ДУЦпк
Izhaja увак četrtek. Cena mn jo 8 K na leto (Za Nemčijo 10 K, v.a Ameriko in druge tuje države 12 K. — Posamezne fltuvilko se prodajajo ■	po 80 vinarjev.	'
V LjuMjani, dne 19. septembra 1918.
Štev. 38.
j
Zakaj še vedno ni miru?
il
Vojsko hočejo imeti tisti, ki imajo od aje korist, to so vojni dobičkarji, oderuhi, i^ejsko pa hočeta nadaljevati tudi demokratična Amerika in Angleška, in sicer — kakor pravita — zato, da stare ta nemško vladohlepnost (imperializem) in nemško vojaško vlado (militarizem). Vojsko moramo — tako pravij< nasprotniki Nemčije — nadaljevati toliko časa, da se nemški narod otrese sedanje absolutistične t, j, brez ozira na ljudstvo vladajoče vlade in da si nemški narod izbere drugo demokratično ljudsko vlado. Ententa pravi: Mi se ne vojskujemo z nemškim narodom, ampak z nemško vlado, ki s svojo samolastnostjo in vlftdohlepnostjo moti svetovni mir. Tako goveri ameriški predsednik Wilson, tako angleški ministri. Ali naj jim verjamemo?
Predvsem je gotovo, da demokratično načelo ni nikjer tako razvito, kakor v Sever*! Ameriki in na Angleškem. Severna Amerika je ljudovlada, kjer voli predsednika ljudstvo neposredno. Tam je torej vlada neposredno odvisna od ljudstva. Večina volilcev odločuje, kdo naj bo predsednik. Podobno je na Angleškem. Angleška je sicer kraljestvo, toda angleški kralj je Ie bolj predstavnik (reprezentant) dr-žavne oblasti na zunaj. Vse državne posle vedijo in izvršujejo ministri, ki pa so vedno vzeti iz državnega zbora. V Nemčiji in pri nas ministre imenuje vladar, če so pa ministri po večini vzeti iz državne zbornice, imamo takozvano parlamentarno ministrstvo, če pa niso iz zbornice, imamo uradniško ministrstvo. Pri nas se vlada, ki je v nasprotju z državnim zborom, lahko dalje časa vzdrži, na Angleškem je to nemogoče. Tam je vlada nekak odsek ljudske zbornice, in v trenutku, ko stopi v na-
sprotje z zbornico, mora pasti. Na Angleškem je najbolj razvito in najstarejše ustavno življenje, čegar temelji sežejo nazaj do leta 1215., ko je morai kralj Ivan, s priimkom »brez dežele«, dati plemstvu velike ustavne svoboščine (magna charta). Tudi pri nas in na Nemškem imamo sicer ustavo (konštitucijo), t. j. ljudstvo ima po svojih zastopnikih, državnih in deželnih poslancih, pravico sklepati zakone. Toda, kar ljudski poslanci sklenejo, to mora, da dobi sklep zakonito moč, potrditi visoka gospoda, zbrana v gosposki zbornici in končno šc ccsar. Poleg tega pa pri nas vlada lahko državni zbor razpusti in daje ukaze in ukrepe na podlagi § 14., tako se je godilo v Avstriii v dobi ministra Stiirkgha. V Avstriji je oblika vladanja v bistvu absolutistična; vlada vlada lahko proti večini ljudstva. V Nemčiji in v Avstriji ni v taki meri demokratična, kakor je v državah naših sovražnikov. Zato se moramo — pravijo naši sovražniki — mi še naprej vojskovati, dokler ne zmaga tudi v osrednjih državah demokracija.
Tcda je li res to tudi volja ljudstva v Ameriki in na Angleškem in v Franciji in v Italiji? Ali hočejo ti narodi res nadaljevanje vojske? Kaj briga angleškega delavca in amerikanskega farmerja (kmeta), kdo vlada v Nemčiji ali v Avstriji! Ljudstva, ki prenašajo strašna vojna bremena, hočejo mir, mir za vsako ceno; narod noče vojske v nobeni državi, vojsko hočejo le tisti, ki vsled vojske nič ne trpe: bogataši, ministri in državniki. Sicer zagotavljajo ministri vseh držav, da so pripravljeni skleniti »časten«, »trajen« mir, mir, »ki zagotavlja svoboden razvoj vsem, tudi zatiranim narodom« itd. To slišimo pogosto od naših, nemških in angleških ministrov. Nobena vlada pa nima poguma, da bi odkrito in naravnost povedala, pod katerimi pogoji je pripravljena skleniti mir. Vlade se druga druge boje, druga drugi ne zaupa. Medsebojno nezaupanje
Leto XXXI.
--------------------a
vlad je vzrok, da ne pride tolLko časa do odkritega do« govora in poštenega miriti Dva človeka, ki imata drug drugega za poštenega in ki to govorita, kar mislita, se v vsaki stvari lahko zedinita; v prepiru vsak nekoliko odneha in — mirna Bosna. Dva zvijačneža pa hočeta drug drugega oslepariti in nikoli jasno ne povesta svojega namena. Tako delajo tudi vlade. Pogodbe in dogovori na vse strani, tajne zveze in sklepi za ta in oni slučaj, s to in one državo. Vse to delajo dtplomatje na tihem, ljudstvo, parlament, časopisje, javnost ne ve ničesar o teh pogodbah. In vendar se v teh pogodbah sklepa o usodi ljudstva. Ali ni torej povsem opravičena zahteva; kadar sc določa usoda narodov, torej kadar se sklepa o vojski in miru, naj pride tudi ljudstvo do besede. Vlade so nezmožne, da bi sklenile mir. Zatorej proč s tajnimi pogodbami in dogovori! To pa veljat o vseh državah, tudi o demokratični Aa-gleški, Franciji in Ameriki.
0 socialnih ministrstvih.
Vojna je povzročila dovolj gorja in zredila množice revežev, za katere mora in bo še morala družba skrbeti. Zato sod-jalno delo še ni bilo nikoli tako važno ln potrebno, kakor je v sedanji dobi. Tega ee je cela javnost takoj v začetku vojne zavedala.
Tudi država se je te potrebe zavedala, pri praktičnem delu pa ni imela srečne roke, ker je njeno celotno socijalnfl pojmovanje napačno. Prosvitljeni absolutizem 18. stoletja je bil prepričanja, da so vsi državljani nespametna čreda ovac, ki jo je treba voditi, in da je Bog za to potrebno pamet dal izključno vladi * zakup. Zato so se takrat vladarji začeli
1«
tikati v najbolj zasebne zadeve državlja-aov in jih urejevati po svoie. Seveda to ni moglo držati, nastal je grozovit odpor. V sedanji vojni so se odgovorni krogi postavili na stališče, da so višji krogi pač zreli dovolj, da svoje življenje potrebam vojnega časa toliko prilagodijo, da bo država mogla vzdržati; glede ljudstva, to je glede kmeta, obrtnika in delavca pa so ostali na starem stališču prosvitljenega absolutizma. Dasi so naši kmetje, obrtniki in delavci v svojih organizacijah, v zadružništvu, strokovnih in drugih stanovskih organizacijah že pred vojno dokazali neizmerno delozmožnost, upravno spretnost in žilavost in dasiravno posebno vojni čas terja neomejeno medsebojno zaupanje, ki ga more ustvariti samo najobširnejša samouprava in avtonomija, država vsega tega ni marala prav nič vpoštevati. Mesto da bi bili odgovorni činitelji podprli samostojne organizacije teh stanov in jim poverili velike nove naloge, ki bi jih bile te organizacije gotovo z veseljem in srečno rešile, so te stanove izročili na milost in nemilost birokraiom. Pri višjih krogih so postopali drugače. Industrijam in kapitalistom so pomagali okrepili in izpopolniti stare organizacije in so jim izročili vso oblast pri urejevanju svojih interesov.
Lastna ljudske .podporne . organizacije vseh vrst, zlasti narodnega značaja je Sftirgkhov nemški absolutizem nezaupno in sovražno gledal. Vsaka podporna akcija je morala biti mednarodna, kar pomeni pri nas toliko kot nemška, in na čelu ji je moral stati penzijoniran birokrat-uradnik. Danes pa vidimo posledice in sadove takega postopanja. Za reveže in žrtve, ki jih je ustvarila dolgotrajna vojna, menda nikjer na svetu ni tako slabo preskrbljeno, kakor v naši monarhiji in ljudstvo gleda vse naše javne podporne organizacije postrani, z velikim nezaupanjem. Tako se je zopet izkazalo, da nezaupanje rodi nezaupanje.
Krona vsega socijalnega dela pri zeleni mizi so nova takozvana socijalna ministrstva, ki so nastala med vojno: ministrstvo za judsko prehrano, ali kakor pravimo: stradalno ministrstvo, ministrstvo za socijalno oskrbo ter ministrstvo za ljudsko zdravje. V državnem proračunu ža drugo polovico leta 1918. in prvo polovico leta 1919. so določene za ta ministrstva sledeče postavke: za prvo 23,649.305 K, za drugo 8,800.140 K in za tretje 30,824.797 kron, torej za vsa tri 63,274.242 K. Nad 63 milijonov kron je tudi pri sedanji denarni vrednosti že lepa vsotica in lepo spričevalo za socijalni čut v naši državi, če bi ji ljudstvo res zaupalo. Nase ljudstvo pa tega zaupanja že davno nima več. To vsoto smatra bolj za pomoč mnogoštevilnemu nemškemu uradništvu, ki je našlo po oddelkih novih ministrstev varne tople kotičke, kot za pravo socijalno pomoč ljudski bedi. Od novih ministrstev se nadeja bolj nepotrebnih šikan kot uspešnega praktičnega dela. Kljub tem postavkam v proračunu pritrjujejo iz vse duše svojim poslancem, ki so v Jugoslovanskem klubu glasovali proti proračunu.
Tak način socijalnega pojmovanja in delovanja od zgoraj je na naše produktivni
ne stanove še bolj potrdil v veri in zaupanju do svojih samoupravnih organizacij. Sedaj žele prav cenimo vrednost našega zadružništva in naših starih preizkušenih stanovskih organizacij. Sedanjo mizerijo so začeli reševati narodi v lastnem okviru. Tudi v našem narodu se je ustanovilo mnogo narodnih podpornih organizacij, da rešimo, kar bi šlo pod vodstvom birokracije čisto gotovo po zlu. Za vse podporno delo pa je treba reda, da se organizacije ne bodo križale in motile, da se naše or-ganizatorne sile ne bodo po nepotrebnem cepile. Red v gospodarstvu si moramo ustvariti sami, drug nam ga ne bo. Za ta red imamo tudi organizacijo s potrebnim ugledom in veljavo, to je naš Narodni svet, ki mu cel narod zaupa, pod čigar vodstvom bo šlo vse z veseljem na delo.
Brazda fe zastavljena.
Slovenska kršč, socijalna zveza je je imela 10. t. m. celodnevno posvetovanje na najvišji in najgloblji podlagi, kako bi se izobraževalno, to veliko kulturno delo, ki ga je velikopotezno započel med Slovenci dr. Krek, zopet razmahnilo po celi slovenski zemlji. Vojska je veliko razdjala, ne samo na zunaj, temveč tudi v srcih je marsikaka načela omajala in jih premaknila s tečajev. Splošna dušna razruvanost je prišla v življenje in mišljenje, To pa ne more biti v telesni, niti dušni dobrobit naroda. Zato pa bo treba naše življenje in mišljenje zopet docela obnoviti, utrditi tei okrepiti. In največjo nalogo poleg Cerk /e ima pri nas v tem uziru naša Krščansko socialna zveza, ki združuje v sebi vsa izobraževalna in sploh nepolitična društva na Slovenskem.
In v torek, dne 10. t, m,, je Zveza zastavila brazdo svojega izobraževalnega dela na globoko in široko. Želeti je le, da bi vsa naša društva proučila ves napravljeni načrt ter ga po svojih močeh in razmerah oživotvarjala. Treba bo dela, požrtvovalnosti in samopremagovanja, toda to bo le v našo lastno korist. Vsaka dobra stvar stane truda, kjer pa truda ni, tam tudi stalne sreče biti ne more.
Mi ne moremo objaviti tu vsega obširnega načrta, ki so ga izdelali posamezni odseki: kmetijski, narodno gospodarski, prosvetni, mlndeniški, narodno-obrambni, delavski, ženski, odsek za obnovitev Goriške in za Narodni svet.
V prosvetnem odseku se je polagala posebna važnost na po načrtu urejena predavanja, ki so se v pretekli dobi žalibog zanemarjala, pa so vendarle silnega pomena za ljudsko izobrazbo. Če so predavanja dobro pripravljena, jih ljudstvo nič manj rado ne obiskuje kot igre, kar skušamo v Ljubljani. Zveza bo preskrbela dobrih predavateljev pa tudi snovi za predavanja za Ljubljano in deželo. O igrah je poročal g. pisatelj župnik Finžgar. Rekel je o niih: Ljudstvo potrebuje zabave, oddiha. S popoldansko predstavo zaposlimo ljudstvo in ga obvarujemo slabe zabave in tako preprečimo mnogo zla. Igre pa so tudi izborno izobraževalno sredstvo. Igralci se na.«če pravilnega, lepega govora, kretenj in se ■
urijo v javnem nastopu. Zato naj ima vsaki ljudska igra moralno jedro, tudi če jc včasih uprizorimo samo v ta namen, da uči, Naše igre naj bodo narodne, ljudstvoj naj vidi na odru svoje vzore in boje, svoje lastno življenje. Imamo mnogo lepih iger, a treba jih je prirediti, zlasti črtati predol-: ge samogovore. Glede mešanih vlog se držimo škofijskega navodila, Igre naj se ne i prirejajo prepogosto.
Narodno gospodarski odsek je zlasti poudarjal, da je treba dati našemu ljudstvu narodno gospodarsko in trgovsko izobrazbo. Zakaj naša zemlja tvori vrata severovzhodne Evrope k morju. Silna množica trgovskega blaga bo šla čez našo zemljo. Naša dolžnost je, da izrabimo to v svoje blagostanje. Zato pa je treba trgovske izobrazbe. Zato naj bi se naše ljudstvo bolj in bolj oprijelo trgovskih in mornariških šol.
Kaj je sklepal kmetijski odsek, prinašamo v gospodarskem delu današnjega »Domoljuba«.
Delavski odsek pozivlje vse celavce,, naj se organizirajo v Jugoslovanski strokovni zvžzi, ki postaja vedno bolj krepka, poudarja potrebo delavskih večerov, kjer naj se predava o stanovskih potrebah. Končno je naglašal, da naj dobi delavstvo svoje lastno politično glasilo, »Naša Moč« naj pa ostane delavski strokovni list.
Narodno obrambni cdsek ugotavlja, da je narodnc-obrarnbno delo danes ;;e prav posebno važno :n poživlja »Slovensko Stražo«, naj vendar enkrat žc vstane iz svojega spanja.
Odsek za obnovitev Goriške se je obširno pečal z razdejano Goriško ter raz- I motrival, kaj se je dosedaj od slovenske strani že storilo za Goriško in kaj bi se še moralo storiti.
