Celje - skladišče
D-Per
581/1982
5000000294
,12
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Štev. 12 (112)	december 1982
Predstavljamo
direktorja
Na proslavi 29. novembra se nam je prvič predstavil naš novi generalni direktor tov. DARKO BIZJAK. Menimo pa, da je prav, če ga predstavimo tudi v našem glasilu.
Kako in kje ste preživeli svoja mlada leta?
Svojo mladost sem preživel v Kozjem (roj. 26. 10. 1938). Med vojno sem izgubil očeta, tako da smo z materjo in 7 let starejšim bratom ostali sami. Preživljali smo se z »dninarstvom« - pomagali smo okoliškim kmetom. Ker nisem imel možnosti za daljši študij, sem v želji, da pridem čimprej do kruha, posnemal brata in se vpisal na učiteljišče. Tako sem v času šolanja stanoval v internatu v Celju in teh 5 let je bilo za oblikovanje osebnosti in za moje življenje najpomembnejših. Čeprav smo bili v internatu zbrani iz vseh koncev Slovenije, se je tu razvijalo kolektivno življenje s tovariškimi medsebojnimi odnosi. Bili smo zelo aktivni na vseh področjih, dobro je delala mladinska organizacija in organizacija ZK. V ZK sem bil sprejet leta 1957, leto kasneje pa sem zaključil šolanje.
In vaše zaposlitve?
Ob prvi zaposlitvi sem imel dve možnosti: prevzeti delo sektetarja O K ZMS Šmarje ali pa upravitelja na šoli v Zagorju. Takrat nisem imel posebnih političnih ambicij, pa sem se odločil za Zagorje. Tam sem bil tajnik SZDL, sekretar mladinske organizacije, prevzel sem režiserstvo nekaterih iger, skratka - moje družbeno delo so opazili in me povabili, da delujem na ravni občine. Zatem sem bil 2 leti predsednik Občinskega komiteja Zveze mladine, pa sekretar SZDL, nato predsednik Občinskega odbora SZDL, sekretar komiteja ZK in nazadnje predsednik skupščine občine. Med tem sem ob delu dokončal višjo pravno šolo.
Kdaj ste se prvič srečali z našo delovno organizacijo?
Z Zdraviliščem sem se srečal že kot sekretar Zveze mladine, ker je bila tudi mladina Zdravilišča vseskozi zelo aktivna. Vloga Zdravilišča pa se že od nekdaj kaže tudi v občinski politiki. In v vsem času svojega dela sem spoznaval tudi Zdravilišče - seveda pa bolj površno - z zunanjega vidika.
Je prehod iz političnega dela v gospodarstvo težak? in prevzeti vodenje - če upoštevamo današnje težje gospodarske pogoje - je velika odgovornost?
S problemi gospodarstva sem se seznanjal že pri opravljanju prejšnjih nalog,
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
SREČNO NOVO LETO 1983

predvsem pa kot predsednik skupščine. Mislim pa, da je gospodarjenje tudi politika in da je temeljni cilj vsake politike boljše gospodarjenje in s tem lepše življenje. Če upoštevamo, da je politika vodenja zelo pomembna in hkrati, da je v Zdravilišču zaposlenih veliko strokovnjakov, ki poznajo delo do podrobnosti, je vodenje bolj usklajevanje omenjenih strokovnih znanj, različnih stališč, interesov in mnenj. Doslej se s problemi tega področja podrobneje res nisem ukvarjal, toda z lastno aktivnostjo in samoizobraževanjem se lahko mnogo doseže. V tem času sem tudi član izvršilnega odbora Temeljne banke Celje in Združene banke Ljubljana, tudi nekaterih drugih organov, kjer imam prav tako veliko možnosti spoznavanja problemov gospodarstva.
V življenju sem naredil veliko korakov, za katere se je bilo potrebno zavestno odločiti. Ob prevzemu te odgovornosti pa me je prevzemal predvsem dvom, ali bom lahko tako dobro opravljal delo, kot ga je doslej opravljal izredno uspešno tov. Lib-nik. Gospodarska situacija je danes res težja, toda le slabiči in pesimisti dvomijo v prihodnost in ne bi želel biti med njimi. Življenje in čas terjata pogum in optimizem, pa realizem in skromnost.
Nekaj dni ste že tudi z delom med nami. Kako ste se vživeli?
Veliko ljudi srečam, ki sem jih poznal že prej, pa za nekatere celo nisem vedel, da so zaposleni v Zdravilišču. Večino ljudi sem že obiskal tudi na delu. V kontaktih z njimi imam pozitivne vtise, v njihovih pogledih čutim iskrenost, zaupanje in pripravljenost za skupno delo, pa tudi pričakova-
Hvala vam! Hvala vsem, ki ste mi tako ali drugače stali ob strani. Moje življenje ni bilo dolgega veka; tem daljša je bila moja agonija.
Rodil sem se v času, nekaj let poprej, ko so presvitla cesarska gnada vzeli usodo obdonavskih narodov v svoje roke. Adlatusi volje presvetlega cesarja so mi že ob rojstvu namenili rahitično truplo. Rekli so, naj bom secesijske postave in podoben mojemu bratrancu v Karlovyh Varyh, ki pa je še danes zelo imeniten. Glede na mojo postavo so mi rojenice že v zibelki namenile nekaj samosvojega, kar me je ločilo od klana, ki so mu z akademsko pedantnostjo odredili podobo po liniji in po čvrstem poreklu.
Morda je prav tukaj začetek mojega klavrnega konca. Med vami sem bil posebnež. Občudovali so me le posebneži. Zardeval sem, ko so me po pomembnosti v vašem prostoru uvrščali med stvaritve genijev: Akropolo v Grčiji, Gloriette na Dunaju, Forum Romanum v Rimu in bog si ga vedi kam še vse. V prejšnjih časih si nihče ni belil glave o tem, kaj sem, niti me niso občudovali. V meni in ob meni se je sprehajala gosposka, tudi tista izmed gornjih desettisočev. Vsem je bila lastna oholost, nadutost, ničemrnost, klečeplatnost, pohlep, zahrbtnost, dvoličnost in še nekaj drugih atributov jare gospoščine bi jim šla.
Tempora mutantur et nos mutamur in illis - časi se spreminjajo in mi z njimi. Z
nje. To obvezuje in bodri obenem.
Kako pa ocenjujete naš časopis?
Tudi sam sem urednik časopisa Bohor žari in pisanje me že dolgo veseli. Časopis Zdravilišča poznam že od prve številke. Mislim, da je problem Vrelcev v tem, ker je premalo »časopis ljudi«. V njem so članki, ki so napisani zaradi dolžnosti. Časopis bi moral imeti več sodelavcev, saj nudi priliko, da stopijo iz anonimnosti številni delavci, več bi moralo biti mesta za pobude in kritiko, za vse, kar imenujemo samoupravljanje.
Imate kakšno posebno misel ali priporočilo ob začetku svojega dela pri nas?
Sem zagovornik medčloveških odnosov, ki naj bodo odkriti in kritični obenem. Zdravilišče je poznano, da tu vladajo dobri odnosi. Le-ti pa so pogoj, da bomo lažje premagovali težave. Zato naj ponovim, kar sem dejal na prvem srečanju 29. novembra: Tam, kjer so doma podtikanja, neiskrenost in podcenjevanje, sebičnost, domišljavost in grabežljivost, tam ni sreče, četudi je denarja dovolj.
