudi posebna pristajalna stran Zavrti flaško. Obišči Laško!, ki je med drugim spodbujala k sodelovanju v spletni nagradni igri za doživetja, vključena v kampanjo. Sredstva za izvedbo kampanje so izhajala iz naslova »Javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti promocije turistične ponudbe vodilnih destinacij v Sloveniji v letu 2021« Slovenske turistične organizacije. STO s sofinanciranjem podpira promocijo 35 vodilnih destinacij, med katere se skladno s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 uvršča tudi Laško. STIK Laško je kot nosilec razvoja in promocije turizma vodilne destinacije Laško s prijavo projekta Promocija destinacije Laško na domačem in tujih trgih v letu 2021 kandidiral na prvem prijavnem roku razpisa in uspešno pridobil maksimalno vrednost dodeljenih sredstev sofinanciranja v višini 31.000 €. STIK Laško 22 KNJIŽNICA Na Poletnih bralcih svet stoji! V četrtek, 9. septembra 2021, smo laški knjižničarji v Kulturnem centru Laško zaključili že 7. poletno bralno akcijo za mlade bralce – Poletni bralci Knjižnice Laško. Med letošnjimi poletnimi počitnicami je bralno akcijo zaključilo kar 205 bralcev iz naših knjižnic v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah. Ponovno smo se razveselili pozitivnega odziva – tako bralcev, ki v akciji sodelujejo že več let, kot tudi tistih, ki so se nam letos pridružili prvič. Starši vseh sodelujočih otrok pa našo bralno akcijo sprejemajo kot dobro motivacijo za pridobivanje bralnih navad in odlično popestritev počitniškega časa. V zahvalo za vztrajnost in trud smo na zaključek povabili dva izjemna gos- ta: reperja Roka Trkaja in profesorja, izvrstnega poznavalca mladinske književnosti, dr. Igorja Saksido, ki sta s svojim nastopom recitiranja poezije in vedno aktualnim repanjem navdušila prisotne bralce! Dvorana kulturnega centra je prepevala in poplesavala z nami!  Poleg druženja na zabavnem popoldnevu smo bralce nagradili z nahrbtniki, ki so jih prejeli vsi sodelujoči (tisti, ki se zaključka niste mogli udeležiti, jih dobite ob obisku v knjižnici). Prisotni na zaključku pa ste sodelovali tudi v tradicionalnem nagradnem žrebanju, kjer smo podelili knjižne nagrade in glavno nagrado – družinsko vstopnico za obisk Tehno parka Celje s priloženo enciklopedijo poskusov. Lepih nagrad in nepozabnega popoldneva ne bi bilo brez donatorjev, ki so naša prizadevanja za dvig bralne kulture in bralno akcijo prijazno nagradili s finančnimi prispevki – letos so to bila podjetja: Lekarna Cizej, Monting SK, d. o. o., Gerčer, d. o. o., EEA Medved, d. o. o. in M&M International, d. o. o. Veseli nas, da so nam založbe Avrora, Celjska Mohorjeva, Epistola, Miš, Mladinska knjiga, Skrivnost in Zala darovale kvalitetna mladinska dela za knjižne nagrade. Ponosni in zadovoljni smo, da vam je tolikim bralcem uspelo vztrajati pri (verjamemo, da je bilo včasih prav težko) izpolnjevanju bralnega seznama in osvajanju bralne navade. Tudi vi ste lahko upravičeno ponosni sami nase. Vabimo vas, da še v prihodnje vztrajate pri prostočasnem branju in se nam pridružite tudi prihodnje leto. Ne pozabite pa ohraniti bralnih navad tudi med šolskim letom – saj veste, branje knjig nam resnično odpira vrata v neznane, neraziskane, čudovite in izjemne kraje – tisto, kar nas pri branju omejuje, pa je zgolj lastna domišljija. Zato: posezite po knjigah, posezite po zvezdah in odkrijte neskončne možnosti, ki jih ponuja branje! Jerica Horjak Foto: Jure Šantej 170 let Mohorjeve družbe Letos obeležujemo 170-letnico obstoja Mohorjeve družbe, prve in najstarejše ter še vedno delujoče slovenske založbe. Na pobudo škofa Antona Martina Slomška sta jo 27. julija 1851 v Celovcu s somišljeniki ustanovila kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič. Slomšek je sicer prošnjo za ustanovitev društva na avstrijske cesarske oblasti prvič naslovil že leta 1845, a ni bil uspešen. 23 KNJIŽNICA Namen novoustanovljenega Društva sv. Mohorja je bil, da »bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo«. In res, leta 1852 je bila razposlana prva »torbica« mohorskih knjig. V Mohorjevi družbi se je tako uresničila Slomškova vizija načrtne skrbi za tiskanje dobrih slovenskih knjig, ki bodo ljudstvu dostopne in bodo Slovencem prinesle večjo bralno pismenost, širšo izobrazbo, lažje razumevanje Svetega pisma, poglabljanje krščanske vere, gradivo za šole, strokovna in splošna gospodarska znanja, razvedrilo in vsesplošno omiko v maternem jeziku. Z leti so mohorjevke (knjige Mohorjeve založbe) po zaslugi duhovnikov – poverjenikov res dosegle tako rekoč vsako vas in skoraj vsako slovensko hišo, kar velja tudi za prekmurske Slovence. Mohorjeva je razpisala tudi prvo slovensko literarno nagrado (dobil jo je Josip Jurčič 1864 za povest Jurij Kozjak, slovenski janičar) in se zgodaj začela zavedati, da je potrebno pisatelje plačati, tako je pospeševala profesionalno pisateljevanje. Zavedanje mohorjanov, kako pomembno je krepiti bralno kulturo in bralno pismenost med ljudmi ter skrbeti za knjige in učbenike v domačem jeziku, je nekaj, kar nas lahko navdihuje in iz česar se lahko učimo še dandanes. Knjiga je povezala Slovence kot Mohorjeve naročnike, najbolj prav v najtežjih letih – ob koncu prve svetovne vojne l. 1918 je imela 90.512 naročnikov, največ v svoji zgodovini. Mohorjeva je l. 1919 morala prebežati na Prevalje in se je nato l. 1927 preselila v Celje, kjer je njen sedež ostal vse do danes. Ko knjige zaradi političnih sprememb niso mogle do ljudi onstran novih državnih meja, je bila l. 1924 v Gorici ustanovljena Goriška Mohorjeva družba. Celovška Mohorjeva družba pa je lahko začela spet delovati šele l. 1955. Danes izdajajo knjige tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju ter vse tri kot naslednice prvotne Mohorjeve družbe. Mohorjeve knjige (in založba) so imele pomembno narodno konstitutivno vlogo. Močno so vplivale na odnos Slovencev, ki takrat še niso imeli svoje države, do lastnega jezika. Uspeh Mohorjeve družbe je bil dokaz, da se narod prebuja in hrepeni po zdravi omiki, Mohorjeva družba pa je branila in varovala, kar je narodu najdražje in najsvetejše – slovenski jezik in slovensko narodno zavest. Članstvo v Mohorjevi družbi je bilo tako izraz pripadnosti slovenstvu, skozi zgodovino pa je pomenilo tudi dejanje upora proti pritiskom vseh treh totalitarizmov - nacizma, fašizma in komunizma. Vse našteto je tudi omogočilo Mohorjevi, da se je kljub težavnim obdobjem – od prisilne selitve po prvi svetovni vojni pa med drugo svetovno vojno in tudi v povojnih letih – uspela ohraniti in neprekinjeno delovati od začetkov do danes. Pri Mohorjevi družbi so zapisali, da je založba skozi vse viharje slovenske zgodovine obstala, ker je ostala zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potrebam časa, a jim nikoli ni podlegla. Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje klasične slovenske založbe s širokim repertoarjem humanistike in leposlovja za vse generacije. Tradicijo skrbno nadaljuje z izdajanjem vsakoletnega Mohorjevega koledarja (katerega začetek je Slovenska koleda za leto 1859) in Redne zbirke. Še vedno skrbi tudi za izdajanje kakovostnega slovenskega leposlovja, za izhajanje najstarejše slovenske literarne revije Zvon, za prevode imenitnih tujih literatov, del cerkvenih mislecev in grških filozofov. Ravnateljica Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič vizijo Celjske Mohorjeve družbe vidi v »trdni zasidranosti v koreninah slovenstva in krščanskih vrednot ter spoštovanju tradicije, kar je vodilo tudi za smelo prihodnost, v kateri želimo z močjo tiskane knjige skrbe- 24 ti za ohranjanje in razvoj lepega slovenskega jezika in kulturnega ter duhovnega izročila.« Ob vsem naštetem in geografski bližini sedeža Mohorjeve družbe v Celju lahko Laščani poseben odnos do te založbe gojimo tudi zaradi intenzivnega sodelovanja z založbo s strani dveh pomembnih Laščanov. Dolgoletni sodelavec Mohorjeve družbe je bil prof. Miloš Rybář, med letoma 1982 in 1987 tudi njen podpredsednik. Sestavljal je bibliografije izdaj Mohorjeve družbe, pisal krajše poljudno strokovne zgodovinske prispevke za Mohorjeve koledarje ter sodeloval pri uredniškem in vsebinskem delu založbe. Za dolgoletno in obsežno sodelovanje z Mohorjevo družbo je prejel Finžgarjevo nagrado. L. 1990 je imel v Knjižnici Laško predavanje, na katerem je predstavil zgodovino Mohorjeve družbe in njeno delovanje. Na spominskem večeru za prof. Rybářem v knjižnici l. 1996 pa je spregovoril tudi takratni urednik založbe Matija Remše. Akademik dddr. Jože Maček pa je bil dolgoletni član nadzornega odbora, zdaj pa je častni član Mohorjeve družbe. Pri založbi je izdal številne knjige s področja lokalne in cerkvene zgodovine ter redno sodeluje s svojimi prispevki pri Mohorjevih koledarjih. Zavest o pomenu prve slovenske založbe je tudi zavest o pomenu jezika in branja, ki je še kako aktualna tudi danes. S primernim odnosom do kakovostnih slovenskih založb moramo tudi kot posamezniki podpirati naše založništvo, katerega vloga za naš narod je še kako pomembna. Matej Jazbinšek Nacionalni mesec skupnega branja V Nacionalnem mesecu skupnega branja (NMSB) z raznolikimi dogodki in dejavnostmi na državni ravni poudarjamo pomen razvijanja bralne pismenosti in dviga bralne kulture. KNJIŽNICA NMSB je letos potekal med 8. septembrom in 10. oktobrom 2021. V naših knjižnicah smo ga obeležili že kar na začetku, ko smo pripravili zaključno prireditev letošnjih Poletnih bralcev. V začetku oktobra pa že tradicionalno pričenjamo s prvimi pravljicami v okviru Predšolske bralne značke in predajo »bralnih vrečk« učencem podružničnih osnovnih šol v naši občini. Pobudniki NMSB na nacionalni ravni so: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. NMSB je medijsko in komunikacijsko podprt z akcijo Beremo skupaj, ki bo trajala še vse do konca leta. Če ste redni obiskovalci knjižnic, ste plakate opazili tudi v knjižnici ali pa na njih naleteli kje na poti. Omenjena akcija je namenjena spodbudi, da doma skupaj beremo, saj otroci vedno radi prisluhnejo lepi besedi. Čas, ki ga z branjem namenimo otrokom ali vnukom pa je neprecenljiv in nenadomestljiv za najboljši razvoj otrokovih zmožnosti. Družinsko branje je izjemnega pomena in temelj za otrokove kasnejše bralne navade. Za vse, ki bi o družinskem branju in družinski pismenosti radi izvedeli več, vam svetujemo, da si ogledate novo spletno stran o družinski pismenosti (https://druzina.pismen. si/). Vabljeni seveda tudi k spremljanju aktivnosti naše knjižnice in vključevanju vanje. Jerica Horjak Mobilni čebelarski kotiček v Knjižnici Laško V prejšnji številki biltena smo pisali o projektu sodelovanja LAS, operaciji Čebela BERE med!, pri kateri sodeluje tudi naša knjižnica. Eden izmed namenov projekta je med otroke in njihove starše prenesti zavedanje o pomenu čebel za naše okolje, kar bodo lahko spoznavali preko izobraževalno-didaktičnega pripomočka – čebelarskega kotička – in spremljajoče slikanice. V oktobru čebelarski kotiček gostuje pri nas v Knjižnici Laško (ker mesečno kroži, bo pri nas ponovno marca 2022) in je na razpolago našim najmlajšim uporabnikom. Ob obisku knjižnice ste čebelarski kotiček zagotovo opazili – upamo, da ste si ali pa si še boste vzeli čas, ga od bližje spoznali in preverili svoje znanje o čebelah s pomočjo didaktičnih pripomočkov, ki odlikujejo kotiček ter so namenjeni spoznavanju in ozaveščanju o pomembnosti čebel, ter zanimivega priložnostnega kviza. Lepo vabljeni k obisku! Spominjamo se velikana svetovne književnosti Novembra bo minilo 200 let od rojstva velikega ruskega pisatelja in misleca Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Dostojevski je vedno bil in tudi ostaja aktualen tako pri nas kot drugod po svetu. Njegova jasnovidnost se je pokazala ne samo pri obravnavanju posameznika, ampak tudi družbenih razmer. V spomin na enega največjih svetovnih mojstrov pisane besede je pri založbi LUD Literatura letos izšla biografija z naslovom Dostojevski, avtorice Ljudmile Saraskine. Delo upošteva vsa novejša faktografska dognanja o pisateljevem življenju in prinaša mnoge izvirne uvide. To biografijo je prevedel izkušen in priznan prevajalec Borut Kraševec, tudi letošnji prejemnik kresnika za roman Agni. Pri omenjeni založbi je izšla še knjiga Dostojevski in jaz, ki jo je uredil Matevž Kos. Z eseji so sodelovali: Aleksander Skaza, Janko Kos, Gorazd Kocijančič, Borut Kraševec, Pavle Rak, Igor Grdina, Urša Zabukovec, Tine Hribar, Neža Zajc, Ivan Verč, Alenka Koron, Sergej Valijev, Matic Kocijančič, Simon Malmenvall, Blaž Podlesnik, Tomo Virk in Jure Jakob. Nekateri obravnavajo bolj splošne, a obenem ključne razsežnosti in tematske poudarke literature Dostojevskega in njegovega pogleda na svet, drugi se posvečajo specifičnim, a nič manj pomembnim vprašanjem, kot so npr. odnos Dostojevskega do zgodovine Rusije in Evrope, njegov vpliv na druge pisce, tudi filozofe in publiciste. Ob tej priložnosti so v založbi Goga v skupni knjigi izdali prevoda dveh zgodnjih del Dostojevskega – zbirko petih feljtonov, poimenovanih Peterburški letopis, ki vsebuje utrinke pisateljevega doživljanja Peterburga v 40. letih 19. st., in povest Bele noči. V njej se skozi konflikt med bratstvom in ljubeznijo že oblikujejo nekatere ideje, ki so bile tudi kasneje pomembne v ustvarjanju tega velikega ruskega pisatelja. Prijazno vas vabimo, da posežete po kateri od mojstrovin Dostojevskega (Bratje Karamazovi, Zločin in kazen, Idiot, Ponižani in razžaljeni itd.), ki se nas vedno znova dotaknejo in nas presunejo zaradi pisateljeve poglobitve v človeško dušo, notranje boje posameznika in iskanje rešitev. Naj omenimo še razstavo ob dvestoletnici rojstva Dostojevskega, ki bo na ogled od 29. oktobra do 15. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gabrijela Pirš 25 DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Stare zidanice v okolici Laškega in Rimskih Toplic Še proti koncu 19. stoletja je bilo na prosojnih, toplih legah na vsem laškem območju veliko vinogradov. Med njihovim bujnim zelenjem so se belile številne majhne zidanice. Tudi vinogradi, zaradi katerih so bile postavljene, so bili majhni; le redki so merili kak oral. (op.: oral je 57,55 ara) V tej rubriki bomo v nadaljevanjih predstavili nekaj izbranih starih zidanic po območjih laške občine in nekaj vsebin, ki smo jih v Knjižnici Laško skozi leta pridobili s tega področja za domoznansko zbirko. Začelo se je s prireditvijo ob martinovem l. 2004, ko je dddr. Jože Maček predaval o zgodovini vinogradništva v naših krajih, temu pa je sledila predstavitev zidanic z območja Laškega in okolice ob projekciji fotografij različnih avtorjev. V letih 2017–2018 so člani domoznanskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško pod vodstvom Metke Kovačič, predvsem Ivan Jelenc in Marjan Grešak, ponovno pregledali stanje teh zidanic. Nekatere izmed njih so se podrle ali pa nezadržno propadajo. Številne so skozi leta lastniki obnovili, jim spremenili namembnost, nekatere so prezidali v prijazne domove. V luči ohranjanja dediščine bi veljalo ob primeru zidanic razmisliti, da bi obnovili še kakšno izmed njih in jih morda vključili v turistično ponudbo našega območja. Uvod v vsebinski del pripovedi o zidanicah pa je delček že omenjenega predavanja dddr. Mačka. Kot nam že ime pove, so bile zidanice zidane, večinoma so bile lepo ometane, pokrite pa seveda s slamo. Navadno so imele zelo trdna tla, ključi vrat so bili ALBUM LAŠKEGA Franc Suher (4. 10. 1861–11. 2. 1944) Letos se spominjamo 160-letnice rojstva prof. risanja in strokovnega pisca Franca Suherja. Franc Suher se je rodil 4. 10. 1861 v Hudi Jami. Po maturi l. 1880 na mariborskem učiteljišču je služboval v Braslovčah in Slivnici pri Mariboru. L. 1882 je opravil strokovni izpit v Gradcu in od l. 1883 učiteljeval na Ptuju. Opravil je še meščanski izpit in razne risarske tečaje (Gradec, Dunaj, Salzburg, Jena in München). Po vrnitvi v Ljubljano se je l. 1901 za stalno zaposlil v Ljubljani kot učitelj na učiteljišču in pozneje kot prof. risanja. V tem času je vodil tudi sedem risarskih tečajev za učitelje ljudskih in meščanskih šol ter neobvezne tečaje za gimnazije za 1. in 2. letnik. Že l. 1878 je objavil spis Sanje (v dijaškem listu Naše misli), pozneje pa strokovne članke v revijah, kot so: Popotnik, Slovan, Slovenski narod in Učiteljski tovariš. Obravnaval je predvsem 26 Trbovčeva zidanica v Škofcah veliki in so tehtali tudi po četrt kilograma. Zlasti pri večjih vinogradih se je nahajalo tudi nekaj lesenih vinskih hramov. Ti so bili v celoti iz lesa, tudi pri sklepanju ostrešja in sten iz debelih plohov niso uporabili nobenega žeblja. Žal so ti hrami, ki so bili večinoma prave mojstrovine ljudskega stavbarstva, propadli. Zidanice so imele predvsem gospodarski namen. V njih so bile stiskalnice in sodi, v katerih so negovali in shranjevali vino. Kopači, vezači in trgači so v njih shranjevali svoje orodje, se vanje umikali ob slabem vremenu in po potrebi v njih prenočevali. Z vinogradi in zidanicami so imeli običajno največ veselja gospodarji. Pri skupinskih delih (kopanje, škriljenje, zlasti pa trgatev), ki so se vsa končala z večjim ali manjšim likofom, pa so bile zidanice prostori druženja, od koder se je pozno v noč razlegalo petje. umetnostno in etično vzgojo, pomen risanja in delovanja društva Pobuda. Za vrhunec njegovega ustvarjanja pa štejejo članek Osamosvojimo se (Slovenski narod, 1920, št. 35), v katerem je poudaril škodljivost modernih tujih umetniških zgledov. »Ne glejmo zato za svetovno moderno umetnostjo. To je pač stvar naših, za razvoj svetovne umetnosti najživahnejše vnetih umetnikov. Njim je morda domovina pretesna, zato iščejo sreče na tujem svetovnem trgovišču, kjer se rešujejo višje naloge. Pa tudi doma naj bodo razboritemu ume- Naslovna stran Suherjevega risarskega učbenika Prispevala: Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek Avtor fotografije je Ivan Jelenc Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si tniku rodovitna tla. Naj vpliva blagodejno na vzgojo naroda tako, da ne ustvarja čez njegovo obzorje. Tako naj bode v upodabljajoči umetnosti, tako pa tudi drugod, n. pr. v drami.« Zavzel pa se je tudi za dostopnost umetnosti. »Zato pa ni in naj ne bo umetnost samo monopol boljših slojev, ampak postane naj last delavca na polju, kakor delavca v tovarni. Naj dviga svoj duh, ko bi pretila praznota, ki bi sprijala v drugem slučaju misli, med tem, ko umetnost dviga duha in srce višje in višje in vzbuja samo plemenita čustva za blago, lepoto in resnico.« Suher je v Lepzigu l. 1917 izdal delo Das Zeichen in d. Volksschulle, Anleitung f. d. Hand d. Lehrers, angelehnt an d. neuen österr. Zeichenlehrpläne (Risanje v ljudski šoli. Napotilo za učitelja, prirejeno po novem avstrijskem učnem načrtu za risanje). Bil je tudi član in nekaj let tajnik Slovenskega pevskega društva na Ptuju. Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani Fotografija je last Knjižnice Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Objavljeno tudi na: www.kamra.si, Album Slovenije DOMOZNANSTVO / KULTURA Martinškovi hiši v slovo V spominu Martinškove družine ni podatka, da bi vedeli kdo in kdaj je položil temeljni kamen za njihovo staro hišo. Vsekakor je imela častitljivo starost. Mogočno, veličastno in markantno je stoletja dominirala v Harju. Vse do njenega slovesa v letošnjem poletju. Velika množica ljudi, največ sosedov, se je zbrala na dan njenega rušenja. To ni bila samo Martinškova hiša, ampak je skozi dolga leta postala tudi »naša«. Pravijo, da je bila nekoč v tej hiši gostilna, ki je tudi po zaprtju ostala odprtih vrat za bližnje in daljne sosede, če je kdo rabil kakršnokoli pomoč. Z odgovornostjo in veseljem je ta hiša stoletja sprejemala mlade dušice, ki so prihajale na ta svet in jim nudila zatočišče in omogočila odraščanje. Tu so se rojevale ponosne Martinškove generaci- Foto: Herman Čater je. Objokovala je mnogotere člane Martinškove družine, ko so se poslavljale s tega sveta. Ne pozabimo Trezike, mame sedanjega gospodarja Tončka. Ko je bila v cvetu materinstva, je bila poklicana v večnost. Takrat so družina in z njo vsa kmetija utrpeli veliko izgubo. A čas celi še tako hude rane in Martinškov rod je nadaljeval svoje poslanstvo še naprej. Vsako jutro ob istem času v letu se je pokazal dim nad Martinškovo hišo, ki je nam sosedom oznanil, da je skrbna gospodinja Jožica začela nov delovni dan. Bil je res čudovit pogled na ta dim in misli, da je ogenj vir življenja. Sveti nam, nas greje, kuha in oznanja, da notri živijo dobri ljudje. Nič na tem svetu ni večno, tudi Martinškova hiša ni več zmogla konkurirati modernim trendom bivanja. Vidim jo, da je kot mati - ko ostari se umakne in prepusti delo svoji hčerki. Tudi Martinškova hiša daje prostor svoji »hčerki«. Na njenem mestu stoji nova Martinškova hiša. Tudi njena vrata so na široko odprta za ljudi, ki dobro mislijo. Še vedno bomo radi zahajali k Martinškovim. Bog jim daj zdravja in sreče še v bodoče! Valentin Deželak Premog, železnica, terme in pivo: Modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju Pri založbi Inštituta za novejšo zgodovino je v začetku oktobra izšla znanstvena monografija avtorice dr. Alenke Hren Medved z naslovom Premog, železnica, terme in pivo. Knjiga se osredotoča na demografski razvoj in življenje prebivalcev Laškega ter njegove bližnje agrarne okolice v dolgem 19. stoletju, ko so to območje zajeli prvi modernizacijski sunki v obliki izboljšanja prometnih povezav in razvoja gospodarstva. Avtorico zanima, kako so modernizacijski procesi, kot je prihod Južne železnice, razvoj premogovništva, industrije in zdraviliškega turizma vplivali na demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju in njegovo preobrazbo iz polagrarnega trga v urbano naselbino. Knjigo je mogoče kupiti v spletni trgovini založbe Inštituta za novejšo zgodovino (zalozba@inz.si) in v knjigarnah Mladinske knjige. NAJ PESEM POVE, KAR ČUTI SRCE 25. julija, na dan državnosti, smo člani društva KD Rimljan priredili proslavo ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki je bila v večnamenski dvorani gasilskega doma Rimske Toplice. Prireditev je povezovala Brigita Pavčnik. V sklopu proslave pa je bil tudi 13. koncert ljudske skupine Rimski ljudski pevci in godci. Skupino sestavljajo Majda, Marinka, Ivanka, Drago, Marjan in Štefka, ki jo tudi vodi. Glavni govornik proslave je bil podžupan Občine Laško Jože Senica. Na koncertu so sodelovali še gostje Duo Gmajnice iz Mozirja ter Julija Knez in Matjaž Aškerc iz Rimskih Toplic ter Neli Guček iz Laškega. Pri pogostitvi nam je pomagalo gostišče Aqua Roma Rimske Toplice, za kar se jim zahvaljujemo. Po zelo dolgem mrku dogodkov je bi le-ta dobro obiskan in vsem, ki ste si vzeli čas se zahvaljujemo in vas vabimo na Martinov večer, ki bo 11. novembra ob 18. uri v večnamenski dvorani gasilskega doma Rimske Toplice, če bodo le razmere dopuščale. Vsem članom KD Rimljan, ki so v tem letu praznovali kakršenkoli praznik in jih zaradi korone nismo mogli obiskati, želimo vse najlepše, veliko zdravja in osebne sreče. Ostanite zdravi! Štefanija Pavčnik 27 KULTURA JE TO NOVA REALNOST? Neka nova realnost se je uveljavila v tem času korone. Tako kot se s spremembami srečujemo v vsakdanjem življenju in jih moramo usvojiti, tako je tudi delovanje društev drugačno. V začetku smo otrpnili in nismo vedeli ne kako naj realiziramo programe ne kaj lahko in česa ne. Naše delo je zastalo. Predvsem tisto, ki je povezano s številčnejšimi obiskovalci. Priporočila, ki jih je predpisal NIJZ so povzročila omejitve zaradi katerih bi na prireditve lahko prišlo zelo malo ljudi in sporočila, voščila ne bi dosegla vseh krajanov. Zato smo ob Prešernovem dnevu v vsa gospodinjstva poslali letake z optimističnim besedilom in voščilom ter pesmijo Antona Aškerca. V manjšem obsegu in upoštevajoč priporočila NIJZ smo skupaj s TD in PGD Rimske Toplice spuščali gregorčke po Savinji. Zbor članov smo izvedli korespondenčno. Več kot polovica članov je sodelovala, kar nas je prijetno presenetilo. Preko spletne in FB strani obveščamo člane o dogodkih in pomembnih dnevih, povezanih s pesnikom. V maju smo kljub vsemu organizirali prireditev Mlada poezija, ki pa se je letos niso udeležili otroci Vrtca Rimske Toplice. So pa obiskovalci prisluhnili članom KD in učenkam OŠ Antona Aškerca ter mentorici ge. Holcer. 