Mtadeniški odsek se je posvetoval, kako zopet zbrati naše mladeniče in jih vzgajati v pravem duhu. Brez dvoma ie to ena najtežjih nalog, ker dušna razruvanost, ki jo je povzročila vojna, se nikjer bolj ne pozna kol pri fantih. Odsek zlasti opozarja na mladeniško glasilo »Mladost«, katero naj bi starši naročali svojim sinovom. Treba bo na primeren način poživiti orlovsko organizacijo, zlasti pa gledati na to, da bo treba fante kolikor mogoče odtegovati nedeljski slabi druščini. Zato bi bilo treba zbirati fante v dvoranah, kjer naj najdejo poštene zabave pa tudi pouka. Starši sami bodo morali v tem oziru veliko pomagati.
Ženski odsek poudarja silno potrebo ženske izobrazbe, ki bb koristila ženski sami in celotnemu slovenskemu narodu. V ta namen naj se osni jejo v izobraževalnih društvih ženski ' oziroma dekliški odseki, ki na; skrbe posebno za strokovno (gospodinjsko) izobrazbo. Naglasa se poUcba po posebnem žen: kem listu. Ženski odsek opominja starše in se druge merodajne čini-telje, naj deklet pod IR leti nc puščajo v mestne službe, čc ni resnična potreba. Za , služkinje naj se ustanovi starostno podporno društvo. Za ženske na deželi naj se uvedejo zimi ki pouči' tečaji za razne panoge J.omače obrti.
V odseku za Naradtü svet sta govorila clr,. Jerič. ii; dr, Korqšec. ki je zlasti
opozarjal, kako naj se naše ljudstvo gospodarsko ohrani. Poudarjal je, da naj se naše ljudstvo kolikor mogoče iznebi papirnatega denarja in naj ga založi v premičnine, cli nepremičnine, orodja, zemljo itd,, če pa to ni mogoče, pa v talce popirje, ki bodo tudi po vojski ohranili svojo trdnost in vred-p nost. To so razni deželni in občinski po-pirji in popirji tistih podjelj, ki bodo po vojski veliko delala.
Načrt je tu in čaka izvršitve. Naj vsa izobraževalna društva skličejo seje, /berejo svoje raztresene člane in se pogovorijo ter pripravijo za zimsko delo. Slov. kršč, soc. Zveza pa bo šla, kjer le mogoče, društvom na roke. Krepko na plan!
Politični obzornik.
Tak nam županil ne bo!
Hussareku, min. predsedniku, se je zrahljala vez njegovega jezika. Pa ne vemo, ali je govoril za res,' ali se je samo šali).
Prišli so ga namreč obiskat časnikarji iz nemškega »rajha«. To so taki ljudje, ki pišejo časopise. Ministrski predsednik jih je povabil k mizi na grižljaj kruha in po-žirek šampanjca. Pri tem so se zabavali tudi z govorancami. Hussarek jih je prepričeval z dobro staro Avstrijo, ki ne pozna zatiranih narodov. Tožbe o zatiranih avstrijskih narodih so mu prazno besedičenje. Hinavec, na Slovenskem pa prepoveduje on sam vsak najmanjši shodič, cenzurira vsako prosto besedo, dočim smejo Nemci zborovati in pisati, kolikor se jim zljubi. V dokaz, da avstrijska vlada nobenega ne zatira, se je bahal s paragrafom XIX., ki določa enakopravnost vseh narodov v Avstriji. In sicer, kakor je nadaljeval, je ta enakopravnost zavarovana po najvišjem sodišču. Če dr, Hussarek to v resnici misli, pač malo pozna razmere v svoji vladi. Nemški uradniki narede kljub § XIX, po svoje, kakor je za Nemce bolj prav. Ti se pritožiš na najvišje sodišče. To ti da prav, a nemški uradniki delajo mirno svojo pot po svoje, ne meneč se za najvišje soHišče. Zakaj to sodišče pač odloča, kaj je prav in kaj ni prav, nima pa za te gospode tudi palice, s katero bi jih tudi prisililo, da bi delali, kakor pravi § XIX. Pri nas ta paragraf ne pomenja nič drugega kot samo pobožno željo po enakopravnosti. A enakopravnost samo riain zapirajo Nemci takorekoč z devetimi vratmi z deveterimi ključi. J» "" '' '
^Nadalje je povzdigoval Čehe, koliko šol imajo in kako so izobraženi, češ da jim je vlada vse to naredila, ki kar gori ljubezni do Slovanov. V resnici so si Čehi priborili tako razvito šolstvo z lastnim trudom, ni ga jim dala ljubezen vlade. Nas Jugoslovane je seveda previdno zatajil, da ne bi prišli nemški časnikarji glede avstrijske enakopravnosti v kak dvom. Tu smo bili vsled nesrečnih razmer glede šolstva navezani samo na dobro voljo vlade. Posledica tega je, da smo na jugu takorekoč brez svojih višjih šol. Pitajo nas samo z nemškimi šolami.	- "V
Nazadnje seveda dr. Hussarek ni pozabil narediti globokega poklona Maža-
rom nam in Čehom na kljub: Pri vseh ustavnih spremembah se morajo spoštovati pravice in ustava dežela ogrske krone, Nemce pa je počastil s svojim »nemškim avstrijstvom«, kateremu »je predvsem pri srcu bratska zveza z Nemčijo«.
Nato so trkali s kozarci, nn pa vemo, pri čem da smo. Mož, ki še sedaj ne uvidi krivic, ki se nam gode, ki ničesar noče vedeti o naših pravičnih zahtevah, zagovarja pa nemško in mažarsko nadvlado, tak mož je za nas doigral. Jugoslovani smo mu že podpisali smrtno obsodbo!
Zakleta kraljičina.
Res, kot bi bila zakleta, ne more ga najti Bosna moža, ki bi jo res ljubil in rešil iz suženjskih okov. Buriatia je rešena, a zdaj postane njen hudi duh, oziroma njen najvišji upravitelj Spitzmüller.
Ta mož je le tam rad, kjer se veliko šteje. Zakaj tam tudi navadno veliko v roki ostane. Zato je imel že od nekdaj rs d opraviti v bankah ali v drugih podjetjih, ki kaj nesejo. No in na to se on tudi razume, dočim za druge stvari ni pokazal posebno bistre glave.
Pred nekaj časa je bil avstrijski finančni minister. Kot tak se je posebno odlikoval v tem, da je ščitil banke in vojne dobičkarje. Sedaj se je potegoval za guvernerja ali najvišjega gospoda v avstro-ogrski banki, ki tiska naše papirnate bankovce. Pravijo, da bi bil dober za to službo. A. niso mu je privoščili. Za guvernerja je odločen sedanji finančni minister Wimmer, Spitz-müllerju pa je Burian odstopil službo skupnega avstro-ogrskega finančnega ministra. S tem je Spitzmüller postal tudi upravitelj Bosne. Bosna bo še nadalje revica. Zakaj Spitzmüller je strupen sovražnik Slovanov, ki nima srca za bosansko ljudstvo. Vrh tega Bo.sne prav nič ne pozna in se razume na upravo kot krava na boben. Mažarski in nemški bogataši bodo imeli pri njem največ besede, najrajše se bo zgodilo, da bodo oni smeli izsekavati bosanske državne gozdove, njim bo oddajal bosanske rudnike, podpira! bo njihovo trgovino in razni »falirani« uradniki bodo imeli v njem zatočišče.
Toda še večja nevarnost kot Spitzmüller pa so za Bosno ogrski načrti, kako naj bi se rešilo jugoslovansko vprašanje, seveda Ogrom v prid. O teh načrtih so pisali časopisi pretekli teden. Slovenci naj bi se v vsakem slučaju prepustili Nemcem. Hrvatska pa naj bi po enem načrtu dobila gornjo Dalmacijo in zahodni hrvatski del Bosne. Ostali del Bosne, Hercegovino in južno Dalmacijo z Dubrovnikom in Koto-rom naj bi pa dobili Ogri. Tako bi Ogri imeli lep dohod do morja, Hrvati in Slovenci bi pa bili za vedno ločeni od Balkana.	m*-
Grof Karoly si želi drugačno rešitev. Hrvatska naj ostane posebej, ravno tako Dalmacija. Toda vsaka naj dobi svojo avtonomijo pod okriljem ogrske krone. Med sabo se ne smejo združiti, nimajo nobenih skupnih zadev ter naj občujejo z Ogrsko vsaka dežela zase potom posebnih delegacij. V tem načrtu je jasno izražena misel: Divide et imperä, to je: Kosaj in vladaj!
iTretji načrt je obraten od prvega. Hrvatska naj dobi Dalmacijo, Bosno in Her-
cegovino. Zato pa mora odstopiti Ogrski Reko in hrvatsko Priinorje ter par deset kilometrov širok pas ozemlja ob štajerski in kranjski meji, ki naj veže Ogrsko z Reko. S tem bi bila pretrgana vez med Slo« venci in Hrvati.
Seveda so to sami računi brez krčraar ja! A jasno se nam zrcali iz teh načrtov duh mažarske vladoželjnosti in brezbrižne pohlepnosti. Treba bo še mnogo boja, da ga stremo in pahnemo <j poti, po kateri mora iti naša deklaracija.
Svetovna vojska.
Odločilna bitka na francoskem bojišču st nadaljuje. Amerikanci so pričeli s svojimi armadami novo ofenzivo v loku med trdnjave Verdun in St. Mihiel. Nemci so se takoj pri
f>rvem uapadu umaknili na že davno priprav-jene postojanke. Prvič se omenja ob tej ofenzivi navzočnost avsirijsko-ogrskih pehotnih čet na francoskem bojišču; doslej smo pomagal) Nemcem le z artiljerijo, sedai je posegla v bo| tudi naša pehota, ki je krila umik nemške armade, imela hude boje s sovražniki in dosegla s hrabrim zadržanjem, da Amerikanci niso zasegli cele nemške armade. Boji se nadaljujejo. Amerikanci stoje že pred novimi nemškimi črtami, od nemške trdnjave Metz so oddaljeni le še 30 km. Kakor je videti, postaja obljuba amerikanskega predsednika Wil-sona, da hoče osvoboditi Alzacijo-Lotarinško, dejstvo in je na tej fronti pričakovati še to jesen hudih bojev. Angleži in Francozi so cel teden nadaljevali svoje napade, na severni fronti pri Ipern-La Bassee niso dosegli nika-kih uspehov, pač pa se jim je pri Cambraiti in St. Quentinu posrečilo prebiti na dveh mestih takozvano Hindenburgovo črto. Ob cesti Arras-Cambrai je prekoračena ta črta že za 10 km in Angleži nadaljujejo svoje priprave za nadaljnje napade; pripravljajo se tudi n« belgijski fronti veliki boj». Letošnja jesen bo s krvjo zapisana v svetovni zgodovini, bije se ena najbolj krvavih bitk.
Na italijanskem bojišču so se bili vroči artiljerijski in zračni poizvedovalni boji. Italijan poskuša poizvedeti sedaj tu sedaj tam za naše načrte, pričel je na asiaški planoti it nadaljuje ob Piavi; pričakovati je vsak i« nove laške ofenzive.
Na albanskem bojišču smo dosegli novi uspehe, osvojili smo 2400 metrov visoko to moiko gorovje, katero obvlada obe mesti Fieri in Berat; tako se je začetni uspeh Italijanov spremenil v občuten poraz, kateregr ne bodo lahko preboleli.
Avstrija vabi na mirovne razgovore.
Avstrijski zunanji minister Burian j« v posebnem mirovnem pismu pozval vse države, prijateljske in sovražniške, naj se snidejo zastopniki posamnih držav v kakem mestu v nevtralnem inozemstvu in se naravnost iz oči v oči pogovore o mirovnih pogojih. Na ta način upa Burian doseči več uspehov, kakor pa z razrtimi govori, ki jih govore državniki ob raznih prilikah. Burian je sicer navidezno naredil to na svojo roko, toda nobenega dvoma ni, da tiči zadaj Berolin. Nobena stvar bi nam ne bila ljubša, kakor da bi Burianove besede našle odmeva, toda manjka nam vere in hudi dvomi razjedajo naše duše. Burianova bla-govest bi se morala vse drugače glasiti; druga in drugačna oblika bi Avstrijo silno okrepila, pri sovražnikih pa vzbudila vsaj zaupanje. Toda tega manjka, in to je, kar nas skrbi.
Si
Tedenske novice.
Drobne politične vesti.
Tržaški in goriški odsek Narodnega sveta se v najkrajšem času ustanovi.
Delegacije, to je skupno posvetovanje avstrijskih in ogrskih odposlancev iz obeh državnih zborov, še ne bodo sklicane. Vsi državniki pravijo, da so potrebne in jih žele, a na tihem jih odrivajo, ker se boje odkrite besede o zunanji politiki.
Poljska ljudska stranka se je na svojem zborovanju izrekla za skupno nastopanje vseh avstrijskih Slovanov v državnem zboru.
Zelo miroljuben govor je imel namestnik nemškega kanclerja, Payer, na nekem shodu. Govoril je o pobitosti v Nemčiji, katere menda n;so krivi neuspehi na. zahodni fronti, temveč strah pred peto zimsko vojsko (upravičen strah!), povedal je, da so se v računih s podmorskimi čolni zmotili. Potem je govoril o miru na vzhodu, izrekel pripravljenost, da Nemčija izprazni vse ozemlje, tudi Belgijo, če ji ententa vrne kolonije, vojno odškodnino pa lahko pogrešajo. — Lep govor, toda to napako ima, da ni bil že pred enim letom govorjen. Danes pa se bojimo, da bo prepozno.
Češko državno posojilo je razpisala čcško-slovaška država, ki je še ni. Posojilo podpisujejo seveda samo Čehi, ki žive izven osrednjih držav. Že prvi dan je bilo 20krat več podpisanega kot je bilo razpisano. Češko-slovaška vlada (ki se mudi Bog ve kod) je tudi že izdala češki zlat denar.
Strahovlada v Rusiji. Boljševiki, ki kopljejo grob Rusiji, se s krvjo in nasiljem drže še na krmilu ruske vlade. Oznanjali по svobodo, a danes jih ni hujših zatiralcev svobode, kot so ravno boljševiki. Ker-jim je neka žetiska hotela usmrtiti Lenina, so samo v Moskvi usmrtili 2000 oseb, v Pe-trogradu pa še več. In da bi zagotovili še novih žrtev, so napravili tabore, kjer so zaprli mnogo imenitnejših oseb, katere bodo takoj umorili, kakor hitro bo izvršen kak nov napad na boljševike. Rusija dela pokoro za svoje stare grehe.
Vojni moloh. Amerika je dosedaj mobilizirala 23,400,000 mož. Le majhen del teh se nahaja sedaj na francoskem bojišču,	. j
Domače novice.
Iz pisarne S. L. S. Vse one, ki pošiljajo na pisarno S. L. S. prošnje, naj bi poslanci posredovali pri njihovih prošnjah za vojaške dopuste in oprostitve, opozarjamo, naj pošljejo natančne podatke, in sicer te-le: natančno ime in priimek tistega, ki ga hočejo oprostiti, M-vališče (občina in vas), okrajno glavarstvo, rojstno leto, šaržo, kje sedaj služi in vojno "pošto, posebno pa podatke glede domačih razmer (delavne moči, število živine, velikost polja, travnikov, število in starost otrok, even-tnelno bolezen) prav tako, kakor so navedli v svoji prošnji. Posebno važno pa je, da navedejo natančni datum in številko, pod katero je šla prošnja od c. kr. okrajnega glavarstva na ministrstvo. Brez tega datuma je priporočilo Dri ministrstvu skoro nemogoče.
