V e s t n i k. Najvišje odlikovanje. Presvetli cesar je podelil deželnemu predsedniku preblagorodnemu g. Viktorju baronu Heinu red železne krone druzega razreda in njegovi soprogi preblagorodni g. Olgi baronici Hein zlati zaslužni križec s krono v priznanje zaslužnega delovanja ob velikem potresu v Ljubljani in okolici. Kdor je le nekoliko opazoval neumorno delovanje g. deželnega predsednika in njegove g. soproge v prid Ljubljani in nesrečnim, zlasti ubogim prebivalcem od velikonočnega ponedeljka sein, moralo ga je obradostiti to najvišje priznanje. Tem povodom sta visoka odlikovanca prejela mnogo častitek od vseh narodnih in političnih strank ljubljanskih brez razločka, katerim častilcem se usojamo pridružiti tudi mi. Iz potresne katastrofe. Čim večja nesreča, tem bliže je Božja pomoč. Veliki potres je oškodoval vse prebivalce, imovite in neimovite. Kdo izmed njih pa je najbolj nesrečen? Brez dvorna otroci ubogih starišev, ker stariši jim večinoma ne morejo preskrbeti niti stanovanja, niti hrane, niti obleke. Tem siromakom je Bog poslal veliko dobrotnico preblagorodno gospo Olgo baronico Hein. Ta blaga gospa je krog sebe združila več človekoljubnih ljubljanskih dam, katere vsak dan na več krajih rnesta med najubožnejše dele brezplačno gorko hrano, da glada ne poginejo. Hrano preskrbuje gospa baronica. Tudi je preskrbela za največje siromake potrebne obleke. Vso to pomožno akcijo s spretno roko neutrudljivo vodi ona sama, kakor se tudi sama udeležuje pri razdelitvi hrane. Da se ubogi otroci skažejo hvaležnimi svoji veliki dobrotnici, priredili so ji preteklo nedeljo pri razdelitvi hrane na Tržaški cesti, kjer razdelitev preskrbujejo gospe M. Belarjeva, T. Jenkova, F. Tavčarjeva in gdčna Pokova, lepo otroško ovacijo. Prostor, kjer se deli hrana, ovenčali so s cveticami in zelenjern. Prihajajočo gospo baronico, katero je spremljal nje soprog preblagorodni gospod deželni predsednik s svojim tajnikom, pozdravili so z živijo-klici. Na to ji izroči uboga deklica lep šopek, ubog deček pa jo v gladkem in srčnem govoru pozdravi in jo v imeni vseh otrok zahvali za njeno skrb in njen trud. Gospa baronica je bila vidno ginjena od te priproste, pa srčne otroške ovacije. Ko se po razdelitvi hrane gospa baronica zopet odpelje, poslavljali so se otroci od nje z živahnimi živijo-klici. Iz seje c. kr. deželnegra šolskega sveta z dne 16. mal. travna. Glede otvorjenja ljubljanskih šol se sklene primeren predlog na visoko naučno ministerstvo. — Nadalje se visokemu ministerstvu stavi predlog za imenovanje okrajnega šolskega nadzornika za inspekcijski okraj Kranj-Radovljica. — Srednješolskemu profesorju se prizna peta službena doklada. — šolski voditelj g. Jernej Kimovec se vsled vložene prošnje premesti iz Banjeloke v istem službenem razmerji na jednorazrednico pri Fari pri Kostelu. Razglas izrednih odredeb ukrenjenih glede pouka na učnih zavodih v Ljnbljani. Z ozirom na razglas z dne 17. mal. travna 1895. leta, št. 837, se na podstavi telegrafičnega odobrenja visokega ministerslva za bogočastje in nauk z dne 22. vel. travna 1895. 1. glede pouka na srednjih šolah, na moškem in ženskem učiteljišči in na ljudskih šolab v Ljubljani nastopne odredbe dajo na občno znanje: 1.) Da se tistim učencem srednjih šol (državne girnnazije in državne višje realke) ter moškega in ženskega učiteljišča, katerim je s koncem drugega semestra leta 1894/95 prebiti maturitetno, oziroma zrelostno preskušnjo, za to preskušnjo da prilika, začne se za učence VIII. girnnazijalnega razreda, VII. realčnega razreda, dalje za gojence in gojenke IV. letnika moškega in ženskega učiteljišča in za gojenke učnega tečaja v otroškem vrtci dne 4. rožnika 189 5. leta redni pouk v dotičnih šolskih poslopjih, in učenci (učenke) navedenih razredov se irnenovani dan ob 8. uri zjutraj zglase pri ravnateljstvih. Maturitetne, oziroma zrelostne preskušnje se bodo vršile v d6bi o d 15. d o 31. julija 1895. 