Tov. glavnega direktorja smo predstavili le na kratko. Vemo, da so še področja, kjer je aktiven delavec in vemo, da s svojimi koristnimi predlogi in delom prispeva velik delež tudi pri graditvi širše družbene skupnosti.
Delavci Zdravilišča smo prepričani, da bo z delavnostjo, z optimizmom, ki ga preveva in skromnostjo, ki si jo je pridobil s težkim življenjem v mladosti, uspešen tudi pri nas. Zato iskreno želimo, da bi se med nami dobro počutil.
Jožica Korez in Božo Kolar
menoj je sameval še bolj lesen skelet, poln zabojev, slame in steklenic. Pa ga je pobral čas. Umakniti se je moral betonskemu kolosu. Nihče niti solzice ni potočil za njim. Pač pa so meni razgalili prhka in od zoba časa načeta rebra.
Prišli so novi časi in ljudje, ki so oznanjali enakost in delu čast in oblast. Pričeli so mi pripenjati veliko pomembnost, zaradi katere sem zardeval.
Bil sem betežen, skrušen in načet od nog do razkrite glave. Že vsaj pred petdesetimi leti so mi pričele resno trohneti kosti, se vdirati podnožje in luščiti koža na vseh straneh.
Postajal sem vedno bolj problem, ki je rojeval vedno nove. Govorili so, da sem življenjsko nevaren za okolico. Osrednjega vprašanja pa nihče ni rešil, vprašanja o tem, kdo mi naj zagotovi spomenika vredno življenje. Metternichovsko obsedeni pomembneži so zaukazali: Zanj naj skrbe oni, ki žive ob njegovem (kvazi) slovesu. Oni pa so mislili drugače: Za njegov vsakdan naj skrbe tisti, ki zatrjujejo, da sem obogatil arhitektonsko dediščino tukajšnjega ljudstva. Modre glave gmajnščine so odločile: Ni zgodovinsko pomemben, naš ne bo. Tisti pa, med katerimi živim, so modrovali: Od naše dnine dajemo velike denarce, s katerimi ohranjajo in gradijo velike kulturne reči v naši domovini. Tudi mi ga ne maramo!
Postal sem občinska reva, ki vedno bolj
zagrenjeno leze vase. Čutil sem, da sem postal »divjad za odstrel«. Hladne oči so me vedno bolj pogosto kritično motrile. Pa se je nekega jutra zgodilo. Justifikacija. Krvnik buldožer in njegova jeklena vrv sta me pokončala. Bolj slučajno kot v smrtnem krču sem brcnil proti mlademu slovečemu sosedu in mu razbil tista očala, skozi katera so me tolikokrat posmehljivo in ponižujoče gledali.
S tem pa se je pričelo to, kar nisem pričakoval od tega ljudstva. Iz citadele se je nanj vsul plaz ognja in žvepla s prilastki
o barbarih in vandalih, ki uničujejo spomenike, v katerih so se kopali »njihova visokost in presvitla gnada«,se ob njih sprehajali ministri in kovali misli, kako bi še huje pritegnili k poslušnosti vaše pleme in ona druga ob Donavi, Vltavi, Drini, Savi, Piavi in še kje.
Moje polomljene in trhle kosti so z vulkansko silo nagnale v besno gonjo tiste glave, ki so jih njihovi lastniki previdno in molče vtaknili v pesek takrat, ko so v vaši deželi »opravili« z neprimerno imenitnej-šimi ustvaritvami vašega ljudstva.
Lepo ste si sami pričeli pisati postave, kot vam je prerokoval vaš veliki sin Cankar. Zaslužno ste se mu tudi oddolžili z lepim hramom. Njegov lesk pa bo dobil patino, če bodo postave prečrtane in posi-Ijevane z voljo gospodov ministrov Metternichov, Bach-ov Živkovičev in njihovih naslednikov po duhu.
Likvidacija mene je vzdramila v vašem, dvorišču nestuteno brigado tistih, ki me dotlej niso kaj prida poznali. Celo s posmehom so me gledali in se mi rogali, se postavljali v vrsto z onimi, ki so mojim stvariteljem odrekali genialni duh. Izredna priložnost, da na mojih ruinah v imenu kulture izpričujejo svoje neuresničene sle z bojnimi klici, po obglavljenju in še kaj podobnega! Ne mešajte tega z menoj! Vi bi to počenjali, tudi če bi porušili smrdečo intimno hišico za olajšanje...
Nočem, da se me spominjate vi, ki se upirate odriniti svoj krajcar za kulturne dobrine, ki bi se me referendumsko odrekli, če bi morali zbirati denar za mojo obnovo, vi, ki se nesramno hahljate ob apelu za pomoč prizadetim v nesreči in vedno bolj izpričujete nekatere lastnosti onih desettisočev.Ksrečiste v manjšini. Ne maram vaših krokodiljih solz post testu m, niti ne želim biti objekt, za katerim hočete skriti svojo kulturno revščino.
Ni me več. Po končani bitki pa je bilo vedno veliko generalov. Nihče od kulturnih dušebrižnikov ni hotel primakniti potrebnih soldov. Najglasnejši, ki so se zavzemali za mojo ozdravitev, bi hoteli »denarce in ovce«. Vas pa, ki niste ubogali nasveta o tem, da me je treba z denarjem združene-
Vandelban pripoveduje in obtožuje
ga dela ohraniti, pri tem pa se odreči svojemu kulturnemu domu, in na mojem mestu postaviti spominskega svetišča vas - je treba postaviti na pranger, vas obsoditi v opomin in grožnjo tistim, ki se ne bi prikloniti EXCATHEDRA PETRI (verovali v nezmotljivost papeža).
»Še ni končano! Ponovno ga bomo imeli!« (mene, vandeiban), je pred dnevi z
V Kulturnih diagonalah so zastran pokojnega vandelbana nekateri republiški kulturniki usekali po »kulturnih barbarih«: delavcih Zdravilišča, delavskemu svetu in občinski skupščini.
Svoje zapoznele, ali bolje rečeno post festum spomeniško varstvene reflekse so sicer spustili v eter, vendar, kdor jim je budno sledil, se ni mogel znebiti vtisa, da je to, kar govorijo, zgolj obramba za njihovo nedejavnost, ko se je odločalo o usodi vandelbana. Poslužili se se novinarja, ki
Odbor za družbeni standard
Ker se pojavljajo primeri, ko delavci, ki jim je bilo odobreno zdravljenje, želijo spremeniti kraj zdravljenja, je odbor povabil dr. Istenič Milana, da je povedal mnenje zdravstvene službe. Med drugim je dejal, da zdravljenje v ustreznem zdravilišču potrdi Odbor za družbeni standard na podlagi zdravstvenega stanja in medicinske dokumentacije, ki jo izda določeni pooblaščeni zdravnik. Ta je pristojen tudi za spremembo zdravilišča, potrditi pa jo mora tudi Odbor za družbeni standard.