Pisarna Kmečke zveze za kranjski okraj se je otvorila v Ljudskem domu v Kranju. Pisarna je na razpolago vsem kmetovalcem kranjskega okraja, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 12. ure dopoldne in od 1. do 4. ure popoldne. 4'
Sirotišnica za vojne sirote v Št. Vidu nad Ljubljano se bo otvorila v začetku oktobra. Za začetek bodo sprejeli 15 osirotelih dečkov. Sirotišnica v Grobljah bo sprejela kakih 50 deklic. Ker vse to veliko stane, pozivljcmo usmiljena srca, naj pripomorejo k vzdrževalnim stroškom. Denarja je toliko in tako se zapravlja, zakaj ne bi se naklonil del ubogim vojnim sirotam! Darovi naj ee pošiljajo »Škofijskemu društvu za varstvo sirot« v Ljubljani.
Katol. slovensko izobraževalno društvo na Homcu ponovi v nedeljo, dne 22. t. mes., lepo dr. Krekovo igro »Ob vojski«. In za nameček še nekaj. Začetek po popoldanski božji službi.
Slovenski posestniki, pozor! Neki nemški agent iz Gradca pošilja mamljiva vabila Slovencem, naj odprodajo svoja posestva dobrim kupcem, ki jih bo nasvetoval. Ker gre tu za nemški pohlep po slovenski zemlji, zato pozor!
Za slovenske visokošolce, ki stradajo na Dunaju, se je osnoval v Ljubljani poseben od; bor, ki bo zbiral živil zanje, da bodo mogli dovršiti svoje študije. Darila v živilih sprejema Fran Znidaršič, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, prispevke v denarju pa gdč. Elza Sosso-va, Ljubljana, Mestni trg 19.
Umrl je 10. septembra v Dobrepoljah č. g. Janez Prijatelj, župnik na Jesenicah. Bole-hal je že dolgo časa, iskal je zdravja v Kan-diji, nazadnje doma, kjer ga je našla smrt. Bil je silno ljudomilega in mirnega značaja in vzoren duhovnik. Rojen je bil leta 1879. Medtem ko je ležal na mrtvaškem odru, je na Jesenicah umrla njegova sestra Frančiška, gospodinja umrlega župnika. Naj v mini počivata!
Granata. Mihaela Sfiligoi, kmeta iz Pev-me pri Gorici, je doma na dopustu raztrgala granata, ki jo je dobil pri nekem zapuščenem italijanskem jarku. Zapušča ženo s štirimi sinovi, ki so v vojni.
Prošnja. Kdo ve kaj o Antonu Milharčič, ki ie bil ujet v Przemyslu, nato se je nahajal v Somari na Ruskem. Sporoči naj se Antoniji Milharčič, HruSevje 25 pri Postojni, Notranjsko.
To in ono.
Prebivalci Vatikana. Tudi papež in njegovi sostanovalci se morajo boriti z aproviza-cijskimi težkočami, večkrat je bilo čitati o tem. Vprašali so, koliko ljudi mora papež preživljati. Odgovor je ta-le: Ob izbruhu vojske z Italijo-je bilo v Vatikanu 3900 ljudi, in sicer 3274 Italijanov, 525 tujcev na račun in stroške svete stolice in okoli 100 mož papeževe švicarske telesne straže.
Gostota železnic. Leta 1915. je prišlo na kvadratni kilometer v Belgiji 28 kilometrov železnic, v Švici 12, na Nemškem nekaj manj, na Francoskem 10, pri nas v Avstriji 7, na Ruskem pa samo poldrugi kilometer. Torej so v Belgiji železnice štirikrat tako goste kakor v Avstriji in 20krat tako goste kakor na Ruskem,
Premog. Tako nam ga manjka, pa ga vendar toliko nakopljejo. Vzrok je v pomanjkanju delavcev, pomanjkan u vagonov in pa ker ga gre toliko na Nemško, da za nas Avstrijce premalo ostane. Leta 1915. s'; nakopali v naši monarhiji 160 milijonov centov črnega premoga, 220 milijonov centov pa rjavega, in sicer samo na Štajerskem 26.
Kavčukovo drevo. Kavčuk dobivamo iz soka nekega drevesa, ki raste najbolj v vročih in vlažnih krajih Južne Amerike in Osrednje Afrike. Zarežemo skorjo in počasi začne teči ven sok. Ujamemo ga, denemo v ponve in toliko časa kurimo pod njimi, da se sok strdi. Napravimo krogle po 5 kg, denemo v vreče in kavčuk je pripravljen za trg. Nekatera taka drevesa so velikanska. Tako čita-mo o nekem drevesu na meji med Brazilijo in Bolivijo, ki ima obseg 8 metrov in pol. 120 dni ali šliri mesece daje neprestano sok iz sebe, in sicer vsak dan 10 kg. Če računimo cene pred vojsko, da to na leto okoli 11.000 kron, oziroma če vzamemo teh 11.000 K kot 4odstotne obresti od drevesa, je drevo vredno 275.000 K Je pa last ciružine. ki šteje poleg očeta in matere pet otrok.
Sueški prekop. Za našo prihodnjo trgovino z zadnjo Azijo bo igral ta prekop veliko vlogo, ker gre tukaj skozi najhitrejša zvezar. Zato bodo zanimali nekateri podatki o njem. Ko so ga gradili, je pomagalo pri delu tudi 1800 velblodov, od teh jih je 1600 neprestano nosilo vodo, ker gre 160 km dolgi kanal večinoma skozi puščavo. Kanal bodo popravili, tako da bo v prihodnje povsod 14 metrov globok. Na dnu je sedaj širok 37 metrov, ob iz-ogniščih, ki so oddaljena dru^o od drugega 5 km, pa 50 metrov. Na gladini pa znaša najmanjša širjava 100 metrov. Carina za tono je znašala tik pred vojsko frankov, za osebo pa 10 frankov. Akcij je 400.000; od teh jih imajo akcionarji 71-odstotkov, 15 jih ima egipt-ska vlada, 10 ustanovitelji oziroma njih potomci, po 2 odstotka pa upravitelji in nastav-ljenci kanalske družbe. Ena akcija je bila začetkoma — torej leta 1869. — vredna 500 fr., a že pred vojsko je poskočila njena vrednost na 5000 frankov. Nekatera leta se akcije obrestujejo z 2000 odstotki.
Hitrost potovanja. Okoli leta 1600. je bilo potovanje zaradi slabih cest še tako počasno, da ni pošta napravila niti 4 km na uro, a okoli leta 1700. vende.r že skoro 5 km, torej toliko kakor prehodi na uro slab pešec. Okoli leta 1800, je hitrost poskočila na 7 km, leta 1834. pa že skoro 10 km. Najhitrejša železnica je prevozila leta 1867, na uro 60 km, sedaj 90, a poskusne vožnje z električnim vo; zom so dosegle že nad 200 km. Če se posreči izpeljava nekega znanega načrta, da se kolesa ne bodo dotikala tira, temveč plavala par milimetrov nad njim, bomo potovali lahko 300 do 400 km na uro. Prvi poskusi so se dobro obnesli. Iz Ljubljane do Trsta je 73 km, do Gradca 135, do Dunaja pa 280 km. Če bi mogli položiti tir naravnost, bi prišli torej v Trst v 10 do 15 minutah, v Gradec v 20 do 30, na Dunaj pa v slabi uri. To bi bil napredek. Pa recimo, da napravimo ovinke, se ustavljamo in tako dalje, bo vendar možno priti v Trst v pol uri, v Gradec v eni, na Dunaj pa v dveh mah.
Starost generalov. Koncem leta 1915. je bil od 20 angleških generalov najmlajši star 46 let, najstarejši 60, povprečna starost je znašala 54 let. Od dvajset nemških generalov je bil pa najmlajši 34 let star, najstarejši 73, povprečno pa 63 let in pol. A ker so mlajši nemški generali vsi knežjega stanu, se starost takoj zviša, če te odštejemo, kajti »najmlajši« nemški general bi bil star 62 let. Pogledali so tudi prvih 15 francoskih generalov: najmlajši 47, najstarejši 67, povprečno 60 let in pol.
Amerikanski bizon izumira. Evropejci so našli pri prihodu v Ameriko posebno govedo, ki so mu rekli amerikanski bizon. Krasna žival je to, a žal so jo začeli hudo preganjati. Ne za meso, ne za lovsko zabavo, ampak za samo surovo šalo in prelivanje krvi so zganjali tisoč- in tisočgiave črede skupaj, so jih na slepo streljali, poganjali v prepade in reke. Na milijone jih je bilo, sedaj je pa nastala nevarnost, da popolnoma izumro. V narodnem parku Je-loston so jih našteli pred 20 leti še 400, sedaj jih je pa tam komaj tucat. Neki bogatin imenom Dooley ie pa hotel to lepo žival na vsak način rešiti in je kupil pred 25 leti »otok antilop« v Velikem slanem jezeru. Tja je dal prepeljati 26 bizonov; prostora so imeli dovolj, saj meri otok 12.000 hektarjev, miru pa tudi, ker nihče ne sme tan streljati. Uspeh je bil prav izvrsten; samo leta 1913. se je pomnožilo njihovo število za 26 novih telet, torej za število vseh prvotnih naseljencev.
Dopisi.
Preska. Ker nam ni mogoče izdali posebnih vabil v zadostnem številu, bodi tu objavljen program 2Uletnici tukajšnje Mar. družbe < v nedeljo, dne 22. septembra. Ob pol 3. uri popoldne sprejem sosednjih Marijinih družb pri znamenju pod vasjo Presko, nato v cerkvi govor prevzv. knezoškofa ter pete litauije. Ob pol 4. uri v društvenem domu sledeče: 1. Deklamacija. 2. Lurška paslirica, igrokaz v petih dejaniih. Vstopnina: Prvi sedež 4 K, drugi ««dež 3 K, tretii sedež 2 K, stojišče 1 K.
Iz Spodnje Idrije. Letošnjo leto je za nas posebno nesrečno leto. Dne 7. januarja ie v neki drvarnici zmrznil vpokojeni rudar Jožef Majnik. Dne 9. januarja je še do sedai neznani zločinec umoril vdovo Terezijo Likar in njenega brata Janeza Troha v Sred. Kanomlji h. št. 20, po domače na Prekovšu. 14, maja je umrl šolar Janez Kavčič, ki ga je pičil gad. Kljub zdravniški pomoči je moral v prerani grob. Prejšnjo nedeljo je šel mesto v cerkev sedaj pa v hrib. 23. maja je utonil v IdVijci nasproti Rovinjam Frančišek Popit, čevljarski pomočnik iz Dol. OLav, župnije Št. Vid nad Cerknico, ko se je vračal s fronte domov in se šel kopat. Dne 15. junija se je ubila 811etna vdova Frančiška Gnezda, ko je šla po živež v Bizavik. Dne 29. avgusta pa je strela ubila 301etnega posestnikovega sina Blaža Lapajne iz Krnic, Zvečer je nastala huda nevihta, okoli 11. ure pa je strela udarila v hišo in ubila pri oknu ležečega Blaža. Koncem oktobra lanskega leta se je vrnil kot invalid, ranjen v levo roko iz Galicije, kjer je bil odlikovan tudi z, malo srebrno kolajno. Njegovega brata, ki je bii реГзс pri c. in kr. pešp, št, 97, pogrešajo že od 21, junija 1916, — Od 13, junija do 10. septembra smo bili brez moke, zdaj smo jc zopet nekaj dobili. Zdi se, kot bi vlada poznala samo socialne demokrate in bi imeli samo ti pravico do življenja, drugi pa če tudi vsi pomrjo od lakote. Pa se ne vdamo, zakaj v tej najhujši dobi pomanjkanja, od 27, junija do 15. avgusta, ni bilo v fari nobenega mrliča.
Ilovice od Soče.
S Tolminskega. SŠentvidske gore. Zopet nas je po sedmih letih obiskal prevzv, knez in nadškof goriški, in sicer je 4. t, m. birmoval tukaj na Gori. Ne le birmanci, ampak tudi drugo ljudstvo )e od vseh krajev prišlo gledat svojega dušnega nadpastirja. Posebno njegove tolažilne besede s prižnice so bile vsem zelo všeč. Njegovi zvesti mu kličemo: Pridite kmalu zopet! — S Pečin. Tukaj je umrla Angela Kofol, tako si je želela biti birmana, preden bi umrla, ali ni ji bilo usojeno. Tri dni pred sv. birmo je šla k sv. birmi v nebesa, kjer ni nikdar žalosti in trpljenja. Bila je pridna dekle, sveti ji večna luči Žalujočim ostalim naše sožalje. — Delo pridno napreduje. Kmalu bode vse omlačeno in otava poleošena, ali vreme zelo zadržuje. — Slavko.
„Slovenska družina",
prvi slovenski družinski list, izide v nekaj dneh. List bo prinašal izvirne povesti, črtice, pesmi, poučne spise, zanimive potopise, opise raznih tujih in domačih krajev in narodov, tako da se bo bralec takorekoč igraje, sebi v zabavo veliko naučil. Prav posebno opozarjamo na znameniti glavni roman slavnega španskega pisatelja P. L. C o loma: Kraljica m u č e n i c a. Ta veliki zgodovinski roman, ki je preveden že v vse svetovne jezike, obdeluje življenje nesrečne škotske kraljice Marije Stuart in nje strašne sovražnice angleške kraljice Elizabete, V tem romanu bo čitatelj kakor v bogati, pestri sliki gledal zgodovino 16. stoletja, boj med pravico in krivico, boj med katoličanstvom in krivo vero.
Poleg tega bo list prinašal igre za naše ljudske odre, vesele povesti, k r a t -kočasnice, smešnice, uganke, skakalnice, rebuse in drugo podobno blago, tako da bo tudi za smeh in kratek čas poskrbljeno.
Hkrati bo vsaka številka bogato okrašena z zanimivimi slikami; zlasti z umetniškimi starejših in novejših časov,
»Slovenska Družina« stane za celo leto 24 kron; za pol leta 12 kron; za četrt leta 6 kron; posamezna številka 1 K 20 vin. Naroča se pri upravi »Slovenske Družine« v Ljubljani v »Katoliški tiskarni«.
Kdor ne zmore naenkrat 24 kron, naj naroči samo za pol ali le za četrt leta.
»Slovenska Družina« izhaja po dvakrat na mesec, t. j, 15, iu 30, vsakega meseca, Vsaka številka bo imela po 24 strani. Na leto torej velika, debela knjiga. Če bi se vse te povesti, spisi, igre itd. izdale v posebnih zvezkih, bi morate stati vsaj tri'.rat toliko kot stane cel letnik.
Zato pa novi .naročniki hitite, stari naročniki »Ilustriranega Glasnika«, ki se je prelevil v »Slovensko Družino«, nam pa vsi zvesti ostanite in nam še novih prijateljev pridobite!