1 e t a. 2.) Semestralni završetek za učence vseh ostalib razredov na srednjih šolah, oziroina lelnikov na moškem in ženskem učiteljišči, se zgodi na podstavi posledkov pri zadnji mesečni konferenciji. Tistim učencem, kateri rnorejo pri tern prejeti primerem uspešni red, se izdado semestralna spričevala za drugi tečaj leta 1894/95., in ta spričevala pošljejo ravnateljstva zunaj Ljubljane bivajočim učencem po pošti. V Ljubljani bivajoči učenci pridejo na dan, ki se pozneje naznani, osebno po svoja spričevala v ravnateljstveno pisarno. Tisti učenci, kateri v jednem učnern predmetu ali v več učnih predraetih nimajo dognanega reda, morajo v dobi od 15. do 31. rnal. srpana 189 5. letaiz dotičnih predmetov prebiti premestno preskušnjo, na katero se sami doma pripravijo. Izpraševalne dneve jiin pismeno naznanijo ravnateljstva. Po posledkih te preskušnje se klasificirajo ter prejtno semestralna spričevala. Morebitne ponavljalne preskušnje so pridržane redneinu roku ob pričetku šolskega leta 1895/96. Tistira učencern te vrste, kateri pred 15. rnal. srpanom 1895. leta potrebujejo semestralnega spričevala za vsprejern v kakšen vojaški učni zavod (v vojaško realko ali v kadetno šolo i. t. d.) in se morejo izkazati z dotičnim vzprejemnim zagotovilom, dano je na prosto voljo, pred tem rokorn zglasiti se pri ravnateljstvu v ta namen, da prebijejo omenjeno preskušnjo. 3.) Pouk na ljudskih šolah in na obeh vadnicah, toda z izjemo otroškega vrtca, se začne dne 4. rožnika 189 5. leta. V katerih poslopjib se začasno nastani oseinrazredna slovenska dekliška ljudska šola in petrazredna nemška dekliška šola, katerima dozdanjih prostorov nikakor ni rnožno uporabljati, ali pa samo deloma in ne dovolj varno, to pozneje javno da na znanje c. kr. mestni šolski svet. Glede c. kr. obrtnih strokovnih šol za obdelovanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek se pozneje izda dotična odredba. G. kr. deželni šolski svet za Eranjsko. V Ljubljani, 24. vel. travna 1895. C. kr. deželni predsednik: Hein s. r. Preskušnje za učno usposobljenost pri izpraševalni komisiji v Ljubljani, ki bi se bile irnele vršiti pretekli rnesec, prično se dne 10. t. m. Iz St. Lamberta. Tukajšnji preč. g. župnik Anton Berce, kr. šol. nadzornik in predsednik, velik pospeševatelj šolski prezentiran je za župnijo Boštanj. Ne le župnija naša, tudi šola naša izgubi svoj imeniten steber in veliko pornoč v dušnih in telesnih potrebah. Čestitamo g. župniku, da se mu je naklonila tako lepa župnija, kakoršno je vsekako zaslužil, čestitamo pa tudi dobrim Boštanjcem radi te velike pridobitve! V. B. Potres — potres! Zagnal me je tja v ^izlaške rovte* — v rovte slavnoznane! „0 priliki svojega začasnega premeščenja iz Šmartnega v Izlake kličem vsern prijateljem in tovarišem srčen: BNa zdar!" — — Žal mi je, da se mi ne bode mogoče^ udeleževati Vaših večerov! Sanjal bodem o njih doma! Črnagoj. Slorensko učiteljsko društro za Koperski okraj bode zborovalo na občno željo udov prvi četrtek rožnika, t. j. dne 6. rožnika z nespremenjenim dnevnim redom. AnalfabetoT je v Denemarki, na Švedskern in Norvegiji O*6°/o; na Nemškem l°/o; v Avstriji 4O°/o! (v Galiciji, Dalmaciji in Bukovini od 60—65°/o). Zahvala. Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice je blagovolila podariti naši ubogi šolski mladini v nakup učil znesek petdeset kron. Za ta velikodušni dar izrekata v imenu obdarovancev najtoplejšo zahvalo France Virant, . Franc Ks. Trost, predsednik krajnega šol. sveta. nadučitelj.