Delavec sam naj ne bi spreminjal že odobrenega zdravljenja oz. kraja zdravljenja. Zgodi se, da nastopi reakcija v zdravilišču, včasih tako močna, da mora posredovati zdravnik. Takrat je pa tudi zelo pomembno, kdo je pacienta zdravil. Prav tako lahko nastopijo druge komplikacije, katere je treba reševati z medicinske strani.
Po odobritvi dr. Istenič Milana je bil spremenjen kraj zdravljenja Kresnik Stanku in Poharc Bogomiru.
Zavrnjena je bila vloga Kunstič Štefke, ker so za letošnje leto izkoriščena že vsa sredstva za zdravljenje.
Obravnavane so bile nekatere vloge in odobrena finančna pomoč:
-	Društvu invalidov občine Šmarje pri Jelšah članarina podpornega člana v višini 3.500,- din;
-	Pionirskemu odredu »Boris Kidrič« Rogaška Slatina prispevek za pogostitev 160 cicibanov ob sprejemu v pionirsko organizacijo;
-	Občinskemu odboru Zveze društev NOV V. prekomorska brigada je bil plačan del stroškov za prevoz v višini 1.580,- din, kot prispevek za njihovo delo.
Zdravilišče je prevzelo pokroviteljstvo nad srečanjem društva pravnikov Hrvat-ske in Slovenije. V ta namen je bil odobren prispevek 6.000,- din.
Potrjen je bil odpis drobnega inventarja v stanovanjskih prikolicah, ki ga je predlagala komisija, v višini 1.314,85 din.
Jeraj Marija je prosila za dodelitev garaže v Stritarjevi ulici. Vloga je bila zavrnje-
zanosom vzkliknil neki kulturni zavzetež. Morda misli, da bom vzletel iz pepela kot neuničljivi ptič Feniks.
Dobro razmislite, kako boste ohranili še mnoge rahitične pomnike v vaši deželi, ko pa nimate denarja. Ob tem vprašanju vas bi minister Gregor s pogledom srdito ošvrknil, rekel pa ne bi nič.
Stane Čujež
ima sicer kulturo v zakupu, oddajo pa je z nekim citatom prav banalno sklenil.
Tej TV mlatvi bi se prilegali Prešernovi stihi:
Če prašaš me, kako da zoprnikov boj se tak zasukal je, ti razložim takoj.
Kdor nima orožja več, to jasno je za slepca, poslužil se-bo pač-i, saj ga vidiš -cepca.
Vlado Kern
na, ker trenutno ni prosta nobena garaža.
Delavski svet Zdravilišča
Obravnavan je bil periodični obračun za 9-mesečno poslovanje in s strani TOZD-ov podani nekateri predlogi, na osnovi katerih je bil sprejet sklep: v bodoče morajo biti plačilne liste OD vseh zaposlenih z ustreznimi obrazložitvami objavljene na oglasnih deskah, komisija za ugotavljanje zahtevnosti del pa naj pregleda vse kombinirane odločbe in se izreče o njihovi upravičenosti.
Tov. Metelko je prisotne seznanil o poteku zaključnih del pri izgradnji hotelskega kompleksa Sava, tov. Halužanova pa o problemih v zvezi z razpoložljivimi sredstvi za omenjeno investicijo.
Na osnovi poročil je bil razveljavljen sklep 2. seje delavskega sveta Zdravilišča o najetju dodatnega kredita za podražitve v znesku 102,705.000,- din.
Za predsednika komisije za kolavdacijo je bil imenovan tov. Žogan Marjan - direk-
Nov delovni čas
Kot je znano, so pred poldrugim letom delegati zveznega zbora skupščine Jugoslavije sklenili preložiti razpravo in sprejem predloga zakona o uvedbi zimskega časa. Toda letošnjo jesen je zopet postalo aktualno vprašanje o začetku delovnega časa. Toliko bolj, ker nam primanjkuje električne energije pa tudi kurilnega olja, mazuta in premoga. Ker ni bilo zagotovil, da bi v bližnji prihodnosti v federaciji sprejeli ustrezen zakon o uvedbi poletnega ali zimskega časa, smo v naši republiki napravili korak daije.Sprejet je bil odlok, ki zavezuje republiške upravne in pravosodne organe, da premaknejo začetek delovnega časa. Hkrati z odlokom, ki je zavezujoč, je bilo sprejeto tudi priporočilo vsem organizacijam združenega dela in skupnostim, naj ustrezno premaknejo svoj delovni čas.
Toda priporočilo je le priporočilo. Tako so ga ponekod upoštevali, ponekod ne, zato je marsikje nastala zmeda (tudi v
tor TOZD Vzdrževalna dejavnost.
Ko bodo na razpolago sredstva, se plača komunalni prispevek v znesku 5,000.000,-din pod pogojem, da se ta sredstva uporabijo za avtobusno postajo oz. mestno obvoznico.
Potrjen je bil Samoupravni sporazum med GG Celje - SOZD Merx TOZD Pekarna Rogaška Slatina in Zdraviliščem Rogaška Slatina ter nova predračunska vrednost garaž za Pekarno v višini 13,858.028,- din od česar financiramo iz lastnih sredstev 4,002.770,12 din, s čimer je dopolnjen in popravljen sklep o izgradnji nadomestnih garaž, sprejet na 4. seji delavskega sveta.
Sprejet je bil Pravilnik o inovacijah. V komisijo za inovacije pa so bili imenovani: iz TOZD Zdraviliška dejavnost: dr. Lavrič Jože, Jurič Anton in Turnšek Janez iz TOZD Polnilnica: ing. Čoh Vlado, Ogrizek Zlatko in Hečimovič Nikola
iz TOZD Vzdrževalna dejavnost: Turnšek Anton, Žgajnar Stanko in Šučur Aco iz DS Skupne službe: ing. Putanec Josip, Križan Biserka in Križman Franc.
Ker ima glavni direktor Libnik Lojze, ki je odšel v pokoj, velike zasluge za razvoj naše delovne organizacije, ga je delavski svet imenoval za častnega člana Zdravilišča.
Ob upokojitvi glavnega direktorja Libnik Lojzeta in direktorja TOZD Vzdrževalna dejavnost Metelko Lojzeta se je delavski svet odločil, da jima ob slovesu izročimo skromno simbolično darilo in sicer: tov. Libniku komplet knjig 2. svetovna vojna, tov. Metelku pa sliko.
Odobren je bil nakup 7 dvosobnih stanovanj v novem bloku v Žiberniku 60, s čimer bomo lahko rešili najnujnejše stanovanjske probleme. Stanovanja bi se razdelila takole:
-	1 stanovanje v DS Skupne službe
-	5 stanovanj v TOZD Zdraviliška dejavnost in
-	1 stanovanje v TOZD Vzdrževalna dejavnost.
Zdravilišče sofinancira 50 % vrednosti stanovanja za miličnico Bratuša Marijo, katere mož je zaposlen pri nas.