»Slovenska Družina« se mora brati v vsaki slovenski družini 1
Gospodarski del.
Mmefske zahteve»
kakor jih je sklenil kmetijski odsek na občnem zboru Slov. kršč. socialne zveze dne 10. septembra:
1.	Vojakom posestnikom naj dovoli vojaška oblast trajen dopust proti temu, da se zavežejo, gotovo množino poljskih pridelkov oddati za splošno prehrano.
2.	Kmetijsko ministrstvo naj preskrbi kmetovalcem zadostno umetnih gnojil, da ne bode zemlja opešala in pridelki še bolj pičli.
3.	Kmetovalcem naj dajo zadostno množino petroleja na razpolago, da zamorejo opravljati tudi zvečer svoja dela, kajti dan je za opravljanje tako mnogih del prekratek.
4.	Malih kmečkih mlinov naj vlada ne zapre, s tem bi uničila gospodarsko mlinarje, se odrekla davščini, ki jo kot obrtniki plačujejo in silno otežila gospodarstvo kmetovalcem, ki bi morali dostikrat 4 ure in še več nositi ali voziti svoje žito v mlin in hoditi zopet po moko. S tem bi se potratilo silno veliko časa in vozne živine, katere že tako primanjkuje, nepotrebno rabilo.
5.	Vlada naj skrbi, da se preskrbi zadostno množino cepiva proti rdečici, da ne bodo kmetovalci imeli v prihodnje tako ogromne škode vsled poginulih prašičev, kar tudi splošni prehrani grozno škoduje,
6.	Kmetovalci, ki oddajajo svoje predivo centrali za predivo ali volno centrali za volno, naj dobe primerno količino platna ali sukanca oziroma blaga za obleko. Isto velja pri oddaji kož goveje živine. Oskrbi naj se jim tudi materijal za napravo in popravo kmetijskega orodja.
7.	Rekvizicija živine v slovenskih deželah naj se ustavi, ker r,o iste itak oddale že več kot druge dežele in ker je nevarnost, da Dropade kmetijstvo, ako se še zniža sedanje neznatno število živine,
8.	Pod nobenim pogojem naj se ne dovoli zvišanje zemljiškega davka,
9 Današnja ljudska šola na kmetih ne odgovarja svojemu namenu. Osnovne pojme o racionelnem kmetijstvu mora dobiti otrok v ljudski Soli, ker samo v tem slučaju bodo imela kmetijska predavanja popoln uspeh. Vpelje naj se obvezna nadaljevalna šola za kmetske fante v svrho izobrazbe v kmetijskem gospodarstvu in za kmetska dekleta za izobrazbo v gospodinjstvu, V ta namen je treba temeljito reorganizirati pouk na učiteljiščih in vzgojo bodočih učiteljev in učiteljic.
Pot do platna.
Svoj čas je prosil urednik »Domoljuba«, naj bi kdo opisal, kako se prideluje platno. Sicer je po našem mnenju tak pouk nepotreben, kajti ljudje so znali in še vedno znajo sejati lan in pridelovati platno, kot nam kaže vedno bolj vsakdanja skušnja, četudi ne bero takega opisa. Toda, da se ohranijo in obnove lepi stari spomini, hočemo v naslednjem kratko začrtati pot, po kateri pridemo od lanu do platna.
Najprej je treba imeti rastlino, iz katere dobimo platno. Je rastlina dvojne vrste: j a -r a , ki se imenuje l'a n in ozimna, imenovana o z i ig e c, Ozimec seiejo v času od Velikega ŠT.ama do svetega Jerneja, lan pa v času od svetega Jurija do konca maja. Ozimec dozori o kresu, lan od svete Marjete
do svetega Jakoba. O ozimcu pravijo v Poljanski dolini, da ne sme videti Blegaša, to se pravi, ne smeš ga sejati na severu, sicer ga vzame zima. Lu.i pa zori povsod po hribih in dolinah, Cvete eden kot drugi lepo višnjevo^in po starodavnem izročilu samo dopoldne, med sv, mašami.
Ko rastlina dozori, jo je treba poruvati. Poruvani lan takoj položijo, to se pravi, razprostro po otavi, da ga prevaste. Pustijo mu torej cvetlične glavice, da ga veter manj zmede, Poruvani ozimec pa takoj o r e f-1 a j o , to se pravi, populijo mu glavice. Po otavi leži po navadi 3 do 4 tedne, da postane goden. Vendar pa je odvisno predvsem od vremena, koliko časa leži. Splošno pravijo, da ga mora trikrat dež premočiti, če hočemo, aa p a z d i r j e rado odstopi.
Sedaj lan vzdignejo. Povežejo ga v velike butare, katere prevsžejo s trto ali sre-botom. Nato ga spravijo pod streho. Treba pa je pri tem paziti, da ga ne dobe miši pod zob, sicer ga uničijo. — Kmalu nato pride čas, da ga o t a r e i o. Iu sicer so imeli včasih kmetje po vaseh popolnoma določene tedne, kdaj tu, kdaj tam, da so se zmogle zvrstiti t e r i c e. Predno ga pa tarejo, ga je treba sušiti. Sušijo ga v nalašč narejenih jamah ali pa pred pečjo. Jama je obzidan
fnostor v obsegu polovico peči v kmečki hiši ma pa dolg ž o k e n , da gre toplota po njem do lanu, ki se deva nad jamo. Dostikrat se zgodi, da lan začne goreti; zato so take jame ponavadi oddaljene od hiš, ker je nevarnost za požar, zlasti kadar je veter.
Že zgoraj smo omenili, da lan, predno ga tarejo, orefljajo, to se pravi, s posebnim gre benom_ mu populijo glavice. Te glavice je treba zmlatiti, da pride iz njih seme. Iz semena pridelujejo olje za barve, za živino in tudi razsvetljavo. P r e š e od semena so pa prav dobra piča za živino. Pravijo, da nič sla-bejša kot koruzna moka. Svinje se po njih debele, krave pa dajo dosti mleka.
Suh lan pa pride v t a r n i c o. Tarnica
I'e zopet poseben prostor, kjer so postavljeni toli, sorazmerno številu teric. V te kole namreč postavijo terice svojo t r I i c o , to je posebna, iz bukovega lesa narejena priprava, podobna dolgemu nožu. So tudi trlice-to-plarce.
Ko terica tare, ne jemlje v roko posameznih vlaken, ampak zgrabi celo pest in s trlico odstrani od lanu p a z d i r j e , to je
§rvi lub, podobno kot so pri moki otrobi, rednji del lanu pa ostaja v roki in to imenujejo predivo. Piedivo dcvlje vsaka terica na svoj kup. Plačilo teric je bilo včasih na dan sledeče: Kolikor obedov je bilo na dan, toliko pesti prediva je dobila od dneva in ravno toliko »šnit« kruha, zraven pa 15 krajcarjev na dan in ob povratku na dom še potico.
Med pazdirjein ostanejo radi debelejši konci, ki se imenujejo t u 1. Te ponavadi znova posuše in znova otarejo. Včasih so jih tudi porabili za blazine, ko ni bilo volne in pa bombaža. Kar pa je med pazdirjem slabejše-ga, gre na gnoj ali na štreno, da bolje drži.
Predivo pa nalaga, kot rečeno, vsaka terica na svoj kupček. Kadar gredo k obedu, ga vsaka vzame s seboj in ga odda hišnemu gospodarju, da ga spravi v shrambi.
Ko je vse skupaj, pa začno predivo določenega dne mikati, to se pravi, na posebnem grebenu zbero zopet boljše vrste blago, ki ga imenujejo pražnje ali povesem. Slabejše pa gre skozi greben in se imenuje k o d e 1 j a ali ho dni k. Oboje je treba stresti s palčico na mizi.
Pride čas, ko je treba predivo o presti. Za to je treba kolovrata. Na koželj dene pre-dica predivo, na vreteno se pa nabira preja. Preja, narejena iz kodelje ali hodnika se imenuje votek, preja iz povesma. ali pražniegu pa snutek. Da naprede eno vreteno peluo, ie treba včasih cel dan ali pozno v noč presti. Z vretena se mota preja na motovilu. Pride pa na motovilo 6—7 vreten. Ko je vse mo-tovilo polno, se niti prevežejo in to je ena štrena.
Štrene je treba obesiti na zrak, prav zato imajo stare hiše pod streho okrog zidu hodnike, da so včasih na teh hodnikih sušili štre-
»e. Štrene ie namreč treba tudi oprati. Pri pranju jih tolčejo s t o 1 k a l n i e a mi. Da (Ш ovijejo, je treba o v i j a 1 n i k o v, Posuše se štrene, če je lepo vreme, ie v enem dnevu. Že oprane štrene pa pridejo v ž e h t o , kjer jih polijejo z lugoro.
Ko so vse štrene oprane, jih je zopet treba na motovilu oviti v k 1 o p č i č e. Iz teh klopčičev pa stke tkalec na statvah platno. In sicer je treba ono platno, ki pride iz hodnika, beliti na solncu, pražnje pa je itak dobro za vporabo. Platno so včasih pošiljali
V	Trst za jambore, večinoma so ga pa dali v barvo. Barvano je bilo platno višnjevo ali irno. Višnjevo platno so porabili za predpasnike, črno pa za hlače. Včasih pa so stkali platno iz bele in višnjevo barvane uiti in to platno so imenovali c v i 1 h. Porabili so ga za spodnjo posteljno opravo, predvsem pa za b i s a g e.
Gospodarska obvestila.
Goldinarje prež mečejo, krajcarje pobirajo. Finančni odseß državnega zbora je imel sejo in sklepal o eevih davkih, ki bodo prinesli nekaj miljončkov, — a brezplodna vojna požira miljarde. Odsek je doslej sklenil vpeljati davek na premog, sladkor in vino. In sicer bo treba plačati od premoga 20 odstotkov prodajne vredr-osti. To se pravi, da bo treba premog plačevati za 20 odstotkov dražje kot sicer, na vsako krono 20 vinarjev. — Davek na sladkor se bo povišal. Dosedaj smo pri vsakem kilogramu sladkorja, ki smo ga kupili, plačali 38 vinarjev državnega davka, sedaj pa so pridejali še 18 vinarjev. Tako da bomo plačevali pri vsakem kilogramu 54 vinarjev davka. Sladkor bo torej za 18 vinarjev dražji. — Hudo so se pa poslanci udarili za davsk na vino. Vlada je hotela, da znašaj davek 32 vinarjev za vsak liter vina, za sadjevec pa 8 vinarjev. In sicer naj bi ga plačal kar vinogradnik sam. Njegova stvar pa je, kako potem vino proda. Naši poslanci pa so se najodločnej-ie uprli, češ, da je vinogradnik že itak dosti prizadet. Zato je vlada odnehala in je bil sklenjen davek tako, de ga ne plača vinogradnik, temveč trgovec ali krčmar, ki ga naprej prodajata. In sicer davek ne bo enak za vsa vina, temveč bo znašal deset odstotkov prodajne vredne sti. Za sadjevec pa se je določilo 4 vinarje na liter, — Seveda je te davke sklenil šele odsek, kaj bo pa rekla zbornica, je pa drugo vprašanje.
Nahrbtniki bodo imeli svojo posebno vojno zgodovino. Državne oblasti, katere so v dno svojega srca ravno tako prepričane o dobrotah rejenega nahrbtnika (včasih tudi same navezane nanj) ga javno v raznih naredbah telo preganjajo. In v zadnji naredbi je minister Paul izrekel nahrbtniku naravnost smrtno obsodbo. Toda poslanci, posebno Čehi, so takoj prijavili ničnostno pritožbo, in sedaj bo minister dovolil, da se bo krompir do 20 kilo-
Sramov smel prenašati, pa tudi iajca, maslo in ruga živila. Cez par mesecev, ko bo vsa setev pospravljena, bo pa nahrbtnik zopet prijel do popolne svobode.
Odškodnina za vojne škode. Državni zakonik od 31. avgusta 1918 objavlja postavo o odškodnini za dajatve v vojaške namene wziroma za škode, ki so nastale vsled vojne. iTa zakon spopolnjuje določbe postave od 26, 'decembra 1912 o vojnih dajatvah. Novi zakon 'priznava pravico do odškodnine v sledečih slučajih: 1. ako so se uničile vsled vojaških Ukrepov transportna sredstva in druge premičnine; 2. ako je vojaška oblast vporab.jala nepremičnine, jih poškodovala ali uničila, .Vendar samo v slučaju, da se ni zgodila po-ikodba oziroma uničenje vsled obstreljevanja )ali drugih bojnih akcij in 3. ako je vojna oblast ali po nje naročilu kaka druga oblast odtegnila kak predmet lastniku oziroma posestniku in ako je prišel ta predmet na ta način
V	sovražnikove roke. — Zakon pooblašča vlado, da dovoli poškodovancem predujme, še predno se uradno določi visokost škode.
Avstrijska krona je v Švici zopet nekoliko padla v svoji vrednosti. In sicer se dobi «a 100 kron 37.50 frankov (pred vojsko 105 frankov), dvignila pa se je italijanska lira za 61
8 frankov. To pa menda zato, ker je Amerika uvozila zadnji čas precej zlata v Švico.
7 miljard kron dobička je prinesla tihotapska kupčija z usnjem raznim špekulantom. Te miljarde je plačal kmet in delavec. Država pa samo z rameni miga.
9. vojno posojilo razpiše Nemčija v najkrajšem času. Za njo pride seveda Avstrija na vrsto.
Vojno odškodnino v znesku 6 miljard
mark mora plačati Rusija Nemčiji. Poldrugo miljardo mora plačati v zlatu, težkem 245.564 kilogramov, to se pravi 24 vagonov zlata. V bankovcih se plača ostanek. 42.860 kg zlata že peljejo v Nemčijo.
V Srbiji dovolj živil in živine. Neki nemški listi poročajo, du je v Srbiji toliko živil in živine, da so cene neverjetno nizke v primeri z našimi velikanskimi cenami. V Belgradu .stane kilogram masti 4 K 50 vin., kg bele moke 1 krono, eno jajce 8 vin. in tako dalje. Prešičev se pase na tisoče in tisoče, goveje živine in ovac ne manjka. Kdo pa uživa te srbske dobrote? Listi pravijo, da najbrže Ogrska. Ali poleg Ogrske, kakor znano, Nemčija, Mi lahko samo beležimo, da je Srbija polna živeža in živine, jedo že drugi. Avstrija strada.
Zdravstvo.
DROBTINE O ČREVESU IN NJEGOVIH BOLEZNIH.
(Dalje.)
2. Kaj dela črevo.
Brez črevesa ne bi mogli živeti. Zakaj črevo ima opraviti s hrano, ki redi naše telo. Ko se hrana iz želodca pretaka po črevesu iz telesa, ni njegova naloga edino ta, da hrani prosto pot, temveč ima še druga opravila, in sicer ima drugo opravilo tenko črevo, zopet drugo pa debelo črevo. Tenko črevo ima dvojno nalogo. Najprej mora trde dele hrane, n. pr, kruh, meso, slanino, raztopiti, da more potem hrana preiti v kri. V ustih hrano z zobmi razsekljamo in s slino omehčamo, V želodcu se še -bolj zrahlja in razredči, nekoliko se tudi raztopi v želodčnih tekočinah. Toda glavno delo pa čaka tenko črevo. S pomočjo žolča, ki prihaja iz jeter, in s pomočjo trebušne sline, ki teče iz trebušne slinovke, ter s pomočjo črevesnih sokov, ki se cede iz ne-številnih črevesnih žlez, mora razstopiti kolikor mogoče vse trde koščke," ki so v hrani. Takoj se začne druga naloga. Ko je namreč v črevo došla hrana raztopljena, jo mora pa črevo še posrkati ter jo prepeljati v kri, oziroma v sokrvco (limfo). To delo izvrše, kakor smo že omenili, posebne kocinam podobne sesalke.