25. Pohod po Aškerčevi poti bi moral biti jubilejni, torej nekaj posebnega. A si, žal, nismo upali izvesti tako obsežne prireditve. Tudi morda zato, ker na nobeno vprašanje nismo dobili enoznačnega odgovora. Informacije s terena pa niso bile najbolj spodbudne. A smo kljub temu pripravili lep dogodek. Pot je bila lepo urejena, za kar so poskrbeli delavci Komunale Laško, ki so vedno pripravljeni pomagati. Na poti je bil ves čas prisoten tudi Dean Muhovec, ki je pri STIK-u zadolžen za pohodniške poti. Tudi krajani Širja in ga. Hriberšek so pogostili pohodnike na poti. Seveda je družina Aškerc poskrbela za pogostitev, učenke OŠ Antona Aškerca pa za program. Bilo je prijetno, kot da ni te neke nove realnosti. Morda pa je to realnost, na katero se moramo, če se še nismo, kar navaditi? Milena Suhodolčan, KD Anton Aškerc Rimske Toplice VABILO Kar videlo se je, da so ljudje željni srečanja in druženj. V našem programu za leto 2021 smo predvideli več delavnic o začimbnih in zdravilnih travniških rastlinah. Prvo smo izvedli na cvetočem travniku na Globokem. Gospa in gospod Peteršiljček sta predstavila rastline, otroci pa so dobili delovne liste, ki so jih morali rešiti. Bilo je veliko smeha in razigranosti, pravilnih in nepravilnih odgovorov. Vse sta s pravo mero humorja in resnosti rešila poznavalca rastlin. PESTRO POLETJE LAŠKIH LIKOVNIKOV Razstava likovnih del Likovnega društva Laško na krajevni praznik KS Jurklošter »Po Orionovi poti – po poteh starodavnih kultur« V soboto, 28. 8. 2021, na krajevni praznik Krajevne skupnosti Jurklošter je Likovno društvo Laško v kartuziji Jurklošter pripravilo razstavo del, ki so nastala iz dveletnega inovativnega projekta »Po Orionovi poti - po poteh starodavnih civilizacij Veliki pes (Sirij) in Eridan (Gračnica)« in del iz inovativnega projekta iz leta 2009 »Voda-telo-zvezdno nebo«. Vabljeni k ogledu v kartuzijo Jurklošter. 28 KD Anton Aškerc Rimske Toplice vabi na Aškerčev večer, ki bo posvečen dnevu reformacije; gost bo književnik in prevajalec Božidar Brezinščak Bagola. Na Aškerčevi domačiji na Senožetah bo v petek, 22. oktobra, ob 17.00 predstavil knjigo Zdravica dobrososedskim odnosom Hrvatov in Slovencev. Vabljeni na pogovorno-literarni večer KD Anton Aškerc Rimske Toplice KULTURA Tradicionalna prireditev za otroke otroški festival Pisani balon V soboto, 21. 8. 2021, je potekala tradicionalna prireditev za otroke Pisani balon, ki je bil letos že deseto leto. Glavni organizator je Društvo Šmocl. Likovno društvo Laško je sodelovalo z likovnimi delavnicami za otroke. Bilo je pestro dogajanje. Začeli so z jutranjo telovadbo s plesno šolo Force. Sledile so likovne delavnice Likovnega društva Laško, Domči balonči Domna Trkulje, otroške risalnice Simona Sande, Buča debeluča Gledališča pravljičarna, čarodej Mac in v popoldanskem času Brata Malek s cirkuškimi vragolijami. »Po Orionovi poti-po poteh starodavnih kultur-reka Eridan Gračnica« V soboto, 21. 8. 2021, se je 11 ljubiteljskih slikark in en slikar iz dveh društev dobilo na ribniku Marof. Od tega nas je bilo 10 iz LD Laško in dve iz DLLU Radeče. Sledila sta predavanje Milene Žohar in kratek pohod od ribnika do Počerenskega slapu in nazaj. Sledilo je slikanje in razstava del na prostem. Likovna dela so se nato prenesla v večnamenski prostor krajevne skupnosti in so bila na ogled 28. 8. 2021, na njihov krajevni praznik. Ob tej priložnosti bi se zahvalila za gostoljubje Ribiški družini Laško, Krajevni skupnosti Jurklošter za malico in Občini Laško za sponzoriranje projekta. Po »Orionovi poti - po poteh starodavnih kultur se podajamo drugo leto. Letos imamo poudarek na ozvezdju Eridan. Ker velja »Kakor na nebu tako na zemlji.« je Eridan reka Gračnica. Že pater Geržan je v svoji knjigi opisal ozvezdje in tok reke. Zanimivo je, da se tok reke ujema s položaji zvezd na nebu. Kelti so gradili megalite, svete kroge, globoko spoštovali svet narave, vero v živalske vodnike (konj, mačka, kača, losos, sova, jelen, orel ...) ter čut, da je zemlja posvečena. Da lažje razumemo sporočila, se moramo povezati s svojimi lastnimi koreninami in skleniti mir z lastnimi predniki. Šele nato smo sposobni premostiti razlike med rasami, narodi in različnimi kulturami. Bili so odlični poznavalci svete geometrije, ki je podlaga za gradnjo kamnitih krogov. Vsaka podoba je zasnovana na enakovredni rabi pentagrama, kroga in kvadrata. Voda je vir življenja, raztaplja snovi, prenaša informacije in je ključna za razumevanje narave, njenih simbolov in korelacij. Simboli ob njenem toku nas popeljejo v jezik narave »Ogham«. Od starke, ki postane mladenka do mačke, ki mora biti mokra, da bo novo leto (1. avgusta) dalo obilo žita. Povezanih je tudi več zgodb. »Ena od njih pravi, da opisuje reko Pad. Vanjo je padel in utonil mladi Feton, ker ga je ubila Zevsova strela. Feton se je vozil po dnevnem nebu s sončno kočijo svojega očeta Helija, boga Sonca. Helijade, Fetonove sestre so žalostno stale ob rečnem bregu in gledale kako je Labod reševal njegovo truplo iz reke. Sestre so ihtele in njihove solze so lile v reko. Zevsa je to ganilo, zato jih je spremenil v topole, njihove solze pa v jantarjeve bisere. Ozvezdje na nebo je postavil sam Helij v večni spomin na njegovega pogumnega in trmastega sina.« 29 KULTURA Jesenski ex tempore »Po Almini poti« na Svetini »Na Zahodu težijo k temu, da bi obvladali druge, mi pa hočemo biti najprej gospodarji samih sebe.« (Alma M. Karlin, Japonske novele, 1922) V soboto, 4. 9. 2021, je od 9.30 do 14.00, potekal jesenski ex tempore na Svetini v organizaciji JSKD Celje. Ex tempore je del prireditev ob praznovanju krajevnega praznika KS Svetina. Vzporedno je potekal «Anzekov pohod» v organizaciji Zveze Možnar in srečanje godb iz Laškega, Štor in Šentjurja. Srečanja smo se udeležile članice Likovnega društva Laško: Alenka Kandolf, Klavdija Simler in Milena Žohar. Slikali smo pod mentorskim vodenjem akademskega slikarja mag. Denisa Senegačnika z akrilnimi barvami na stare strešnike (bobrovce). Z Almo M. Karlin nas je pot vodila v deželo vzhajajočega sonca. Japonska je bila del njenega več kot osem let trajajočega potovanja po svetu. Leta 2022 bo minilo 100 let od prve izda- BARVE JESENI Na vrata je potrkala jesen, slikarka, ki vsako leto obarva naravo. Delno pa jo po navadi obarvamo tudi mi, sicer amaterski slikarji Laškega in to na svojih platnih. Že celo poletje in še prej, četudi je vsepovsod vladala korona, smo vsak po svoje trenirali in na koncu je nastalo kar nekaj lepih del, ki jih bomo tekom prireditev predstavili tudi vsem vam. Do danes je bilo veliko dogodkov, ki smo se jih udeležili. Naj omenim slikanje v Jurkloštru, ki je potekalo v sklopu prireditve po Orionovi poti. Slike so si ogledali tudi pohodniki poti, ko so se vrnili in so bile razstavljene v kartuziji Jurklošter. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Krajevni skupnosti Jurklošter in Ribiški družini za prijetno sodelovanje. Nadalje smo se udeležili slikarskega ex tempore v Drežnici pri Kobaridu, tam so bile slike razstavljene en mesec v njihovem TIC-u, ter vsakoletnega slikanja v Radečah ob njihovem prazniku, tokrat smo slikali na temo Sakralni objekti v občini Radeče. Razstava bo v mesecu novembru v tamkajšnji knjižnici. Dva člana našega društva imata samostojno razstavo, in sicer Vojko Janc v vrtnariji Napret na Marnem in Cvetka Berginc v kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Obe razstavi bosta postavljeni še nekaj časa in si jih lahko ogledate - vabljeni. Nekaj članov se je udeležilo tudi tradicionalnega praznika na Svetini, kjer so upodabljali motive na stare strešne opeke 30 je njenih Japonskih novel. Letos pa so na Japonskem potekale olimpijske in paraolimpijske igre. Po končanem slikanju smo pripravili priložnostno razstavo na prostem. Sledila je malica in neformalno druženje. Nastala dela bodo razstavljena po vsej celjski regiji. in nastala so zelo zanimiva dela. Kot poje Adi Smolar: Je treba delat, če hočeš kaj imet … tega se držimo tudi mi in ni nam težko, saj to počnemo z veseljem. Pravijo, da »Mojster dela na ogled postavi«. Naše udejstvovanje si lahko ogledate na naši spletni strani in sicer pod Likovno društvo Laško, kjer smo zaradi aktualnih razmer dali na ogled virtualne razstave, vsak mesec je druga tematika slik. Pa saj veste, sedaj je to moderno in pravzaprav potrebno, da znamo stari in mladi uporabljati tudi naše računalnike in telefone. Vsako leto se udeležimo tudi planirane državne razstave na določeno temo. Letos je to Moja Slovenija – »I feel Slovenia«. Rišemo na to temo in vsak si je izbral kotiček v tej prelepi Sloveniji, ki ga bo upodobil za to razstavo. Ta bo na ogled v soboto, 16. oktobra, dopoldan pred Kulturnim centrom v Laškem in tudi takrat vas prisrčno vabimo na ogled. Narava jeseni je res čudovita, čeprav v ranem jutru v meglico ovita. Ko sonce jo s toplimi žarki predre, se kapljice rose v nov dan zaiskre! Očarana z nežno svežino vonjav pošiljam vam lep jesenski pozdrav ! CB za Likovno društvo Laško Milena Žohar, Likovno društvo Laško LEGENDA O NASTANKU SLOVENIJE Že dolgo je od Adama in Eve, o tem so tkali dolge speve. Od takrat naprej so ljudje se v skupnosti vezali in sčasoma tako so narodi nastali. Se lepega dne je Bog odločil, da ljudi bo razveselil, da jim to lepo zemljo bo razdelil. Ljudje so se zelo trudili, da najboljši košček bi dobili. So narodi dobili imena, so v zemljo že sadili semena. Tako so zdaj se naselili že Američani, Nemci, Italijani, tudi Čehi, Rusi, Afričani, še vsi ostali so se zvrstili, svoj del zemlje so dobili. Se Bog obrne, hoče preč. »Nobene zemlje nimam več!« Pa mu Slovenec prečka pot. »Kaj pa jaz dobim, Gospod?« Pomisli Bog in mu pove: »Ker si ponižno v vrsti stal, en košček »svojga« ti bom dal.« In tako smo tu, kjer smo. Imamo hoste in morje, prekrasne gore in vode. In ni iz trte izvita ta, da v NEBESIH POD TRIGLAVOM smo doma! LITERARNI KOTIČEK LE TECI … PAULINA IN NAGAJIVI ŠKART Ko prve zvezde pod noč zažarijo, otroci v posteljah mehkih že spijo. V sanjah nagaja jim pisani škrat: okna odpira – ne zapira pa vrat. Ej, ti škrat nagajivi, pazi se ti! Naša Paulina nič več ne spi. Glavo vzdiguje, dudico išče, čaka, da zopet jo spanec obišče. JESENSKA Na krilih vetra je prišla; tiho – kot rosa poletna in padla na tla. Gozd – kot bi gorel, se ves v škrlat je odel, dozorelo je, kar spomladi je vzklilo, med brajde in trte po gričih se sonce je skrilo. Res darežljiva si tetka Jesen! A preden odideš, naj nekaj še izvem: Mamica pesmico milo zapoje, Paulina zapira očkice svoje. Pisani škrat izpod brk se smeji, k Paulini se stisne še sam brž zaspi. Kje je tvoj domek, kje si doma? Žal tetka odgovora več mi ne da. Ker to je skrivnost, ki kot čudež se zdi: pride in mine in že je več ni. Hermina Palčnik Ti, ki šumiš v tišini noči, vir si miru, da sladko se spi. Žuboriš pod krili zlatih ptic, v vetru slišiš njihov klic. Brezčasen se zdiš pa vendar zapuščaš spomine; ob tebi zavem se, da sem, a, da jutri lahko že vse mine. Kljubuješ pred soncem in dežjem brez sten in brez strehe, pod hrasti mogočnimi iščeš utehe. Le teci, ti potok jepihovški, teci! V obleko spokojno dolino obleci. Le teci, le teci vse dni in noči, dokler zadnjo jepihovška dušo smrt ne zbudi. Hermina Palčnik Hermina Palčnik RAJ V uredništvu smo izvedeli, da je pred kratkim umrl Stanko Gotar, ki nas je več let redno razveseljeval s svojimi rimami, s katerimi smo bogatili Literarni kotiček Laškega biltena. V njegov spomin in v znak zahvale za vse čudovite in domiselne stihe, ki jih je delil z nami, objavljamo njegovo pesem Raj, ki nam jo je v objavo poslal za avgustovsko številko leta 2016. Naj počiva v miru. Uredništvo Laškega biltena Samo angeli vedo, kako je v raju, a nam tega ne povedo. Kako je tam v rajskem svetu, radovedni smo močno. Pridite angeli iz raja in prišepnite nam na uho. Kaj vse mi tukaj naj storimo, da pridemo k vam v nebo. Foto: Boris Vrabec Lepa ste skrivnostna bitja, ki venomer nad nami bde. Varujte našega nam otroka, hvaležni bomo vam za vse. Potujte srečno angeli nad nami, naj peruti varno vas neso. S trobento v roki potrobite, naj na zemlji vedno mirno bo. Stanko Gotar 31 PORTRET Portret Avgusta Aškerca VSAK DAN JE LAHKO LEP »Senožete so lepe,« nam je med pogovorom zaupal Avgust Aškerc, ki je v vasi nad Rimskimi Toplicami odraščal in kjer z družino biva še danes. Vas na desnem bregu reke Savinje je znana predvsem zaradi svojega nekdanjega prebivalca, pesnika in duhovnika Antona Aškerca, sicer tudi prednik našega sogovornika. Avgust Aškerc o svojem starem stricu rad pripoveduje in obiskovalce popelje po njegovi domačiji. A naš pogovor je tokrat stekel tudi v drugo smer – o mladosti, delu na kmetiji, željah ter pomenu slovenstva in slovenskega jezika. »Imel sem lepo otroštvo. Čeprav si takrat in tudi kasneje v mladeniških letih nikoli nisem mislil, da bom kmetoval,« pripoveduje Avgust. Zaključil je poklicno šolo, mladostniški lenobnosti pa pripisuje, da je zaradi nje pri tem tudi ostal. Celotno poklicno pot je delal v prodaji kot prodajni svetovalec, s čimer se pravzaprav ukvarja tudi po upokojitvi, in sicer s prodajo domačih mlečnih izdelkov. Vsekakor je pomemben del njegove zgodbe kulturno udejstvovanje v kraju ter ohranjanje kulturne dediščine s skrbjo za Aškerčevo domačijo in pripovedovanjem o življenju našega največjega pesnika balad in romanc. Mladostniških let se rad spominja – eden izmed razlogov so potovanja. »Zelo veliko sem štopal. Ne samo po Sloveniji in Jugoslaviji. Najlepše mi je bilo štopati po Italiji, Avstriji, nekaj tudi po vzhodni Evropi. Včasih si na štop lahko šel skoraj kamorkoli si si poželel, danes tega ni. Po mojem videnju je danes zadeva nevar- 32 na.« Želja po podobnih avanturah je še vedno v njegovih mislih. »Rad bi prehodil pot od Baltika do Jadrana. Ne vem, če mi bo uspelo, saj po vsej verjetnosti zaradi zdravstvenih težav to ne bo izvedljivo. Mogoče mi bo uspelo prehoditi vsaj kakšen del – vsaj čez Slovenijo,« razmišlja Avgust in dodaja, da zdaj rad ostaja tudi doma. Uživa v pridelavi sira, z veseljem obiskovalcem pripoveduje o Aškercu in hkrati hudomušno priznava, da je v tistih letih, ko mu gredo včasih po glavi tudi kakšne bedarije. Z ženo rada planinarita in si enkrat na leto privoščita tudi izlet po Evropi. Izjema je bilo lansko leto, za katerega pa Avgust pravi, da ga tako ali tako ni bilo. »Smo ga nekako preživeli, ampak se mi zdi, da ga ni bilo.« Verjetno ni edini s podobnim mišljenjem. Pomen slovenstva Čeprav je v mladostniških letih precej prepotoval, ga je življenje pripelja- lo nazaj na Senožete. Odraščal je z dvema bratoma in sestro, ki so se s časoma odselili, Avgust pa je ostal s staršema na kmetiji in si nato tam družino ustvaril tudi sam. »Žena je Celjanka in pravi, da še sreča, da je to prva hiša v vasi, drugače je verjetno ne bi bilo tu. Ker je že predaleč,« smeje pripoveduje Avgust. Vzgojila sta dva otroka, hčerko in sina, danes jim družbo delata tudi dva vnuka. Z bratom in sestro ter družino pokojnega brata je še vedno povezan in jim je hvaležen za vso pomoč, ki so mu jo nudili in mu jo še danes. »Res so velikokrat priskočili na pomoč – ali pri delu na kmetiji ali pri skrbi za naše starše. Ta povezava v družini je še vedno zanimiva in močna.« Zberejo se ob praznovanjih, rojstnih dnevih, godovih in podobnih priložnostih. Velik poudarek Avgust daje zavedanju pomena slovenstva in slovenskega jezika, morda ima to že v krvi, v genih. Opozarja na spoštovanje našega knjižnega jezika, negovanje mnogih narečij, prisotnih v slovenskem prostoru, in ohranjanje slovenščine v zamejstvu. »Slovenski jezik, slovenska kultura, slovenski narod je tukaj prvobiten in mislim, da bi to morali bolj spoštovati in več narediti na tem, da smo vendarle Slovenci. Imam občutek, da bi vsak bil potomec ali Francozov ali Italijanov ali Nemcev, samo Slovan ne bi bil.« Meni, da imamo tega zavedanja premalo: »Te naše bitnosti slovanstva in slovenstva, da smo vendarle tukaj. Ne glede na globalizacijo je pravzaprav slovenski jezik ali narečje, če želite, popolnoma tisto, kar se moramo zavedati, da smo. Pojasnjuje, da je podobne poglede imel tudi Anton Aškerc. »Moj stari stric se je bil pripravljen stepsti, skregati s tistim, ki ni delal v prid Slovencev in slovanstva. To se vidi tudi iz njegove poezije, njegovih del. Pa čeprav ga tudi zelo veliko vleče na tuje, predvsem na vzhod.« S kulturo in jezikom je Avgust povezan preko Kulturnega društva Anton Aškerc Rimske Toplice, hkrati se rad odzove povabilu drugih društev in sodeluje z njimi, na pomoč priskoči tudi mladim pri raziskovanju Aškerčevega življenja, na domačiji pa gostijo tudi literarne večere. Sodeloval je pri načrtovanju Aškerčeve poti od Zidanega Mostu preko Velikega Širja do Aškerčevine. »Veliko je posameznikov, ki pot prehodijo in se oglasijo pri nas ne samo na dan, ko je uradni pohod.« Razlaga, da pot prehodi tudi precej povratnikov. Žal na Aškerčevini opažajo, da zanimanje za pesnika ni več tako veliko. Zaznavajo upad števila šolarjev, obisk iz zamejstva pa že lahko številčno primerjajo PORTRET z obiskovalci iz Slovenije. Posledično so se odločili za dodatno dejavnost na kmetiji, in sicer pridelavo sira. Tako ponujajo pokušino sirov in hkrati predstavijo še našega pesnika – ali obratno. »Delamo pod sloganom Kultura in natura z roko v roki.« Od vzreje ovnov do pridelave mlečnih izdelkov S pridelavo sira se na kmetiji Aškerčevih ukvarjajo dve desetletji. Že pred tem so vzgajali ovne, predvsem za oplemenjevanje čred po Sloveniji in širše. Vzgajali so plemenske ovne za Biotehnično fakulteto v Ljubljani, a se dejavnost s časom finančno ni več izplačala. Dopust v dolini Trente, kjer biva avtohtona slovenska bovška ovca, namenjena predvsem prireji mleka, je vzbudil zanimanje, da sta z ženo začela razmišljati o pridelavi sira. Prve ovce so pripeljali kar v prtljažniku katrce, se spominja. Ker sta bila domačija in hlev stara, so morali ustrezno prip- raviti pogoje za vzrejo živali in pridelavo živil. »Zato smo garažo in del kleti preuredili v sirarno. Ni nam bilo lahko, saj so bili zadaj krediti, ampak zadeva se je prijela. Zdaj delamo štiri, pet vrst sirov, zadnje čase tudi albuminsko skuto, zase in za prijatelje pa naredimo tudi jogurt.« S prodajo so zadovoljni, čeprav je lansko leto tudi njim zagodla korona in so rešilno bilko iskali v Italiji. Večino sira so prodali v okolici Padove. Nosilec kmetije Aškerčevih je danes Avgustov sin Matjaž. Po upokojitvi sta z ženo kmetijo predala sinu, vendar mu pri delu še vedno pomagata. Jutra na kmetiji – okoli 4. ure zjutraj – so namenjena kavi in pogovoru, pripoveduje Avgust, nato pa se začne delo. »V hlevu že dolgo nisem bil, tako da ne vem, kakšne barve so naše ovce.« Včasih odpelje v vrtec in šolo vnuka, sicer pa si vedno naredi lep dan, pravi. »Tudi če je dež. V roke vzamem dobro knjigo, čeprav bi moral narediti hiške za zajce. Ampak ker sem prelen, jih še nisem in zajci so še vedno zunaj. Ženi so pojedli vso korenje in peteršilj, tako da ga bom kupil pri eni gospe,« se malo pošali, a tudi hitro z vso resnostjo nadaljuje, da občuduje ženske. Ko je pred časom žena imela zdravstvene težave, je ugotovil, koliko dela pravzaprav ima in kaj vse počne, da je vrt brez zeli, perilo čisto in posoda pomita. Še danes sanja in sliši vodo, ko teče med pomivanjem posode. »To sem si najbolj zapomnil. Seveda je bilo tudi veliko pranja in likanja, to mi ne dela problemov. Človek vse naredi.« Že od nekdaj zelo rad bere. Rad poseže po raznoraznih romanih, bolj kot karkoli pa ga zanima zgodovina. Ne tista iz leksikonov, pojasnjuje, kjer je zgodovina na kratko zapisana v alinejah – čeprav je včasih tudi to dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje –, ampak tista, kjer je zapisana podrobna razlaga dejstev. Zlasti ga zanimajo vsebine o Hunih, pa madžarska zgodovina, zgodovina pred Celjskimi grofi itd. Pravi, da je veren in hodi v cerkev. Odločil se je, da se ne bo ukvarjal s politiko in da sprejme vsako različno mnenje. Hkrati razlaga, da je tudi trmast in zamerljiv, če ima razlog za to. A mi smo med pogovorom predvsem opazili, da se rad pošali, tudi na svoj račun, in da je sogovornik z zanimivim in pozitivnim pogledom na življenje. »Na koncu gremo vsi za vonjem krizantem. Eni prej, drugi kasneje, ampak vsak korak si bližje. In če se tega zavedamo, zakaj se danes toliko prepiramo v tej naši občini, pa tudi na višji ravni. Samo trenutek živimo na tej ljubi zemlji. Pa vojne, pa nesprejemanje enih in nesprejemanje drugih. Pustimo človeku naj živi po svoje, kakor mu paše.