Marinka Šeligo
Rogaški Slatini), ki jo spremlja jeza in še marsikaj. Toda, če smo se neke stvari lotili, jo je treba speljati do konca, saj so avtobusni prevozi ostali pri starem, tako da prenekateri delavec ali delavka ne more priti pravočasno na delo, ali pa pride precej pred začetkom delovnega časa ter čaka, da bo napočila 7. ura, ko se bodo lahko prižgale luči. Prav tako sem dobila napotke, naj v članku pripomnim, da ni v redu, ker v Zdravilišču to ni enotno urejeno. Kako potem lahko pričakujemo, da se bo v okviru Rogaške to poenotilo? Kako lahko pričakujemo, da se bodo avtobusni prevozi prilagodili? Pravzaprav, komu naj se prilagodijo? Ali naj se prilagodijo tistim, ki začnejo delati ob 5. uri, ali pa morebiti tistim, ki začno delati ob 6. uri, mogoče pa bi se prilagodili tistim, ki začno ob 7. uri? Da, prava zmeda. Ce delavci iz TOZD Polnilnica in TOZD Vzdrževalna dejavnost ne morejo priti ob 7. uro na delo, ker
Kulturna mlatev na televiziji
Sklepi samoupravnih organov
nimajo prevoza, kako potem mislimo, da lahko delavec ali delavka iz DSSS lahko pride na delo ob 1. uri? Menim, da bi lahko bolj enotno uredili začetek delovnega časa v Zdravilišču in v Rogaški kot celoti in temu
ustrezno prilagodili tudi avtobusne prevoze.
Kaj pa drseči delovni čas?
Darja Pokrajac
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Edo Gretič, Alojz Strašek, Anton Turnšek.
DS Skupne službe
Kako smo praznovali dan republike
Ko praznujemo 29. november, je to hkrati tudi čas, ko se enkrat na leto zberemo skupaj vsi delavci Zdravilišča in počastimo rojstni dan naše republike, obenem pa predstavlja ta dan srečanje vseh, ki delamo v tem kolektivu. Letošnje praznovanje je imelo še posebno obeležje, ker se je od nas poslovil dolgoletni direktor Zdravilišča tov. Libnik Lojze. Med gosti sta bila tudi ugledna družbeno - politična delavca tov. Andrej Marinc ih tov. Loize Briški, ki sta doprinesla k slavnostnemu razpoloženju V zdraviliški dvorani, prav tako kot tudi izvajalci lepega kulturnega programa. Ob podelitvi jubilejnih nagrad so bila še posebej podeljena državna priznanja za aktivno in dolgoletno delo v kolektivu. Seveda ta priznanja niso mogla zajeti vseh, ki bi si jih zaslužili. Jubilejne nagrade in priznanja so prejeli:
JUBILEJNE NAGRADE
ZA 30 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Franc Drofenik, Tatjana Lesjak, Marija Plevčak, Marija Jager.
TOZD Polnilnica
Stanko Dole, Alojz Krušlin, Peter Mlakar, Matilda Šerbak.
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Štefka Novak, Stanko Rep.
DS Skupne službe
Mira But, Ana Blaguš, Milan Komar.
ZA 20 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Marija Bele, Marija Božič, Angelca Čebular, Ana Tanšek, Marija Dole.
TOZD Polnilnica
Marija Brantuša, Čoh ing. Vlado, Jakob Hrepevnik, Karolina Halužan, Nikola Heči-movič, Alojzija Kunstič, Danijel Lapan, Jožica Srbčič, Stanislav Strašek, Alojzija Šket.
ZA 10 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Marta Ivekovič, Majda Pistotnik, Gabrijela Blazina, Vinko Čoki, Marija Hohkraut, Silva Klančnik, Anton Križanec, Antonija Lugarič, Zofija Osek, Rudi Stiplovšek, Vekoslava Berglez, Heda Gajšek, Zdenka Ivanuš, Anton Jurič, Aleksander Kovač, Marija Kovač, Ana Kamenšek, Mirko Lorber, Jožica Lotrič, Štefka Mešiček, Ana Nerat, Silva Nežmah, Slavko Ogrizek, Nevenka Pildek, Marija Potočnik, Doroteja Starove-ški, Marija Toman, Marija Lipnik.
TOZD Polnilnica
Avgust Butolen, Alojz Cajzek, Jože Černo-goj, Martin Černelič, Ferdo Ivič, Elizabeta Grubelnik, Avgust Šket, Ferdo Zagorc, Nenad Kajtez, Marko Mijatovič.
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Zdenka Krumpak, Angela Stojnšek, Martin Tominc, Elizabeta Vehovar, Marjan Vidovič, Ljudmila Vinkler.
DS Skupne službe
Danica Horvat, Frančiška Justin, Cvetka Koražija, Jožica Sajko, Milica Štih, Marija Žerdoner.
PISMENA PRIZNANJA za delo v Zdravilišču so prejeli:
ZA 30 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Marija Plevčak, Marija Jager, Marija Vodušek.
TOZD Polnilnica
Stanko Dole, Peter Mlakar, Marilda Šerbak.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Inovacijske
značke
Prejeli so jih:
Zlata inovacijska značka
Martin Kene, Franc Ogrizek, prof. dr. Herbert Zaveršnik, skupina: prof. dr. Leskovar, mr. Tepeš Anton, Štefka Slivnik, Ema Jernejšek, Ančka Strašek, Francka Ulaga.
Srebrna inovacijska značka
Nikola Hečimovič, Vili Sander.
Bronasta inovacijska značka
Franc Lipnik.
Kaj so povedali naši dolgoletni delavci
Sedem delavcev je letos prejelo priznanje za 30 let delovne dobe v Zdravilišču. Nekatere sem povprašala, kako so se v teh dolgih letih počutili pri nas, kako se počutijo danes in kaj jim pomeni priznanje.
VODUŠEK MARIJA - blagajničarka v TOZD Zdraviliška dejavnost.
Prvič sem se v Zdravilišču zaposlila že leta 1948, vendar pa sem bila sezonska. Delala sem v strežbi - celih 15 (koledarskih let). Zaradi bolezni sem se prekvalificirala, sedaj pa že 18 let opravljam delo blagajničarke v naši hotelskih kuhinjah. Službe ne bi menjala - nikoli nisem pomislila na to. Proslave za 29. november pa se nisem mogla udeležiti, ker sem bila v službi ravno popoldne. Mislim, da si človek po tolikih letih dela res zasluži priznanje.
PLEVČAK MARIJA - sobarica
Prvo leto sem začela delati še v stari Nalivalnici, potem sem bila vseskozi sobarica: v Zdraviliškem domu, v Styriji in od otvoritve hotela Donat dalje, tu. V prvih letih mojega dela so bile večje krize, ker pozimi ni bilo toliko gostov, zato smo takrat poprijele za vsako delo: pri tapetni-ku smo delale žimnice, pa izolirale cevi centralne kurjave itd. Čeprav pridejo težki trenutki, imam rada to delo. Držim se pregovora: »malo govori, veliko stori.« Zadovoljna sem, če so zadovoljni tudi gosti in ustrežem jim, če le morem. Največ jim pomenijo drobne pozornosti. Zelo sem bila presenečena nad priznanjem, še posebej nad državnim, saj se mi je zdelo nemogoče, da bi v dvorani, ki sem jo tolikokrat čistila, prejela tako visoko priznanje. Tudi z mladimi delavkami se dobro ujemamo, imajo me rade in pravijo mi kar orna, čeprav še nisem. Ampak kljub temu, da imam rada delo in ljudi, bi se kar rada upokojila. Nato je še v svoji skromnosti dodala, da si državnega priznanja najbrž ni zaslužila. In v tistem trenutku je v sobo vstopil starejši gost in hudomušno vprašal, kaj tohkp razglabljava. Tov. Plevčakova se je pošalila, da odhaja v pokoj - pa je rekel: »no, potem pa tudi mene ne bo več v Rogaško«. Torej še en dokaz, da jo spoštujejo, potrebujejo in cenijo tudi gosti.
