Kitsiofl plačana v yutuvH Leto XI., št. 16 („JUTRO" XXI., št. se a Ljubljana, ponedeljek 15. aprila OpJitvLUSlvu .-JuLiilajia. rumlljeva S — Telefon 4t 3122 3123, 3124. 8125 312& Inaeràtn» jddeiek: LJubljana. Selen-ourgova uL — Tel 3492 m 24Ö2 Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon 3t 2455 Podružnica Jeiie K<>oenova ulica 2 — reiefoD »t 190. Podmeni, a leseruce. Pri Kolodvoru 9t 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta 3t 42. Portruznira l>t)ovl1e v hiši dr Baum-r'ncrin PONEDELJSKA IZDAJA Cena 1 D^ Uredništvo: Liubljana Knafljeva tli 5. Telefon Št 3122 3123 3124 3125 U) 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak oonedeiiek zjutraj. — Naroča se Dosebei in velia do arièti prejemana Din 4.- oo raznaSal-cih dostavi »ena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg St. 7. TeiefOD št. 2455 Celje Strossmaverjeva ul L Tel 65 Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi oc tarifa sni mor Angleška admiraliteta poroča, da se angleške vojne ladje položile minska polja od Kategata vse do Klajpede London, 14 aprila, br. Davi je admiraliteta objavila, da je bilo ob zori zaključeno polaganje novega minskega polja na Baltiškem moriu od Kategata pa vse do Klaipede (Memela) tako, da je sedaj Nemčija z minami blokirana ne «amo na Severnem morju od zapa-da in severa nego tudi na vs"m baltiškem morju. Minsko polje loči Nemčijo od vseh severnih držav. Novo minsko Dolje na Baltiku je dol«o 150 km ter seca v Kategatu od otoka Laso do švedskih teritorialnih voda, od švedskega otoka GoManda in do točke, ki leži 12 mUj od K'ajpede (Memela) Široko je okrog 1P0 km. Pri otoku Lasö meji na drugo minsko polje, ki so ga Angleži položili sredi tedna v Skagerrak u in Severnem morju od Bergena vse do Nemškega zaliva. T:»di ria novem baltiškem minskem no-ju ie 20 m»'i široka gaz za nevtralne ladje. Komunike pravi, da so bife m;ne na Baltiško morje položene na področju med točkami: a) 57 stop. sev. šir. in 10. stop. 26 m;n v?h. dolž ; b) 57 ston. sev. šir. in 12 stop. 12 min vzh. dolž.; c) 56 ston. 30 min. sev. šir. in 14 ston. 20 min. vzh. dolž.; d) 55 stop 33 min. sev. šir. ter 21 stop. 6 in pol min. vzh. dolž. 7 belimi pasovi v morju so označena minska polja, ki jih navajajo poročila angleške admiralitete Na tem področju so bile mine položene v vseh vodali Baltiškega morja in stranskih odcepkov, tako da obstaja na področju južno od črte a—b in c—d nevarnest min. V švedske teritorialne vode ni bila položena nobena mina. Strategični {rennen Pariz, 14. aprila. (Havas) Politični in vojaški krogi podčrtavajo veliki pomen in strateško važnost polaganja min v Skageriaku in v Baltiku. S tem pri Narviku Angleško brodovje je vdrlo v narviški ffsrd, uničila sedem nemški!! rusiilcev in pregnalo nsmške čete, ki so se umak' ni£e v okoliške hribe Zadovoljstvo v Angliji London, 14 apr. br. (Reuter) A^le'ka admiraliteta ie sncčl okrog polnoči, kakor ie poročalo »Jutro« že v enem delu neds i-ske izdaje objavilo cb i.neiše po.o'ilo o angleškem vdoru v Narvik. uničenju ta-mošnjih nemških pomorskih sil ter o zavzetju Narvika. Kcmunike se glasi: Po napadu angleških rušilcev v narvi-škem fjordu, ki .je bil izvršen preteklo sredo, so se angleški rušilci umaknili na odprto morje. Sedaj so se z znatnimi ojače-nji vrnili in uspešno dovršili svojo nalogo. Danes proti poldnevu je angleška