Drugačno opravilo ima debelo črevo. Vanj dohajajo ostanki hrane, ki iih tenko črevo ni posrkalo. Med temi ostanki je največ neraztopljenih tvarin, ki jih tudi črevesni sokovi niso mogli raztopiti, nadalje razne raztopine, ki bi telesu rkodovale, ko bi prišle y kri, ali katerih vsled preobilice ni moglo posrkati tenko te ostanke strditi, da dobe obliko blata ali črevo; največ pa je vode. Debelo črevo mora te ostanke strditi, da dobe obliko blata ali dreka. 7ito debelo črevo vsrkava predvsem vodo, ^koliko tudi preostale hranilne snovi, ki jih tenko črevo ni moglo posrkati. Kar ostane, se zbira slednjič v danki in prihaja zopet na dan.
Naj še omenimo, da se delajo v črevesu tudi razne sape ali plini. Neraztopljene snovi začno namreč že v črevesu vreti in gniti. Vrenje, kakor vemo, pa dela pline. V majhnih množinah so sape za črevo koristne, ker napihujejo črevo, da se hrana lažje pretaka, da je trebuh bolj prožen itd. V velikih množinah so neprijetni ter povzročajo vetrove.
3, Kako črevo najrajši oboli.
Katarl Kdo še ni slišal o nosnem katard, o želodčnem kataru, o pljučnem katarul Tudi črevo najrajši oboli na kataru. Pravijo mu črevesni katar ali tudi črevesno vnetje. Navadno pa nazivamo to bolezen po njenem najznačilnejšem znaku drisko ali grižo.
Največkrat je vzrok črevesnemu kataru neprimerna jed, n. pr, kako težko ali celo neprebavljivo, nezrelo sadje, pokvarjena ali pa £nila hrana, mrzla pijača, posebno če jo pijemo na gorko ali pa mastno jed. Ravuotako povzročajo katar huda zdravila, ostra odva-
1'alna sredstva in razni sirupi. Včasih se na->ere v črevesu toliko blata, ali glist, da blato kar zastane in tako drgne notranjo sluznico, da se vname. Tudi prehlajenje ali premraze-nje ima .velik vpliv na črevo. Zlasti kdor je k temu nagnjen, mu vsako premrazenje v trebuhu ali po hrbtu prinese črevesni katar. Črevo je tudi zelo občutljivo za to( da dobi dovolj sveže krvi in da se tu kri zopet pravilno odtaka. Nered v tem oziru kaj rad pusti za' seboj črevesni katar. Morda je s tem tudi kaj v zvezi dejstvo, da često hudo razburjenje^ zlasti hud strah, obremeni črevo s katarom.
(Dalje.)
Izobrazbi.
Kruh prej in sedaj.
Malo je rastlinskih snovi in sadežev, ki bi
1'ih človek že v zgodnjezgodovinski dobi ne »il uporabljal za hrano. Med vsemi rastlinami se je najbolj obnesel sad žitnih trav, žitno zrnje, ker ima največ redilnih snovi in se tla dolgo časa ohraniti, ne da bi se pokvarilo. V teku stoletij se je razvijalo kmetijstvo in izpopolnjevalo pridelovanje žitnih vrst: ječmena, rži, pšenice.	i
Prav tako se je raznovrstna uporaba teh hranil v kuhinjski stroki razvila le polagoma. Spretnosti žene, ki ji cd nekdaj pripada skrb za pripravljanje jedi, se je posrečilo, da je jela zdrobljeno zrnje (moko) vmešavati in kuhati v vodi, dočim je prvotno in izpočetka zrnje le pražila in pekla. — Kar je vsakdanje, česar smo vajeni, nam ne zbuja ne začudenja ne radovednosti; ako se pa vprašamo, kako, odkod, odkdaj7 — nas pa osupne in si ne znamo dati pojasnila. Tako je tudi s kruhom. Jemo ga, uživamo ga — sedaj z večjo slastje in z večjim spoštovanjem, kot pred vojsko — a nikoli se ne vprašamo, kdo je pa prvi pekel kruh? Kdo je iznašel to umetnost1? Kako so prišli ljudje do tega? ... Bog je sicer že v. raju, ko je napovedoval Adamu kazen za greh, rekel: »V potu svojega obraza boš jedel kruh.« Toda tu je umevati pod besedo »kruh« splah vse, kar človeku služi za hrano.
Treba j« bilo dolgo časa, preden se je po mnogih poizkusih in odkritjih posrečila umetnost — peči tak kruh, kakršnega uživamo sedaj. Človek je kuhal in varil rastline, korenine, gomolje, zrnje in sploh sadeže, ki vsebujejo škrob — z vodo, mlekom. Kljub temu je še danes večji del človeštva — brez kruka, ne zato, ker nam sedaj ob vojski manjka moke, marveč ker je veliko narodov, ki se do te jedi sploh niso povzpeli. Ob odkritju Amerike so bivali tam »brezkrušni« narodi; šele evropski priseljenci so jih seznanili z žitom, ki" je uporabno za kruh. Poprej so poznali v Ameriki le koruzo, ki je pa niso znali rabiti za kruh. Nekateri polarni narodi (na tečajujf n. pr. čukči, sploh ne poznajo jedi iz žitnega zrnja. Južni Mongolei pač hrepene po takili jedeh, a morajo vsako leto napraviti daljna pota, da si poiščejo in naberejo neke vrste ovsa in rži,
Preden se je posrečilo, da so iz moke začeli peči kruh, so žito pražili; stara jed, ki je nekaka predhodnica kruha, je bila kaša. Pri tem seve ne smemo misliti na kašo iz prosa, ki je pri nas v navadi, marveč na razne načine obdelano zrnje vseh žitnih vrst, ki so je pripravljali, kuhali in vkuhavali na mnogo načinov. »Kašo« imenuje Rus »mater vseh«; pri starih Germanih je imela kaša veliko vlogo celo kot slavnostna jed. Še danes je kaša bistveno živilo pri narodih, ki jih kultura še ni preustrojila Za kašo se uporablja oves, proso, riž in v Ameriki koruza.	,
Proso in p š e n i c. a sta najstarejši žitni vrsti, ki ju je človek spoznal kot izredno re-dilni in užitni. Učenjaki so dokazali, da so to žito pridelovali v Bosni, Galiciji, na Danskem
m v Švici že v takozvani kameniti dobi. Poznali in pridelovali so takrat več vrst prosa; bar, latasto proso i. dr. Ob reki Nilu so prvotni prebivalci sejali povečini neko proso z imenom krvavo proso, ki zdaj ni več znano.
Precej pozno omenja zgodovina pridelovanje o v s a , ki so ga imeli v starem veku le za bolj slabo krmilo; Rimljani so ga imenovali krnjavo žito. V srednjem veku je pa prišel do izredne veljave ier je bil skoraj edina žitna brana preprostih ljudi. Še danes cenijo ovseno moko marsikje osobito ua Škotskem kot izredno zdravo hranivo, tako da je nastal rek: »Ovsena kaša daje zdravje telesu, ohrani glavo hladno, noge pa gerke.«
Pri nas priporočajo ovsen kruh predvsem tistim, ki imajo »sladkorno bolezen« — ali diabetes.
Glavna hrana v tropičnih krajih je še dandanes r i ž, ki se od njega živi 640 milijonov ljudi — torej dve petini vsega človeštva, •dočim je le ena četrtina vseh zemeljskih prebivalcev, ki jim gre ime »kruhojedci«,
_ Velik napredek v zgodovini žitne hrane se je pokazal, ko se je človek navadil, da je
1"el zdrobljeno proso, oves na razbeljenem camnu ali v pepelu peči in prirejati nekake m 1 i n c e. Tako pečejo »kruh« še dandanes pri mnogih narodih na vzhodu. Bolj odlični in bogati ljudje se pa poslužujejo takih trdih, iz nelcvašene kaše spečeuih mlincev le kot podlago, na kateri donašajo na mizo druge jedi.
»Velikodušni dar narave«, kakor imenuje sedanji kruh francoski kmetijski kemik Parmentier, je bolj poznozgodo-vinska pridobitev in kot hrana bogatejših slojev znana kakih 2000 let. Odkod je prišla k nam pšenica, odkod ječmen, zgodovinsko • ni prav dokazano; sodijo pa, da ie domovina pšenici rodovitna pokrajina ob Evfratu na Babilonskem. V zgodovini Asircev in Babiloncev se ječmen pogostokrat omenja. Žito je takrat vse drugače obrodilo kot danes. Zgodovinar Plinij omenja, da je ob času vladarja Usurba-nipala bilo pet vatlov visoko in da je imelo pet šestink vatla dolge klasove.
Prvotna pšenica se je ločila od današnje, da se pri mlačvi ni izluščila iz plev, ampak jo je bilo treba še nekako »stroiiti«. Pšenico so takratni prebivalci, ki so bili pogan!, tako cenili, da so imeli celo posebnega »boga pšenice«, ki so mu darovali kruh in jedi iz te moke. n
Ako je v starem veku kje govorjenje o kruhu, moramo imeti v mislih le neke mlince. Kdaj so začeli rabiti pri peki vretje s pomočjo alkoholnih snovi, s pomočjo drožja, se ne da prav določiti. Najbrž pa najprej tam, kjer so imeli vinske drože, ki so jih porabili, da so jih zamesili med testo: v Egiptu, na Asirskem in Babilonskem. Tudi Rimljani so imeli dvojni kruh: težji, ki se je v vodi potopil na dno, in lažji, ki se je obdržal na vrhu. Všeč jim je bila pšenična in ječmenova moka; rž so zametovali kot plevel.
V srednjem veku je bila peka kruha po naših krajih in v Nemčiji nekaka novost. Rž зе imenuje prvič v 13- stoletju; danes je dosegla veliko veljavo, a pšenice ne bo zmagala.
Bog daj, da bi se nam kmalu povrnili tisti časi, ko smo za dva novca dobili dobro, lepo belo. celo masleno in mlečno žemljico. Čas žemljic in prest — vrni se kmalu!
Črtice o rokovnjačih.
Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
3. Polonjek.
Pisal se je Lovrenc Krivec, sin Pavla in .Polone, rojen 29. julija 1805 v Sp. Dupljah št. 25. Ime je dobil najbrže po svoji materi Poloni. Bil je širokopleč, srednje postave, slep na eno oko. Dvanajst let je bil v zaporu. Prebival je v leseni bajti Zadrago. Poročen je bil pod krivo jelko s Pograjčevo Mino (Štefe št. 9) iz Tenetiš. Njegova hči Jera je deiala nekoč: »Če bi me vsaka kokoš enkrat kavsni-la, kolikor sem jih pokradla, bi me nič več ne bilo.« — Polonjek je umrl 10. oktobra 1848 v
Tenetišah pri Bidetu (hiš, štev. 3). Sedel je za pečjo s svojo ljubico, pa se mu je po nesreči puška sprožila in se je ustrelil do smrti.
4. Tacman
se je pisal Martin Mavec, rojen 11, novembra 1815 v Letnicah štev, 7 (Tončeva pustota). Svoj priimek je dobil od brazgotine na licih, ki ie bila podobna kurji taci. Rekli so mu kar kratko: »Taca«. Bil je vojaški begunec in je dobil na Ogrskem 600 šib. Na hrbtu je imel vžgane vislice. Ko je bil zaprt v Gradiški, je kopal nekoč v vinogradu. Tu je pa pri tem našel dragoceno zapestnico ječajrjeve gospe, Vsled tega je bil oproščen železnih spon na nogah. Tako je ušel in bežal 3 dni, da ni nič jedel ne pil. (Povedal Adam iz Gorič). Pisuc v št. 49 »Gorenjca« iz i. 1911. pravi, da je bil Tacman širokopleč, velike glave in hudega pogleda. Bahal se je, da je pokral toliko ovac, da M jih bila dve uri daleč nepretrgana vrsta. Bil je prisoten pri cerkvenem ropu na Sv. Jo-štu, v Kokri in je bil mnogo let zaprt. Na. stara leta se je cerkveno poročil z Dorotejo Rzar iz Tenetiš štev. 2, rojeno 1821, umrlo 1885. Ko je začel pošteno živeti, je sezidal v Gradišču svojo bajto. Ker ni dobil dovoljenja stavbene oblasti, jo je moral podreti. Hodil je
f>o hišah lonce vezat. Umrl je v starosti 81 et v Goričah štev. 4 kot občinski ubožec dne 8. septembra 1898. Život mu je segnil. (Mrtvaška knjiga goriške fare.)
5. Travnov Janez,
po pisanju Logar, je bil doma najbrže od Škofje Loke, sorodnik Dimežev. Bil je kapitan Vel. Groge, zelo modre glave in je tudi poročal. Poprej je bil podobarski pomočnik pri Janežiču iz Zaloga in je deial pri cerkvi v Cerkljah. 18 let je bil zaprt, pa mu je cesarica dve leti odpustila, ker ji je iztesal zelo umetno zibel. (Ržen s Suhe.)	•
Janezovi hčeri Jera in Neža sta bili velike postave kakor Janez, hči Mica pa srednje velikosti in strašno sladke, govorice. Nosila se je kot gospodinja z visokimi, svitlimi čevlji in čedno oblečena. Mica je bila mati Katre, rojene 1837, žene Travnovega Aleša iz Tenetiš, polsestre Dimeževe. (Status trsteniške fare.) — Tomaž je bil brat Janezov.
Rokopis iz 1. 1840 (last g. Mejača iz Komende) pravi, da je bila Travnova najstarejša in najimenitnejša rokovnjaška rodbina.
6. Štrajhar
se je pisal Matevž Mede, rojen 1815 v Vodicah, strehar po poklicu, je stanoval na Ce-geinici in Polici nakelske fare. Poročen je bil z Rezo Šporn iz Strahinja, sinova sta mu bila Peter (ubit 1849) in Janez (tat, rojen 1850). Štraihar je bil velike, čokate postave. Umrl ie 6. oktobra 1880. v Naklem. — Župnik Blasnik pove, da ie Štrajhar 1834 pobil Jelenovega hlapca v Kranju, da ga je obvestil 1838 o cerkvenem ropu, ko je bil na dopustu kot vojak, češ da ie 1844 z več tovariši napal občinsko stražo in ji raztrgal uradno obleko. Njegove tovariše je komisar Pajk ujel, Štrajhar sam pa je ušel,
7.	Šavsov Štefan
se je pisal Palovcc, eden glavnih rokovnjačev, brat Matije, doma iz Naklega in je ondi umrl leta 1860., 50 let star. L. 1846. ie bil izpuščen iz grnške prisilne delavnice, ker se je uporno vedel. Lnel je neozdravljive bezgavke in ie kupčeval z volno,
8.	Cuckov Jernej,
rojen 22. avgusta 1823 v Spod. Dupljah na Šeprunki. Bil je vojaški begun, sin Antona Šepruna. Bil ie prisoten pri uboju Hrvata iz Žej 1841. Komisar Paik ie imel nani posebno piko, V zaporu mu je dal jesti močno zabelje-ne žgance brez vode.