« Nika Teraž Foto: lasko.info 33 ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST PREVENTIVNA DEJAVNOST ZD LAŠKO Kakovostna zdravstvena oskrba je pravica bolnikov in hkrati tudi dolžnost izvajalcev zdravstvenega varstva. V Zdravstvenem domu Laško smo zaradi epidemije koronavirusne bolezni delovali v skladu s priporočili in navodili. Izvajanje preventivnih dejavnosti je bila ustavljena ali pa omejena. S sprostitvijo ukrepov smo lahko pričeli tudi z izvajanjem referenčnih ambulant, zdravstvene vzgoje in delavnicami v zdravstveno vzgojnem centru. Delo v referenčni ambulanti družinske medicine ima načela dispanzerske metode dela in je ekpino delo, kjer so vsi enakopraven član v zdravstvenem timu. Cilj v ambulanti družinske medicine je povečati kakovost dela s pacienti s pomočjo kazalcev in meril, imeti reference za nadzor in ocenjevanje kakovosti ter okrepiti preventivno delovanje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO V zdravstvenem domu Laško delujejo referenčne ambulante, ki so razširjena oblika že obstoječe ambulante družinske medicine (ADM), kjer poleg zdravnika in medicinske sestre pacienta spremlja tudi diplomirana medicinska sestra. Ambulanta je namenjena spremljanju bolnikov s kroničnimi boleznimi kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, osteoporoza, depresija, bolezni prostate. Referenčne ambulante sodelujejo in se povezujejo z zdravstveno vzgojnim centrom Zdravstvenega doma Laško, kjer se izvajajo različne delavnice. Ker je pred nami jesen in še vedno lepo vreme, bomo v ZD Laško poskrbeli za zdrav način življenja. Izvajale se bode tudi delavnice na prostem. Namen delavnice Gibam se je opolnomočenje in motiviranje odraslih posameznikov za aktiven življenjski slog. Posamezniki pridobijo poglobljeno oceno lastne telesne pripravljenosti, postopno po individualnem programu povečujejo količino telesne dejavnosti in spreminjajo svoje aktivno življenje oziroma gibalne navade, prav tako pridobijo znanje in veščine za samostojno izvajanje telesne vadbe in na podlagi meritev pridobijo informacije o lastnem napredku telesne dejavnosti, gibalnih navad in telesne pripravljenosti. Z delavnico Ali sem fit pridobimo še tako pomembne rezultate posameznikov. Z njimi jih lažje opredeljujemo v skupine, Tim zaposlenih v preventivni dejavnosti ZD Laško Korona nas dela nesrečne Soočamo se z neprijetnimi časi, kakršnih še ni bilo. Z vrsto odprtih vprašanj, dilem, mnenj in po drugi strani z delom, ki je ovirano, z dodatnimi skrbmi, vprašanji … Ni lahko. Želimo in upamo, da bomo vsi skupaj neugoden čas prebrodili in pričeli »normalno« razmišljati in početi vse tisto, kar smo radi počeli, kar nas je veselilo, bogatilo in delalo aktivne. Predvsem pa, da smo si ob zastavljenih načrtih za tekoče leto lahko delali kljukice in bili zadovoljni, da smo nekaj dobrega in koristnega naredili. Tako pa se vrtimo v začaranem krogu in se vedno znova sprašujemo, kaj lahko, kaj ne smemo, kaj ne bi bilo dobro. A na srečo se kdaj pa kdaj vendarle pojavi kakšna svetla iskrica, kadar nam kaj še posebej uspe ali ko nas kdo prijetno preseneti. To nas opogumlja, nas plemeniti, da z večjim optimizmom gremo dalje. Kljub vsemu nam je v zadnjem obdobju uspelo postoriti veliko stvari. Uspešno smo izpeljali tri krvodajalske akcije, izvedli smo nekaj tečajev prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, uspešno smo pomagali družini po požaru iz Velikega Šir- 34 ki jim pomagajo do kakovostnejšega življenja. V delavnici Zdravo hujšanje sodelujejo trije strokovni delavci s specialnimi znanji. V to delavnico, ki traja 18 tednov in vključuje 15 srečanj, se vključujejo posamezniki, ki so preventivno pregledani z indeksom telesne mase (ITM) 30 in več. ZD Laško je 20. septembra organiziral test hoje, ki je privabil mnogo udeležencev, da preizkusijo svojo fizično pripravljenost. Veseli smo, da nas je obiskala gospa s častitljivimi leti in nas navdihnila s svojim pozitivizmom ter odlično fizično pripravljenostjo. Ena od pomembnih aktivnosti v tem obdobju je bila organizacija in izvedba krvodajalskih akcij. Na akciji v Šentrupertu je kri darovalo 49 krvodajalcev ja, upravičencem smo razdeljevali hrano Evropskega sklada za pomoč najbolj ogroženim, delili smo prehranske pakete s pralnim praškom, obiskali vse AED v laški in radeški občini ter jih očistili in preverili njihovo stanje, omogočili letovanje otrok na Debelem rtiču v času počitnic, na zaprosilo Občinskega štaba za civilno zaščito Občine Laško smo sodelovali in pomagali s prostovoljci pri izvajanju cepilnih dni, kar nekaj družinam smo SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST pomagali pri delnem povračilu stroškov za šolske potrebščine, ponekod opravili obiske naših slavljencev ali jim voščili s telegramom in priloženim darilcem, ponekod se je uspešno pobirala članarina itd. Skratka, postorili smo veliko in tisto, kar je bilo v naši moči. Vezano na vladne odloke v zvezi z zajezitvijo širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 je tudi nas doletel t. i. PCT, s čimer so se tudi za nas zaostrile nekatere aktivnosti, ki smo jih že sicer doslej težko izvajali. Upamo, da to ne bo trajalo v nedogled in da nam bo dodatna skrb in izvajanje dela čim prej olajšano. skrbimo zanje, da so dobro delujoči in očiščeni. Prav tako pa želimo s pomočjo naših predavateljev nadaljevati z usposabljanjem občanov, da jih naučimo njihove uporabe in izvajanja temeljnih postopkov oživljanja, zlasti v krajih, kjer so aparati na novo nameščeni. Občina Laško pa se je v letošnjem letu tudi potrudila, da je kar nekaj AED ustrezno označenih z obcestnimi označbami, ponekod pa bodo označbe še namestili v bližnji prihodnosti. Letovanje otrok V času poletnih počitnic nam je v dveh izmenah uspelo omogočiti letovanje petnajstim osnovnošolskim učencem laške in radeške občine na Debelem rtiču, kjer ima Rdeči križ Slovenije svoje letovišče že več kakor šestdeset let. Najprej se je v začetku avgusta na brezplačno, 7-dnevno letovanje odpravila skupina sedmih učencev, zadnji teden v avgustu pa je odšlo na letovanje še osem učencev. Vsi so preživljali lepe počitniške dni v prijetnem in na trenutke skoraj prevročem vremenu, kjer so se naužili morskih radosti ter številnih aktivnosti, ki jih zanje pripravi vodstvo na Debelem rtiču. Letovanje smo jim omogočili s pomočjo Tuševega projekta »Pričarajmo nasmeh«, akcije Radia 1 in sredstev FIHO na podlagi javnega razpisa. Odslej je AED nameščen tudi na šoli v Lažišah Pomoč s šolskimi potrebščinami Zadnjih petnajst let se pri OZ RK Laško-Radeče trudimo, da družinam, ki jih kot upravičence predlagajo Krajevne organizacije RK, s skupnimi močmi pomagamo pri delnem povračilu stroškov za nakup šolskih potrebščin. Pri številčnih družinah so ponekod stroški za te namene zelo visoki. Del sredstev k temu prispeva RK Slovenije iz prijave na razpis FIHO, del pa tudi z zbranimi sredstvi ob Tednu RK. Za to šolsko leto smo pomoč v tej obliki namenili 28 družinam, ki so do roka oddale prošnje za pomoč in na ta način pomagali 68 učencem in dijakom. Skupaj smo razdelili 2.936 EUR finančne pomoči. Po dodeljeni pomoči je k nam poklicalo kar nekaj prejemnikov, ki so se nam zahvalili in povedali, da jim omenjena pomoč veliko pomeni. Vlado Marot Otroci iz vse Slovenije so prihajali na letovanje na Debeli rtič, kjer je vedno lepo (Fb-Debeli rtič) IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RK Mreža AED v laški občini se je še razširila V zadnji dekadi junija je KO RK Rečica povabila člane na redni letni in volilni občni zbor. Udeležilo se ga je 33 članov. Navzoča sta bila tudi Vlado Marot, sekretar OZ RK Laško-Radeče in predstavnik KS Rečica Peter Krašovec. Po pozdravu predsednice sta nam venček narodnih zaigrala Gašper in Zala Kajtna Poženel, pevci Rečiški Knapi pa so nam zapeli in ustvarili prijetno vzdušje. Članom smo poročali o delu in finančnem stanju preteklega leta in predstavili program dela in finančni načrt za letošnje leto. V nadaljevanju so bile še volitve, saj je odboru potekel mandat. Volilna komisija je predlagala, da se dosedanji člani potrdijo in da se namesto Silve Starc, ki je odšla v dom in Marine Recek, ki se je odselila, v odbor vključita novi članici, Magda Podbevšek in Jana Ulaga Kodrun. Člani so se s predlogom strinjali in potrdili nov Krajevni odbor RK Rečica. Po naših najboljših močeh se bomo trudili, da bomo še naprej uspešno delali. 29. julija smo skupaj z OZ RK Laško-Radeče izvedli krvodajalsko akcijo, ki je bila uspešna glede na to, da smo morali spremeniti datum izvedbe iz avgusta na mesec julij. Zato upamo, da V letošnjem letu je Občina Laško poskrbela, da se je mreža defibrilatorjev še povečala za tri. Eden od njih je nameščen na kulturnem domu v Trobnem Dolu, drugi se nahaja pri vhodu v POŠ Rečica, tretji pa je dobil svoje mesto na nekdanji podružnični osnovni šoli Lažiše, kjer ima svoje prostore in deluje tamkajšnje kulturno društvo. Sedaj imamo v Občini Laško štirinajst javno dostopnih AED. Poleg že omenjenih treh so AED nameščeni še na gasilskem domu v Jurkloštru, v Marija Gradcu pri Planko-Bobek v Lahomnem, v Laškem sta nameščena pri TIC-u in pri vhodu v dvorano Tri lilije, v Rečici je pri vhodu v Sindikalni dom, na Šmohorju na planinskem domu, v Rimskih Toplicah je pri zgornjem vhodu v večnamenski objekt, kjer je tudi knjižnica. V Sedražu, Šentrupertu, Vrhu nad Laškim in Zidanem Mostu pa so AED aparati nameščeni na gasilskih domovih. To so AED, ki so s pogodbo opredeljeni v našem v upravljanju in vzdrževanju. Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško-Radeče namreč V Rečici čez poletje nekoliko bolj živahno 35 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST bo v naslednjem letu krvodajalska akcija pri nas spet četrti četrtek v avgustu. Hvala vsem krvodajalcem, ki ste se odzvali. V avgustu smo skupaj z OZ RK poslali enega otroka na letovanje in pobirali članarino, v mesecu septembru pa smo upravičencem razdelili prehranske pakete s pralnim praškom in pomagali družinam pri nabavi šolskih potrebščin. S finančnim prispevkom smo družini iz Velikega Širja, ki je doživela požar, poskušali vsaj delno prebroditi težave. Družina je velika in je bila to zanje huda izguba. Nismo pozabili tudi na naše jubilante. Nanje smo se spomnili z voščilnico in darilcem. Ga. Pavla Pavlič, ki je praznovala 90 let in ga. Travica Grešak, ki jih je dopolnila 80 sta nas povabili domov, kjer smo v prijetnem vzdušju poklepetali in brskali po skupnih spominih. Še enkrat vsem iskreno voščilo z željo, da ostanejo še vrsto let zdravi. In na koncu še prijazno povabilo. V naše vrste vabimo mlade člane, da se nam pridružijo. Od njih si želimo pridobiti sveže predloge in mnenja pri sestavljanju takšnega programa, ki bi bil bliže njim. Iz letošnjega zbora članov v Rečici Marija Šmauc Krajani Vrha nad Laškim so se zbrali na srečanju še pravi čas, preden so stopili v veljavo novi vladni ukrepi. Marija Krajnc skupaj z najstarejšo in najstarejšim udeležencem srečanja najstarejšo prisotno krajanko in najstarejšega krajana. Za gospo Marijo Lapornik iz Sela, ki šteje 87 let in gospoda Jožeta Kneza iz Žigona, ki ima častitljivih 97 let. Pri darovani krvi se nam tudi izpiše številka 97 in to pri Zvonku Planku, ki je že prav tolikokrat daroval kri. Čez 70 krat ali malo pod 70 krat so kri darovali še Peter Čadej, Dominik Pungaršek in Ivan Pufner. Priznanja so podelili še za 10, 20, 30 in 40 krat darovano kri. Prejeli so jih Boštjan Jurgelj, Marjetka Knez, Silva Vrbovšek, Vid Gračner, Silvo Planko, Damijan Čoklc, Zlatko Grabner, Janja Kajtna, Robert Knez in Branko Lapornik. Posebej smo pozornost namenili tudi častnim krvodajalcem, poleg omenjenih še Viktoriji Škoberne, Martinu Mlakarju in Francu Zapušku. Vsem iskrena hvala. Po poznem kosilu je za presenečenje poskrbel Slavko Razboršek, ki je s smehom, petjem in igranjem na harmoniko pritegnil pozornost vseh. Z veseljem so z njim zapeli tudi ljudski pevci Šentlenartčani in vsi ostali navzoči. Na tradicionalnem srečanju so se zbrali krajani Vrha nad Laškim in krvodajalci, ki so bili tokrat prejemniki enega od priznanj za darovano kri Ta presneti čas, kako neusmiljeno beži in hiti. Lansko leto je bilo drugačno, posebno in hočeš, nočeš smo morali upoštevati vsa priporočila in zahteve NIJZ-a. Letos smo v strahu, da bi zopet ostali brez srečanja, s tem pohiteli. Izkoristili smo sončno, toplo in prijetno petkovo popoldne, ki je bilo več kot primerno za druženje naših starejših krajank in krajanov ter zvestih krvodajalcev. Družili smo se na prijetni lokaciji, na vrtu Gostišča Čater. Za zanimiv, slišen in poskočen kulturni program so poskrbeli Vaška godba Vrh nad Laškim in pevci Šentlenartčani. S svojo navzočnostjo so nas počastili župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednica in sekretar OZ RK Laško-Radeče Lidija Dovjak in Vlado Marot, predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič ter predsednica KO RK Vrh Marija Krajnc. Vezna nit vseh govornikov je bila, da takšna druženja in srečanja v teh časih pomenijo zelo veliko in so še kako potrebna. Da izkušnje, dejanja in modre besede starejših štejejo tudi danes. To pa je tudi priložnost, ko se srečajo stari znanci, prijatelji, ki si imajo veliko povedati tudi ob obujanju spominov na pretekle dni in zato čas, namenjen druženju, kar prehitro mine. Prijetno razpoloženje, pozornost za vse, še posebej za dobitnike priznanj, in rdeč nageljnov cvet za darovano kri ter za 36 Tokratni prejemniki priznanj za darovano kri v KS Vrh, ki so se odzvali vabilu Kar je lepo, res prehitro mine. Upamo na trdno zdravje in srečo vseh, da prihodnje leto zopet ponovimo. Marija Kotar Zbor članov Rdečega križa v Rimskih Toplicah in razvitje prapora Prapor Rdečega križa je simbol, ki za člane tega društva pooseblja prostovoljstvo, solidarnost, človečnost, humanitarnost. V Krajevni organizaciji RK (KO RK) Rimske Toplice je bilo pot- SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST rebno stari prapor zaradi dotrajanosti zamenjati. V letu 2019 smo nabavili nov prapor, ki je stal 1.338,43 €. S prostovoljnimi prispevki krajanov smo zbrali 1.072,50€. Hvala vsem, ki ste prispevali in omogočili nabavo novega prapora. Covid čas nam je preprečil večji kulturni dogodek, ki smo ga načrtovali, zato smo se v odboru odločili, da bomo sredi minulega meseca, na zboru članov med drugim razvili nov prapor. Praporščak Bolfenk Šnajder ga je razvil, pokazal vsem prisotnim in postal tudi njegov varuh. Njemu in vsem praporščakom, ki so nosili prapor KO RK Rimske Toplice se zahvaljujemo za predanost, da so bili njegovi dobri varuhi, da so ga nosili dostojno, ponosno in svečano. Novi prapor naj bo v ponos vsem članom KO RK Rimske Toplice, naj nas opominja na vrednote naše organizacije v želji, da se nam pridružijo novi člani, ki so pripravljeni graditi čut za solidarnost, človečnost in humanitarne vrednote. Vabljeni v KO RK Rimske Toplice vsi, ki ste pripravljeni nesebično pomagati ljudem v stiski. Solidarnost je v nas vseh, ne glede na naše okolje in ozadje. Je nekaj, kar je lahko sestavljeno tudi iz drobnih dejanj, je poslanstvo. Praporščak Bolfenk Šnajder je pred zbranimi razvil nov prapor naše organizacije Lidija Dovjak OBISKI IN POZORNOSTI NAŠIM SLAVLJENCEM Šestindvajset let mineva odkar smo pri OZ RK Laško-Radeče pričeli s posebnim izkazovanjem pozornosti našim jubilantom. Najprej smo s tem pričeli v laški občini, nekaj let kasneje še v radeški. Lepo je, tako meni tudi večina, ki so bili obiska doslej deležni, če te ob jubileju, kakor je 90. rojstni dan obiščejo župan, predstavniki kraja, Rdečega križa in ostalih društev, v kolikor so slavljenci njihovi člani. Potrebno je omeniti, da to počnemo le s predhodnim dogovorom z domačimi, svojci, včasih pa tudi s samim slavljencem. Na ta način smo uspešno, lepo in v veliko veselje ter hvaležnost slavljencev to počeli vse do lani, ko smo v drugem valu epidemije fizične obiske morali prekiniti in se odločili, da dokler so takšne razmere, obiskov ne smemo, niti ne upamo izvajati zaradi rizika stikov. Za slavljence, ki jih je pot življenja pripeljala do lepih in častitljivih devetdesetih let smo se tudi v tem obdobju trudili izkazovati čast ter pozornost. V imenu Občine Laško in župana, predsednikov KS, Rdečega križa in društev, katerih člani so, smo večini poslali telegramsko čestitko in darilce, saj smo obiske opravljali le tam, kjer so takšno željo posebej sporočili domači. Dokler bodo razmere takšne, bomo obisk opravili le v primeru, če boste svojo željo izrazili in nas vsaj nekaj dni pred praznovanjem poklicali na OZ RK Laško, na številko 041-736166 ali nam pisali na e-naslov: rdeci.kriz.lasko@siol.net. V času od začetka junija do konca septembra smo čestitali naslednjim slavljencem: Ljudmili Jezernik iz Kidričeve ulice v Laškem, Mariji Arlič iz Šentruperta, Pavli Pavlič iz Zgornje Rečice, Alojziji Rupnik iz Rimskih Toplic, Amaliji Horjak iz Šentruperta, Mariji Lipošek iz Marija Gradca, Justini Jovan iz Trnovega Hriba, Mariji Kolar iz Valentiničeve ceste v Laškem in Tereziji Peklar iz Strenskega pri Rimskih Toplicah. Varovancem v domovih starejših v Laškem in Štorah se bomo z voščilom oddolžili takoj, ko bo to mogoče, saj jim priložnostnega telegrama nismo mogli vročiti. Obiske smo na povabilo opravili pri Faniki Pirnat iz Male Breze, Mariji Arlič iz Šentruperta, Pavli Pavlič iz Zgornje Rečice, Amaliji Horjak iz Šentruperta in Mariji Lipošek iz Marija Gradca. Obiskali smo tudi Angelo Kožar iz Laškega, Cesta v Debro, ki je praznovala stoti rojstni dan. Fanika PIRNAT Najprej sva se skupaj z županom mimogrede ustavila v Mali Brezi, pri mlekarski Faniki, kakor jo po domače kličejo daleč naokoli. Fanika je 90. rojstni dan imela sicer že konec marca, a smo na njeno željo obisk opravili sredi junija, ko so se ukrepi rahlo sprostili. Fanika nam je povedala, da se je rodila v Holandiji in se, še ne tri leta stara skupaj s starši vrnila v Slovenijo. V najem so vzeli hišo v Dobju in tam začeli s predelavo mleka v sir, skuto in maslo. Sočasno pa so si gradili hišo v Mali Brezi in si urejali dom, kamor so se potem preselili in se še nekaj časa, sicer v manjšem obsegu ukvarjali s predelavo mleka. Z izdelki so med drugim zalagali zdravilišče v Laškem. Zato tudi ni naključje, da se jih je prijelo domače ime »mlekarski« in da je Fanika imela posebno veselje, ko je bila pri njih v sedemdesetih in osemdesetih letih zbiralnica mleka za Celjsko mlekarno. Fanika ima brata Jožeta v Avstraliji, kamor se je pred leti sama za pol leta podala na obisk. Spomini so lepi in še danes bi šla, če bi bile možnosti. Žalostna je, ker je na stara leta ostala sama, brez svojih dveh otrok, Marjana in Marinke, ki sta žal premlada umrla, pred osmimi leti pa je umrl tudi njen mož Jože. Še sreča, da ima vsaj vnukinjo Tatjano z družino, zeta Ivana in bližnje sorodnike. Rada ima lepo urejeno, zato je vse lepo pospravljeno. Skrb ima, da si vsak dan skuha kosilo, rada pa gre tudi na vrt in manjšo njivo, kjer ji čas hitreje mine. Za težja opravila pa ji pomagajo domači, pa tudi sosedje. Fanika Pirnat se je pred vhodnimi vrati postavila k županu Francu Zdolšku in se z njim fotografirala 37 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST Marija ARLIČ Na dan, ko je 12. junija praznovala svoj 90. rojstni dan v družbi svojih domačih in sorodnikov, v večnamenski dvorani gasilskega doma v Šentrupertu, smo njihovo družinsko praznovanje zmotili za kratek čas tudi vsi, ki smo Mariji prišli voščiti v imenu kraja, občine in društev. Vsi so bili veseli našega obiska, še posebej zato, ker si je slavljenka po zdravstvenih težavah toliko opomogla, da so lahko veselo praznovali. Marija je doma iz zaselka Šentruperta, ki mu rečemo Konjice. Dekliško se je pisala Gril in tako se pri njih še danes po domače reče. Bila je četrta od šestih otrok. Njej je bilo usojeno, da je ostala doma in se 1956 leta poročila z možem Martinom Arličem, ki pa je bil doma iz Kamenega pri Šentjurju. Mož je hodil v službo, ona pa je doma gospodinjila in skrbela prav tako za šest otrok, Marjana, Srečka, Janka, Jožeta, Marico in Alojza. Sedaj pa se je njun rod povečal za sedem vnukov, tri vnukinje, pet pravnukov in kar trinajst pravnukinj, kar ji je v posebno veselje, ko se vsi zberejo ob njej. Če ji je ostalo kdaj kaj prostega časa, je šla pomagati tudi v »tavrh«. Iz mladih dni se spominjamo, da so pri Arličevih imeli v celem kraju prvi televizijo, kar je bilo nekaj posebnega, zato so kakšne velike dogodke prišli gledati iz cele soseščine. Zelo rada pa je tudi prebrala časopis, ki so ga imeli vseskozi naročenega. V življenju je bilo veliko lepih in veselih trenutkov, žal pa tudi žalostnih. Najbolj ju je skupaj z možem in ostalimi zaznamovala smrt najstarejšega sina, ki je zaradi bolezni umrl pri dvaindvajsetih letih. Vsem domačim in ostalim je hvaležna, ker tako lepo skrbijo zanjo in so ji vlili toliko moči, da se je znova postavila na noge. v času vojne,« nam pove Pavla. Živeli so skromno, zato so si želeli čim prej vsak na svoje. Z možem, ki je ob poroki k njenemu imenu Pavla dodal še nov priimek Pavlič in je žal pri 58 letih zaradi hude bolezni umrl, sta imela tri otroke, hčerki Romano in Danico ter sina Branka. Pavla ni imela želje, da bi se šla kaj učit, ampak jo je veselilo kmečko delo, kar še zdaj rada počne, pa čeprav ji hčerka Romana, brani, da ji ne bi bilo treba. Tudi zaradi zdravja. Rada je delala, tako je navajena in tako bo, dokler bo zmogla. Obe hčerki sta sedaj ob njej in ji je zato lepo, da tako s skupnimi močmi zmorejo premagovati vsakdanje skrbi in deliti dobro pa tudi slabo. Ob slavljenki Pavli Pavlič smo se zbrali vsi, ki smo ji prišli voščiti Ob stotem rojstnem dnevu smo bili pri Angeli Kožar iz Ceste