MLAKAR PETER - TOZD polnilnica
Res je, dolgo sem že v Zdravilišču. Tako sem opravljal dela v skladišču, pa kot portir in potem v Polnilnici, kjer sem še zdaj. Seveda je danes delo mnogo lažje, kot je bilo še v stari nalivalnici. Zakaj nisem menjal službe? Pregovor pravi: Goste službe, redke suknje! Sem invalid II. kategorije - delam 4 ure. Med delavci se dobro počutim, tudi pomagajo mi - še posebej sedaj, ko je težko za zdravila, ki jih nujno potrebujem. Pa mi jih naši šoferji kar radi prinesejo iz vseh koncev Slovenije.
ŠERBAK TILČKA - TOZD Polnilnica
V Zdravilišču sem se zaposlila že leta 1950, nekaj časa sem bila sezonska. Delala sem v pralnici, pa v več hotelih kot čistilka in sobarica. Od leta 1956 pa delam v Polnilnici, pri stroju za etikiranje pa celih 22 let. Res je tu strašen ropot, neprijetno pa je tudi, ker nikoli ne vemo, kdaj bo potrebno podaljšati delovnik in kdaj lahko dobiš prosto. Priznanja sem bila zelo vesela in prav je, da ga dobimo.
KOZMAN FRANC - vzdrževalec
V Zdravilišču sem bil že leta 1947 - takrat kot vajenec ključavničarske stroke. Po iz-učitvi sem dobil dekret, da se moram zaposliti v IMPOLU v Poljčanah. V tistih časih sem pomagal tudi pri izgradnji domovine: delal sem na progi Sežana -Dutovlje, pa Šamac - Sarajevo itd. Danes mladina ni tako aktivna, kot smo bili nekoč - predvsem je manj udarniškega dela, kljub temu, da je življenje mnogo lažje. V Zdravilišču sem se nato zaposlil leta 1953 in sicer pa vzdrževanju vrelcev. Ker pa takrat še ni bilo toliko dela, smo popravljali tudi razne stroje, delal sem v pivnici in še marsikje. Res so me vabili tudi drugam-za večjo »plačo«, pa sem raje ostal tu. Navezan sem na dom in na delo. Tu je delal tudi moj oče od leta 1928 dalje. Biti vzdrževalec danes pa je povsem nekaj drugega, kot je bilo nekoč, ko smo za popravilo uporabljali le klešče in kladivo. Zelo sem vešbl priznanja, tako zdraviliškega kot državnega.
In jaz naj dodam, da je tov. Kozman tudi aktiven gasilec in da je za to svoje humano
B
delo prejel že več priznanj: priznanje Gasilske zveze Slovenije, priznanje Vartoga-snog saveza Hrvatske, pa priznan je Občinske gasilske zveze in še nekatera druga.
To je le nekaj misli naših delavcev -jubilantov. Še mnogo jih je, ki niso zapisane. Kljub temu pa tudi iz teh nekaj besed izvemo mnogo: 30 let dela je dolga doba, še posebej, če je opravljena za eno delov-
Kadrovske novice
V mesecu novembru 1982 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
LovrenčakLilijana, točajska opravila, za določen čas, Mlinar Marjana, opravila sobarice, nedoločen čas.
Delovno razmerje je prenehalo v mesecu novembru 1982 naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo
Bručič Ankici, čiščenje terapije, sporazumno prekinila delovno razmerje, Cero-večki Branku, priprava min. kopeli, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Tramšek Zdenki, priprava min. kopeli, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Zupanc Jožici, priprava min. kopeli, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Rami jak Vesni, priprava min. kopeli, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Lorger Zdenki, čiščenje terapije, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas.
Restavracije
Valek Anici, pomivanje posode, delovno razmerje je prenehalo po sklepu za določen čas, Tanšek Zdenki, pomoč v strežbi, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Fideršek Danici, čiščenje restavracij, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas, Gajšt Marjeti, čiščenje restavracij, delovno razmerje je prenehalo po sklepu za določen čas, Czec-her Matejki, pomivanje posode, delovno razmerje je prenehalo po sklepu za določen čas, Čujež Elizabeti, pomivanje posode, delovno razmerje je prenehalo po
no organizacijo, toda kratka, če človek dela z ljubeznijo, če se med sodelavci dobro počuti in če je zadovoljen.
In delovna organizacija je lahko ponosna, da ima delavce, ki so nanjo navezani -tako navezani, da je ne zapustijo tudi za ceno višjega osebnega dohodka.
To pa so vrednote, ki so zares vredne posnemanja.
K. J.
sklepu za določen čas, Starček Stanku, natakarska opravila, ukrep disciplinske komisije, Skale Tatjani, točajska opravila, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas.
TOZD POLNILNICA
Stojnšek Nežiki, pregled steklenic, delovno razmerje prenehalo zaradi starostne upokojitve, Vodušek Stanku, opravila razvozov, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Tramšek Cvetki, strojno likanje, delovno razmerje prenehalo po sklepu za določen čas.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Libnik Lojzetu, glavni direktor, delovno razmerje prenehalo zaradi starostne upokojitve.
K.T.
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Franc Kozman
DS Skupne službe
ZA 20 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Marija Bočič, Angelca Čebular, Veronika Tanšek, Marija Dole, Hilda Nežmah, Marija Rusi.
DS Skupne službe
Frančiška Justin, Cvetka Koražija, Vera ing. Ozim, Irena Petan, Ježica Sajko, Marija Žerdoner.
DRŽAVNA ODLIKOVANJA so prejeli:
Red zaslug za narod s srebrnimi žarki
Jože Lojen
Red dela s srebrnim vencem
Evgenija Brodnik, Mira But, Majda Buzina, Danica Cverlin, Janez Černoša, Čoh ing. Vlado, Stane Čujež, Marija Dole, Franc Heric, Majda Jagodič, Ivanka Kegu, Tilčka Kidrič, Tončka Kitak, dr. Polonca Kokov-nik, Valentina Koražija, Franc Kozman, Stanko Kresnik, dr. Fani Lavrič, Štefka Lapan, Karl Lavrenčič, Rozalija Lipnik, Lojze Metelko, Tone Napast, Vojo Novak, Marija Plevčak, Marija Podhraški, Rezka Razpotnik, Viktor Razpotnik, Štefka Slivnik, Fanika Stojsavljevič, Janez Turnšek, Francka Ulaga, Ema Žgajner, Stanko Žgajner.
Medalja zaslug za narod
Ema Jernejšek, Marija Kos, Zlatko Ogrizek.
Medalja dela
Cilka Cmerešek, Ivan Dole, Franc Drofenik, Friderika Jenič, Jože Krumpak, Kristina Mešiček, Vera Murk.
Po svečani podelitvi je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel in ob veselih zvokih je marsikdo vsaj za hip pozabil na vsakdanje skrbi. Želimo si lahko samo, da bi še vnaprej tako praznovali dan republike, z dobrimi rezultati gospodarjenja in z zavestjo, da sami ustvarjamo svojo prihodnost.