9. Janežev
iz Zgor. Dupelj (Teran Jur 7) je bil lepega, belega obraza in močnih mišic. 1832 je hotel z Vranjekom ropati po Žiganji vasi ter je zre-zal klobuk nekemu'kostožgalcu. 1833 ie pobil okna pri Bovavcu- v Strahinju s Savsovim Štefanom, istega leta ie močno ranil z nožem pod Tabrom v gostilni pri Peharcu nekega leblajtarja (Blasnikov dnevnik).
10.	Arhar,
Jože Mali iz Zgor. Dupelj št. 18, vojaški begun, se je klatil po Koroškem in je umrl Zadrago na št. 5.
11.	Bresa	*
Janez (Švegelj 7) je bil doma v Lehencah pri Pungercu št. 4. Pod krivo jelko je bil poročen z Večnovo Mico (Debeljuk) iz Tenetiš št. 12, ki je bila šepasta, roj. 1814. Bresa je imel tri hčere. V znamenju matere božje pod ostreš» jem je shranjeval ukradene podplate.
12. Pograjčev Jaka
(Štefe), roj. 1814 v Tenetišah, je kral v Goričah pri Toncu in je bil ujet ter je umrl v ječi
13. Črni Juri
se je pisal Juri Bobek. Doma je bil iz Vrh polja, rojen okrog leta 1790. Kot tihotapec se je mudil nekaj časa tudi okrog Udnega bor-šta. Bil je šepast, zahajal j« na Koroško, zlasti v Borovlje, koder je kral puške. Nekoč je prinesel s Koroškega 400 gl., češ da jih je prislužil. Dajal je za pijačo pri Ribnikarju v le-netišah, da se je skoro izdal (Dom in Svet, III., str. 276).
14. Dens,
to je Matija Ješe, roj. "1827 v Stražišču. Bil je vodja rokovnjačev, ki so 1850 ubili Kucnerjal pod Sv. Joštom. Prisotna je bila tudi njegova» sestra Katra, preoblečena v moško obleko.
(Dalje.)
Nekaj novega o starih časih.
Sedaj, ko je ves svet v vojski, паз bo gotovo zanimalo, ako nekoliko preiščemo gradišča v Reški dolini. Posetf-. no zanimiva so opazovanja in preiskoi vanja po gorah ob reški dolini do Vrlfc nike. Začnimo pri Terpčanah, ali kako« jih ljudje tukaj nazivijajo, Terpče; to je baje staro mesto Terpo, katero je bf-lo, kakor vse kaže, blizu Dol. Zemona) na Javorniku. Tu se še popolnoma poznajo trije nasipi, kakor pri vseh tukajšnjih utrdbali. Prvi nasip ima 10 m širine in kakih 5 m višine ter ima tri dohode — vrata. Kakih 300 m dalje jc drugi nekoliko manjši nasip, za tem zopet, kakih 200 m dalje pa tretji nasir* V tretjem ograjenem prostoru je bil baje rotovž in je tudi prav dobro pa-, znati, da je bila neka velika 24 m šl-. roka in blizu 50 m dolga stavba, ka^j tera je imela ob straneh zid in pa zopeti en zid nekoliko v sredi, da je nosil stra-j ho, ter dve predsobi. Izkopavanje jd dokazalo, da so tu bivali Rimljani. Pred njimi pa so bivali Japodi. To nam potrjujejo razne izkopanine in pa ljudska? povest, ki pravi, da so bivali tu ajdjej Pri nas ljudska povest dobro razloči) ajde in pa Rimce, t. j. Rimljane.
Na cesti, ki so jo Rimci naredili iit se še dobro pozna, da je peljala iz Рач stojne krog Stražce nad Trnovom irt nad Trpčami v Kastav, od tam skozB Grobelno v Karlovac, je pobiral blizij mesta Tcrpo od Rimcev nastavljen« mitničar colnino, t. j. davek. Ko je pa) bil rimski cesar prepoden, je mitničaH ostal in je ustanovitelj vasi Terpčarr» Zval se je Jaksetič ter ima še sedaj potomce Jaksetiče.
Nad Terpčanami ob poti, ki vodil v gore, je »Gradišče« in blizu njega so Vidovci. Potem je Ahacij nad Jascnom, Gradišče pri Trnovem, Stražca, pr* Sembijah je Podtabor in Šiltabor.
6»
* Ta gradišča se razlikujejo od rimskih utrdb po tem, da je med drugim in zadnjim obrambnim zidom nasuto z drobnim kamenjem. Ves prostor je tako nasut, da se je sovražniku drselo in da ga je bilo slišati, ko se je bližal. pCudi se še dobro pozna neki zid, ki je vezal vse te utrdbe medsebojno in se posebno med Ahacijem in pa Stražco, ki sta eno uro hoda narazen, dobro opazi.
Pri izkopavanju grobov, na katere de naleti na več krajih, se najdejo razne stvari. Večinoma je notri pepel ter »stanki iz brona ali ila. Na Doljnem Zemonu so našli veliko reči iz prve rimske in pa še predrimske dobe, ki eo že nekatere v muzeju v Ljubljani.
Na Gradišču pri Trnovem so se našli grobovi, pokriti s peščenimi ploščami, čeravno je daleč okrog le apnenec, in notri pepel brez vsakih posod in pa razni predmeti, n. pr. gumbi iz brona, ki so imeli obliko polža. Ravno tam so se našli razni doli posod iz ilovice, sulice iz brona, razne kosti in drugo.
Krog Snežnika so razna imena, katera spominjajo, da so tu bivali ljudje. Tukaj so Sela, Skednjenca, Plasina, Peščina, Ilov klanec, Jerosica, Župen-ca, Semenca, Črne njive itd.
Ako je res, da je bilo mesto Metulum tam nekje pri Ložu, je jasno, da je bilo tukaj nekako utrjeno vrhovje, ki ga tiste čase skoraj ni bilo mogoče .vzeti. Zgodovinar nam pripoveduje, da »o Rimljani, ko so prišli v naše kraje, naskočili mesto Terpo, katero pa so našli prazno, kajti Japodi so se umaknili (v utrjeno mesto Metulum, katero so hrabro branili. Ako je domnevanje, da je bilo mesto Terpo tu pri Zemonu, pravo, potem nam pamet nekako kaže, "da je res bilo mesto Metulum tam nekje čez gore za Snežnikom. Vsaka pot, ikatora vodi iz doline v gore, je bila zavarovana z Gradiščem; do tu so se Japodi umaknili sovražniku in so se branili.
Japodi so bili hraber in junaški narod. Ko je rimski cesar Avgust na ičelu svojih čet naskočil mesto Anapo, i&o ga Japodi ranili in se je moral umakniti. Čez tri dni je nekoliko ozdravel, pa je zopet naskočil grad, kajti predmestje je že prej zavzel. Ko so Japodi videli, 'da napada ne bodo mogli odbiti ter da bodo premagani, so žene in otroke pometali v ogenj, sebe so pa zabodli, da bi Rimljani nikogar ne dobili in zasuž-nili. Japodov nasledniki so še zdaj živeči Albanci, ki so pa jako pomešani S slovanskimi plemeni.
Kar je tu navedeno, seveda ni vse zgodovinsko dokazano, kajti neki pisatelj si lasti, da je bilo mesto Metulum in Terpo nekje v Dalmaciji, čeravno nima dokaza za to.	Polde.
Iveri.
"Krotek odgovor omehča jezo; trda bese
da vname srd. (Preg. 15, 1.)
* * *
Togoten človek prepire napravi, potrpež Ijiv napravljene potolaži. (Prog. 15, 18.)
Kdor žali ubožca, zaničuje njegovega stvarnika, čast pa mu, kdor se usmili siromaka.
Boljše je povabljenemu biti na sočivje, kjer je ljubezen, kakor na pitano tele, kjer je sovraštvo. (Preg. 15, 17.)
...
Boljše je malo po krivici, kakor obilni dohodki po krivici, (Pieg. 16, 8.)
* . .
Človeško srce si izuri le svojo pol, Gospod pa njegove stopinje vodi, (Preg. 16, 9.) ...
Boljše je ponižan biti s pohlevnimi, kakor rop deliti s prevzetnimi, (Preg. 16, 19.) ...
Potrpežljiv mož je boljši kakor močan, in kdor sam sebe brzda, je boljši, kakor kdor premaga mesta. (Preg. 16, 32.)
...
Več pomaga svarjeuje pri pametnen človeku, kakor sto palic pri bedaku. (Pregovor, 17, 10.)
Boljše je srečati medvedko, kateri so vzeli mladiča, kakor bsdaka. ki se opira na svojo neumnost. (Preg. 17, 12.)
* * *
Tudi bedaka, če molči, imajo za modrega, in če zapira ustnice, za pametnega. (Pregovor 17, 28.) # # t
Človekovo srce se povzdiguje, preden pade, in se ponižuje, preden k časti pride. (Pregovor 18, 12.)
Zadnja želja.
(Padlemu Slankotu v spomin.)
Pod cipreso, pod cipreso rad bi v grobu spaval jaz, kadar črno mi zaveso smrt potegne pred obraK.
Listi padejo z drevesa vrt pokrije beli srež, a cipresa, a cipresa spomenik ostane svež.
Svet naj gleda nje zelenje bere i pomen njegov; kaj mi bilo je življenje? Zelen up, — a brez sadov!
Z. K.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/4% brez kakega odbitka.
Me ure en 8. zjutraj lo t popolUne.
Glej inserat!
Vojaško pismo.
Pismo iz planinske koče.
Vojni župnik M, Š.
26. julija. Za nekaj časa sem z mojimi junaki ven iz ognja, vsakdanje smrtne nevarnosti. Na počitku, sicer ue v kakem mestu ali vaseh, ker te so še daleč doli v dolini, ampak v lepem smrekovem gozdu, v kočah in, kar je glavno, granate prav po redkem zaidejo tako dale';. Vendar sem pa tudi tu koncem maja pokopal dva po letalčevi granati razdrobljena.
Število mojih »laranov« se je jako skrčilo. Veliko smo jih pustili na bojnem polju, kar smo mogli, smo jih lepo pokopali na našem polkovnem pokopališču, kar jih je pa zunaj ostalo, upam, da jim je sovražnik preskrbel grob. Saj smo isto i mi storili. Od sobote na nadeljo smo bili rešeni iz smrtne grape. Podnevi niti posamezen vojak ne more naza;, kakor boš kmalu slišal, hier ie pri polku zaradi tega odpadia nedeljska služba božja, sem jo šel opravit k neki delavski stotniji, kjer sa bili jako veseli mojega prihoda. Sv. maše namreč že par mesecev niso imeli. Ob šestih popoldan jo udarim s slugo in enim saperjem za našimi. Iti smo moraii čez cesto in neob-rastlo planjavo v gozd eden za drugim. Čim" bum, se razleti granata 50 korakov na levo. Opazovalec nas je opazil. Nekaj skokov r kritje, v — granatno jamo, katerih je vse polno tam, toda bivališče, podobno mrtvaški rakvx. Čim-bum, druga, tretja ravno čez naše glave. Četrta, p°ta pred nami, da je letela zemlja na nas. Preneha. Hvala Vsemogočnemu! Za enkrat smo rešeni. Lezel sem kot močerad — premočen od potu, ki v takem položaju sili z vso močjo na dan, četudi bežiš v boljše kritje, katerega pred nočjo zapustiti ni kazalo, sicer dobimo hitro nov pozdrav. Po cesti iz gozda pridrdra voz proti nam. Izgubljeni smo; zakaj granate se na novo vsipajo. Tcda zopet nas preskočijo in se oddaljujejo z vozom, ki je drvil v divjem diru. Zvijem se v klopčič kakor jež. Kapciico postavim pred se v zaupanju, ker sem že toliko sv. maš v smrtnih nevarnostih opravi! za dobre naše junake. Razpok granat se zopet približuje, namesto oddaljuje. Voznik je namreč obrnil in drvil nazaj v gozd, in granate so ga spremljale zopet čez nas. 15—20 jih je poslal Anglež, ki t strelivom nič ne varčuje in izvrstno strelja, pa ostali smo vsi — zdravi.
■__Listek__™
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * ' * (Dalje.)
Drugi menih je potegnil globoko in široko mošnjo in je hitro vrgel vanjo denar; ko je prijel v roko zlati cekin opata Janeza, se mu je vsa stresla. Poželjivo je v svitu leščerbe pogledal denar. Na njem je pest vihtela kladivo in obrobni napis se je glasil; Semper regnat —< Vedno vlada. »Dobro zlatol« meni prior.
Švertnerica si je obrisala solze, ki _ so H lile po licih. »Je-li gospod dobro štel,« Je rekla, »30 goldinarjev, 2 šilinga in 4 vinarji- Zlati cekin velja 10 goldinarjev.«
»Vse bomo zaračunali,« je rekel prior, »Ie žal mi je, da sem vam delal silo, verujte mi, nisem rad storil,«
»Čujte, gospod,« je zaklicala žena drugemu menihu, strogemu možu, o katerem je mislila, da mu gre za denar, »Se nekaj vam imam povedati, Ie povejte vašemu gospodu, da je hiša, ki sem jo kupila, stara podrtija; okna so preč, podgane in netopirji švigajo okoli. Kaj takega: se nam še sanjalo ni, tudi nismo mislili, da ie Štajer tako brezbožno, hudobno mesto, polno krivovercev; moja hči je že danes vslea tega grenke solze pretakala in je rekla:« — gla«
se ji trese bolečine, ne toliko zaradi štajerskih krivovercev, kakor zaradi izgubljenih hčerinih prihrankov — »Pojdimo odtod v Janspah.«
»O, to je bridko I uboge!« pravi sočutno prior, Albert pa je ostro streljal z očmi na deklico, ki je osramočena povešala glavo, ter ji reče trdo: »Da, Štajer je krivoverski, žali; bog. Toda, če ne bodo hoteli dobri kristjani iti ined krivoverce in pogane, kako se bo po; tem izpolnila Gospodova beseda o kvasu, ki vse prekvasi. Če ti je težko v Štajru, deklica, pomisli, da tudi Gospodu ni bilo sladko v Korazajnu in Betzajdi. Z dobrim zgledom lahko tu veliko dobrega storiš. Proti podganam je arzenik, tudi psi jih love. Sedaj pa, pater Karel, je treba iti, kmalu bo sedem ura. Če se še dalje mudiva, zamudiva večerno molitev. Hvaljen bodi Jezus Kristus, z Bogom, mati ir hči!«
»Hvaljen bodi Jezus Kristus,« je rekel .udi spremljevalec z mehkejšim glasom. »Verjemite mi, žena, zelo me boli vaša bridkost; pa ne morem drugače. Sicer je pa vaša hiša vsa v temi. Nimate li par sveč? Denite jih na okna! Glejte, povsod že gore, kmalu bo prišel sodnik v sprevodu s Tabora doli... Če krivo-verci opazijo, da pri vas ne gore sveče, se ■'am bo slabo godilo.«
Albert je zaničljivo zategnil usta.