v Debro Marija Arlič in mož Martin sta ob njenem praznovanju počastila tudi njunih 65 let skupnega življenja Pavla PAVLIČ Sredi junija smo se peš podali do Pavličevih v Zgornji Rečici, do koder ne vodi cesta. Pri njih je imela rojstni dan mama Pavla. Poleg župana Franca Zdolška so se nam pridružili še Anton Očko v imenu Krajevne skupnosti Rečica, Vikica Pirnat in Stanka Jeran iz KO RK Rečica ter Mirko Sušič iz Društva upokojencev Rečica. Pavla se je dekliško pisala Sajdl in tako se je reklo tudi po domače domačiji, kjer se je rodilo dvanajst otrok, od katerih so štirje ob rojstvu umrli. Slavljenka Pavla je bila rojena kot predzadnja. »Bilo je hudo, razmere so bile težke, še posebej 38 Pa jo zopet imamo. Stoletnico namreč. To je posebna čast in hkrati upanje za vse nas, da se kljub takšnim in drugačnim tegobam, ob skromnosti in s polno mero optimizma da dočakati tudi sto in še kaj več let. V maju, mesecu mladosti in cvetja je 100 let dočakala Angela Kožar iz Debra pri Laškem. Dva dni za rojstnim dnem pa je obhajala še god. Sedaj je Angela tudi najstarejša občanka. Njeno praznovanje se je zaradi razmer nekoliko zapeljalo v mesec junij, ko se je hčerka Majda odločila, da bo za mamo ob takšnem jubileju naredila presenečenje. Angela namreč že kar nekaj let jesen svojega življenja preživlja v Špesovem domu starejših v Vojniku, zato se je odločila, da jo bo na praznovanje stotega rojstnega dne pripeljala za nekaj ur domov, v Debro, kjer je Angela preživljala lep del življenja in se od tam, še v visoki starosti pogosto s kolesom vozila v Laško po raznih opravkih. Mnogi jo poznajo že po tem, nekateri pa tudi po soprogu, znanem laškem krojaču. Hčerka Majda je povabila sorodnike in vse bližnje sosede, predstavnika Rdečega križa in župana Občine Laško, da skupaj počastimo gospo Angelo. Čeprav je praznično vzdušje želelo motiti vreme, je bilo vseeno tako duhovito in prisrčno, da je bilo žal prehitro vsega konec in Angelca je odšla nazaj. Trenutki druženja z njo in ostalimi so bili lepi. Čeprav že malce utrujena, je bila Angela ob zaključku vesela in zadovoljna, ker je bila znova doma in kjer je videla lepo urejeno domovanje. Vse je bilo lepo pospravljeno, pokošeno in vrt, ki ga obdelujejo najemniki obdelan. Kaj si lahko želiš še lepšega? Draga Angelca, še enkrat iskrene čestitke. SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST decembra v Thermani Laško, če bodo temu ustrezali pogoji, sicer pa bomo znova akciji prestavili na drugo lokacijo, o čemer boste pravočasno obveščeni. Obe akciji bosta potekali za potrebe celjske bolnišnice in v obeh primerih bo vpis potekal od 7. do 10. ure. Tako kot je praksa že ves čas od epidemije, se je potrebno za darovanje krvi predhodno prijaviti. To boste storili tako, da boste poklicali Transfuzijski center SB Celje, v delovnih dneh, med 7.30 in 15. uro na telefonsko številko: 03-423-35-97. Ob potrditvi udeležbe se boste z njimi uskladili tudi za uro prihoda, da na akciji ne bi bilo gneče. Vse, ki vas bomo še pisno povabili na eno od omenjenih akcij, boste o vsem tem, podrobneje seznanjeni. Vsem krvodajalcem se za razumevanje iskreno zahvaljujemo in vas vljudno vabimo na eno od akcij v mesecu decembru. Sicer pa smo v letošnjem letu z odzivom na akcije zadovoljni, za kar se vsem krvodajalcem še posebej zahvaljujemo. Angela se je razveselila obiska in čestitke župana na njenem domu v Debru Ostale obiskane pa bomo umestili v naslednjo številko Laškega biltena. Vsem, ki ste praznovali svoj okrogli jubilej še enkrat iskrene čestitke tudi v imenu uredništva. V decembru zadnji krvodajalski akciji letošnjega leta S krvodajalskima akcijama, ki bosta še v decembru, zaključujemo niz akcij letošnjega leta. Akciji bosta v četrtek, 9. in 16. V SPOMIN Poslovila se je naša najstarejša občanka, Milka Knez iz Sedraža Slab mesec pred njenim 107. rojstnim dnevom, ki bi ga imela 4. septembra, je kot svečki plamen ugasnilo življenje naše najstarejše občanke Milke Knez iz Sedraža. Kar nekaj let se je je držal ta sloves, saj je kljub priklenjenosti na voziček kljubovala vsem tegobam, ki jih prinašajo leta. Predvsem pa moram omeniti, da je ostala v mentalno zdravi kondiciji do zadnjega. Vsi smo jo imeli radi, ker je bila vseskozi prijetna sogovornica. Z njo se je dalo lepo pogovarjati, radi smo jo poslušali. Imela je izjemen spomin. Vedno znova je poudarjala, da ji življenje podaljšujejo domači, ki tako lepo skrbijo in se trudijo zanjo. Ni bilo lahko, saj tudi hčerki Olgi pri njenih letih zdravje ne prizanaša več, a nam je ob slovesu od mame dejala, da bi še vedno z veseljem skrbela zanjo. Z Milko zadnja leta nismo kramljali o njenem težkem življenju. Med drugim o tem, kako ji je druga svetovna vojna vzela moža in je ostala sama s tremi otroki. Zase je bila prepričana, da ne bo nikoli več našla sorodne duše, s katero bi se lahko še enkrat poročila. Hčerka Olga je še edina, ki je ostala od njenih treh otrok. Pred leti ji je bolezen Vlado Marot veliko prezgodaj vzela sinova, Bogdana in Cveta. Z njo smo se, ko smo jo pogosteje obiskovali, pogovarjali bolj o tekočih, vsakdanjih stvareh. O tem, kako preživlja svoje dni, kaj rada počne, da ji čas hitreje mineva, kako je z vnuki in pravnuki itd. V življenju je prebrala ogromno knjig, časopisov in revij. Vseskozi je z optimizmom gledala na življenje, bila pozitivna in dobrovoljna. Takšno prijetno, skromno in preprosto smo poznali mi in ostali, jo spoštovali in jo imeli radi daleč naokrog. Predvsem pa njeni domači. Milka je znala izraziti hvaležnost in biti skromna, saj nam je večkrat omenila, da ne ve s čim si je zaslužila, da ji izkazujemo takšno pozornost. Tudi mi smo bili ponosni nanjo in ob zadnjem obisku lani smo verjeli, da bo morda po lestvici najstarejših Slovencev prišla celo do vrha, saj ji ni več veliko manjkalo, a žal se je zgodba njenega življenja z letošnjim avgustom zaključila. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vlado Marot 39 HIŠA GENERACIJ KITICE SE RADE DRUŽIJO IN RAZISKUJEJO Klekljarska skupina Hiše generacij Laško KITICE se je 11. avgusta skupaj z ljubiteljskimi klekljaricami iz Dola pri Hrastniku, Trbovelj in Radeč odločila za obisk klekljarske razstave v Črni na Koroškem. Ogled smo začinile z ogledom Olimpijskega muzeja ter etnološke zbirke. Sončen dan pa smo zaključile na Velenjski plaži, kjer smo se povzpele na prireditveni oder in park Vista, ki je bil odprt v letošnjem juniju in ponuja razgled na Velenjsko jezero. Čez teden dni pa se je skupina družila na Svetini, kjer smo si ogledali znameniti cerkvici ter obiskali grob svetovne popotnice Alme Karlin. Okrepčale smo se v čudovitem ambientu Izletniške kmetije Šolinc, kjer so nas popeljali tudi skozi njihov muzej starih kmečkih orodij in drugih zanimivih predmetov. bloki za 2 €. Sosedje, mimoidoči, so jih z denarnimi prispevki podprli in skupaj so zbrali 53 €. Denar so s ponosom odnesle v prostore Župnijske karitas Laško, z namenom, da jih porabijo za uboge med nami. Nato pa sta na delavnici prišli s tistim žarom, ki se je širil čez njuna obraza, ko sta mi pokazali potrdilo in s širokim nasmehom rekli: «Uspelo nama je!« DEMENCI PRIJAZNA TOČKA V HIŠI GENERACIJ LAŠKO Življenjska doba posameznika se, s pomočjo razvoja družbe na različnih področjih, podaljšuje. Razvoj in človekov vzgib po vseživljenjskemu učenju, lastnem razvoju in napredku daje učečemu se posamezniku polnost življenja na eni strani, na drugi strani pa se zaradi preobilja vsega (informacij, dogodkov, stvari, delovnega tempa vsakdana) pojavlja stiska in tudi nemalokdaj stres, ki lahko vodi tudi v bolezenska stanja. To je sodobno življenje in v njem se vse bolj prepoznava, poleg drugih bolezni, tudi DEMENCA. Na strani Spominčica je zapisano, da je demenca »kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. «Vsako pozabljanje še ni demenca! Zmotno je posplošeno uporabljati izraz: »sem dement-en/a«, ko se nam v vsakdanu zgodi, da npr. pozabimo na kakšen opravek, ali pridemo v trgovino in se ne spomnimo, kaj bi morali kupiti, ali pa se v danem trenutku ne spomnimo imena, rojstnega dne, telefonske številke … običajna situacija, ki ni skrb vzbujajoča, saj se za razliko od oseb z demenco kasneje spomnimo vseh potrebnih informacij. A na spomin ter vedênje, ne glede na leta (kajti demenca ni zgolj bolezen starih oziroma, če si star, še ne pomeni, da si dementen), moramo biti pozorni, tako pri sebi kot pri drugih. Prvi znaki demence: Foto: Kitice EMPATIJA IN SRČNOST NE POZNATA LET George Marshall je nekoč zapisal: »Drobna dejanja, ki jih naredimo, so boljša kot velika, ki jih samo načrtujemo.« Empatija in srčnost ne poznata let in tudi praviloma se z leti le še krepita in širita. V avgustu smo v dveh tednih izvedli še 2. sklop ustvarjalnih poletnih druženj v Hiši generacij Laško in pri tem nadvse uživali, se medsebojno povezovali in ustvarjali: iris folding motive, zgibali papir v tehniki origami, izdelali pvc hobotnice, lovilce sonca, morsko dno in vilinski vrtiček ter se sladkali v poletnih kuhinjah. A kar ne bo šlo hitro v pozabo, je dejanje dveh desetletnic, AnaMarije in Nike, ki bivata na Rimski cesti v Laškem in sta se v času poletnih počitnic, skupaj s prijatelji, odločili, da bodo izdelali šopke iz travniškega cvetja ter jih prodajali pred 40 1. POSTOPNA IZGUBA SPOMINA, KI VPLIVA NA VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE. 2. TEŽAVE PRI GOVORU (ISKANJE PRAVIH BESED). 3. OSEBNOSTNE IN VEDENJSKE SPREMEMBE. 4. UPAD INTELEKTUALNIH FUNKCIJ, NEZMOŽNOST PRESOJE IN ORGANIZACIJE. 5. TEŽAVE PRI VSAKODNEVNIH OPRAVILIH. 6. ISKANJE, IZGUBLJANJE IN PRESTAVLJANJE STVARI. 7. TEŽAVE PRI KRAJEVNI IN ČASOVNI ORIENTACIJI. 8. PONAVLJANJE ENIH IN ISTIH VPRAŠANJ. 9. SPREMEMBE ČUSTVOVANJA IN RAZPOLOŽENJA. 10. ZAPIRANJE VASE IN IZOGIBANJE DRUŽBI. HIŠA GENERACIJ Kaj narediti, če pri sebi ali bližnjemu opažamo znake, ki bi lahko nakazovali na demenco? Oglasite se na pogovor k svojemu osebnemu zdravniku, poiščite dodatne informacije na spletu (bogate in strokovne vsebine najdete na www.spomincica.si) ali pa se oglasite/pokličete na DPT (Demenci Prijazno Točko). Ena iz med številnih DPT je tudi Hiša generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6), z namenom, da osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in drugim, nudi informacije (kako prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami z demenco in kam jih usmeriti po nadaljnjo pomoč, ko se osebe izgubijo in ne vedo, kje so). Bolje preventiva kot kurativa - KAKO PREPREČITI DEMENCO? Nastanka demence, kljub preventivi ne moremo zagotovo preprečiti, lahko pa vsaj odložimo začetek bolezni in če se bolezen pojavi, upočasnimo njeno napredovanje. Demenca ne nastane iz danes na jutri, nastaja postopoma več let. Zato je dobro, da vsak posameznik poskrbi za svoj življenjski stil, ki naj vključuje veliko gibanja, zdravo prehrano, socialno ter umsko aktivno življenje ter kakovosten spanec. GIBANJE - stalna telesna aktivnost je izrednega pomena, prav tako pa pozitivno mišljenje, optimistične misli in načrtovanje dneva. ZDRAVA PREHRANA vpliva na celotno telo. Izogibajmo se kajenju, alkoholu, sladkorjem. Spijte zadostno količino vode in s tem poskrbite za dehidracijo telesa, saj le-ta poskrbi za možgane in sklepne tekočine. Na regeneracijo možganov dobro vplivajo nasičene in omega-3 maščobe (laneno, konopljino, orehovo olje). AKTIVNO SOCIALNO ŽIVLJENJE Skrbite za pristne stike z družino, prijatelji, znanci in neznanci. Naj vam trenutna epidemija ne bo izgovor, da se ne trudite za ohranjanje stikov (ne pozabite, da obstaja telefon, elektronska in navadna pošta, vrtna ograja, balkon - kjer na priporočljivi razdalji poklepetate.) Dolžina druženja ne pogojuje njegovo kvaliteto, ki je pri vsem najbolj pomembna. – – – – – – AKTIVNO UMSKO ŽIVLJENJE Treniranje sivih celic pričnete s tem, ko se učite nekaj novega: nove besede, reševanje križank, ugank, igranje namiznih iger, sestavljanje sestavljank, branje, spreminjanje rutine (če se češete z desno, poskusite z levo roko, če obešate perilo iz leve proti desni, poskusite iz desne proti levi ipd.). KAKOVOSTEN SPANEC Skrbite, da hodite spati ob isti uri, da v prostoru, kjer spite poskrbite za temo in čim manj motilcev spanja (tv, telefon, ura, ogledala, različni viri naravne ali umetne svetlobe). 1. OKTOBER MEDNARODNI DAN STAREJŠIH Pred 30-imi leti je Generalna skupščina združenih narodov 1. OKTOBER razglasila za mednarodni dan starejših; zlate generacije, ki ji v Hiši generacij Laško namenjamo že 16. leto posebno pozornost; tako da jo vključujemo v aktivnosti, katerih rdeča nit je druženje in povezovanje generacij med seboj. Zlata generacija dobrohotno razdaja svoje spretnosti, znanje in izkušnje, predvsem pa modrost, ki jo mlajše generacije še-le pridobivajo. Iz roba družbenega dogajanja, kamor so stari ljudje odrinjeni, ko zaključijo svojo delovno-aktivno dobo, jih preko različnih aktivnosti, vključujemo nazaj v družbo in jih vzpodbujamo k ohranjanju in razvijanju potencialov, ki jih posameznik nosi v sebi. »Bogastvo let je bogastvo oseb, vsake posamezne osebe, ki ima za sabo mnogo let življenja, izkušenj in zgodovine. Je dragocen dar, ki se oblikuje na poti življenja vsakega moškega in ženske, ne glede na izvor, pripadnost, ekonomske in socialne pogoje. Kajti življenje je dar in njegova dolžina je privilegij, za nas same in za druge.« (papež Frančišek) Kdaj je človek star? Organizacija združenih narodov na svoji spletni strani določa starost od 60 let navzgor, slovenska statistika pa med stare prebivalce umešča vse, ki so stari 65 let in več. Ne glede na variabilno ločnico na življenjski časovnici posameznika, se ne moremo izogniti dejstvu, da se, od rojstva dalje, ljudje staramo, poetično rečeno: zorimo v minevanju časa. Stara pa se tudi družba, podrejena potrošniški miselnosti, ki poveličuje mladost in jo označuje z živostjo, užitkom in profitom, starost pa z boleznijo, bremenom in balastom. Ne vem, kako je biti star, a dana mi je izjemna priložnost, da dan za dnem opazujem in spoznavam, kaj pomeni živeti v jeseni življenja in ne životariti v vsakdanu; zajemati vsak trenutek, ki ti je dan s polnimi pljuči in vedoželjno ter z mnogoterimi načrti strmeti v neznano prihodnost; skrbeti za redosledje aktivnosti, ki se kopičijo, v želji po izkustvu vsega, kar prej ni bilo dosegljivo, zaradi različnih razlogov in vztrajno oznanjanje fantastičnega spoznanja, da nimaš časa. Da, to je svetla plat zlate jeseni-starosti, o temni plati pa govorijo bančna nakazila vsakega zadnjega v mesecu, zdravniška kartoteka, ki z leti pridobiva na svojem obsegu in odnos ljudi do starostnikov, ki kaže na kvaliteto družbe. V sodobni družbi, kjer so redke družine, kjer skupaj živi več generacij, je še kako dobrodošlo medgeneracijsko povezovanje izven zidov lastnega doma, saj ima za vse generacije pozitiven učinek v razumevanju lastnega sveta in sveta sočloveka. Ob starem človeku se imamo priložnost učiti solidarnosti, na način, da se z lepo komunikacijo, ki temelji na odprtem, rahločutnem in sočutnem pristopu do posameznika, vživimo vanj, ugotovimo, kaj lahko in zmore narediti sam ter pri čem potrebuje pomoč in našo oporo ter sprejeti, tako njegove talente, sposobnosti in spretnosti kot tudi njegove omejitve. Nikar se ne 41 HIŠA GENERACIJ prepuščajmo skušnjavi obsojanja in posploševanja; vsak človek je svet zase in ne razmišljajmo namesto nekoga, ampak razmišljajmo skupaj z njim. Starostniki so bogat zaklad modrosti, ki s tem, da predstavljajo spomin preteklosti, zagotavljajo tudi prihodnost. Pomagajo razumeti kontinuiteto generacij in pomembno prispevajo k skrbi za lastne korenine-družine in družbe. Dajajo nam spoznati, da se zgodovina ne začenja z nami, da smo mi dediči dolge poti in da moramo spoštovati ozadje, ki je pred nami. Če pretrgamo vezi s svojo zgodovino, bomo imeli težave pri gradnji stabilnih odnosov in zavedanju, da nismo mi tisti, ki upravljamo s stvarnostjo, ampak da smo vsi skupaj gradniki družbe in odno- sov v njej. Mladi spoštujmo stare in stari spoštujte mlade-bodimo svetal vzgled drug drugemu in naj namesto neštetih besed govorijo dejanja. »Nekateri pravijo, da je starost brodolom, jaz pa mislim, da je priložnost. Čast. Ne dočakajo vsi starosti. Poleg tega sem prepričana, da ni zaman tako težka. Če bi bila starost lepa in lahka, nihče ne bi hotel, da se konča. Ker je naporna in nadležna, se naša navezanost na življenje počasi krha. Starost so izumili, da bi se lažje ločili od življenja.« (govori 80-letna Maryline, oseba z alzheimerjevo demenco v knjigi Virginie Grimaldi: Ljubezen se skriva v majhnih stvareh) Petra Kolšek Prvi ponedeljek v mesecu (8. november in 6. december 2021) POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko BREZPLAČNO INDIVIDUALNO PRAVNO SVETOVANJE v Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). OBVEZNA predhodna PRIJAVA za termin! 03/734 18 80 ali 041/415 021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. 03-734-18-80 051-436-240 V Hiši generacij Laško že 16. leto negujemo in spodbujamo PROSTOVOLJSTVO, saj brez srčnih prostovoljk in prostovoljcev številne aktivnosti, ki jih pripravljamo v medgeneracijskem centru, ne bi mogli izvajati. Skupaj, z roko v roki, plujemo za isti cilj: najti pot do sočloveka, s sočutjem, empatijo - tako preprosto, a premalokrat izraženo. Kar daš, to dobiš. HVALA vam, drage prostovoljke in prostovoljci za vaše znanje, spretnosti, empatijo, sočutje ter vaš čas. Vem, da skupaj zmoremo več kot vsak sam zase. Vem, da čas, ki ga namenimo za dobro drugih ni nikoli stran vržen čas in vem, da smo srčni ljudje rojeni za srčna dejanja. Vse, ki bi želeli prestopiti prag Hiše generacij in v njej postati prostovoljka/prostovoljec, vabimo, da se oglasite na Savinjsko nabrežje 6, Laško ali pokličete na 03-734-1880 ali 051-436240 ali pišete: center.starejsih@siol.net ali nas poiščete na Facebooku: Hiša generacij Laško. 42 DOM STAREJŠIH DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO motor naprave samodejno prevzel gibanje in poskrbel za pasivno terapijo stanovalcev. Nove pridobitve smo vsi skupaj zelo veseli. Aktivno v jesenske dni V Domu starejših Laško smo se pridružili projektu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki nas je v tednu med 13. 9. in 19. 9. združila v aktivnostih sprehoda in domskih športnih iger. Mednarodni dan starejših v Domu starejših Laško mimo zdravilišča v park, ogledali smo si fitnes na prostem, energetske točke ter zeliščni vrt z medovitimi rastlinami. Gostinsko osebje Zdravilišča Laško nas je v zelenem ambientu parka pričakalo s kavico, limonado in rogljičkom. Po predahu, malici in klepetu, smo zaokrožili pot skozi park in se zadovoljni vrnili nazaj proti domu. Nova pridobitev – Motomed Loop Light Tako smo na sončno sredo, 15. 9. pripravili atrij našega Doma in ga spremenili v mini športni stadion, opremljen s pripomočki, tablo za tekoče pisanje rezultatov, glasbo … Pri športnih igrah je aktivno sodelovalo 20 stanovalcev, razdeljenih v 4 skupine. V vsaki skupini je sodeloval tudi eden od zaposlenih. Ker pa ni iger in prireditve brez gledalcev, smo k ogledu povabili še preostale naše stanovalce. Pomerili smo se v 6 igrah, ki so od tekmovalcev zahtevale fizično spretnost ter jih spodbudile k razmišljanju in kreativnosti. Občutek za natančnost gibanja smo urili ob metu na koš in metanju obročev na stožce. Za bister um smo premetavali črke v igri ANAGRAMI, v igri SPOMIN iskali slikovne pare. Koordinacijo in kreativnost gibanja smo združili v igri PANTOMIME, ki je bila podlaga za obilico smeha. Vsako tekmovanje ima za cilj rezultate, tako smo tudi mi izmed vseh skupin dobili zmagovalce, ki so sicer zbrali največ točk, vendar smo igre zaključili z mislijo, da je zmagovalec vsak, ki je na igrah sodeloval bodisi kot tekmovalec ali gledalec. Aktivni udeleženci so za nagrado in spodbudo prejeli ročno izdelane medalje izpod pridnih rok našega stanovalca in udeleženca iger g. Benjamina. Naše kuharice so stanovalce med tekmo pogostile s slanimi prigrizki, ki sodijo k napeti tekmi, sokom, na koncu pa so se vsi stanovalci posladkali s sladoledom. Takoj naslednji dan, 16. 9. pa smo, ker nam je tako narekovalo vreme, stopili po poteh sprehoda v čudoviti zdraviliški park Thermane Laško. Sprehodili smo se S ciljem, da bodo stanovalci lahko svoj prosti čas preživljali čim bolj aktivno tudi v hladnejših mesecih, ko gibanje na prostem ne bo več vedno mogoče, so nam na pomoč pristopili pri zavarovalnici Allianz Slovenija. Z njihovo pomočjo smo kupili sodobno napravo Motomed Loop Light, ki omogoča aktivno in pasivno gibalno terapijo rok in nog ter omogoča odlično terapijo pri lajšanju posledic paralize, spastičnosti, splošne šibkosti in pomanjkanju gibanja. Naprava bo za naše stanovalce pomenila pomembno dodano vrednost, saj izboljšuje zmožnosti hoje, aktivira preostalo mišično moč ter blagodejno vpliva na sprostitev mišic v primerih, ko ima stanovalec visok mišični tonus. Težavnostno stopnjo vadbe bo možno prilagoditi s pomočjo nastavljivih stopenj, kar predstavlja primerno vadbo za srce, ožilje ter mišice. Napravo bo lahko s pridom koristil velik odstotek stanovalcev; nekateri z aktivnim gibanjem z lastno mišično močjo, pri fizično šibkejših stanovalcih pa bo 1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let. Danes živimo v povprečju dve desetletji dlje kot so živeli naši predniki. Stari ljudje so boljšega zdravja in zato samostojnejši pri skrbi zase. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS 21 % starejših od 65 let, od tega 57 % žensk in 43 % moških. Prebivalcev starejših od 100 let je v Sloveniji 281, od tega 230 žensk in 51 moških. Samo 4,5 % oseb, starejših od 65 let, prebiva v domovih za starejše, med temi je samo vsak četrti moški. V našem domu je povprečna starost žensk 83 let, pri moških pa 77 let. Najstarejša stanovalka ima 96 let, najstarejši stanovalec pa je letos praznoval 100 let. Ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših smo za naše stanovalke in stanovalce pripravili jesensko druženje na terasi, kjer so se lahko preizkusili v spretnosti priprave jesenskih aranžmajev, s katerimi smo si polepšali prostor pred domom, ter skupne prostore v domu. Obiskali so nas člani Veteranske godbe Vrh nad Laškim, ki so močno ogreli dlani naših stanovalcev. Za njihov nastop se jim iskreno zahvaljujemo. Da je bil dan še lepši, smo poskrbeli s srečelovom, na katerem se je za vsako srečko skrivala lepa nagrada. Ob koncu druženja so se stanovalci posladkali z jesenskimi dobrotami izpod spretnih prstov naših kuharic. Janja Podkoritnik Kamenšek, Petra Vindišar in Irenca Kovčan 43 UPOKOJENCI IZLET DU RIMSKE TOPLICE 28. avgusta je DU Rimske Toplice organiziralo izlet na Dolenjsko. Obiskali smo Mirno Peč ter muzej enega največjih entuziastov, samouka na diatonični harmoniki, Lojzeta Slaka. Uživali smo ob predavanju o njegovem življenju, njegovih dosežkov doma in v tujini. Ogledali smo si zbirko njegovih razstavljenih harmonik, plošč, priznanj ter čebelarski muzej. Od tu naprej nas je pot vodila v Pleterje. Obiskali smo njihovo kapelico, pogledali video posnetek ter obiskali muzej na prostem. Pot nas je nato vodila v Škocjan, kjer je sledilo pozno kosilo na kmečkem turizmu Kaplarjev mlin, ki ga upravlja župan Škocjana s svojo družino. Vredno ogleda, obnovljen mlin na tri kamne, stope ter obnovljena domačija. Vseskozi nas je spremljal glas harmonike g. Pavla Senice, pomagal pa mu je naš član Zvone Tovornik in tudi dobre slovenske pesmi ni manjkalo. Vse lepo kaj hitro MALO SPOMINOV NA DOGAJANJA V DI RIMSKE TOPLICE DI Rimske Toplice je bilo aktivno tudi v času korone. V težkih časih smo se večinoma osamili in nismo imeli veliko stikov in se nismo družili. Tokrat so nam mobilni telefoni naredili veliko uslugo, saj smo lahko poklicali naše člane, se z njimi malo pogovorili in jim dali malo pozitivne energije. Na društvu smo se odločili, da ob novoletnih praznikih obiščemo naše člane, jih skromno obdarimo z darili in s koledarjem, na katerem so napisani dogodki, ki se bodo dogajali v tekočem letu – seveda, če nam bo korona omogočila. Našega srečanja ob novoletnih praznikih so bili zelo veseli, čeprav smo morali imeti varnostno razdaljo in maske. Kolikor se je bilo mogoče družiti in izvajati socialni program, smo se udeležili bivanja v Strunjanu od 9. 6. do 14. 6. 2021, kjer smo se družili in nabirali novo energijo. Čas, ki smo ga preživeli v osami, nam je pobral moč, veselje, smeh in še kaj, tako da nam je to druženje vrnilo lepoto, nasmeh in smisel življenja. Vreme nam je služilo, saj je bilo lepo, sončno in prijetno za sprehode, opazovanje ptic, narave, kopanje v morju ali bazenih z morsko vodo in druženja, kjer smo si pripovedovali o dogodkih, težavah, se smejali ob pripovedovanju vicev in si z vsemi pozitivnimi stvarmi nabirali moči. Tudi na športnem področju nismo počivali. Udeležili smo se tekmovanj, ki jih organizira ZDIS (Zveza delovnih invalidov Slovenije), kakor tudi tekmovanj, ki se organizirajo v občini (Hubertov memorial, pokal Aqua Roma itd.) Tekmovali smo v streljanju z zračno puško, v šahu, balinanju - z žensko in moško ekipo, kjer so ženske na območnem tekmovanju v Rogaški Slatini zmagale in se uvrstile na državno prvenstvo, ki je bilo v 44 mine in tako je minil tudi naš izlet. Vsem udeležencem se zahvaljujemo. Vse upokojence DU Rimske Toplice pa vabimo na piknik v mesecu oktobru ter na martinovanje, ki bo novembra. Silvo Malgaj Portorožu. Udeležili smo se območnega tekmovanja v kegljanju v Brežicah, kjer je zmagala ga. Milena Počivalšek in se uvrstila na državno prvenstvo. Udeležili smo se tudi območnega tekmovanja v pikadu, ki je bilo v Hrastniku. Ker želi društvo člane razveseliti in združiti tudi z naravo ter svežim zrakom, smo se udeležili srečanja planincev invalidov na Kopah, kjer so imeli tudi družabne igre, v katerih smo sodelovali in prejeli dva pokala. S sedežnico smo se popeljali tudi na vrh, ker smo si ogledali okolico, stopili na energetske točke in si nabrali nekaj pesti borovnic. S polnimi pljuči čistega zraka in dobre volje smo se vrnili domov. V septembru smo se že osmo leto udeležili rekreacije in druženja v Šmarjeških Toplicah, kjer smo se udeležili nordijske hoje, predavanj, kopanja v notranjih in zunanjem bazenu, sprehodov po prečudovitih poteh, ki so ob potoku in senci, ter telovadbe. Za zdravje in boljše počutje pa smo si privoščili biserno kopel in masažo telesa. Za konec druženja smo se na vikendu obdanim z vinogradi ob dobri večerji, igranju harmonike, petju, pripovedovanju vicev, imeli prijetno. Nasmejali smo se in domov odnesli lepe spomine na druženje in rekreacijo z željo, da se prihodnje leto zopet vrnemo. V septembru smo se na bazenu Aqua Roma Rimske Toplice, udeležili kuhanja Naj golaža, kjer so naše udeleženke osvojile PRVO mesto, na kar smo zelo ponosni. V septembru smo pripravile tudi razstavo ročnih del, ki je bila razstavljena v prostorih knjižnice v Rimskih Toplicah. Zelo smo jim hvaležni, ker so bili tako prijazni in nam omogočili razstavo, da lahko svoje delo, ki ga z veseljem delamo, pokažemo tudi drugim. Tudi sedaj, ko je bilo druženje onemogočeno, smo se trudile in uspelo nam je. Rade se družimo in ustvarjamo razne izdelke. Majhen utrinek z razstave prikazuje tudi slika. Milena Počivalšek, tajnica DI Rimske Toplice VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Ali bi se brez čebelic še lahko sladkali z jabolki? V Vrtcu Laško smo vprašanje zastavili otrokom, starim 4-6 let in dobili odgovor »Neeee«. Lotili smo se podrobnega spoznavanja medonosnih čebel in drugih opraševalcev. Kaj je njihova naloga, kako lahko poskrbimo za njihov obstoj? Z zgodbami in ogledi smo spoznavali medsebojno povezanost rastlin in opraševalcev, katera hrana je odvisna od dela opraševalcev. Podrobno smo se seznanili s kranjsko sivko, čmrljem, veščo, metuljem, čebelo samotarko in muho trepetavko. Likovno in oblikovno smo jih upodobili z različnimi tehnikami. Veliko pozornosti Nazaj k naravi Pozdravljeni! Veselo smo zakorakali v novo šolsko leto. Pošteno zakorakali, saj smo sedaj že tako veliki, da nam gre hoja dobro, kaj dobro, odlično od nog. Radi uživamo na svežem zraku, zato veliko časa preživimo zunaj pri najboljši učiteljici, naravi. Najraje se podamo v park, kjer opazujemo, kako se vse spreminja odkar se je začela jesen. Listki rjavijo, rumenijo, celo rdečijo in v veselem plesu padajo na travo, ne vidimo več cvetja, trava in zemlja sta velikokrat mokri od dežja in od jutranje rose. Najlepše listke vzamemo s seboj v vrtec, jih položimo med časopisni papir in jih posušimo, da jih lahko uporabimo za dekoracijo, za odtiskovanje na risalni papir in še veliko drugih stvari. V parku si ogledujemo rožice, ki so jih zlate Sladkanje z jabolčno pito smo namenili jablani v vseh letnih časih in slastnim jabolkam. Ob zaključku projekta smo se posladkali s slastno jabolčno pito ter v vrtcu pripravili razstavo naših dejavnosti. Projekt smo izvedli po povabilu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije k sodelovanju na Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD), ki potekajo v Sloveniji zadnji teden septembra. Namen DEKD je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. roke vrtnarjev posadile ne le zaradi nas, sprehajalcev, ampak tudi in predvsem zato, da so tu za naše pridne čebelice, saj so to medonosne rastline. Uživamo v hoji in poskakovanju po suhem listju. Včasih zgrabimo cel šop listov in jih vržemo visoko v zrak, da še enkrat zaplešejo. Tekanje po travi nas naredi svobodne in nasmejane do ušes. Par dni nazaj pa smo delali nekaj prav posebnega: ličkali smo koruzo! Najprej se nam je zdelo precej čudno, saj sta vzgojiteljici trdili, da je v škafu koruza, mi pa smo videli le neke liste in čudne laske. Potem sta nam pokazali, kako te laske potrgamo stran, listke pa »olupimo«, da se prikaže takšna koruza kot jo poznamo. Na vsaki smo pustili po dva lista, da smo potem po dve med sabo zvezali in z njimi okrasili ograjo pri vrtcu. Sprva nam je bilo takšno delo malce odveč, a smo hitro ugotovili, da je precej zanimivo in škaf je bil zelo hitro prazen. Torej, povezana koruza je za okras, iz koruznih »olupkov« pa smo narezali bodice za ježke, ki bodo krasili naše razstavne in oglasne panoje. Tudi iz laskov bomo zagotovo nekaj ustvarili, da bomo res uporabili vse, kar je ostalo po ličkanju. Mi se bomo še naprej potrudili, da bomo čim več časa namenili igri, raziskovanju in učenju na prostem. Predlagamo vam, da naredite enako, saj sveži zrak dobro dene tako telesu kot našim glavam. Svet se z bistro glavo vedno zdi lepši. Uživajte v gibanju na prostem. Morda se kdaj srečamo in pozdravimo. Otroci oddelkov Veverice in Zajci ter Natalija, Zala, Tanja in Katja Otroci iz skupine Muce z Jasmino in Sabino 45 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Uvajalno obdobje v skupini POLŽKOV V septembru so skupino Polžkov začeli obiskovati najmlajši malčki, ki so, ali pa še bodo, praznovali prvi rojstni dan. Pri vratih so se ločili od staršev in prišli v toplo naročje vzgojiteljic. S »cartanjem« na mehki blazini so se začele vzpostavljati prve vezi. V pomoč so nam bile bibarije. Prve dni so otroci ostali v vrtcu krajši čas in se tako postopoma uvedli v skupino. Pričakujemo še nekaj otrok, ki bodo prišli v vrtec, ko bodo stari vsaj enajst mesecev. Otroci so začeli spoznavati novo okolje. Vse jim je bilo na novo. Začeli so raziskovati prostor in se razveselili, ko so ugotovili, da se lahko postavijo na noge in pridejo v kotičke z igračami. Nekateri tudi pogumno z lazenjem in plazenjem pridejo do njih. Hitro so sprejeli dnevno rutino. Pri zajtrku, malici in kosilu so se navadili, da sedijo za mizo in se navajajo, da znajo tudi počakati. Lepo smo se že navadili, da se po zajtrku dobimo na mehki blazini in raziskujemo enostavna otroška glasbila z rokovanjem in ustvarjanjem zvokov. Ob tem se jim vzgojiteljica pridružim s kitaro, saj zelo radi prisluhnejo petju. Uživajo v naravnem spontanem gibanju med igralnimi kotički in na mehki blazini v obliki želve. Gibalno družbo pa jim v igralnici vseskozi dela tudi polž - tunel skozi katerega se plazijo, kukajo v okenca in lovijo žogice. Velik izziv jim je zlaganje in podiranje velikih mehkih gradnikov ob odraslem. Spontano raziskujejo različne Sončkov dan Sončkov dan se začne v malih srcih, z iskrivimi pogledi, z nasmeškom na obrazu in s toplim objemom. Vsak dan, vsako jutro, ko se odpro vrata našega vrtca. Ja, to smo mi »sončki« iz vrtca Debro. Komaj smo upihnili dve svečki, prešteli dva prstka, že pogumno in radovedno sto- žogice, od taktilnih do kotalečih, ki jih imajo vedno na voljo. Nekaj se jih že zadržuje v kotičku dom, kjer kuhajo oz. prelagajo skodelice, posodice ipd. Ko posije sonce se preselimo na teraso, kjer otroci raziskujejo zunanji igralni prostor. Zelo radi sodelujejo v zlaganju in podiranju velikih barvnih gradnikov. Velik izziv jim predstavlja hiška z okenci in vrati, skozi katera se plazijo. Radi raziskujejo funkcionalne igrače na vrvicah ter se navajajo na guganje na gugalnem konjičku. V septembru smo praznovali že nekaj rojstnih dni in se družili ob glasbi in igri z balončki. Proti koncu uvajalnega obdobja smo se že poigrali s prstno barvo, ki je bila za nas precej nova izkušnja, zato smo slikali ob pomoči vzgojiteljic. Melita in Irena pamo naprej. Z malimi, drobnimi koraki proti ciljem, ki so pred nami. Igra je tista, ob kateri rastemo in postajamo veliki, največji. Že kujemo prve prijateljske vezi, sprejemamo drug drugega in se učimo lepega vedenja. Naš sončkov dan je poln barv, glasbe, besed in otroških misli. Vse to bogatimo z domišljijo in jo izražamo v plesu, gibanju, risanju, slikanju, ob poslušanju zgodbic, rajanju, preštevanju … Otroška radovednost nas velikokrat popelje v raziskovanje bližnje okolice našega vrtca. Radi se odpravimo na kratke sprehode, opazujemo, poslušamo različne glasove in se učimo kulturnega vedenja tudi izven vrtca. Tudi starši so del nas. Povabili smo jih k sodelovanju, da bomo skupaj razvijali gibalne spretnosti pri sodelovanju v športno gibalnem programu » mali sonček«. Vse to smo mi, sončki. In vsi si želimo, da bi bil naš dan vseskozi z velikim soncem obsijan. Irena in Marjetka ter otroci iz oddelka »SONCE« Športni dan s »sokom in sendvičem« v nahrbtniku – to je doživetje Veseli smo novega šolskega leta, druženja in skupnega igranja v vrtcu. Seveda brez tako imenovanih mehurčkov in upoštevanja vseh priporočil NIJZ ne gre, a mi si naredimo vsak dan nasmejan. Ker nam je september kar sam ponujal aktivnosti na čudovitem soncu, smo se s sosedi »mavricami« odločili, da jo mahnemo nekam drugam, na Šmihel. Staršem smo napisali obvestilo, kdaj in kam gremo, da so otroke primerno obuli in oblekli, kar pa je bilo najbolj pomembno je, da so jim napolnili nahrbtnike z dobrotami. Tudi malico iz vrtca smo vzeli s seboj, a ni bila zanimiva. Brskanje po nahrbtniku in svoja malica na vrhu pri cerkvi je odtehtala svoje. Hvala vsem staršem, da so s prijaznostjo in veseljem pripomogli k lepemu doživetju. Na vrhu naše poti smo vsi pozvonili na zvonček želja in verjamem, da bodo naše prošnje in lepe misli uslišane. Sama hoja po trav- 46 nati in gozdni poti, pogled na dolino in druženje v naravi nam je napolnilo baterije in ko se nam bodo izpraznile, bomo šli ponovno v hribe. Lep planinski pozdrav od otrok iz skupin LUNA in MAVRICA ter Brigite, Maje, Alenke in Jerneje! VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE fižol raste. Naš dan, poln pustolovščin. V Sedražu je tudi veliko gozdnih poti, kjer so hribčki, kamenčki. In naše noge vse to prehodijo. Tako, sedaj pa hitimo v igralnico, kjer nas čakajo pravljice o Buči velikanki ter o Razbiti buči, pa še lutke zaigramo, pesmice zapojemo, naslikamo … Plesna pedagogika v vrtcu Poleg številnih dejavnosti v vrtcu, ki so skrbno, strokovno načrtovane in izvedene glede na zmožnosti, želje ter potrebe otrok, sodi tudi plesna pedagogika. Plesna pedagogika se sliši učeno in tudi je. Strokovni delavci v času svojega šolanja pridobimo izobrazbo tudi na področju plesne pedagogike. Vsi dobro vemo, da imajo otroci prirojeno potrebo po gibanju. In če želimo, da se bodo otroci pravilno razvijali, jim moramo omogočiti, da jo bodo na nek način tudi zadovoljili. V zgodnjem otroškem obdobju se otroci gibljejo zelo svobodno - z gibom se igrajo, improvizirajo na spontan in ustvarjalen način. Ples bogati otrokov notranji svet doživljanja, v njem sprošča pozitivna čustva, ki jih svobodno in ustvarjalno izraža skozi gib. Torej, ples je gibanje, veselje, sprostitev, komunikacija, estetsko doživetje … in tako zelo pomemben za zdrav razvoj otrok. Vsi zaposleni v vrtcih stremimo k zdravemu razvoju otrok. Naše kuharice poskrbijo za zdrave, okusne, uravnotežene obroke, čistilke za čistočo in prijetnost bivanja, hišnika za varne, urejene notranje in zunanje površine vrtca, strokovni delavci pa za pestro ponudbo kvalitetno vodenih dejavnosti. Seveda vseh dejavnosti ne moremo fizično prikazati. Večina je tistih, prikritih, ki potekajo vsakodnevno in so najpomembnejše za otrokovo osebnostno rast, za razvoj otrokove samostojnosti in samozavesti. S pomočjo plesnih dejavnosti pa je pot do samostojnega in samozavestnega otroka veliko lažja. Otroci imajo radi glasbo, ritem, radi so srečni, sproščeni in kadar so otroci srečni, smo srečni tudi vsi zaposleni. Pa naj zapišem še nekaj besed o tem, kako konkretno izvajamo plesno pedagogiko pri nas v vrtcu. Pri najmlajših največkrat uporabljamo razne bibarije in banse. Skupaj sestavljamo koreografije, ki jih spodbudi besedilo pesmi. Posvečamo se poslušanju ritma, ki ga prikažemo s ploskanjem, topotanjem ali ritmičnimi koraki. Instrumentalno glasbo poslušamo kot zvočno kuliso ob umirjanju in ob jogi za otroke. Seveda vse to počnemo tudi pri starejših otrocih, le da je tu izrazni gib izrazitejši. Veliko pozornost posvečamo izraznemu plesu, kjer lahko otrok izraža občutenja in se prepusti svoji ustvarjalni domišljiji, ki prihaja do izraza v njegovem lastnem gibalnem ustvarjanju. Poleg izraznega plesa, ki je meni osebno najljubši, pa se seznanja- Otroci iz skupine Ribice s Tadejo in Anjo M. Listki padajo z drevesa … mo tudi s kulturno dediščino, z ljudskimi plesi pri nas in širom po svetu. Da smo v Vrtcu Laško dobri pri tem, nakazujejo plesne in folklorne revije, ki smo se jih v »nekoronskih« časih uspešno udeleževali. Upamo, da bo temu zopet kmalu tako, kajti otroci, ki stopijo na veliki oder, odidejo z njega samozavestnejši in z izkušnjo, ki je neopisljiva. Za Vrtec Laško, enoto Rečica zapisala Svetlana Ulaga, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok V naravo V letošnjem letu nas spremlja naša prednostna naloga Nazaj k naravi. In kje drugje kot v naravi sami se lahko največ naučiš? Po malici odhitimo ven, ali pa celo malico odnesemo s seboj. Odpravimo se obut. To traja precej časa. Nato moramo prehoditi celo nadstropje, kar je za nas najmlajše iz Sedraža prava pustolovščina. Jesen je čas, ko nam narava pričara paleto barv, katero tudi najmlajši otroci z zanimanjem opazujejo. Jesenski čas smo pričarali tudi v skupini najmlajših otrok v vrtcu Rimske Toplice. Prvi jesenski dnevi so se začeli s prinašanjem gozdnih plodov in poljskih pridelkov. Otroci so jih spoznavali z različnimi čutili. Preko igre smo jih opazovali, vonjali, tipali in tudi okušali. Ker so nas v dopoldanskem času greli topli sončni žarki, nas je narava s svojo čarobnostjo zvabila k sebi. Na potep smo se odpravili kar z našim mini prevoznim sredstvom, da smo lahko približali naravo tudi tistim otrokom, katerih koraki še ne osvajajo sveta. Opazovali smo listke, ki se počasi barvajo, poljske pridelke, še posebej pa so nas pritegnile živali, ki smo jih srečevali na poti. S potepov smo prinašali jesenske plodove, ki smo jih uporabili pri dekoraciji igralnice in ostalih prostorov vrtca. Jesenska idila nas bo vabila v svoj objem še kar nekaj časa. Četudi prihajajo hladnejši in deževni dnevi, jih bomo v vrtcu izkoristili za naša prva raziskovanja. Čas bomo preživljali na terasi igralnice, kjer bomo z zanimanjem opazovali plešoče dežne kapljice in ustvarjali naše prve umetnine. Skupina Bibe z Anjo in Tino Tokrat nas je pot odpeljala malo dlje, do njiv, kjer raste veliko zanimivih stvari. Ob poti še spoznamo škotsko govedo, ki je veliko, rjave barve in kar jé in jé … Na njivi pa raste – buča. Ta nam najprej pade v oči, ker je tako velika in takšne rumene, oranžne barve je. Pa težka je, ne moremo je dvigniti. Ooo, na njivi raste še manjša bučka, ta je pa manjša in jo lahko dvignemo. Pa nekaj visokega še vidimo … O, 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Hoja in kolesarjenje zmanjšujeta onesnaževanje okolja Končuje se celoletni projekt Trajnostna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Cilj projekta predstavlja zagotavljanje učinkovite in enakopravne uporabe za vse, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Bil je lep sončen dan in Lisičke iz vrtca Vrh nad Laškim smo se odpravile na športni dan proti Šmiklavžu. Na poti smo si pogledali prometne znake in okoliške hribe. Obisk belega zajčka nas je še dodatno spodbudil, da hodimo peš. V projektu je sodelovalo 15 otrok, starih od 3 do 6 let. Trudiva se, da bi jim to prišlo v zavest - skrb zase, skrb za zdravje, skrb za okolje in navsezadnje, pomen hoje. Po obisku belega zajčka smo vsak dan zbirali bele nalepke, ki so jih nalepili na svojega zajčka, tudi če so prehodili samo del poti. Zelo jih je motivirala tudi kresnička, ki so jo prejeli na koncu, obiskal pa nas je tudi policijski orkester. Na športnem dnevu smo se seznanili s pomenom prometa, s prometnimi znaki ter ob tem tudi opazovali promet. Tudi v igralnico smo vključili tematiko samega prometa. Otroke smo vključili v izdelavo ceste, risali so zebre, lepili papir na tla igralnice, ustvarili ogromno cesto ... Smiselno smo vključilo prometne znake, otroci so upoštevali signalizacijo na semaforju, vključevali so se v promet ob zeleni luči in čakali, ko se je na semaforju prižgala rdeča luč. Vključili smo še pešce in vožnjo po pravilnem pasu. Najbolj pa je bila otrokom zanimiva demonstracija z jajcem. Prikazali smo še, kaj se zgodi, če na kolesu ali skiroju ne uporabljamo čelade, ki predstavlja obvezen del opreme. Vsako jutro sem se iz Laškega odpravila s kolesom, predvsem z namenom da otro- 48 ke ozaveščam, da kolesarjenje zmanjšuje onesnaženje okolja in da vsak od nas lahko prispeva svoj delež k zmanjšanju obremenitve okolja. Prav tako je bila za zgled vzgojiteljica, ki vsak dan pride v vrtec peš. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti. Uveljavljanje načel trajnostne mobilnosti v mestih in podeželju pospešuje tudi lokalno gospodarstvo. Otroci iz skupine Lisičk prav tako menimo, da slabega vremena ni, je samo neprimerna oprema. Zato si nadenemo dežne plašče in se skupaj odpravimo na sprehod po podeželju. peko Pavlove sladice. Otroštvo je čas, ki je namenjen raziskovanju, odkrivanju in učenju. Otroci so mali raziskovalci, ki se želijo naučiti o svetu, ki jih obdaja; radi odkrivajo nove stvari in s pomočjo igre osvajajo nove veščine in spretnosti. Že od malih nog jih privlači kuhinja in vse kar se v njej dogaja. Otroci so bili zelo navdušeni, prelevili so se v prave pekovske mojstre in zavihali rokave, nadeli predpasni- Vrtec Vrh nad Laškim, vzgojiteljici Erika in Sonja Moj kraj, moj chef Turistična zveza Slovenije je vrtcu Vrh nad Laškim podelila priznanje za sodelovanje v projektu Moj kraj, moj chef. Navdihujejo, da se v lokalnem okolju najde znanega »chefa« oziroma kuharskega mojstra, za katerega je znano, da določeno lokalno jed pripravi na še posebej slasten način, ali pa je morda znan po kakšnem drugem presežku. V poštev pridejo seveda tudi zeliščarji ter drugi varilci posebnih napitkov, ne gre pa pozabiti niti na peke, slaščičarje … Udeležba v projektu je bila odlična priložnost in morebitna odskočna deska za vse mlade kuharske navdušence, ki si želijo prodreti globje v kulinarični svet že od malih nog naprej. Tokratni navdih je bil Marko Pavčnik, chef restavracije Pavus iz Laškega. Prosili smo ga, da nas popelje v dneve kulinaričnega doživetja in nam pričara pravi pridih šefa kuhinje. Gospod Pavčnik nam je zaradi ukrepov povezanih s korono prišel zelo nasproti, in sicer je posnel filmček, s katerim je otrokom demonstriral ke in po ogledu videa zapisali sestavine, nato pa s pomočjo vzgojiteljic pripravili vse pomembno za nastanek oziroma pripravo prave Pavlove sladice. Mmmm, slastno. Otroci so bili nase izredno po- VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE nosni. Najbolj nam je bilo pomembno, da smo vnesli nova doživetja v otrokov vsakdan, doživetja, ki si jih bodo zapomnili. Gospod Pavčnik nas je v svojo restavracijo na grad Tabor tudi prijazno povabil, vendar zaradi razmer nismo mogli izvesti obiska, so ga pa nekateri otroci poljubno obiskali s svojimi starši. Vsak od otrok je v znak zahvale chefu Marku narisal risbo, ki ponazarja postopek peke sladice. Otroci so osvojili nove veščine in znanja, pomagali so pri pripravi sestavin in pripomočkov, vlivanju tekočin (npr. v pekač), razbijanju jajc, dodajanju suhih sestavin, mešanju, dekoriranju, rezanju mehkih živil, jagod, pripravljanju mize in OTROŠKI KOTIČEK JESENSKA VRTAVKA pospravljanju. Z našo pomočjo pa so sodelovali tudi pri branju navodil receptov, tehtanju sestavin, serviranju hrane in dekoriranju mize. Dober tek! Za Vrtec Laško, enoto Vrh nad Laškim zapisala Erika Lapornik, dipl. vzg. Večeri so vse bolj mračni, veter nam prinaša ostrejši zrak. Pisane odeje ogrinjajo gozdove, iz omar pa že kukajo tople nogavice. Ampaaak… tu in tam na vrata potrka slaba volja. Ali pa dolgčas. Za razvedrilo uporabi jesensko vrtavko, ki je noro zabavna, če se je lotiš s prijatelji ali pa čisto sam/a. • Lahko jo izrežeš ter nalepiš na karton. Iz kartona izdelaš tudi puščico in skoznjo vstaviš razcepko za papir, to pa zapičiš še skozi sredino vrtavke, da se puščica lepo vrti (luknjica v puščici mora biti malo večja). • Ali pa vrtavko izrežeš in nalepiš na tršo podlago. Nato poiščeš svinčnik ter navadno sponko za papir. Ta bo služila za puščico, ki se vrti okoli svinčnika, katerega tesno držiš v središču vrtavke. DRAGI OTROCI, NAJ BO LETOŠNJA JESEN PRIJETNA, DIŠEČA IN OBARVANA V BARVE NASMEHOV! Alenka 49 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 55. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 2021 Ne glede na aktualne epidemiološke razmere smo tudi letos izpeljali raziskovalno delo na področju kemije in sorodnih ved. Mlada raziskovalka Tia Klenovšek, učenka 9. a razreda PŠ Debro, je v kategoriji kemija in kemijska tehnologija na regijskem srečanju (na daljavo: platforma Zoom) 21. aprila 2021 osvojila rezultat I. kategorije (zlato), nato pa je 28. junija 2021 svoje delo z naslovom »Stabilnost membrane orjaških fosfolipidnih mehurčkov, pripravljenih z metodo elektroformacije« predstavila še pred državno komisijo in v konkurenci 6 najboljših projektov v državi, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), osvojila še najboljši državni rezultat – absolutno zlato priznanje. Tia je svoje raziskovalno delo opravljala zgolj na Zdravstveni fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod mentorstvom strok. sod. Marka Jerana in Niharike Rawat, Msc ter učiteljice Milene Žohar, in s tem pokazala, da je kot osnovnošolka kos marsikaterim Erasmus+ projekt KA122-SCH »Upam si komunicirati in uporabljati IKT.« OŠ Primoža Trubarja Laško je letos pričela že z drugim Erasmus+ projektom z naslovom »Upam si komunicirati in uporabljati IKT.« Vrednost sredstev, ki jih je šola pridobila za izvedbo projekta znaša nekaj več kot 23.000 eur. S projektom želimo doseči, da bi si učenci s posebnimi potrebami upali komunicirati, družiti z vrstniki iz različnih držav in pri tem uporabljali tudi informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT). Učenci bodo vzpostavili kontakt s sovrstniki iz tujine preko eTwinninga in nato obiskali njihove šole v tujini. Povečati želimo tudi usposobljenost učiteljev za uporabo IKT za komuni- izzivom na področju celične biologije in biokemije. Marko Jeran, Zdravstvena fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Niharika Rawat, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Milena Žohar, OŠ Primoža Trubarja Laško kacijo s šolami iz drugih držav, kar bo omogočalo izvajanje več avtentičnih in aktivnih metod pri delu z učenci. Učenci s posebnimi potrebami so nemalokrat tarča nasilja, zato želimo pridobiti nova znanja tudi s tega področja in jih uvesti v naše vzgojno-izobraževalno delo, kar bomo dosegli s pomočjo strukturiranega izobraževanja in prenosa znanja na kolege in učence v okviru svetovalnega dela na šoli. Izvedli bomo šest izobraževalnih obiskov na delovnem mestu. Sledenje bo potekalo na Osnovni šoli Đure Prejca (Desinić, Hrvaška), na OŠ Trnjanska Zagreb (Zagreb, Hrvaška) ter na šoli Erdogan Sahinoglu Ilkokulu (Adana, Turčija). Na vsak izobraževalni obisk bosta odšli po dve učiteljici, ki se ukvarjata z učenci s posebnimi potrebami. Udeležili se bomo treh tečajev in usposabljanj (Čustvena inteligenca: prepoznavanje, izkoriščanje in upravljanje čustev; Evropska šola za vse otroke; IKT v razredu). Izvedli bomo tudi tri skupinske mobilnosti učencev. Štirje učenci s posebnimi potrebami se bodo udeležili mobilnosti na Osnovni šoli Đure Prejca (Desinić, Hrvaška). Prav tako bodo štirje učenci s posebnimi potrebami obiskali OŠ Trnjanska Zagreb (Zagreb, Hrvaška). Na obeh šolah bomo izvedli pripravljalna obiska. Dva učenca pa bosta prisostvovala pouku in ostalim dejavnostim na šoli Erdogan Sahinoglu Ilkokulu (Adana, Turčija). Čeprav smo šola začetnica na področju Erasmus+ projektov in eTwinning projektov smo 30. 8. 2021 na seminarju, ki ga organizira Cmepius predstavili naš projekt kot primer dobre prakse. 27. 9. 2021 smo za eTwinning projekt »I am special« prejeli Nacionalni znak kakovosti. V oktobru pa na portalu SIO predstavljamo primer dobre prakse o izvajanju mednarodnih aktivnosti OŠ Primoža Trubarja Laško. Valentina Gartner, koordinatorica projekta 50 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Utrinki 7. sezone »Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo« V preteklem šolskem letu se je OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice odzvala povabilu Družbi Radia - Tednik Ptuj ter skupaj z Občino Laško sodelovala v 7. sezoni projekta «Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«. Na šoli smo izbrali 8 pevcev, ki so se 26. maja predstavili na Radiu Celje. Vsi so se odlično predstavili, za polfinalno oddajo pa so izbrali po enega predstavnika nižje in višje kategorije. Predstavnici naše šole sta postali Eva Stopar in Lana Verbovšek. V juniju 2021 je na Radiu Ptuj potekala polfinalna oddaja, kjer sta se Eva in Lana ponovno odlično izkazali, saj je strokovna komisija skupaj z glasovi občinstva obe poslala na zadnjo – finalno prireditev. V četrtek, 2. 9. 2021, pa se je v Juršincih pred Puchovim muzejem odvila še finalna prireditev »Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«. Pravo presenečenje so Evi in Lani pripravili tudi nekateri učenci – sošolci, ki so se polni energije in pričakovanj z navijaškim avtobusom odpeljali v Juršince ter si finalno oddajo ogledali v živo, ki jo je v celoti posnela RTV Slovenija. Tekmovalce je komentirala strokovna komisija v sestavi Eva Boto, Rebeka Dremelj in Jože Potrebuješ. Evi in Lani čestitamo in jima želimo še veliko odličnih pevskih nastopov. Vsi, ki smo ta dan pospremili Evo in Lano, smo se domov vrnili polni lepih vtisov in nepozabnih doživetij. Alenka Štigl, mentorica »VOJNA« PISATELJEV V petek, 10. septembra, se je na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice odvila predstava »Vojna pisateljev«, ki sta jo uprizorila pisatelja Vesna Novak in Stan Dirdeny. Ogledali smo si jo učenci od 6. do 9. razreda. Predstava »Vojna pisateljev« je bila sestavljena iz treh delov. Najprej je zaigral Stan Dirdeny in poklical Vesno, da bi mu pomagala razložiti pomen besede »coprnica«. Oblečen je bil v čarovniški kostum, ki pa je bolj spominjal na kitajsko spalno srajco. Ko je prišla Vesna, je bila še vedno jezna nanj zaradi prejšnjega prepira. Nagovarjala ga je naj že izbere pravi žanr in začne pisati bolj realistično. Oba sta zagovarjala svoj žanr. Opisala sta tudi dogodivščine iz mladosti in kako so le-te vplivale na njune knjige. Med sabo sta primerjala tudi like iz svojih del. Vsak od njiju je pozitivno predstavil like iz svojih zgodb in našteval, kaj vse znajo. Na koncu predstave sta prišla do skupnega mnenja, da se žanri v knjigah med seboj močno prepletajo ter da je mejo med njimi težko »potegniti«. Celotna predstava je bila namenjena predvsem temu, da bi mlade spodbudi- li k branju. Po predstavi, sta si pisatelja vzela čas in odgovorila na nekaj vprašanj. Katere knjige sta rada brala kot otroka? V (Vesna): Kot sem že omenila v igri sem zelo rada prebirala knjige kot so Robinson Crusoe, Tarzan, Moby Dick in Prigode Toma Sawyerja. Zaradi zbirke Pet prijateljev pa sem tudi sama začela pisati. S (Stan): Tudi sam sem prebral zbirko Pet prijateljev, pritegnile so me med tudi Prigode Toma Sawyerja. Prvič sem v fantazijski svet vstopil z odkritjem del Julesa Verna, zanimiv se mi je zdel roman Roalda Dahla – Čarovnice. Če bi morala izbrati enega pisatelja, ki vama je bil najljubši kot otrokoma – katerega bi si izbrala in zakaj? V: Kot sem že povedala – gospa, ki je napisala Pet prijateljev. S: Sam bom omenil Neila Gaimana, ki je napisal Pokopališko knjigo. To jaz osebno preberem, brez šale, petkrat na leto. To je zame poleg Harryja Potterja ena ljubših knjig. Katere žanre sta rada prebirala? V: Všeč so mi ljubezenske, akcijske in pustolovske knjige, najraje pa imam detektivke, ki jih piše Agatha Christie. S: Ker sem mladinski pisatelj in bom to ostal do konca življenja, berem samo mladinska dela. Kot sem že prej omenil, so mi všeč dela Julesa Verna, saj je pisal enostavno razumljiva dela. Včasih sem bral vse zvrsti, zato so mi od slovenskih pisateljev ljubi Prežihov Voranc, Ivan Cankar, Ivan Tavčar ... Kar se žanrov tiče, berem le znanstveno fantastiko oz. fantastiko. Pri Antonu Aškercu me je očarala Čaša nesmrtnosti. V katerem trenutku sta se odločila postati pisatelja? V: Že v osnovni in srednji šoli sem zelo rada pisala eseje. Ko sem prebrala zbirko Pet prijateljev, sem želela napeto zgodbo napisati tudi sama. Takrat mi je v glavi »zasvetila prva lučka«. Ko sem postala znanstvenica mikrobiologije in genetike, sem se odločila, da se bom namesto z delom v laboratoriju začela ukvarjati s pisateljevanjem. Tako so nastali Bumbarji. S: Zame je bila Harry Potter zbirka, ki me je navdušila nad pisateljevanjem. Leta 2010 sem se zlagal svoji profesorici, s katero sva zdaj najboljša prijatelja, da pišem knjigo, a je v resnici nisem. V strahu, da mi bo zamerila, sem se odločil knjigo tudi napisati. Začetki niso bili 51 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE tako enostavni, saj je pisanje knjige velika organizacija. Potrebno je izbrati grafika, selektorja, založnika ... Harry Potter ter Pokopališka knjiga sta bili odskočna deska. Torej, omenili ste Harryja Potterja – predvidevam, da ste pogledali tudi filme. Kaj vam je bilo bolj všeč – knjiga ali film? S: Prebral sem vse knjige ter si ogledal vse filme. Knjiga mi je bila definitivno bolj všeč. V filmu se približno polovica zgodbe razgubi. Predvsem sem bil razočaran zaradi zamenjave režiserja. Snemanje prvih treh delov je vodil isti režiser, ki je v filmu ohranil večino zgodbe. Po menjavi režiserja je razlika med zgodbo in filmom več kot očitna, zaradi česar sem bil iskreno razočaran. Filmi bi morali ostati mladinski, ampak so 5., 6. in 7. del primerni izključno za odrasle. Ali sta kdaj pomislila, da bi pisala kaj drugega kot prozo? V: Nikoli se nisem videla kot pesnica, tako da ne – ostala bi mladinska pisateljica. S: Jaz sem razmišljal o tem. V genih moje družine je slikarstvo, jaz pa sem prvi v vsem sorodstvu, ki tega ne počne. Sicer oblikujem grafično, v slikanju samem pa se nikoli nisem našel. Spomnim se dela, ki pravi: »Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.« Meni ne bodo pele pesmice, ampak knjige. Sem prepričan, da bo vsaj ena izmed njih osvojila srca mladih ljudi. Kdaj sta napisala svojo prvo zgodbo? V: Prvo zgodbo sem napisala v srednji šoli – obiskovala sem Škofijsko gimnazijo v Mariboru – za šolski časnik. Moja prva knjiga, ki je bila literatura za odrasle, je izšla že leta 2016, prva mladinska − Bumbarji je izšla 2019. S: Jaz sem začel pisati leta 2010. V osnovni šoli sem hodil k pravljičnemu krožku. Kot sem rekel, ko je izšel Harry Potter se je v meni predramila iskrica, ki mi je »rekla« naj poskusim. Moje ime je Luka Sternad in pišem pod anagramom Stan Dirdeny. Anagram sem dobil s premetavanjem črk mojega taborniškega imena Indy in mojega priimka. Katera je vajina najljubša knjiga ali zgodba, ki sta jo napisala sama? V: To vprašate pisateljico (smeh)? Čisto vsaka knjiga ali pa vsaka zgodba vsebuje delček mene, zato težko sodim, katera mi je najljubša. V vsaki se dogaja nekaj drugačnega. 52 S: Oh, jaz pa vam lahko odgovorim pa vam tudi z veseljem povem. Začel sem pisati o božiču. Božič je temelj mojega življenja. V prvi knjigi sem poskušal opisati sanjski božič, ampak to ni nič glede na to, kar šele pride. Načrtujem zgodbo, ki bo namenjena le božiču. Moj najljubši del zbirke Vagabundi je Volčja zgodba. Pripoveduje o mladih prijateljih v božičnem času v mestu Ojlim. Tam doživijo sanjski božič. Povezuje jih prijateljstvo, drug drugega nadgrajujejo. To sem se naučil pri zbirki Pet prijateljev. Drugi del zbirke – Novim pustolovščinam na proti – sem dobil kot darilo v knjižnici. Ta del opisuje pravo podobo božiča. V drugem delu moje knjige mi je všeč, kako mladi prijatelji premagajo smrtno bolezen z žrtvovanjem ter s pomočjo. Kje dobita največ navdihov za pisanje svojih zgodb – so to le knjige, ki sta jih brala kot otroka ali še kje drugje? V: Nekaj idej dobim iz svojih doživetij. Predvsem v zgodbah uporabim resnična doživetja. Delček fantazije je možno najti tudi v mojih knjigah. Brez realizma ni fantazije in obratno. S: Torej sem zmagal. V: Ne, ne, premirje imava (smeh). Večino idej za zgodbe dobim iz taborniškega življenja ter svojih želja po izboljšanju sveta. Večkrat omenim moj vidik, kako bi si želela, da bi današnja družba delovala. S: Pri meni je to nekoliko drugače. Inspiracija, ideje, načrti, kako dejansko bi prišlo do tiste prave zgodbe, je znotraj mene samega. Človek to, kar si želi, a je neresnično, najlažje opiše. Zato ne bom nikoli pisal zgodovinskih romanov, saj je o tem potrebno ogromno vedeti in paziti, da se tema ali pa smer ne preoblikuje ter da se resnica ne izkrivi. Kot sem že omenil, čakam v celem letu en dan in to je 25. december. Vesel sem, da imam ob sebi prijateljico Vesno Novak, velikokrat me namreč usmeri na trdnejša tla, v nasprotnem primeru moji fantaziji ne bi bilo konca. Pri pisanju poslušam svoje srce. Če se bo kdaj kritik lotil mojih knjig, bo hitro ugotovil, da so podobne Harryju Potterju, ampak vseeno precej drugačne. Če je Harry zmogel to sposobnost, je moji liki ne morejo. Zgodba mora biti izvirna. Pri 7 milijardah ljudi je to zelo težko reči, saj v tem trenutku lahko nekdo v Indiji piše podobno zgodbo po naključju, kajti človeški um je omejen. Tako da moje ideje se rojevajo iz trenutka v trenutek. Danes sem prvič v Rimskih Toplicah. Ko sem videl Aškerčev kip, sem se spomnil Čaše nesmrtnosti. Kar naenkrat sem dobil ideje, ki sem si jih moral zapisati. Katerih ne zapišemo, gredo v pozabo. Torej, v tistem trenutku, ko človek zaspi ali zapre oči, je še tako dobra nenapisana ideja izgubljena. V katerem delu dneva najraje pišeta? V: Največjo koncentracijo imam dopoldan, vendar moram takrat urediti veliko stvari, za pisanje pa so potrebni čas, mir, navdih. Vedno bolj pogosto pišem ob popoldnevih in večerih. Ko sem začela s pisanjem, sem pisala v dopoldanskem času, mislila sem namreč, da za to potrebuješ koncentracijo. Čedalje bolj se mi zdi, da se ideje večkrat porodijo zvečer, ko sem sproščena. S: Še nikoli v življenju nisem pisal ničesar čez dan. Pišem šele takrat, ko normalen človek zapre oči – od polnoči pa do zgodnjih jutranjih ur. Dnevno imam približno 6 ur na razpolago in takrat ni nevarnosti, da bi me kdo poklical. V tem času se zatopim v svoj, fantazijski svet. Že 11 let poslušam isto instrumentalno glasbo, ki teče skozi neskončnost. Takrat VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE se rojevajo ideje. Vse kar pišem, je samo ideja. Zatem je potrebno besedilo še lektorirati, zato je po mojem mnenju napisati knjigo še najlažja stvar. Torej, ko Vesna zaspi, se jaz prebudim. V katerem letnem času najraje pišeta? V: Pri meni letni čas nima teže. Je pa res, da lažje pišem ob slabem vremenu in pozimi, saj več časa preživim v hiši ter me ne »vleče ven«. Ko dobiš inspiracijo, se usedeš in pišeš ne glede na letni čas, vreme. Čas torej ni pomemben, nismo omejeni. Jaz imam vedno beležko pri postelji, ker ponoči med sanjanjem velikokrat dobim kakšno dobro idejo, ki bi jo do jutra pozabila, če je ne bi napisala. Tudi na morju sem imela s seboj beležko, ki je prišla prav, saj sem dobila veliko dobrih idej. To beležko nosim s seboj vsepovsod. S: Kot ste verjetno že opazili, imava z Vesno čisto različen pogled na svet. Jaz ne morem pisati kadarkoli, ampak le ponoči. Ustvarim si svojo sceno, svoje pogoje. Skupno imava to, da oba rada piševa, ko dežuje. V svojem studiu si ustvarim lik ali pa čas, ki je zame najpomembnejši. Imam le eno pravilo – nihče me ne sme zmotiti, saj veste, da priložnost zamujena ne vrne se nobena. Izgubil sem že takšne ideje, da morda se še William Shakespeare obrača v grobu, ampak sem jih pozabil, ker nisem zapisal v pravem trenutku ali pa me je nekdo zmotil, ko je bila ta ideja kakor na pladnju. Kaj želita sporočiti svojim bralcem? V: Želela bi jim sporočiti, da je potrebno verjeti vase, kajti če vase verjamemo, je vse uresničljivo. S: Rad bi jim predal to, kar žene mene. V četrti knjigi zbirke Harryja Potterja – Ognjeni kelih je na zadnjih straneh izrek, ki me je dvignil iz težavnih delov življenja. Ni namreč zmeraj vse tako kot bi človek želel. Hagrid reče Harryju: »Prišlo bo, kar mora priti. Ampak, ko bo prišlo, se temu postavimo po robu.« To je mogoče ena izmed največjih modrosti človeštva. Kaj je vajina največja osebna želja za vajino prihodnost ter prihodnost vajinega pisateljevanja? V: Moja želja je dejansko zelo enostavna. S pisanjem bi želela bralcem približati, kaj je taborništvo, kajti zbirka vsebuje tudi taborniški priročnik, saj marsikdo nima možnosti hoditi k tabornikom. Priročnik je uporaben za tiste, ki bi si želeli oditi na izlet v naravo ter se naučiti nekaj taborniških veščin (postavljanje šotora, prižiganje ognja, prva pomoč, poznavanje zelišč). Tako lahko vsak doživi napeto pustolovščino, potrebno se je le »odklopiti« od elektronskih naprav ter oditi v naravo. Bistvo mojih knjig je povezovanje, prijateljstvo. Jaz sem še živela v obdobju, ko je veljalo »vsi za enega, eden za vse«. S skupnimi močmi je vse lažje, saj marsičesa človek brez ekipe ne more narediti. Eden takšnih primerov je proces izdelovanja knjige. Potrebuješ znanje, pomoč ekipe in povezovanje znotraj nje. Z mojimi knjigami želim povezati ljudi, jim dajati poučne nauke. Želim živeti po mojem taborniškem motu: »Skupaj ustvarjamo boljši svet.« S: Podpiram vse, kar je rekla Vesna. Že na samem začetku sem za pomurski medij razkril eno zadevo in za tem bom stal dokler bom živ. To bo tudi dediščina po moji smrti. Vse moje knjige, ki bodo kdaj koli napisane, ne smejo prinašati dobička. Ves denar, ki ga bom pridobil od knjig, gre za tiste ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zato sem se lotil tega ustvarjanja in zatem bom ostal. Imam službo, poskrbim za svoje finančne potrebe. V tem trenutku se moje knjige tudi prevajajo, gredo v tujino, začeli bomo z angleškim, ameriškim trgom. Upam, res močno upam, da bo nekoč nekomu to polepšalo življenje. Karkoli bom s pisanjem zaslužil, bo šlo v dobrodelne namene. Kaj najraje počneta v prostem času? V: Ko nisem s taborniki, se ukvarjam s konji in to že 16 let, imam psa, rada imam živali, rada sem v naravi. To je moj prosti čas, kolikor ga je. S: Veliko časa posvečam glasbi. Sem kitarist rock glasbe, v tem res uživam. Imam srečo, saj bodo zgodbe Vagabundi kandidirale za snemanje filma v Sloveniji. Ta profesorica, ki sem se ji takrat zlagal, je tudi novinarka in bo poskusila pomagati. Torej, če bo sreča, boste lahko Vagabunde nekega dne gledali preko televizijskega ekrana. To je močno povezano z mojim prostim časom. Ves prosti čas, ki ga imam vlagam v pisanje, grafično oblikovanje, risanje s programi. Leta 2018 sem imel operacijo na hrbtenici, kar mi je onemogočilo prosto gibanje, tako da se s športom ne morem ukvarjati. V prostem času se urim v fantaziji. Čeprav sem star 41 let, ni dneva, ki ga ne bi preživel za računalnikom, zakopan v kakšno dobro PC igrico – to z veseljem priznam. Sedaj imam eno vprašanje za vas, ga. Vesna. Kot sva opazili, precej malo govorite o svojem zasebnem življenju. Želite torej, da o njem »govorijo« le vaša dela? Ali nama mogoče zaupate kakšno zgod- bo, po katerem bi želeli, da vas ljudje poznajo? V: Ja, res je. Rada ločim zasebno življenje od poslovnega in knjige naj govorijo o meni oz. naj me ljudje poznajo preko knjig. Moje nepozabne zgodbe so se začele s taborništvom. Še danes sem tabornica. Vsakič, ko se dobimo, gremo na taborjenje, letovanje, kjer se res rojevajo nore dogodivščine in nora prijateljstva. Kljub temu, da mi malčki naredijo kakšen siv las, ko vidim njihov nasmeh na ustih in zadovoljne oči, je vse oproščeno. To so zgodbe, ki me razveselijo in jih rada povem naprej. Kako sta prišla do ideje, da bi v igri »Vojna pisateljev« primerjala žanre, ki jih sama pišeta? V: Glede na to, da sva različna že kot osebi – kot dan in noč − ter da sva oba v društvu Lepe besede, ki povezuje pisatelje različnih žanrov, sva se odločila, da ne bova drug drugemu konkurenca. Ugotovila sva, da nisva konkurenca, saj je on fantast, jaz pa realistka. Tako sva prišla na idejo, da bi ustvarila komičen in poučen projekt, ki sva ga poimenovala Vojna pisateljev − fantazije proti realnim zgodbam. Za konec bi vaju prosila, da povesta eno pozitivno misel ali rek, ki vaju vodi naprej. V: Jaz imam dve – eno sem že povedala. »Uživaj dan« je mene kar dolga leta držalo pokonci, dokler nisem ugotovila, da ne moreš uživati v prav vsakem trenutku dneva. Takrat sem prišla do prelomnice, ko sem ugotovila, da je treba samo verjeti vase. Če verjameš vase, se ti lahko uresničijo sanje. S: Jaz bi v prvi meri rad pomagal mladim piscem. Z Vesno sva prehodila hude poti – preden človek najde založnika, preden se sploh znajde. Sama sva mojstra svojih del. Vse, kar vidite, je ustvarjeno z najinimi rokami, nikamor nisva dala tega delati. Želim podučiti mlade in jih usmeriti – komu poslati ponudbo, kako to narediti. Kot sem že povedal, potomcev ne bom imel, bom pa povedal dve vrstici kitice, ki jo vi dobro razumete: »Truplo pač strohni v gomili, ampak delo naših rok ostane«. Meni so knjige prijatelji. Ko zapadem v težave oz. sem nesrečen, imam mogoče ta dar ali pa to sposobnost, da v tistem trenutku, ko potrebujem pomoč, je to knjiga. Enako bi rad prenesel nekoč nekomu, ki bo rekel: »Imel je prav.