vojna ladja »VVarsplte« na čelu večje skupine angleških rušilcev in iskalcev min prodrla v fjord in takoj napadla sovražnika. V Inki je bilo več nemških rušilcev, ki so bili težje poškodovani. Angleške ladje so bile pripravljene boriti se tudi z obalnimi baterijami. Kakor ie izjavil viceadmiral Witworth, ki je poveljeval na bojni ladji »Warspite« vsemu brodovju, so imeli Angleži izredno srečen dan. Nemški odpor je bil izredno slab. Na obali je bil postavljen poljski top. Rušilec »Cossak« ga je takoj izločil iz boja. Štirje nemški rušilci so bili takoj napadeni in po kratkem boju potopljeni. Trije nadaljnji nemški rušilci so zbežali v Hrunibaški fjord, ki se razteza od Narvika proti vzhodu. Angleške pomorske vojne sile so takoj zasledovale tudi te tri sovražne vojne ladje, jih napadle in uničile. Ko izdajamo to poročilo, pravi admiraliteta, še nimamo informacij, kaj se dogaja v Narviku. Nemški vojaki so zbežali na bližnje griče. Poročilo nadalje ugotavlja, da so bili trije angleški rušilci poškodovani, število padlih in ranjenih na njih še ni znano. Tudi še ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo izgub na nemški strani. Na sedmih nemških rušilcih je bilo po mnenju strokovnjakov nekaj nad 1000 oficirjev in mornarjev. Na angleških vojnih ladjah je bilo le malo izgub. Vrhovno poveljništvo vojne mornarice je takoj čestitalo poveljniku brodovja admiralu Charlesu Forbesu in viceadmiralu Witworthu k sijajnemu uspehu. Enako so bile izražene čestitke vsem oficirjem in posadkam k izredno pogumnemu zadržanju. Ta akcija lahko pospeši končno raz-čiščenje položaja v severnih predelih Norveške. Po informac'iah agenc'je Reuter je angleško brodovje na obali v narvlškem fjordu uničilo tudi vse obalne baterije, ki so bile v nemških rokah. Bojna ladja »Warsp'te« jp era na'"starejših angleških vojnih 1'dij. kar jih jc še v službi. Angleški rušilec »Cossak« spada med najmodernejše angleške rušilce. Znan je po inc'dentu z nemško tovorno ladjo »Altmark«, ki jo je 16. februarja ustavil v Jesinškem fjordu in odvedel z nje vse angleške ujetnike. Komunike zaključno pravi, da se operacije nadaljujejo. Nemško tsr&^sso poročilo Nemci priznavajo, da je prišlo do hudega spopada, vendar pa pravij©, da izgube še niso znane Berl'n. 14. apr br (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske obiaviia naslednje voino oorečilo: Nemški rušilci pod vodstvom com^dora Bcnkeja. ki so imeli v Narviku nalogi, zaščititi izkrcava'-je čet in njihovo razmestitev. so v poslednjih dreh ob sodelovanju nemških podmornic in letalsk h s'1 pre tili težke herbe z anglesk'mi por"orsk'nii vo;-nimi silami, ki so ponovno poskusile vdreti v Narviški fjord. Včeraj opoI''n° jp ?ovražn"k spet izvdel velik napad. V ta namen je vdrli v fjord celo brodovje in s'eer dve bo.in; ladj". matična Jad'a za letala, več kržark in števi'ni rulüci. Kljub temu so nemški rušilci prr.11» v nap?d proti britanski premoči Pri teh težkih borbah je bil angleški rušil-e »Cossak« od n°mlkih pomorskih in letalck:h vejnih sil tako poškodovan, da je nastal na njem po?ar in nazadnje j-> nased"l na pečine. Ruš""Iec »Eskjmo« k-k. Na sn^čnii se i je madžarska vlada sk'enila ra -ionir iti konzum sladkorja in masti. Uvedene bodo posebne karte. Na osnovi teh kart bo pripadalo ooedincu po 1 kg masti in sladkorja na mesec. Določitev nove meje med Finsko in Sovjetsko