Švertnerica vsa prestrašena pravi: »Seveda bom prinesla sveče, imam jih dva zavoja belih, ali tri, Štefana. Takoj jih boš postavila in prižgala. Ničesar nisem vedela, cfa nocoj gore sveče za mestnega sodnika.«
Štefana je vprašala: »Je li ta sodnik prave vere? Zdi se mi, da ne!«
Tedaj je rekel mlajši menih s svojim strogim glasom, vsak zlog poudarjajoč: »Največji krivoverec je v Štajru, najzagrizencjši sovražnik naše svete Cerkve. Naj ga časti, kdor hoče, jaz ga ne bom.«
»Pst!« se je ustrašil njegov tovariš ter je skozi vrata zaklical služabniku, ki je zunaj čakal z bakljo: »Friderik, že prideva, šli bomo zunaj okoli mesta, danes je to previdneje.«
Urno je odšel, Albert je stopal za njim, pa je razločno slišal deklico, ki je rekla: »Krivovercem ne bomo prižigali sveč, mali!« Veseli ga, da se vendar najde kdo v Štajru, ki ima pogum, čeprav je samo dekle.
Vedno bliže so od pokopališča sem, od koder so veliki križi v svetlobi zvezd zrli v mesto, donele trobente, trobili rogovi, ropotali bobni. Po Glajnkovi cesti sem so vedno bliže prihajale luči, ki so jih nosili na palicah, potem plamteče baklje, ki so daleč naokoli sipale svetlobo. Luči, ki so gorele na oknih, so se podesetorile, spletale se v vence, drevesa, cele gozde. Iz svetlobnih gozdov su vstajale čudovite ognjene podobe, kronane glave, zlati petelini in panterji, krvaveči volkovi in zmaji, z rožami ovenčana jagnjeta, roke, ki so prisegale nad knjigo, s sedmerimi pečati zapečateno. Pod temi bajnimi podobami in nad njimi so se rinili obrazi žena in deklet s kitami in kodrci, ki so v svitu bakelj krvavo žareli in izgledali kakor bajna bitja. Možje pa so letali po ulicah in vpili: »Hendel pride! Hendel! Hendel! Živio Hendel!« da se je razlegalo kakor vihar, ki lomi skale z gorskih pečin, da drve v šumečo Anižo. Švertnerica je šla v gornje sobe; v eni roki je imela zavoj sveč, v drugi je držala iz roga narejeno leščerbo. Tu je v svetlobi luči, ki so iz okolice sem odsevale, klečala Štefana z razpletenimi lasmi in je pobožno molila. Mati je prižgala svečo ter je šla ž njo k oknu. Tedaj je vstala Štefana, šla je za materjo in je tiho vprašala: »Mati!« — tako vprašuje angel varih človeka v iz-kušnjavi — »Mati, kaj pa delaš?«
»Sveče bom postavila. — Pusti me!«
»Mati,« je odločno rekla deklica, izvila je materi svečo iz rok ter jo ugasnila. »Sveče prižigamo Gospodu v Najsvetejšem zakramentu. Rrivovercu se ne prižigajo sveče.«
»Saj nam je svetoval sam menih!« kriči nejevoljno prestrašena mati.
Že prihajajo, že se tresejo zidovi od pe-' ketanja kopit.
»Duhovnik je dal svet4. . Za božjo voljo, kaj pa počenjaš danes? Najpreie si dala svoie prihranke, sedaj pa še to... Bog se usmili, kakšno hčer imam!«
Deklica je prijela mater za roko in je rekla: »Mati, ali se še spominjate, kako so naš oče s puško in z mečem šli z admontskimi strelci proti upornim luleranskim knapom? Dobro se še spominjam. Naš oče so prelili svojo kri za sveto vero, mati, mi pa naj bi kri/overcem v čast prižigali sveče. Menih, ki je dal tak svet, ni dober menih. Oni drugi, ki je dejal, da protestantov ne časti, oni je dober.«
»Sodnik je naša gosposka, to moramo častili,« se krepko jezi mati.
»Da, če nam v svoji službi kaj zapoveduje, potem ga moramo ubogati; toda rado-vati se in sveče prižigati takemu človeku — tega pa za ves svet ne!«
Spodaj se slišijo glasovi: »Tu ne gore sveče.« Iz sosednje hiše je prihitela neka ženska in je vpila gori: »Hitro, hitro, prižgite sveče, sodnik — —«
Ta glas je utonil v gromenju jezdecev, ki so v strašnem sijaju jahali po cesti sem.
»Kar se bo zdaj zgodilo, si zakrivila ti,« je klicala mati. Jezno je vrgla zavoj sveč proč, urno je stopila k oknu in je pogledala na cesto. Štefana je zopet pokleknila k svoji postelji in je molila, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
Spodaj se razliva celo morje luči, bakeij, plamenov; v lej pijani svetlobi seTjomika sprevod vedno bliže-. Spredaj se lesketajo puške štajerskih vojakov. Na čelu sta jim dva viteza: prvi mlad, drugi star; eden je lepše opravljen kakor drugi, oba v zlatu in srebru in modri opravi; nad njima je vihrala zelena zastava. Potem so jahajali črni gospodje v plaščih in s peresi na klobukih, gotovo kakih trideset do štirideset. Za niimi je jezdil na belcu mož, ki je nosil na rdeči blazini goli meč, za tem pa je v vencu kakor mož visokih gorečih bakelj jezdil na ogljenočrnem konju mož s črno brado . . . Ljudstvo se je gnjetlo okoli njega, da je mogel le korakoma naprej. Žene so mu z oken ponujale cvetlice, druge so dvigale otroke, da ga vidijo. Reveži so mu poljubljali ostroge in zlato preprogo, ki je pokrivala njegovega vranca. To je bil štajerski sodnik.
»Glej, Štefka, glej, Štefka!« je zasopla mati, ki ji je vsled nenavadnega sijaja skoraj pohajal glas. »Poglej vendar, — kaj takega se ne vidi vsak dan — tako krasni vitezi . .. Glej, ta-le mora biti sodnik — jaha kakor cesar.«
Deklica se je dvignila, pa le zato, da je zopet vtaknila pod odejo otroke, ki so bosi poskakali iz postelj. Nakrat — kaj se zgodi? Pesli in čevlji udarjajo na vrata. — »Ste li zazidani, ali zapahnjeni, ali jmate mrliča v hiši? Zakaj ne žgete sveč, ali ne vidite, da ves Šlajer plava v svečah? Zakaj ne častite sodnika, prokleta sodrga!«
»Tu imaš!« kliče mati, ki se vsa trese. »Kje so sveče?« je zakričala.
»Mati, ne!«
Dekiica je vsa mirna stopila k materi. »Sveče so tu, pa jih ne prižgemo. Bil bi greh, častiti božjega sovražnika.«
Sedaj bijejo helebarde spodaj na vrata.
»Odprite! Prižgite sveče! Hitro, sicer pride rdeči petelin.«
Stari hlapec je planil v sami srajci in spodnjih hlačah v sobo: »Mati, mati, vdrli bodo, puške imajo in meče, pobijejo nas!«
Otroci kriče: »Roparji gredo, roparji gredo!«
»Ne bo jih,« je rekla Štefana.
V hipu je vsa odločna stopila k oknu. — Kamen je prižvižgal mimo njene glave in je padel v sobo. Mati zakriči od strahu in groze. Deklica pa je s čistim, jasnim glasom neustrašeno zaklicala doli na besnečo ulico: »Mi ne prižgemo sveč za vašega luteranskega gospo; da, ker smo katoličani!«
Za trenutek je utihnil hrum, vse je strmelo nad tako drznostjo. Potem druhal za rjove, kakor tolpa razkačenih medvedov; psovke in ostudne kletve se vsipljejo proti oknu gori. .. Kar — nekdo vseka s sekiro po vratih. Srdito govorjenje valuje skozi vrste jezdecev. Sodnik je pri dekličinih besedah na lahno okrenil glavo, se je zaničljivo zasmejal, potem je nemoteno jahal naprej. Ko je pa slišal divji hrup, je ustavil vranca. V svojem
kraljevskem sijaju, ožarjen od divje svetlobe bakelj, je za vpil:
»Mir, Štajerci! Nobenih izgredov! Kdor prelomi mir, bo kaznovan, tudi danes! Beseda ženske se ne more dotakniti moje časti.« Potepi reče mlademu poveljniku mestne kompa-nije: »Lajtenant Hendel, vzemi svoje vojake in napravi mir pred hišo lam, razkropi množico! Vidim, da so skoraj sami nožarji. Ta častiti ceh se danes ne vede častito!«
»To papeško sovino gnezdo naj branim,«) je s temnim čelom rekel mladi poveljnik. »V božjem imenu! Rad pa ne ubogam!«
Hitro je prišel s svojimi vojaki pred Švert-neričino hišo. Zapovedujoče done njegova povelja. Že pri sodnikovih besedah so obmolknili najhujši kričači, sekire so se povesile. Sedaj pa se je razpršila množica.
Mladi poveljnik je bil iz sebe, da se je njegovemu očetu zgodila taka nečast. Ko je bil prostor pred hišo izpraznjen, je jahal tje pod okno, ob katerem je mirno stala vsled teme nerazločna ženska postava. Dvignil je svojo pest in je zavpil, da se je slišalo daleč naokoli:
»Papeška cundral Solnce pravice mojega očeta bo obsevalo Štajer in ne bo zašlo, če prižgeš svojo coprniško luč ali ne.«
Potem je dal vojakom povelje, naj zaigrajo štajersko koračnico. Sedaj so zaropotali bobni, možje so vriskali in kričali, da se je tresel zrak, kakor bi bruhal vulkan; mladi poveljnik pa je odjahal za svojim očetom. Do-šel ga je pri mostu, kjer je nad slavolokom v rdečih plamenih blestel napis:
Najvzvišenejšemu sodniku Najzvestejši Štajer.
Slavnostni sprevod je gromel čez most, Z vseh sedmerih mestnih stolpov so trobentači trobili svoj pozdrav, zastavonoše so s stolpov, mahali z zastavami v črno, z zvezdami posejano noč. Sprevod je bil končan. Luči so umirale, zvezde so se skrile v dimnatih oblakih smolnatih bakelj.
Švertnerica je hodila od okna do okna in je žalostno štela ubita okna. »Mati, predla bom, šivala bom, da dobiš lepo, novo steklo. Ali ni božji blagoslov več vreden, kakor vse šipe?« se je laskala Štefana.
»Seveda, blagoslov! Nesreča in poguba! Če bi t2 bil zadel kamen! Proč j", vse je proč!« je hropela mati. Vsa se je tresla od presta-nega strahu, objela je in krepko pritisnila na srce svojo hčer, ki ie bila tako pogumna in ji je napravila tako bridkost.
»Oj, oj! In cundra ti je rekel mladi vitez; moral je biti sodnikov sin, saj je imenoval sodnika j>ravičnega očeta. Sedaj imaš to sramoto na glavi, moje ljube, ubogo dete!«
»ln to vas boli, mati?« je veselo zaklicala' deklica in se je obenem izvila iz materinega objema. »Pojdite, pojdite!« se je radostno nasmejala: »Kogar satan psuje, tega ljubi Bogi — Cundra mi je rekel,« se je smejala še ve-seleje, kakor či bi mi oče ali vi« — na lahno je pogladila mater po licih — »rekli: srček!«!
Sama .pri sebi se je še na skrivaj sladko, smejala. Četrt ure pozneje se je vlegla lia svojol pernico. Čudno, vsa žalost je minula. Če je; tudi Štajer hudoben, Bog bo pomagal, da mu ostanemo zvesti in pošteni. Vse goreče besede strogega meniha so kakor sveta godbaJ odmevale v njenem srcu; še v napol spanju so šepetale njene rdeče, nedolžne ustnice: »Ust nam utrdiš in ohraniš pravo vero,,.. prosimo te, usliši nas!«
IV.
Osem dni po volitvi je jahal Hendel v. spremstvu mestnih svetovalcev v Line. Tam je v veliki dvorani deželnega dvorca položil svojo levico na protestantovsko sv. pismo, desnico pa je dvignil k Bogu ter je pred deželnimi stanovi prisegel običajno prisego: da bo zvesto opravljal sodniško službo, da bo po predpisanih postavah vršil pravico nad človeško krvjo, da bo revnim in bogatim, bogatim in revnim en .ko pravičen sodnik, da se ne bo oziral ne na veselje, ne na žalost, ne na prijateljstvo, ne na sovraštvo, ampak edino le na božjo pravičnost.
Bilo je v večerni uri. Baklje in sveče so gorele v dvorani, da je bila vea zagrnjena y
eblakc dima. Prisegajoči mož je stal v oblaku, podoben velikemu duhovniku stare za-ireze, ki je na veliki spravni dan prižigal ka-Hilo in je ogrnjen v oblake kadilovega dima govoril li Gospodu.
Oni, ki so ga slišali, ki so bili vsi njegove vere. so čutili na tihem dvojen pomen besedi, k. jih je Hendel govoril počasi in krepko. Si-
Ser bi imele te besede v drugih ustih čisto rugačen pomen. Hendel pravi: božja pravičnost, misli pa: evangelijska prostost; in enaka pravica za vse ga ne bo ovirala, da bi ne pokazal ostrine svojega meča vsem sovražnikom te protestantovske prostosti.
Ravno isti dan, tudi v večerni uri, ie stal v Štajru na leči farne cerkve pater Albert. Bleda svetloba sveč je obsevala njegovo glavo, ko je žugajoče raztezal svojo koščeno roko po napol prazni, zanemarjeni cerkvi. Kakor strele so udarjale njegove besede na katoliško ljudstvo, ki se je treslo v nemem strahu.
»Imamo sodnika! Imamo sodnika, in sicer strastnega protestanta. Danes prisega v Lincu. Če komu med vami, katoliški možje, ta gospod ni všeč, potem mu rečem: Ne zabavljaj, tudi ti si kriv! Kajti, če je sovražnik pred vrati, se morajo borilci zbrati, celo otroci ob materinih rokah, kamenje na cesti ie treba priklicati v boj... Štajer, si li storil tako?
»Novi sodnik je govoril, naj vlada v Štajru čista, prava vera. Mislil je protestantovsko vero. Ne vem, kako dolgo bom še stal na tej leči, kdaj me bo novi sodnik, ali kdo drugi pahnil doli, če me bodo peljali v ječo ali. kamenjali .. . Lepim besedam, ki smo jih slišali, bodo sledila divja dejanja. Pripravimo se na mučeništvo! Pa, dokler bom stal in govoril, bom s te leče vpil zoper krivo vero, ki ni rimska, ki ni katoliška, ki je tako malo čista, kakor je čista dekle, ki je na plesu svoj venec zaplesala.«	*
t, . (Dalje prih.)
Za razvedrilo.