Gordana Kitak
TOZD Polnilnica
Čoh ing. Vlado, Vekoslava Jagodič, Marija Kos, Jožica Srbčič. Alojzija Šket, Silvo Tka v c.
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Stanko Rep, Franc Lipnik.
Red republike z bronastim vencem
dr. Milan Istenič
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Vlado Kern, Janko Narat.
I
| # F €
I
DS Skupne službe
Silva Tratenšek.
ZA 10 LET DELOVNE DOBE
TOZD Zdraviliška dejavnost
Marta Ivekovič, Milena Stopinšek, Gabrijela Blazina, Silva Klančnik, Anton Križanec, Antonija Lugarič, Janez Novak, Terezija Toplikar, Bjelovučič Milena, Vekoslava Berglez, Andrej Čebular, Heda Gajšek, Josip Miacovič, Štefka Mešiček, Silva Nežmah, Nevenka Pildek, Marija Potočnik, Doroteja Staroveški, Marija Toman.
TOZD Polnilnica
Jože Černogoj, Jože Dosedla, Zofija Gal, Maks Grosek, Jaka Hrepevnik, Franc Ko-sernik, Jože Lovrenčak, Stanislav Strašek, Avgust Šket, Marjan Škorjanc, Ferdo Zagorc.
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Janez Jeršečič, Zdenka Krumpak, Angela Korez, Angela Stojnšek, Ivan Smole, Štefka Tramšek, Ljudmila Vinkler.
Še o kongresu Zveze sindikatov
Morda je podatek že zašel v pozabo: od 11. do 13. oktobra je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Kongresa se je udeležilo 761 delegatov in 212 gostov, delegacije iz zamejstva: Madžarske, Italije, ZR Nemčije in Sovjetske zveze.
Od petih delegatov iz naše - šmarske občine je bil tudi eden iz naše delovne organizacije. To je bil predstavnik iz neposredne proizvodnje - mladi delavec TOZD Zdraviliška dejavnost tov. Čoh Anton. Zaposlen je kot kuhar, v času nastajanja tega članka pa je opravljal svoje delo v kuhinji Bohor, kjer sem ga prosila za razgovor. Za kratek čas sem ga prekinila pri delu, ker je ravno pripravljal malico za družbeno prehrano.
Iz garderobne omare je še spotoma prinesel zajeten zavoj - bilo je gradivo o kongresu, časopisi, bilteni ipd. In pogovor je stekel...
Kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste bili delegati kongresa?
O tem bi najraje molčal (za trenutek je tudi umolknil in imela sem občutek, da govori razočarano). Vprašali so me pač, če bi bil pripravljen, da se udeležim kongresa. Pripravljen sem bil in to je tudi vse. Morda pa je ravno to narobe? Ne verni?
Udeležba na republiškem kongresu je najbrž izjemen dogodek za človeka?
Res je, za mladega delavca je to enkraten dogodek in doživetje.
Bi lahko opisali potek kongresa?
Prvi dan je bila svečana otvoritev z uvodno skupno sejo, ko je imel referat predsednik slovenskih sindikatov tov. Marjan Orožen. Pozdravna govora pa sta imela še predsednik CK ZKS tov. Andrej Marinc ter član predsedstva ZS Jugoslavije tov. Dušan Bogdanov. Podano je bilo poročilo predsednika republiškega sveta ZS Slovenije. Za naslednji dan so bile imenovane komisije in predsedniki komisij. Vsak delegat je bil razporejen v določeno komisijo. Delo drugega kongresnega dne je namreč potekalo v petih komisijah. Na vsaki teh komisij so delegati razpravljali o problemih določenega področja. Vsaka komisija je nato izdelala poročilo oz. zaključke. S tem je bil končan drugi kongresni dan.
In zadnji dan?
Predsedniki komisij so podali poročila z zaključki vseh razprav. Sicer pa so v tridnevnem delu bile na sporedu še nekatere točke, npr.: razrešitev organov Zveze sindikatov Slovenije, volitve ZSS Slovenije in ZS Jugoslavije, izvolitev delegatov za 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije ipd.
Razšli pa smo se s sklepom, da bi se zaključki - sprejeti na X. kongresu - v naslednjem 4 letnem obodbju tudi uresničili.
O vsebini je bilo mnogo napisanega v dnevnem časopisju v našem pa nekoliko manj, prav tako o problematiki, ki je bila na kongresu obravnavana, zato je tu ne bi ponovno navajala.
Glede na to, da ste bili delegat iz naše DO, ste bili morda za ta veliki dogodek tudi podrobneje seznanjeni s problemi naše DO in pa problemi našega sindikata?
Ne, o tem pa res nisem bil seznanjen -
tudi o delu sindikata ne. Za področje gostinstva in turizma je bil organiziran pripravljalni sestanek v Ljubljani, ki sem se ga tudi udeležil. Prav tako sem pred kongresom prejel gradivo, v katerem je bila obdelana problematika sindikatov in ocena dela za obdobje med 9. in 10. kongresom, tolmačen je bil zakon, posredovali so nam sezname udeležencev. To je bila aktivnost republiškega sindikalnega sveta. Sestanek pa je organiziral tudi naš občinski sindikalni svet.
Tako torej. X. kongres Zveze sindikatov Slovenije je bil končan. Tudi mi smo zadostili formalnostim s tem, ko smo na kongres poslali svojega predstavnika oz. delegata. Morda pa bi bila zanimiva tudi druga, neformalna plat? Npr.: kako je izbor potekal preko našega-zdraviiiškega sindikata, kakšne so bile razprave v Zdravilišču pred kongresom in po njem, kaj smo sklenili, da bomo izboljšali, kaj odpravili, kateri so tisti problemi, ki bi jim morali posvetiti večjo pozornost?
Pa sem povprašala: predsednik konference sindikata Zdravilišča pi bil dosegljiv.
Predsednik 00 sindikata TOZD Zdraviliška dejavnost je bil pošten, ko je odgovoril: mladincu, ki se je kongresa udeležil, gre vse priznanje, saj je vendar dober delavec in aktiven mladinec. Vsekakor pa ni prav, da ničesar ni ukrenil sindikat TOZD-a, niti konferenca sindikata Zdravilišča. Izbor bi moral potekati preko vseh organov v DO, ne pa, da ostane tako pomembna zadeva, kot so tudi razprave o problemih v sindika-
Botru ježu
Boter Jež, tako lepo se je zadnjič brala bodičasta pesmica o finančnikih, ki jim bojda v gostinstvu ni mesta. Sam veš, da je to prav debela zmota, zato vzemi pod svoje okrilje tudi naslednji, prejšnjemu enak »pesniški umotvor«.
Punca, ki pod kapo botra Ježa rada zafrkljive rime kuje, naj nad samo sabo se huduje, saj prav neumno dela se Angleža.
Tako nam poje, da šla na zbor bi srčno rada,
a kaj, ko finančnik ji mesto je odžrl. Čudno, da se avtobus ni kar takoj podrl, ko je vstopil, gnida, ki med tozdovce ne spada.
Kako da rajši po pravici ni zapela: prijav gostincev je bilo premalo.
In glej nesrečo, nekoga v greh je zapeljalo pa dovolil je na zbor nekomu, ki tudi dela.