« Zapisali Patricija Kampuš in Špela Klopčič 53 GLASBENA ŠOLA V novo šolsko leto smo se podali z navdušenjem in z upanjem, da izpeljemo vse naše zastavljene cilje. Izzivov ne manjka. Naše delo na šoli poteka v skladu s sprejetimi zakonskimi akti in upoštevanjem priporočil ter tako zagotavljanjem varnega šolskega prostora za učence, starše in zaposlene. Poleg naših že utečenih dogodkov, ki jih pripravljamo, pa smo se letos odločili tudi za nas čisto nov izziv – sodelovanje v evropskem projektu ERASMUS+. ki so bodisi študentje Akademije za glasbo ali pa profesionalno delujejo v različnih orkestrih. Glavni gostje koncerta so bili trobilni kvintet Policijskega orkestra. Sestavljajo ga kar trije naši nekdanji učenci, Nejc Zahrastnik, Miha Salobir in Žiga Kališnik, ki so tudi redni člani Policijskega orkestra. S koncem lanskega šolskega leta so učenci plesnega oddelka s pomočjo JSKD OI Laško imeli priložnost svoje stvaritve predstaviti strokovni spremljevalki Andreji Kopač, ki je iz nabora otroških skupin na državni nivo uvrstila dve koreografiji. Tako so na Festival otroških plesnih skupin PIKA MIGA, ki se je odvrtel v začetku oktobra v Velenju, potovale plesalke sodobnega plesa 3.a razreda (Lana Belej, Neža Bezgovšek, Ivana Brglez, Tjaša Brglez, Vita Glažar, Katja Gorišek, Pia Padežnik, Elena Počej, Katarina Polanc, Mija Razboršek, Ajda Verhovc in Eva Zupan) s koreografijo VIHARNO NEBO in učenci sodobnega ple- PROJEKT ERASMUS+ Erasmus+ je program EU na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Podpira prednostne naloge in aktivnosti, določene v okviru evropskega izobraževalnega prostora, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje in evropskega programa znanj in spretnosti. Naša glasbena šola je uspešno kandidirala na razpisu programa Erasmus+ - projekt mobilnosti učencev in osebja v splošnem šolskem izobraževanju. V ljudski glasbeni, pevski in plesni tradiciji vidimo velik potencial in možnost nadgradnje vključevanja v učni proces. Zato smo kot glavno vodilo projekta izbrali ljudsko izročilo petja, plesa in muziciranja. V okviru zastavljenega projekta bomo skupaj z zamejsko partnersko glasbeno šolo Glasbena Matica iz Trsta, izpeljali obojestransko sodelovanje na tematiko ljudske glasbe. Projekt bo priložnost za strokovno izmenjavo učencev in učiteljev. Menimo, da smo glasbene šole ene tistih izobraževalnih ustanov, ki se čutimo odgovorne in imamo poslanstvo, da ohranjamo ljudsko glasbeno, pevsko in plesno tradicijo tako, da prenašamo zavest o njeni vrednosti in bogatem izročilu na naše učence ter posredno tudi na lokalno okolje, znotraj katerega delujemo. Konec septembra smo v cerkvi Sv. Petra v Radečah organizirali tradicionalni »Medeninansti koncert«. Koncert pripravljamo v sodelovanju z Akademijo za glasbo, Društvom SiBrass in tokrat tudi s Policijskim orkestrom. Poleg aktualnih učencev glasbene šole so se na koncertu predstavili naši nekdanji učenci, sa 3.b (Alja Bezgovšek, Tjaša Deželak, Tisa Ferme, Neža Jančič Kokotec, Neža Lah, Nina Potočnik, Julija Račič, Nik Romih, Lana Selič, Zala Topole in Ema Vogrinc) s koreografijo VODNAR. Uvrstitev na državni nivo pomeni prejetje zlatega priznanja, hkrati pa je odlična priložnost za širjenja obzorij in vpogleda v plesne stvaritve drugih izbranih skupin iz vse Slovenije, predvsem pa gre za pomembno potrditev in nagrado za vloženi trud. Povabim vas, da spremljate našo spletno stran in se seznanite z aktualnimi dogodki, ki jih pripravljamo za vas v nadaljevanju šolskega leta. Veseli bomo vašega obiska, saj si zopet želimo nastopati pred polnimi dvoranami. Marko Razboršek 54 MLADI Pisani balon na otroške obraze spet riše nasmehe Ulice našega Laškega so zopet okrasili nasmehi najmlajših, saj se je v soboto, 28. avgusta, na občinskem dvorišču odvil že 10. Pisani balon. Kljub epidemiološki situaciji je organizatorjem uspelo pripraviti nadvse zanimivo otroško prireditev. Občinsko dvorišče so tako z barvami in nasmehi krasili otroci, Članstvo 2021/2022 LAŠKI AKADEMSKI KLUB Ne pozabi tudi letos podaljšati članstva v LAK-u. Če pa se še nisi včlanil/a, pa lepo vabljen/a k vpisu! Včlanite se lahko vsak teden na uradnih urah: PETEK 18.30 - 20.30 in SOBOTA 10.00 - 12.00 ali pa kar prek spleta (www.drustvo-lak.si). Potrebuješ le potrdilo o vpisu za študijsko leto 2021/22 in izpolnjeno pristopno izjavo, ki jo najdeš na naši spletni strani. Zakaj se včlaniti? Vsakemu članu pripada mnogo študentom prijaznih ugodnosti: – brezplačna članarina v Knjižnici Laško – popust v Pivnici Savinja in Hotelu Špica, – cenejše karte za kino v Cineplexx-u, – cenejše fitnes karte za Rimske Terme, – cenejše karting karte in smučarske karte, – brezplačno tiskanje in povračilo stroškov vezave diplomske ali magistrske, – brezplačni ali cenejši dogodki in mnogo ugodnosti na dogodkih in – darilo ob vpisu!!! pri tem pa so jim pomagali še mnogi animatorji, pravljičarji in ustvarjalci. Otroški festival je letošnje leto postregel s predstavami Buče Debeluče, čarodeja Maca in bratov Malek. Pester je bil tudi spremljevalni program, Likovno društvo Laško in lokalni učitelj risanja Simon Sanda so združili moči in pripravili likovno delavnico, frizerija afnarija je poskrbela za pisane frizure in poslikane obraze. Ni manjkalo niti glasbe z bobnarsko skupino Perkakšns. Otroci so se lahko tudi razgibali z jutranjo telovadbo plesne šole Force. Lakoto pa so premagali z zajtrkom in čokoladico Škorja. TV Laško Foto: Andrej Gobec, arhiv TV Laško Razpis za dijaški dogodek Dijak/inja! Imaš kakšen poseben interes, ki ga ne moreš uresničiti v Laškem? Ali pa željo po kakšnem dogodku, ki ga še ni bilo? Da pa ne bo ostalo samo pri ideji, deli svojo zamisel z nami in skupaj jo bomo uresničili! Želiš znati nov jezik, kakšno veščino ali pa mogoče samoobrambo? Se želiš zabavati v adrenalinskem parku, obiskati Madžarsko ali pa večer preživeti na glasbenem večeru? Meja je le nebo in še tja gor se lahko skupaj odpravimo! Obišči nas na naših socialnih omrežjih (FB Društvo LAK in Instagram drustvo_lak) in najdi obrazec, kjer lahko z nami deliš kakršnokoli idejo. Najboljše ideje bomo uresničili, ostale pa prihranili za prihodnje leto. Če pa imaš poleg ideje tudi željo po izvedbi, pa nas kontaktiraj. S tem lahko pridobiš res noro izkušnjo, mnogo znanja in spoznaš nove ljudi. Če te pa nič od zgoraj navedenega ne zanima, pa se lahko naših dogodkov samo udeležiš. Ekipa LAK-a 55 MLADI / ŠPORT IN REKREACIJA poteka v Bolgariji, predvsem zaradi nižjih stroškov nastanitve in potovanj ekip. A v teh koronskih časih je »tekmovanje na kraju« zamenjalo tekmovanje, ki je potekalo po vsem svetu – ali v predavalnicah fakultet ali preko video povezave. Začetki tekmovanja segajo sicer v leto 1994, ljubljanska FMF pa se ga s svojimi študenti udeležuje že od leta 1995, a tako velikega uspeha kot letos še niso zabeležili. Ekipa Univerze v Ljubljani je namreč zasedla visoko 19. mesto v konkurenci 112 univerz, a ekipni uspeh je posledica odličnih posameznih rezultatov. Luka Horjak spet odličen v matematiki Zlati maturant in prejemnik kristalnega grba Občine Laško Luka Horjak je slabo leto po olimpijski zlati medalji na matematični olimpijadi spet posegel po odličnem rezultatu. Na tekmovanju za študente matematike je prejel prvo nagrado. Horjak, bruc na Fakulteti za matematiko, si je med 589 tekmovalci z uvrstitvijo na 32. mesto prislužil prvo nagrado. Luka je sicer že prekaljen tekmovalec, ki je lani Sloveniji na Mednarodni matematični olimpijadi »priračunal« doslej največji uspeh na tem tekmovanju –prvo zlato medaljo. Organizator tekmovanja je University College London, tekmovanje pa navadno Mojca Knez Jovan Foto: Arhiv Luke Horjaka OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU 2021 Tenis klub Marija Gradec Laško je bil tudi to leto organizator občinskega prvenstva v tenisu. Tekmovanje je žal zaradi tega, ker klub nima v upravljanju novega tenis centra v Debru, potekalo na starih igriščih v Marija Gradcu, ki so zaradi izgradnje nove ceste veliko prekratka. Tekmovanja se je udeležilo 15 teniških igralcev, ki so v od 13. do 16. septembra prikazali nekaj zanimivih in tudi kvalitetnih dvobojev. Občinski prvak za leto 2021 je postal Aleksander Grešak, ki je v finalu z rezultatom 2:0 premagal Marka Juričič. Tretje mesto je osvojil Zdenko Leljak, ki je z 2:1 premagal Zdravka Aleksovskega. Teniški klub Marija Gradec Laško se zahvaljuje vsem za udeležbo in vabi vse ljubitelje tenisa, da se nam pridružijo. NORDIJSKA HOJA: ZA ZDRAVJE, VSAK TEDEN Pobudo za začetek rekreacije z nordijsko hojo v Laškem sta v Hiši generacij dala Jožica in Jože Rajh, ki sta maja 2007 op- Zdenko Leljak ravila osnovni tečaj nordijske hoje v Koronarnem klubu v Celju. Istega leta jeseni pa je potekal podoben tečaj tudi v Laškem, udeležilo se ga je približno 20 ljudi. Po opravljenem tečaju smo se dogovorili, da bo skupinska vadba nordijske hoje enkrat na teden. In tako je še danes, le da je število udeležencev nekoliko manjše. Gre za prijetno obliko rekreacije, s katero se lahko ukvarja vsak, ki nima težav s hojo. In zanjo je potreben le en rekvizit, nordijske palice, pa se nordijska hoja lahko začne. V zadnjem času je skupinska hoja vsako sredo ob 15. uri, zbirno mesto pa je pod Knjižnico Laško. Pridružite se nam, saj smo vsakega veseli. Jožica Slimšek 56 ŠPORT IN REKREACIJA Kopitnik je prepadni vrh, ki se nahaja severno od Zidanega Mosta in južno od Rimskih Toplic, visoko nad desnim bregom reke Savinje. Kopitast, raztegnjen in rahlo upognjen skalnat rogelj, visok 865 m ni prav nič eleganten. Zaradi svoje navidezne robustnosti kar vabi, da nas začara, nekatere predvsem njegova skalnata stran morda tudi prestraši. Na trenutek se zdi, da vrha sploh ni, potem pa nas pot pripelje do skalnatega pomola, ki štrli iz gozdnatega pobočja. S skalnega vrha vidimo pod seboj dolino Savinje proti Zidanemu Mostu in nad njo Veliko Kozje, pogled pa seže še proti vzhodu in jugovzhodu do Medvednice in Gorjancev. Na zahodu vidimo Kum. A3 – Planinska pot na Kopitnik I Potek poti: Rimske Toplice, Senožete, Kopitnik, Koča na Kopitniku, cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu, Rimske Toplice. Od izhodišča poti se skozi park (tudi izhodišče Aškerčeve poti) odpravimo mimo zdravilišča Rimske terme ter dalje po cesti najprej mimo Aškerčevine – domačije pesnika Antona Aškerca, zdaj preurejene v muzej, in preko vulkanskega Stražnika naprej do skalnatega vrha Kopitnika. Od tu je 15 min hoje do Koče na Kopitniku in še 10 min hoje do lovskega doma. Preko posameznih jas se po markirani planinski poti skozi gozd spustimo do ceste in cerkvice Lurške Matere Božje. Za opis poti II (A4) velja obrnjen vrstni red. A4 – Planinska pot na Kopitnik II Potek poti: Rimske Toplice, cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu, Koča na Kopitniku, Kopitnik, Senožete, Rimske Toplice. Do vrha Kopitnika vodi več poti. Dve vam ponujamo v nadaljevanju, katero boste izbrali pa je prepuščeno vam. Obe planinski poti imata izhodišče pri TIC-u v Rimskih Toplicah (v neposredni bližini trgovine Tuš) in obe vas pripeljeta do vrha Kopitnika oz. do Koče na Kopitniku. Tu se odločite ali se nazaj odpravite po tisti, po kateri ste prišli ali pa izberete drugo pot in izlet krožno zaključite. Koča na Kopitniku (865 m) Gore 14, 1431 Dol pri Hrastniku Odprto: sobota in nedelja: 8.00 – 18.00 (pozimi: 8.00 – 16.00) Koča stoji nad manjšo kotlino na jasi temena Kopitnika, ki se nagiba proti vzhodu oziroma Savinji. Njeni začetki segajo v leto 1953, ko je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Rimske Toplice. Po postopnem obnavljanju so med letoma 1970 in 1975 postojanko tako rekoč zgradili na novo, uredili okolico in nepremičnino odkupili. Koča obratuje še danes, v gostinskih prostorih nudi 120 sedežev, v šestih sobah je 24 ležišč. Z jase pri koči vidimo proti vzhodu dolino Savinje proti Laškemu ter severno obrobje Posavskega hribovja proti Celjski kotlini s Tolstim vrhom. Na severni strani sta vidna Šmohor in Malič, na obzorju se kaže Pohorje. Aškerčeva domačija na Senožetih Hiša, v kateri je prebival s svojo družino, je dolgo po njegovem odhodu (ko je imel 12 let) dajala streho naslednjim generacijam Aškercev. V 80. letih 20. st. pa je uspelo zagnanim kulturnikom doma in s pomočjo cele Slovenije domačijo spremeniti v kulturni spomenik, tako da si vsak obiskovalec lahko ogleda hišo in njeno notranjost tako kot je bila v Aškerčevem času. Izhodišče poti: TIC Rimske Toplice (pri trgovini Tuš) GPS: 46.120778, 15.200961 Vrsta poti: planinska pot Čas hoje: cca. 2 uri v eno smer Dolžina: 4,5 km v eno smer (pot I) in 5,5 km v eno smer (pot II) Zahtevnost: srednje zahtevna Najnižja točka poti: 226 m Najvišja točka poti: 910 m Vrh Kopitnika: 910 m Območje: Zasavsko – Posavsko hribovje Na poti se lahko ustavimo še v zdraviliškem parku Rimskih term, se sprehodimo po Ruski stezi, si naberemo moči na energijskih točkah, postojimo pri cerkvi Lurške Matere Božje ... Dean Muhovec, STIK 57 ŠPORT IN REKREACIJA / DRUŠTVA V 35-LETNEM DELOVANJU KLUBA LJUBITELJEV LAŠKEGA PIVA LAŠKO se je dogajalo že marsikaj. Že dve leti razna društva v času covida-19 okrnjeno delujejo – zapovedane prekinitve javnega življenja oziroma druženja, omejevanje na določeno število v skupinah, prebolevanje, cepljenje ali življenje v strahu, da bomo zboleli za novim virusom. Ali nam sploh kdo verjame, da je takšno življenje utrujajoče, ubija dušo in telo in samo še naši predpostavljeni, znanstveniki, politiki, ljudje v državnih organih pridajajo nove in nove dolžnostim, a hkrati kratijo svobodo občanov? 58 Kljub vsem pomislekom in omejitvam smo člani Kluba ljubiteljev laškega piva Laško izkoristili vsak možen trenutek za druženje, ki smo ga organizirali po pogojih NIJZ. Nekajkrat smo se od lanskega marca že sestali, organizirali delo tako, da se nismo okužili, večina članov je cepljenih. Lansko leto je bila tik pred ponovnim zaprtjem v septembru opravljena 4 dnevna izobraževalna. Aprila smo tradicionalno prispevali salame za salamijado, torej ocenjevanje v okviru kluba. Tega dne smo tudi praznovali življenjske prelomnice ali okrogle obletnice 3 članov kluba. Junija smo si dovolili organizirati enodnevni izlet. Udeležili smo se prireditve na letošnjem Pivu in cvetju. Prvi petek v avgustu, ko praznujemo mednarodni dan piva, smo se ponovno zbra- DRUŠTVA li v Gostišču Čater, kjer imamo sedež. Pregledali smo sklepe zadnjega sestanka upravnega odbora. Predsednik KLLP Marjan Salobir je predstavil namen in pomen mednarodnega praznika dneva piva in podatke o proizvodnji in pitju piva po svetu in pri nas. Predsednik je z nekaj člani poskrbel za gašenje žeje s pivom, ki ga je prispevala Pivovarna Laško, pohodnikov na zaključku Anzekovega pohoda na Svetini. Dogovorili smo se o izvedbi letošnje jesenske izobraževalne ekskurzije po Sloveniji. Z agencijo Oskar smo izvedli 4 dnevno ekskurzijo v Loški potok, od koder smo se vsak dan napotili v različne kraje – Metliko, Ribnico, ogledali smo si bunker Šrilj, Muzej vojaške zgodovine v Pivki, Vinico z rojstno hišo Otona Župančiča, Rudarski muzej v Idriji, Štanjel na Krasu itd. Spoznali smo mnogo lepih krajev, videli znamenitosti, degustirali pivo in vina, kulinariko, in srečali prijazne ljudi. Takšna druženja so še kako pomembna za nadaljevanje uspešnega delovanja kluba. Naš klub združuje člane, ki spoštujemo kulturno pitje piva. Spoznavamo različne pristope proizvodnje in širjenje kulturne predstavitve najstarejše alkoholne pijače na svetu, saj segajo zapisi še v prazgodovinsko obdobje. Ne bi bili presenečeni, če bi se bralci in poznavalci piva kdaj oglasili z vprašanji o delovanju kluba, saj smo odprti za vsakršno sodelovanje. S predstavniki Pivovarne Laško obstajajo času in volji primerni medsebojni odnosi, ki tudi vplivajo na naš način dela. Vsa leta delovanja kluba spoštujemo in upoštevamo pozdrav »Zlatorog – zmeraj zmerno«! Fanika Wiegele DRUŽENJE KLJUB EPIDEMIJI 3 – KOMUNIKACIJA Z UPORABO AMATERSKE RADIJSKE POSTAJE Novi val covid-19 se je že krepko začel, radioamaterji Laškega in okolice pa se še naprej družimo po radijskih valovih. V prejšnjih člankih sem že kar nekaj napisal o dejavnostih radioamaterjev in opremo, ki jo uporabljamo za komunikacijo. Danes pa o tem kdaj in na kak način komuniciramo z uporabo radijskih postaj. Delo (oddajanje in sprejemanje) na radioamaterskih frekvencah ni časovno omejeno. Uporaba radijskih frekvenc je na območjih za radioamaterje z zakonom predpisana in brezplačna. Pri večini komunikacij se le-te zapisujejo v dnevnik (znak, ura, dan leto …). Oddajanje in sprejemanje informacij se izvaja na več načinov, ki so pri radioamaterskih radijskih postajah mednarodno določeni. Osnovni najstarejši način je oddajanje daljših in krajših časovnih intervalov (Morsejeva abeceda) in se strokovno imenuje telegrafija CW, približno ta način je včasih uporabljal teleprinter, starejšim bolj poznan kot TELEKS. Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov (kot je razvidno iz tabele pika pomeni kratek pisk, črtica pa dolgega). Razvila sta jo izumitelj telegrafa Samuel Morse in njegov sodelavec Alfred Vail leta 1835. Znanje telegrafije ni več del obveznega znanja radioamaterjev v Sloveniji in v večini Evropske unije, čeprav se ponekod po svetu njeno znanje še zahteva za delo na nekaterih frekvenčnih območjih. Naslednji način je prenos zvoka moduliran na predpisan način (AM, SSB, FM) sodobnejši način pa je prenos digitalnih podatkov. Vsem tem komunikacijam je skupno to, kar bi prav prišlo danes vsem komunikacijam, da ko eden govori ga ostali poslušajo in mu ni možno skočiti v besedo. Šele ko konča, ustrezno pove, da je končal in povabi naslednjega v komunikacijo na podlagi njegovega klicnega znaka. Vsi radioamaterji in radioamaterska društva imajo klicne znake, ki jih odobri ustrezna državna institucija in se v svetu ne podvajajo. Začetek znaka v Sloveniji je S5. O znakih radioamaterjev doma in po svetu pa naslednjič ... Alojz S55KA 59 DRUŠTVA OZVVS LAŠKO MEMORIAL ŠTEFANA ŠEMROVA Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško (OZVVS) je 11. septembra ob izdatni pomoči Območnega združenja slovenskih častnikov Laško (OZSČ) in Strelskega društva Dušan Poženel Rečica pri Laškem priredilo tradicionalni Memorial Štefana Šemrova v streljanju z MK pištolo na 25 m. Polkovnik Štefan Šemrov je bil ustanovni član OZVVS Laško ter tudi OZSČ Laško in član obeh združenj vse do svoje prezgodnje smrti. Letos mineva 15 let od njegove smrti. Umrl je star komaj 51 let. Delegacija, ki so jo sestavljali življenjska sopotnica Štefana Šemrova, predstavnika OZVVS Laško in predstavnik OZSČ Laško, je dan pred samim Memorialom položila venec na grob pokojnega. Letošnji Memorial je potekal nekoliko drugače kot prejšnji, saj smo prireditev združili z odkritjem spominskega obeležja hraniteljem orožja v letih 19901991 v strelskem domu. Kot je poudaril govornik ob odkritju spominske plošče, predsednik OZVVS Laško Samo Lah, je takratni predsednik Strelskega društva Vinko Lavrinc, del orožja in streliva hra- 60 nil v strelskem domu, del pa skladiščil v objektu pred vhodom v rudnik. Sicer je treba povedati, da je v tem obdobju obstajalo več tajnih skladišč orožja na območju takratne občine Laško, ki je zajemala tudi območje današnje občine Radeče. Menim, da je prav, da vsa ta tajna skladišča danes tudi omenimo, saj je takrat hramba orožja in streliva predstavljala požrtvovalno in pogumno dejanje, ki bi ob drugačnem razpletu osamosvojitvene vojne prav gotovo zahtevala represivne ukrepe in celo žrtve družin in ljudi, ki so orožje hranili. V danes samostojni občini Radeče je to skrivno nalogo opravila družina Breznikar iz Močilnega, v Rimskih Toplicah družina Žveplan iz Ogeč, na območju Laškega pa družina Dornik iz Trnovega, družina Trupej iz Laške vasi in družina Medved iz Tevč. Družina Gradišnik iz Tevč pa je hranila orožje za policijske enote. Še vedno pa dolgujemo postavitev spominskih obeležij hraniteljem orožja v Papirnici Radeče, v TIM-u Laško, v Pivovarni Laško ter na območju nekdanje dekorativne tovarne (današnji Turnaplast). Spominsko ploščo sta odkrila Samo Lah, predsednik OZVVS Laško in Jože Rajh. Osrednja prireditev se je začela s pozdravom župana občine Laško Franca Zdolšek, ki se je v svojem nagovoru spomnil osebnosti pokojnega Štefana Šemrova. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi pa je bil Jože Rajh, ki je bil v času osamosvojitvene vojne poveljnik 31. Partizanske brigade Teritorialne obrambe Franja Vrunča-Buzde, s sedežem v Celju. Položaj poveljnika je prevzel že leta 1986 in je tako v osamosvojitveni vojni opravljal eno izmed najvišjih in tudi naj- bolj odgovornih vojaških dolžnosti v naši regiji. V svojem govoru je najprej spomnil na dogajanje v drugi polovici osemdesetih let, ki so prinesle temeljite politične spremembe v naši državi. Te so dosegle svoj vrhunec z večstrankarskimi volitvami v aprilu 1990. To nikakor ni odgovarjalo takratni JLA, ki se je v celoti zavedala, da je Teritorialna obramba (TO) pri nas dobro organizirana. Da bi oslabila moč enot TO, je poskušala naskrivaj odvzeti orožje in strelivo iz skladišč posameznih Občinskih štabov TO (OŠTO) in ga skladiščiti v svojih skladiščih. Marsikje jim je to tudi uspelo, vendar so OŠTO to orožje počasi pridobivali nazaj pod pretvezo usposabljanja, nekaj pa jim ga je prej uspelo skriti na skrivne lokacije. Povsem jasno je, da so nekateri posamezniki v predvojnih in medvojnih aktivnostih prispevali znatno več kot drugi, je nadaljeval. Eden takšnih je bil tudi pokojni Štefan Šemrov. Bil je pripadnik prve generacije Šole rezervnih oficirjev (ŠRO) v Ljubljani. Svojo profesionalno vojaško kariero pa je pričel že daljnega 1977. leta v OŠTO Laško in jo nadaljeval v Pokrajinskem štabu TO (PŠTO) Zahodno štajerske pokrajine (ZŠP), kjer je opravljal različne dolžnosti vse do načelnika štaba. V fazi nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je že na samem začetku začel s postavljanjem te strukture v ZŠP. Tudi te naloge se je lotil odgovorno in predano, vanjo pa je vključil svoje najbližje sodelavce iz PŠTO in iz OŠTO. Tudi po koncu osamosvojitvene vojne je opravljal odgovorne poveljniške dolžnosti v Slovenski vojski (SV). V činu polkovnika je bil od leta 2000. Vse do svoje smrti je bil poveljnik 38. Štaba teritorialnega poveljstva SV. Ogromno časa je posvetil svojemu delu v štabu, poleg tega pa se je ob delu tudi izobraževal in hotel pridobiti fakultetno izobrazbo. Žal ga je prehitela bolezen in prezgodnje slovo od svojih najbližjih. Slavnostni govornik je svoje razmišljanje zaključil z grenkim priokusom na razdeljenost naše družbe, na potvarjanje resnic in na razdeljenost tudi na veteranskem področju. Imamo zvezo veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Društvo za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Štefan Šemrov pa je bil in bo vedno ostal naš soborec, prijatelj, kolega in tovariš. Pri izvedi memorialnega tekmovanja v streljanju z MK pištolo na 25 m je tokrat sodelovalo 11 ekip, članov Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) iz Laškega in Šoštanja ter DRUŠTVA Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) iz Laškega ter ekipa, ki so jo sestavljale življenjska sopotnica Štefana Šemrova, njena sestra in njena vnukinja. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je bilo potrebno zadostiti PCT pogojem. Zato je bilo tekmovalcev in gostov manj kot prejšnja leta. Na tekmovanju je pri moških zmagala I. ekipa OZSČ Laško, drugo mesto je zasedla I. ekipa OZVVS Laško in tretje mesto ekipa OZVVS Šoštanj. Pri ženskah je zmaga šla v roke ekipi OZSČ Laško, drugo mesto je osvojila ekipa OZVVS Laško in tretja je bila ekipa njegove življenjske sopotnice. Zmago med posamezniki je slavil Alojz Škorjanc, drugo mesto je zasedel Drago Zupanc, tretje pa Branko Pušnik. Med ženskami je bila najboljša I. ekipa OZSČ Laško, druga je bila I. eki- KONRAD ZEMLJIČ PREJEL PRIZNANJE ZA IZJEMNE DOSEŽKE Za uspešno opravljanje nalog v domačem Območnem združenju slovenskih častnikov, promocijo ZSČ v družbi in za uspešno usklajevanje sodelovanja s Slovensko vojsko ter za opravljanje nalog regijskega koordinatorja zastavonoš je stotnik Konrad Zemljič prejel Kipec generala Ivana Dolničarja kot Priznanje za izjemne dosežke v Zvezi slovenskih častnikov. Iz obrazložitve priznanja: Stotnik Konrad ZEMLJIČ je član častniške organizacije Laško od leta 1982. Vojaško izobraževanje je začel kot mladinec prostovoljec v Teritorialni ob- rambi, kar ga je zbližalo z možnostjo nadaljnjega šolanja na vojaškem področju. V vrstah slušateljev Šole za rezervne oficirje v Sarajevu je imel čast obiskovati tovrstno obliko šolanja. Stažiranje je opravil v Mornariškem učnem centru v Pulju, po zaključku vojaškega roka pa je prešel v enote Teritorialne obrambe. Nadaljnja izobraževanja je imel v okviru enot in ustanov obrambnih sil bivše skupne države. Bil je aktiven član naše pravne predhodnice – ZRVS (predvsem na področju izobraževalnih dejavnosti mladine in lokalnega prebivalstva ter športno-rekreativnih aktivnostih), ob ustanovitvi ZSČ pa je leta 1993 vstopil v to organizacijo in v njej na več področjih aktivno sodeloval (na že prej naštetih področjih ter predvsem na povezovalni vlogi med domoljubnimi in veteranskimi organizacijami). Skozi vso obdobje njegovega dela v ZSČ se je zavzemal za sodelovanje z drugimi OZSČ v regiji in sosednjih občinah in bil pobudnik mnogih skupnih dogodkov ter srečanj, ki jih je večina prerasla v tradicionalna srečanja ali dogodke. Stotnik Konrad je organizator z močjo novih idej in zamisli, naloge sprejme in izpelje s polno odgovornostjo in zane- pa OZVVS Laško, tretja pa ekipa njegove življenjske sopotnice. Prehodni pokal je osvojila I. ekipa OZSČ Laško. In na koncu naj povem, da je za skromno pogostitev poskrbel naš član Ivan Vudrag. Hvala v imenu vseh, ki smo se ta dan družili in preživeli lep dan. Rudi Kavzer za OZVVS Laško sljivostjo. Kot sodelavec je kooperativen in konstruktiven ter vreden polnega zaupanja. Dobršen del njegovih prizadevanj in dela je viden tudi v postavitvah osrednjih spominskih obeležij osamosvojitveni vojni za Slovenijo v Radečah, Laškem in Rimskih Toplicah ter pomnikom hraniteljem orožja 1990 - 1991 v občinah Laško in Radeče. V letu 2005 je ob razvitju prapora temeljnega združenja prevzel naloge praporščaka. V času, ko je bila lokalna organizacija tik pred razpustom, je s somišljeniki prevzel odgovornost s funkcijo sekretarja OZSČ Laško in jo je opravljal v mandatih 2010-2014, 20142018 ter bil ponovno izvoljen za to delo v mandatu 2018-2022, drugi mandat pa je tudi v Odboru za organizacijo in delo protokola in zastavonoš. Po opisu hudomušneža je: »…nekdo, ki ni ptica, pa povsod leta«. Stotnik Zemljič je s svojim dosedanjim delom pokazal pripadnost domoljubnim in veteranskim vrednotam, ima status veterana vojne za Slovenijo; za svoje delo pa je prejel več priznanj s strani Ministrstva za obrambo RS, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ZB NOV, Društva XIV. divizije Laško, matičnega združenja, je pa tudi prejemnik več priznanj Zveze slovenskih častnikov, nazadnje - Zlate plakete ZSČ. Predsedstvo Zveze slovenskih častnikov 61 DRUŠTVA Spoštovane občanke in občani, državljanke in državljani Republike Slovenije! V imenu Območnega združenja slovenskih častnikov Laško vam iskreno čestitamo ob državnem prazniku: 25. oktobru - dnevu suverenosti Republike Slovenije! Naj vam praznični dan mine v mirnem, prijateljskem in sproščenem vzdušju! Prijetno praznovanje! Območno združenje slovenskih častnikov Laško POLETJE V LOVSKI DRUŽINI JURKLOŠTER Spomladi so pripravniki pod budnim očesom mentorjev in lovskih tovarišev postavili vsak svojo prežo, poleti pa smo eno prežo tudi prestavili in obnovili. Preža sodi med lovske objekte, ki lovcu omogoča uspešno opazovanje, zanesljivejši in varnejši odstrel in varnost pred napadi nevarnejših živalskih vrst. Sodoben lov si brez prež težko predstavljamo, zato je tudi tradicija, da vsak pripravnik »postavi« svojo prežo. Pri izbiri lokacije je potrebno poznati navade in gibanje divjadi in okolje. Najprimernejša so od- Po lovskem krstu 62 maknjena mesta ob stečinah, na gozdnih robovih ob mirnih jasah, ob večjih krpah mlajše zarasti v gozdovih, v bližini vodotokov, brvi in mostov, križišč gozdnih poti, ob kalužah in mrhoviščih. Postaviti jo moramo tako, da iz okolja ne izstopa, upoštevamo pa tudi smer jutranjega ali večernega vetra. Seveda pa je prvi korak soglasje lastnika zemljišča. Vsi lovski objekti so del letnega načrta in vpisani v seznam, letos pa smo jih tudi oštevilčili. Dne 28. maja 2021 smo, brez vabljenih gostov in v skladu z vsemi priporočili, izvedli redni Zbor lovcev. Vsa poročila, načrti in drugi predlogi in sklepi so bili soglasno potrjeni. Ob tej priložnosti je starešina Miroslav Lavrič tovarišu Francu Kristancu izročil jubilejni lovski znak LZS za 40 let članstva v Lovski organizaciji. V maju smo imeli čast voščiti za 80. rojstni dan aktivnemu lovskemu tovarišu Priprave za postavitev preže Priznanje LZS Francu Kristancu Ivanu Gračnerju. Dragi Ivan, vse najboljše in dober pogled! Prvo soboto v septembru smo pripravili družinski piknik in Lovski krst. Zelena bratovščina je ugotovila, da sta novinka Barbara in novinec Ladi uplenila veliko divjad, zato je sledilo ugotavljanje, ali sta to storila lovsko pravično. Po zagovorih, odgovorih, vprašanjih, pregle- Ivan Gračner je praznoval 80 let DRUŠTVA / ŽIVALI dih ... je predsednik komisije oba krstil z vinom po glavi: »Ker si uspešno prestal lovski krst, te v imenu boginje Diane in lovskega patrona Huberta razglašam za polnopravnega člana/članico zelene bratovščine!« Barbara in Ladi, čestitamo! V septembrski delovni akciji smo na koči pripravili drva za zimo in uredili PREHRANA PSOV IN MAČK okolico. Lovovodja pa je že pripravil tudi Plan skupnih lovov za sezono 2021-2022. Urška Knez, LD Jurklošter KOLIČINA HRANE Odrasle pse in mačke lahko hranimo enkrat ali dvakrat na dan. Mladiči potrebujejo več majhnih obrokov na dan, saj ne morejo naenkrat pojesti tolikšne količine hrane, ki bi zadostila njihovim potrebam po energiji. Mladiči stari do 6 mesecev naj bi imeli dnevno količino hrane razdeljeno na 5 obrokov. Od 6 mesecev naprej pa do zaključka rasti lahko število obrokov zmanjšamo na 3 obroke dnevno. Debelost je pogosta bolezen mačk in psov, ki lahko vodi v kronične težave s sklepi, srcem, dihanjem, sladkorno bolezen, nastanek tumorjev … Za uravnavanje telesne teže se priporoča odmerjanje dnevnih količin hrane. Komercialne hrane imajo že na embalaži odtisnjene razpredelnice s priporočenimi dnevnimi količinami hrane za žival. Če pa hrano pripravljamo sami, pa je potrebno oceniti kakšna je potrebna količina hrane na dan. Potreba po kalorijah se razlikuje od živali do živali, vendar so v povprečju dnevne potrebe po kalorijah takšne: Mali pes (do 10kg)  700kcal/dan Srednji pes (do 20 kg)  1200 kcal/dan Veliki pes (do 50 kg)  2400 kcal/dan Odrasla mačka  280 kcal/dan KATERO HRANO IZBRATI PREHRANSKA DOPOLNILA Na trgu je na voljo velika izbira briketirane in mokre hrane za domače živali. Pri komercialni hrani morate biti pozorni na sestavo in deleže posameznih sestavin. Načeloma velja pravilo, da je dražja hrana bolj kvalitetna, saj vsebuje tudi večje deleže kvalitetnejših sestavin. Lahko pa hrano pripravljate tudi sami, vendar se pred tem posvetujte s strokovnjaki, da boste pravilno pripravili popoln obrok za vašega hišnega ljubljenčka. Pri pripravi hrane se moramo zavedati, da so nekatera živila lahko strupena za živali. Sem spadajo čebula, česen, čokolada, oreščki makadamije, rozine, grozdje, avokado. Prav tako ni priporočljivo hranjenje ostankov »človeške« hrane, saj je le ta preveč začinjena. V jesenskih mesecih živalim prav tako pade odpornost, zato je priporočljivo dodajanje prehranskih dodatkov obogatenih z vitamini za dvig odpornosti. Starejše živali in mladiči prav tako potrebujejo dodatno podporo. Ne smemo pozabiti tudi na zobe, saj le ti igrajo glavni vlogo pri prehranjevanju. Potrebno je redno pregledovanje in čiščenje zob, saj lahko v nasprotnem primeru pride do nalaganja zobnega kamna in razvoja parodontalne bolezni. Oglasite se na Veterinarski postaji Laško, kjer vam bomo z veseljem svetovali glede pravilne izbire prehrane in pomagali pri skrbi za ustno votlino vašega ljubljenčka. Prehrana vaših domačih živali je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev pri zdravju in dolgoživosti vaših hišnih ljubljenčkov. POGOSTOST HRANJENJA Mačji sestrici, stari dva meseca, prijazni in cartljivi. Veterinarska postaja Laško Dva meseca star samček, pri- Približno šest mesecev star jazen in igriv. samček, prijazen, cartljiv in igriv. 63 POLICIJA KRIMINALITETA Policisti pogosto obravnavamo drzne tatvine iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci izvršujejo na zelo prefinjen in pretkan način, oškodovance pa zavedejo do te mere, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Ker so ljudje, običajno gre za starejše občane, še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki pridejo na njihove domove in jih ogovorijo, ne bo odveč nekaj opozoril - v nadaljevanju. Policisti se ob prijavah takšnih dejanj srečujemo s težavo, da oškodovanci šele čez čas, na primer več ur, ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako ne znajo dobro opisati storilcev, saj so ti z žrtvijo vzpostavili na videz prijazen odnos in zaupanje. Poleg tega oškodovanci, dokler ne opazijo, da so bili okradeni, v večini primerov že »pospravijo« prostor, kjer so delovali storilci, s čimer spremenijo kraj dejanja in uničijo morebitne sledi. Občanom svetujemo, naj imajo svoje nenapovedane »obiskovalce« ves čas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Ob odhodu od doma, četudi »stopijo samo za vogal hiše«, naj vrata vedno zaklenejo, ključ pa vzamejo s seboj. Če se osebe izdajajo za serviserje, izvajalce raznih del ipd., jim svetujemo, naj vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na videz oseb (njihova oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim so se te osebe pripeljale (znamko, barvo, tip in registrske številke vozila). Če kljub previdnostnim ukrepom vendarle postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporočamo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. Prav tako naj pokličejo policijo, če zaznajo pojav neznanih oseb in vozil in se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na določenem kraju zdi sumljivo (če neznanci na primer opazujejo objekt). Če želijo ostati anonimni, pa lahko pokličejo tudi na anonimno številko policije 080 1200. Kako delujejo drzni tatovi? – Tatovi običajno delujejo v skupinah, največkrat dopoldne, njihove žrtve pa so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih. – Storilec žrtev z raznimi pretvezami zamoti s pogovorom (sprašuje za pot; poizveduje, ali je žrtev sama doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektro podjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in žrtev poskuša zvabiti iz hiše. – Pogovor žrtve s storilcem izkoristijo drugi tatovi, ki vstopijo v dom, pregledajo notranjost ter odtujujejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki je žrtev zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? – Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. – Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. – Neznancev ne spuščajte v svoj dom. – Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). 64 – V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. – Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. – Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če vendarle postanete žrtev tatov? – Obvestite policijo na telefonsko številko 113. – Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). – Do prihoda policistov ne hodite tja, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. V primeru zapažanja takšnih ali drugačnih nenavadnih (»sumljivih«) okoliščin pa najprej poskrbite za lastno varnost, pri tem pa si poskušajte zapomniti čim več, kar se tiče neznancev, vozil idr. (opis osebe, morebitna znamenja kot so brki, brada, tetovaže …, oblačila, barva vozila, registrska tablica, število oseb …) in čim prej obvestiti PP Laško na telefonsko številko 03/734 48 30 ali številko 113. Prav tako v zadnjem času na območju celjske regije beležimo povečano število vlomov v stanovanjske hiše. PROMET V jesenskih mesecih še posebno pozornost namenimo pešcem, ki so »najšibkejši« udeleženci v cestnem prometu, zato vozniki, pazite na pešce! VOZNIKI - bodite pozorni na pešce, še posebej v jesenko/ zimskem času, ko so dnevi krajši, prilagodite hitrost vožnje prometnim razmeram in stanju ceste in upoštevajte omejitve hitrosti izražene s postavljeno prometno signalizacijo. Prav tako bodite pred zaznamovanimi prehodi za pešce še posebej pozorni na pojav pešcev, saj imajo pešci absolutno prednost pri prečkanju vozišča. PEŠCI - v mraku, temi ali ob zmanjšani vidljivosti, se oblecite v svetlejša oblačila in nosite kresničko, odsevni trak ali drug odsevni predmet, da niha ob telesu, saj jo/ga le tako obsvetijo avtomobilski žarometi. Vedno hodite po pločniku, če pa le tega ni pa ob levem robu vozišča oziroma desnem robu (skupina). Med prečkanjem vozišča se obvezno prepričajte, če to lahko storite varno. Le na tak način, bomo vsi skupaj pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu in s tem preprečili nastanek prometnih nesreč, ki so najpogostejše, z najhujšimi posledicami. Ker pa se vse pogosteje v cestnem prometu pojavljajo tudi t. i. lahka motorna vozila, med katera spadajo tudi vse bolj popularni električni skiroji, vam v nadaljevanju podajamo nekaj informacij/novosti, ki za ta uporabnike teh vozil veljajo od 11. 8. 2021 dalje. Lahka motorna vozila so invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, niso širša od 80 cm in so izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 1. 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 60, z dne 2. 3. 2013, str. 52). 97.a člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) določa, da morajo vozniki lahkih motornih vozil voziti po kole- POLICIJA / OGLASI sarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni ali niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h. Zakon določa tudi, da se določbe, ki veljajo za kolesarje, uporabljajo tudi za voznike lahkih motornih vozil, torej je obvezna tudi kolesarska čelada do 18 leta starosti, stroka pa kljub temu, čelado svetuje vsem voznikom, ne glede na starost. Vozniki lahkih motornih vozil morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča. Med vožnjo z lahkim motornim vozilom je prepovedano: – voditi, vleči ali potiskati druga vozila – pustiti se vleči ali potiskati – prevažati druge osebe, razen, če je lahko motorno vozilo, skladno z navodili proizvajalca, konstruirano za prevoz oseb – prevažati predmete, ki ovirajo voznika pri vožnji. Voznik lahkega motornega vozila mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil, v cestnem prometu ni dovoljena. Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša 60 let ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE Vabljeni k vpisu v programe za pridobitev stopnje izobrazbe za odrasle: • Pomočnik v tehnoloških procesih • Pomočnik v biotehniki in oskrbi • Oblikovalec kovin – orodjar • Inštalater strojnih instalacij • Bolničar – negovalec • Trgovec – prodajalec • Ekonomki tehnik • Predšolska vzgoja • Strojni tehnik • Gastronomija in turizem • Tehnik računalništva • Tehnik varovanja • Maturitetni tečaj brezplačne tečaje, kjer imajo prednost pri vključitvi starejši od 45 let: • Priprave NPK Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način, • Priprave NPK Pomočnik/pomočnica kuharja, • Tečaj nemščine (raven A1/A2), • Tečaj angleščine (raven A2/B1), • Računalniška pismenost za odrasle (60-urni začetni tečaj) Vzemite prihodnost v svoje roke in se odločite za izobraževanje na ŠC Slovenske Konjice-Zreče. BREZPLAČNI TEČAJI Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, ki ga sofinancirata MIZŠ in EU izvajamo E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si 65 OGLASI SPOZNAJTE NAJBOLJ ENOSTAVNO PRANJE AVTOMOBILA! / Enostavno in hitro pranje / Najboljša nega za vaš avto / Kadarkoli, 24 ur na dan / Brez umazanega dvorišča in čakanja na vrsto / Prihranite svoj čas, energijo in denar! LAŠKO, Spodnja Rečica NAJ BO SKRB ZA ČIST AVTO TO JESEN BOLJ LAHKOTNA! w w w.av to lin e. si 66 NOVO V NAŠI PONUDBI: Odprli smo ambulanto za klinično prehrano in prehransko svetovanje! Individualno prehransko svetovanje poteka pod vodstvom kliničnega dietetika. Namenjeno je vsem, ki si želite v svoje življenje vnesti spremembo pri prehranjevanju, izboljšati svoje prehranjevalne navade oziroma izgubiti odvečno telesno težo. V ambulanti za klinično prehrano je na voljo tudi predoperativno prehransko svetovanje iz področja klinične dietetike. Predpriprava pred operativnim posegom, ki zajema tudi prilagojeno prehrano, je namreč izrednega pomena za lažjo in hitrejšo rehabilitacijo telesa in počutja. Predoperativno prehransko svetovanje s področja klinične dietetike je na voljo za: bolezni srca in ožilja prekomerno telesno težo in debelost sladkorno bolezen tipa I in II prehranske alergije in intolerance rakava obolenja. Dodatne informacije o Ambulanti za klinično prehrano: centerzdravja@thermana.si / 03 734 5128. JESENSKO – ZIMSKA KULINARIČNA DOGAJANJA V HOTELU ŠPICA LAŠKO Vabljeni v Hotel Špica Laško, kjer bomo za vas pripravili raznovrstne kulinarične dogodke. Pričakali vas bomo z izborom jedi našega chefa Iztoka Gumzeja ter njegove ekipe ob spremljavi vin vinskega svetovalca Tonija Frangeža. STEAK VEČER petek, 24. septembra od 17. ure dalje Vabljeni na teraso Hotela Špica Laško, kjer bo chef Iztok Gumzej z ekipo za vas pekel steak specialitete na keramičnem žaru s prilogami in solatami ekološke kmetije Očko iz Zgornje Rečice. Priporočamo rezervacije. DVOBOJ KUHARSKIH RAZSTAVA BUČ IN MOJSTROV VIKEND BUČNIH sobota, 23. oktobra JEDI MARTINOVANJE Z MLADIMI VINI Kuhalnice bosta prekrižala chef Branko Podmenik in chef Iztok Gumzej. Ob vinski spremljavi našega vinskega svetovalca Tonija Frangeža vam bosta pričarala nepozabno kulinarično doživetje. Omejeno število rezervacij. »En hribček bom kupil, bom trto sadil …« Mi pa jo bomo krstili ob mladem vinu po izbiri in nasvetih našega vinskega svetovalca Tonija in tradicionalni Martinovi pojedini. Priporočamo rezervacije. s pričetkom ob 18. uri od 23. do 31. oktobra V času krompirjevih počitnic bomo pripravili razstavo buč ter otroško delavnico izrezovanja buč. Zadnji vikend v oktobru pa vam bomo pripravljali raznovrstne jedi iz buč. VIKEND MORSKIH DOBROT VROČI DECEMBER petek, 26. in sobota, 27. novembra Bakalar, hobotnica v solati, škampi na buzaro, črna rižota in sveža bela riba iz jadranskega morja ... Pričetek ob 18.00 uri. Omejeno število rezervacij. petek 2., sobota, 3. in nedelja, 4. decembra Prvi vikend v decembru se bomo greli ob degustaciji vrhunskega kuhanega vina, pravega kakava s selekcijo rumov, vroči čokoladi in še bolj vročemu punču ter se posladkali z izvirnimi zimskimi sladicami. sobota, 13. novembra in nedelja, 14. novembra PRAZNOVANJA OB KONCU LETA Z ŽIVO GLASBO od 10. do 24. decembra Leto se zaključuje in spet je čas za praznovanje zaključka starega leta s svojimi poslovnimi partnerji, sodelavci, prijatelji. Pokličite nas. Vabi vas ekipa Hotela Špica Laško. Želimo vam obilico kulinaričnih užitkov. Trg Svobode 1, 3270 Laško rezervacije: +386 3 734 33 30 | info@hotelspica.com www.hotelspica.com