/ Pri jedi. Neka gospodinja je imela na-Fado, da je žgance v skledi zabelila najbolj na enem kraju; zabeljeno stran pa je vselej obrnila pred svojega moža. Ko nekoč zopet gredo jest, se vsedeta najpoprei dva hlapca, potem pride pa še gospodar. Prvi hlapec se vsede na gospodarjevo mesto; toda gospodar prime skledo, jo zasuče tako, da je bila za-beljena stran proti njemu ter reče hudomuš-nežu: »Tako se solnce suče.« Hlapec prime zaf skledo, jo pomakne zopet nazaj in pristavi: »Tako se pa luna vrti.« Drugi hlapec, videč to prerivanje, se razvname, pograbi skledo, jo obrne ter trešči na mizo s pristavkom: »A tako je pa, kadar strela udaril«
Maksimalne cene za vino naj se odpra-rijo, 1'ako zahteva osrednji odbor društva za varstvo avstrijskega vinogradništva, ki je imelo dne 25. julija zborovanje na Dunaju. Promet z vinom naj bo pri nas ravno tako prost kot je na Ogrskem ali v Nemčiji. Društvo je poslalo tozadevno vlogo na c. kr. vlado.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
E. P. M. Pojdite na okrajno glavarstvo, kjer bodete dobili natančno pojasnilo. — K. M, V. Odgovorili smo Vam že enkrat pismeno. Obrnite se na »Katoliško bukvarno« v Ljubljani, ki Vam bo rada postregla. — T. K. Pesmica je zelo čustvena, toda radi nedovr-šene oblike ni godna za tisk. — L B. B. Isto. — M.Cv.: Neka izvežbana gospodinja pravi, da odpravi mast iz obleke s pivnikom in vročim likalnikom, plesnobo pa z gorko vodo in krtačo. Poskusite!
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 7. sept.: 40. 75, 72. 60. 27.
Gradec, 11. sept.: 86. 34. 88. 63. 17.
SKRIVALNICA,
Kje je viničar?
»Herba, mrčesni prašek z brizgalnico« ima presenetljiv uspeh pri pokončavaniu muh, žoharjev, ščurkov, mravelj itd. Muhe, ki s tem praškom v stik pridejo, poginejo takoj. 1 zavoj stane 60 vin.
»Ml - PaH« je smrt za podgane. Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim. S »Piff-Paff« se jih uničijo popolnoma. 1 doza stane 2 K.
»Št. Valentinov redilni prašek za prašiče« je edino uspešen pri prebavi krine, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 K 50 v.
So pošli se pošilja najmanj po šest zavojev. — azpošiljalnica: Josip Berdajs, Ljubljana, Celov-Ika cesta it. 85, I.	3265
Učitelji »Povej mi primero, s katero se p&jasni pregovor: Dati je boljše, ko vzeti.« — Učence: vZaušnica, gospod učitelj.«
Г - .Tudi edinost. Tujec (ki je opazoval pretep v 'gostilni) gostilničarju: »Vsi se že pretepajo!« — Gostilničar: »Pri nas je povsod edinosti« ,
"VZagovornik: »Pomislite, gospodje porotnici, da moj klijent slabo sliši in zaradi tega glasu svoje vesti ne more slišr.ti.«
»Stari oče, kako si neumen!« — »Ivanka, ejja ne smeš staremu očetu reči; takoj pojdi !c njim in reči, da ti je žal!« — »St^ri oče, zelo mi je žal, da ste tako neumni.* - ""v
Nad 1,000.000 t rabil
, »e» Ročno silo jo praktično orodje ea vrakogar za «ivanjo usnjenih predmetov, jermenov, vroč, jader, oprem, mehov, plabt, čov» ljov. — Ka/.pro-«Tajalccin popust. Cena kmpl. öilu K 5—, povzetni /itroSki poBobej, «jsvoz črebljov, warovalcev podplatov iz kovine In usnja, podkvic, celnl. trakov za čovljo,čevlj. smole, okov za pod-plato in vojnih \ podplatov torroč-; nih mlinov. P. E.
Laohmann, Du-. naj IX, Moser-Jgaseea, odd. 182.
Krema za britje sÄbiji:
va brez vode. 1 porcelanasti iiiiiim lonček 7 K 50 vin. иимн
pristno, najboljše vrste, 1 kos 3 K, 1 kg 34 K. — Pošilja ee proti miprejpošiljatvi denarja M. Jünker, eksportna trgovina, Zitfreb 1, Petrinjska 3/I1I., Hrv.
Prebile.
)
Preklicujem svoje obrekovanje proti Katri Jamnik in obžalujem svoje dejanje. Zahvaljujem se ji, da je opustila sodnijsko postopanje proti meni.
^KaSper Jamnik
Dol fit. 7. pri Medvodah.
Svarim vsakogar, ki bi kaj posodil ali hotel kupili od moje svakinje Line Krašovic, usnjarja in posestnika soproge iz Škofje Loke, na Studencu št. 8. Ker se moj brat nahaja pri vojakih, sem jaz oskrbnik njegovega premoženja in torej ne bode nikdo plačnik za dolgove, ki bi jih ona napravila, in tudi kupčija z nio bi ne bil.J veljavna. Vsak naj se obrne na moj naslov, preden ji hoče kaj posoditi ali od nje kaj kupiti. Toliko v pojasnilo. Ivan Krašovic, usnjar in posestnik v Škofji Loki.
mr Karbid "Ш
se dobi; kje, pove upravništvo Domoljuba pod Šifro „Karbid" 3404.
Tovarna za konserviranje sadja in žele-njave v Šmarci pri Kamniku KUPI
Г«
Prvovrstno sadje, manjvredno sadje in j pobiravce, zelje, korenje, repo i, t. d. !------------
i Resna ženitna ponudba.
Samec v 36. letu, vojaščine oproščen, ki ima 27.000 kron premoženja, se želi seznaniti ter poročiti z gospodično ali vdovo z enim otrokom, s posestvom ali kakšno obrtjo na deželi. Prosi samo resne ponudbe, ako le megoče s sliko, na upravo »Domoljuba do 1. oktobra pod: Bodočnost« 3386, Tajnost zajamčena.
Podpisani naznanjam, da sem	samo jaz
upravičen nakupovati po celem Kranjskem
hrastooe
MATIJA KRAMAR, posestnik in gostilničar, Glince pri Ljubljani št. 90.	3361
Шт in plodovi jjriija se kupijo.
Jagodne plodove vseh vrst, zlasti: maline, borovnice, robidnice, brusnice (prajzelper), nadalje' plodove grmičja: ščipek (divja roža), hubat, cimž, jerebikovc, murva, dren, češminje, trnulja, brinje, medvedove hruške ter suhe koprive v vseh množicah kupuje LEKARNA NA BLEDU.	3368
~ KUPIM vsako množino 2996
medu in čebelnefla voska
FRANC VOKAČ, Г * LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5.
KUPUJEM vsako količino
britijeuih Jagod
2978 Destilerija in raiinerija
ULHDMMR HRKO, Zagreb.
ČudODlt aparat za gafenle le K 7*50
wza pleteno ln tkano blago, perilo in platno.
Ta čudovita priprava za gatenje |e največji pripomoček zn potenje nogavic In
/a vsak arug tkan predmet, kakor za gatenje spodnjih krIJ, miznlh prtov, servljet, rjuh, Jilgrovega perila oblek itd. ter »e da vsak predmet silno hitro, lepo jednako-merno.popraviti, da izgleda kakor bi bilo nanovo tkano. Cena kompl. aparatu z razlago R 7-SO. Razprodaja po povzetju zaloga novosti.
M. Svoboda* Düna), III/2, Hiessgasse 13—404.
Le 3 K 40 h SC
rat „Omega", vol. slike 4X4 kompl. z malo opremo и natanö. navofl. za zaöetnlke. Zaklopnu. 1< ameru ,Gertrud' vol. 9X12; tir a izvršitev z vsom potrobnim opremlj. za razno loge, p rima akromat leča, ltompl. s ko-vinasto kueoto in navodilom dokler v zalogi, lo K 79. 8i» h zaklopna omara za vojaštvo za ploščo in iilmo, /.opna oblika vel. 4»/аХв lo K 68.40; vol. 8XÖ lo K 79.80. Pošilja po povzetju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt",Dunaj VII. Neustiftg*. 137/162.
Polhoue kože, krtove kože» hrčkuue kože
kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami in krznom
D. KÜHtier LEIPZIG, Brühl 47.
Poiiljatve se prosijo po poŠti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejemu.
Za suhe gobe
je vedno najboljši kupec
Fran Pogačnik
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36.
Edini «lovenekl savod brez tujega kapitala je:
VZflJEmHH ZHVHROVHLNICH
prati polarnim Škodam In poShodbl cerkoenih zuonou
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodami t. raznovrstne izdolano stavbe, kakor tudi stavbe med lasom zgradbo, 2. vso premično blago, mobilijo, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in onako, 3. vso poljsko pri-dolko, žita in krmo, 4 zvonove proti protoma, 5. sprojoma tndi zavarovanja na življenjo, oziroma doživetje in drdgo kombinaoije in proti neaisdarn. vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osobo za deželno
nižjoavstrijeko zavarovalnico, od katero ima tudi dožela Kranjska podružnioo. Varnostni zaklad ln udnlne, ki 'so znašale 1, 101(1 K 909.828-91, s< poskočile koncem 1. 1917 na 1,081.838-54.
Tedaj, čimvečjo znnimanjo za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln poJasnUa daje ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celju ln na Froseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjonlkl.	Ceno primerno, bitra conitov in takojšnjo izplačilo.
od vina, žganja in vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah
LJUBLJANA, Ernonska cesta štev. 2.
UllllillllllillllllllllllllillllllllllllllllllMIlilllllllllllllllllllHMIllllllllllllllllllU
V svrho pridobivanja delavcev za | S zgradbe v Avstro-Ogrski se iščejo
j шг nabiralci
I ki govore slovensko, nemško in italijansko, i = Obširne ponudbe z zahtevo plače na tvrdko = 1 Dyckerhoff & Widmann A.-G., Pulj. 1||||||||||а111ш11м111!111н11|1и111пн111111н1шмш11111ш111шшш11шшш1
{Jpieino gnojenje
bo samo
Vaša korist
toda ne odlaSajte I - Zahtevajte tako] ponudbe na
% kali - je
14 % kainit
ICO.a m
renin „Riab8isnm" v ircli dneii bri^ bolečin od-
Siravi kurjii očesa, brndavlpp, trdo kože. Uspeli /.a-amCenl Cena .; K, 3 lenčki 7 K, 6 lončkov 11 K, nhntlfll odstronja „Fidu" najtraov. revmat. bo-iUUUuUI iečine, ko je 7e vse odreklo, in pri otlih zobeh. Ceni uspeha, denar nazai Cena 3 K, .'i puSice 7 K, 6 pušic Г K. Nikak. okani. zo-bovia, nc neprijetnega duha I Snežno bele zobe da ..XIRIS", zobna tekočina. Takoi uspeli. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. —
Me. Iii SVÄÄ
jo - .Hattcntod'. Дко nt uspeha, denar nazaj. Ittinc zalival. Ceno 4 II, 3 Škatlic 9 K. Stenice. uSi, bolhe. SCnrke linlCi z zaleti
vred rod kalno „THIERS". Cena	_
! K, 3 škat>ie 7 K. prašek za qo- " lažen poieo 2 K. KEMEtY,' Kaschau (Каш) 1. poštni predal IMi-104, Ocrsko,
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršitil Pojasnilo so Vam na razpolago 1 Jamstvo za kakovosti
1110 imbic. velBtršGC, Žalec, Južno-Staiersho.
1 u	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
B	
Fl	
DoSle so zopet
ilnice
MUallS SI
jVtlat
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na raz-polago tudi čistilne nilatilnicc in vsakovrstne poljedelske stroje, kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn, zajamčene dobre kakovosti ter' po najnižjih ccnali.
Franc Hitti zaloga poliedelshih strojev
LJUBLJANA, Martinoma cesta št. 2.
Dalje opozarjam na svojo vel ko zalogo priznano
in dokazano najboljših
pripravnih za vsako niletev.
Ustanovljeno 1.1893.
Г hvaležnih edicmai. po-b trdijo da milfcslccko.
Vzajemno podporno društvo 1 •
v Ljubljani
regtstrovana zadruga z omejenim Jamstvom.	§
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti —zaznambi na službene prejemke, Vračajo se posojila v 71/s, 15 ali 227г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjtnih obrokih. Kdor želi posojila, naj še obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ln jih obrestuje po i'U'lo Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
ржжтањ^аим^гмишиуш...... ■ m—
«er Priporočamo
aassBOta инкелв аииваииииишшша
dolinsko kavino primes v dorist oßtnejnim Slovencem/
t)

10 vinarjev
iza dopisnico. Vas stane mo| cenik, kise Vam poSljena zahtevo zastonj. C. in kr. dvorni za loänlkJanKon. rad, razpoki. Ijalnita Brüx st. mu (Češke.) _	— 'I. britev iz
srebro jekla K 7- -, I-—. If—. Varnostni brivski aparati pooiklj. K 7-PO, dvorezna rezerv.rezila J tue. 12 K., lase- in 1
bradoetrižnikl K
26'—, 28'-. Pošilja sc po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Lišaie
garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domaČe mazilo. Ne maže, je popolno brez duba, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K6-— dvojno - velik lonček K 9 -, Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3'—.
Obojo so dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki
Paratol-Werke, lekar ULMER
Budapest VII-10. Rözsa ut 21,
Po celi Jugoslaviji naj se pije 2542
Tolstovrška slatina
m noui SILUR URELEC
jsr- Pošta GUŠTANJ. -mc
Tam se naroči tudi
<ino belo, rdeče in črno vino
ter žganje in sadni mošt.
Vsakovrstna domača semena,
euhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-:: PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Nakup ur, zlatnine in briljantov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN
samo nasproti Ol. poŠte v Ljubljani.
Čudovito Silo le K 4-90
S va tako naglo preSlvne vbode kot šivalni stro|. — Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati ln Šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko opremo, vreCe, platno in vsako drugo moCno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar, jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Silu s sukancem, 4 raznimi Sivankami in porabnlm navodilom K 4.90, 3 kosi K 13-60. PoSilja po povzetju,
M. Svoboda, Dunaj, 111/2, fliesspasse 13-404.
n« a. Coželne življenjske ln rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice
T Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanjo.
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki ee sprejemajo pod najngodnojšimi pogoji. 188 Г
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Maflin" t0 3e dl'- pl.Trnköczy-a redllni prašek. „Iliiullll Paket velja E K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredil.
Glavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah; na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Sprejmem
pomočnika
ki zna dobro plesti vrvi in Strange. A. ŠINKOVEC, vrvarna, KRANJ, GORENJSKO.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K3'- veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno znamko „Skaboforni" I
U4D5M POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
41Л
sam za svoje 4 krone 26 vi-
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
narjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov bron.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetja. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24 — 26— 32— 40-— 60'— 100 Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100 — 120 — 200 — Kovin äste verižice po K 2 — S — 4 — 6-— 10-— Usnjate verižice . po K 160 2*80 4 80
HF* Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici. -
Svetovna razpošiljalnica
H.Suiftier samo u Ljubljani št.fl
■Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba". V
OdKovorni urednik Josip Gostinčar, državni in deželnt poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.