Pesnica nesrečna strašno modro rezonira, da finančnik v gostinstvu nima dela. Pozneje kdaj pa morda le bo tole razumela:
Kdor nad sodelavce se dviga, se blamira.
tu, neobravnavana.
Povprašala sem tudi našega delavca, ki je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Takole je povedal: Republiški odbor ZSS za kongres je že določil sestavo delegatov po področjih dela - tako naj bi se kongresa udeležili iz šmarske občine po 1 delegat iz tekstilne industrije, 1 iz gostinstva, 1 iz kmetijstva ipd. Podana je bila zahteva za gostinskega delavca - biti mora mladinka iz naše DO. Rok za prijavo je bil 1 dan. Tako smo s predsednico mladine in predsednikom 00 sindikata TOZD 1 predlagali mladinca, ker je pač zahtevam najbolj ustrezal (mladinke namreč nismo našli). Kandidatura je bila obravnavana in tudi potrjena na seji občinskega sindikalnega sveta - te seje bi se moral udeležiti tudi predstavnik Zdravilišča - ki bi o izbiri poročal v DO. Nadaljnje obveščanje pa bi moralo potekati preko konference in izvršnih odborov sindikata TOZD in DS.
Poudariti pa moram še to, da je predsednik občinskega sindikalnega sveta naše delegate še posebej pohvalil. Bili so resni, zelo aktivni, sodelovali so pri razpravah. Naš delegat tov. Čoh pa je podal v DO vsem samoupravnim organom in DPO vzorno pripravljeno poročilo.
Tako je strnil svoj odgovor torej član predsedstva občinskega sindikalnega sveta.
In mi, delavci?
Na kongresu smo imeli svojega predstavnika, ki nas je zastopal. Komentar:...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi svojega moža DURA TATALOVIČA se vsem, ki ste mu ob njegovi dolgotrajni bolezni nesebično pomagali iskreno zahvaljujem. Posebej še zdravnikom zdravilišča: dr. Jožetu Kokovniku dr. Anici Šutalo in šefu zdravniku dr. Herbertu Zaveršniku ter sestri Štefki.
Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru zdravilišča in glavnemu direktorju Lojzetu Libniku za besede slovesa.
Iskrena hvala Jožetu Lojenu za požrtvovalno skrb in pomoč ob zadnjem slovesu.
Hvala vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje, ki ste mi lajšali bolečino izgube in sočustvovali z menoj.
žena Vida
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta JAKOBA KUKOVIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem zdravilišča Rogaška Slatina za darovane vence in izrečeno sožalje
Žalujoči sin Toni Kukovič z družino
NAGRADNA KRIŽANKA
,-r

/ ■ %
■7	£*.
/ ■■
|Be"-
V
p-
I
---v.,	.sv
. aee^tsa '	r . - - r* —.

NOVO
LETO
1983
NEZMOŽNOST ZAZNAVANJA Z OČMI
MAJHEN
KIP.
KIPEC
LENOBEN
ČLOVEK
DRŽAVNI
PRORAČUN
REKA V JUŽNI ANGLIJI
ŠPORTNA
TROFEJA
NOVO
LETO
1983
SADNI
ŠKODLJI-
VEC
NAJMANJŠI DELCI MATERIJE
PRIPADNIK
SEMITOV
ČEŠKA PRI-TRDILNICA
AMERIŠKI
PISATEU
VOJAŠNICA
MESTO
GRČIJE
DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI
PRID.
KORIST.
ZANIMANJE
KDOR
POMAGA.
ASISTENT
CIMOSOV
AVTOMOBIL
GLASBENI
INTERVAL
(DEVETI
TON)
KRAJ PRI VIROVITICI
AVSTRIJSKI
ALPSKI
SMUČAR
AVTOMO-
BILSKA
OZNAKA
REKE
PEVEC
FLISER
RAKU
PODOBNO
OBOLENJE
NOVO
LETO
1983
ANGLEŠKO
IME
ZA REKO TEMZO
MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI
HAMMAR-
SKJOLO
KDOR KANDIDIRA
IGRALKA
KARIČ
VELIKA
JUŽNO-
AMERIŠKA
KAČA
AVTOMO-
BILSKA
OZNAKA
TURČIJE
ENAKA
VOKALA
NAJVIŠJA
TOČKA
NASLOV-
LJENEC
TORINO
CELOTEN POSNETEK IGRALCA PRI FILMU
PODROČJE
OB
JUŽNEM
TEČAJU
MESTECE
VŠUMA-
DIJI
LESKOVAC
OTOČJE PRI NOVI GVINEJI
PRITOK
RHONE
ENOČLENIK V MATEM.
VRSTA
ŽITA
22. IN 21.
ČRKA
GLAVNI
ŠTEVNIK
KAZALNI
ZAIMEK
MISTER
ČLAN
ZVEZE
KOMUNI-
STOV
LAHKA
KOVINA
ČAPKOVA
UTOPIČNA
DRAMA
NAČRTO-
VALEC.
KDOR
PLANIRA
OSEBNI
ZAIMEK'
TOVARNA V CELJU
STEKLENICA S TOPLOTNO IZOLACIJO
DEL KOLESARSKE DIRKE
SEVER
MATERIAL. S KATERIM TESNIMO
VRSTA
ROČNEGA
DELA
GRŠKI
BOG
VETROV
SHOD
DEL ŽIVALSKEGA TELESA
GORA V JULIJCIH NASPROTI TRIGLAVA
GRŠKI BOG BOJA
SLOVENSKI
PISATELJ
SPRETNOST.
IZVEDE-
NOST
SRBSKI TEDNIK Z VISOKO NAKLADO
AMERIŠKI PESNIK IN PISATELJ
NIKALNICA
ESTONEC
ŠAHOVSKI
IZRAZ
OSREŽENO
IVJE
MESTO V FURLANIJI
TELUR
OPOLDAN-
SKI
POČITEK V ŠPANIJI
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
TRDINA
JANEZ
TRENJE
Rešitve križanke pošljite v uredništvo Vrelcev do 15. I. 1983. Prva nagrada 500,- din, druga 300,- din, tretja 200,- din.
Novoletni aranžma
Ker si želimo za novoletne praznike še posebej oolepšati stanovanje in popestriti proste 'Jni, ki jih preživimo skupaj z družino, prijatelji, tistimi, ki jih imamo radi, si doma pripravimo tudi jelko ali aranžma.
Da pa že to leto pričnemo stabilizacijsko, vam svetujem namesto jelke - aranžma. Torej najprej si pripravimo podstavek in gobo željene velikosti, vejo smreke, bora ali jelke in storže-lahko jih naberemo med sprehodom, dodamo le še kakšno pentljo, svečko in kakšen novoletni okrasek, da bo vse skupaj bolj svečano. V barvah ni treba biti noben strokovnjak, lepo je že, če se barve ujemajo, toda nič slabše ne bo, če bo aranžma bolj živahen; vse skupaj pa še malo poškropimo s snegom, seveda če ga dobimo, drugače pa zadostuje tudi vata. Takšen aranžma bo lep okras vsakemu stanovanju in pomislimo, koliko smrekic, ki so že rasle od 5 -10 let, bo lahko raslo naprej, saj običajno vsak odseka najlepšo.
Danica Podpečnik
Na obisku v hiši cvetja
»V Beograd gremo!« je rekla sodelavka. »Jaz sem se že vpisala. Greš tudi ti? »Seveda!« sem bila navdušena.
In smo šli. Sedeminšestdeset delavcev iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti Zdravilišča. Dvanajstega novembra ob deseti uri zvečer sta nas iz Rogaške Slatine odpeljala dva avtobusa. V Celju smo počakali na vlak, ki nas je nekaj pred polnočjo popeljal proti prestolnici naše države.
Vzdušje v vlaku je bilo prijetno, saj smo imeli svoj vagon. Res, da je bil nekoliko prepoln, pa smo bili zato bližje drug drugemu in smo se lažje šalili, prepevali in nenazadnje tudi spoznavali med seboj. Kajti, čeprav delamo v isti delovni organizaciji, se ljudje iz posameznih temeljnih organizacij med seboj dostikrat ne poznajo, pa je takšen izlet kar dobrodošel.
Okrog 8. ure zjutraj smo prispeli na svoj cilj. Na postaji v Beogradu sta nas dočakala dva vodiča, domačina, ki sta nam v naslednjih urah povedala in pokazala mnogo novega in zanimivega o našem glavnem mestu.
BEOGRAD - mesto na bregovih Save in Donave, ob vznožju Kalemegdana, je staro sedem tisočletij. Šestdesetkrat so ga osvajalci porušili in požgali, pa vendar je vedno vstal še lepši, večji, močnejši in bolj bel.
Danes ima Beograd okrog 1,400.000 prebivalcev. Ni pomemben le družbeno in politično, marveč je tudi središče gospodarstva, kulture in znanosti. Svoje meje je razširil na vse strani. Čez Savo ga' je povezal Novi Beograd z Zemunom, približal se je Avali, čez Banovo brdo se je razprostrl ob Ibarski magistrali, po Kara-burmi, Šumicah, Konjarniku, Banjici ...
Ogled smo začeli na hribu Avali, kjer stoji spomenik neznanemu junaku. Običaj je, da vsak državnik, ki je pri nas na obisku, na ta grob položi venec.
Cilj našega potovanja pa je bil vsekakor izjemen simbol današnjega in prihodnjega Beograda: pobočje Dedinja, kjer so 8.
maja 1980 z najvišjimi častmi pokopali Josipa Broza Tita. »Hiša cvetja« na Užiški 15 je postala poslednje bivališče človeka, ki je ustvaril socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, človeka, katerega delo bo ostalo živo za vse generacije.
Molče se v dolgi vrsti po dva in dva pomikamo po čudovitem parku, skozi steklena vrata, po rdeči preprogi, mimo bele marmorne plošče, obdane z najraznovrst-nejšim eksotičnim cvetjem. Pred očmi vstaja Njegov lik in nikakor ne moreš verjeti, da se je Njegova pot tukaj končala, da ne bo nikoli več stopil med nas in da ne bomo nikoli več poslušali njegovega glasu. Zlate črke na beli marmorni plošči nalahno zamigljajo pred očmi, skrivaj si otreš solzo in ne da bi se zavedal, že zopet hodiš po parku, v mislih še vedno pri Njem. Trenutek zamaknjenosti mine.
Že smo na poti v muzej »25. maj«, ki stoji blizu hiše cvetja. V njem vidiš vse vrste poklonov, ki jih je Tito prejel ob obiskih tujih državnikov, mnogo pa je tudi predmetov, ki so mu jih poklonile naše delovne organizacije. Med mnogimi drugimi je tudi velika kristalna vaza, darilo Steklarne v Rogaški Slatini. Pozornost pritegne tudi stena, kjer so razporejene vse Titove štafete, od zveznih do lokalnih. Seveda v tako kratkem času ne moreš videti vsega, a tudi nekaj je dovolj, da dobiš predstavo o priljubljenosti tovariša Tita doma in v svetu.
Po kosilu je na vrsti Kalemegdan, najbolj priljubljeno sprehajališče Beograjčanov. S tega mestnega področja, ki še vedno ni dovolj raziskano, je lep razgled na sotočje Donave in Save in proti vojvodinski ravnici. Na tem kraju so bile utrdbe Keltov, Rimljanov, Bizantincev, Slovanov, Madžarov, Turkov in Avstrijcev. Današnja Kalemegdanska trdnjava je z dobro ohranjenimi zidovi, okopi, stolpi in vhodi daleč najpomembnejši kulturno-zgodovinski spomenik Beograda; zanimivi pa so tudi rimski "vodnjak, grobnica Damad Ali paše
in Sabatov stolp ter cerkev Ružiča. Na Kalemegdanu je vojaški muzej s številnimi predmeti od antike do druge svetovne vojne, gozdarski in lovski muzej, bogat živalski vrt, grobnica vojakom, ki so v II. svetovni vojni padli pri obrambi Beograda. V spominu ti ostane tudi aleja velikanov z grobnicami jugoslovanskih revolucionarjev Djure Djakoviča, Ivana Milutinoviča, Iva Lole Ribarja in Moše Pijadeja, spomenik zahvale Franciji in veličastni Zmagovalec.
Čas neusmiljeno teče, lepo sončno popoldne se počasi preveša v večer in zberemo se na Trgu republike ob spomeniku kneza Mihajla Obrenoviča.
Pred nami je še kratka nočna vožnja preko Save do Novega Beograda, ki je zaradi osemurne redukcije električne energije (vsak dan) skoraj v popolni temi.
Po večerji se poslovimo od prijaznih vodičev in že se prerivamo okrog vagona, v katerem naj bi prespali vožnjo do doma. Namestimo se v spalnike in ležalnike. Ko vlak krene, je v naših vagonih popolnoma drugačno vzdušje kot noč poprej. Vsi smo utrujeni, mimogrede nas zmanjka in šele tik pred Celjem nas naš vodič spet prebudi. Zdaj je že nedelja, deževno jutro nas povrne v naš vsakdan.
Škoda le, da ni bilo tudi tistih delavcev, ki se ekskurzije v Beograd niso udeležili z izgovorom, da je to le za tiste »višje«. Da, res, v naši delovni organizaciji je kljub vsej enakopravnosti še vedno precej tistih, ki se počutijo »nižje«. Morda bi jih lahko ob organiziranju naslednje ekskurzije nekako prepričali, da to ni res, da smo enakovredni neglede nato, kakšno delo kdo opravlja.
Betka Halužan
Kolo časa
je umrl prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik.
9.1.1856
se je rodil slovenski epski pesnik in satirik Anton Aškerc.
23.1.1878
je bil rojen v Vinici v Beli krajini veliki slovenski pesnik Oton Župančič.
4.1.1890
se je rodil politični delavec, slikar in publicist M oša Pijade, ena od osrednjih osebnosti naše revolucije.
27.1.1901
je umrl eden najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev Giuseppe Verdi. 21.1.1924
je umrl voditelj boljševiške partije in ustanovitelj sovjetske države Vladimir lljič Lenin.
7.1.1943
je umrl v New Vorku veliki znanstvenik in elektrotehniški izumitelj Nikola Tesla.
VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1100 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Fotografije Janko Zorin. Tisk in oblikovanje Tiskarna Cinkarne Celje. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.