Rusijo Moskva, 14. aprila. AA. DNB Mešana sovjetsko-litvanska komisija za razmejitev poroča da je do konca meseca izvršila določanje nov'h mej med Sovjetsko Rusijo in Litvo na dolžini 370 km. Velile požar Panama, 14. aprila. AA. (Reuter). Preteklo noč je nastal vel k požar v Colinu drugi največji luki v Panami na Karibskem morju. Požar je uničil 6 blokov hiš. To je največji požar, kar se jih spominjajo v tem mestu v zadnjih 25 letih. Gasilo so se morali omejiti na lokaüziranje požara in da rešijo železniško postajo. Laksta na KitsJ skem New York. 13. aprila, o. »Tirn^s« ob javlja brzo'j no poročilo o strašni lakoti ki je zavladala v Šanghaju in v v.seh okupiranih krajih do Nankinga. V Šanghaiu samem so našli v poslednjih petih dneh 500 trupel ljudi, za katere je ugotovljeno, da so pomrli zaradi lakote. Cena rža se je dvignila na 6 do 8-kratno predvojno višino. Ker se pošiljajo velike količine živil in kmetijskih proizvodov prisilno n;i Japonsko, se na ta način ustvarja veliko pomanjkanje v Kitajski sami. Združenje gostilniških P°djet|j vabi članstvo, da se udeleži pogreba umrle gost ilničaike Valent ne Pajkove. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. iz splošne bolnišnice. Vremenska napoved Zemunska vremenska nap°ved; Zmerno hladno. Pretežno Jasno bo na zapadu, delro oblačno pa na vzhodni polo'"ci države. Precej oblačno pa t>o še r.a vzhodnih in južnih krajih države. Tradì na zapadni fresati nekoliko živaJmeje Manjši in večji sg:opa£i ita vsej Sconti 3 gornjem Renu je nemšlka izvidnižka eta v okolici Istcina vdrla čez Ren in padla sovražne postojanke na renski rti. francosko voj&o poročilo par z, 14 aprila, br. Vrhovno poveljstvo fiancoske vojske je davi objavilo aslednje 447 vojno porodilo: Topniško delovanje zapadno od Voge-ov. Agencija Havas ugotavlja v svojem doeiatnem poročilu, da se je v poslednjih dveh dneh precej razvnela tudi vojna v Pcsao.rju in na Renu. Najvažnejše aperse'jc so bile vzhodno od Moze'.e, kjer so francoski topovi 'n strojnice pokosili večji oddelek nemške pehote. Vse od Luk-semburga do Vogezov se je vrstila cela vrsta spopadov manjših izvidniških oddelkov. pariz, 14. aprila. AA. (Havas) Včerajšnji dan je bil 1 uniejši kot nava "ne na fionti, dečim je slabo \T€me v zraku skoro popolnoma onemogočilo vsako akcijo. Davi cb 5.30 so Nemci naglo otvoril i topovski ogenj in metali mine velikega l;a-iibia. To streljanje se je vršilo na fronti 1500 m. Topovoki cgenj pa se je spremenil petem v borbo, kateri je nemška četa z vsemi pripomočki napa'la majhen francoski položaj. Nemški vojaki so prišli do bcd-:č h žic. pa jih je francosko topništvo in avtoma teko orožje s samega položaja in s sosednih položajev odbilo. Enako je prišlo do majhnih lokalnih t;o-jev na okrožju Neda. V majlini z opuščeni vasi med obema frontama je prišlo do kiatke borbe pečadije. Vzhodno od Vogezov je pr šlo do topovskega ognja z obrh strani. Frnnc-^ka četa je izvršila uspešen napad na neki nemški položaj. ISaÜc© |i pfiil© lb 'a sza I- Nemčija je prvotro poskušala prHofrrti ?T©rveš&o zase, a ko ji to ni uspdo, se je odločila za vcjalko akcijo Bern. 14 apr j (Havas) BerTinsk1 do-e snik švicarskega lista »Corriere dei Ticino«. ki prinaša navadno zelo točne informacije iz raiha obiavlia nekatere zan'mi-ve podrobnosti o pripravah za nemški pohod na Norveško Dooisn k iziavlia. da ie •kunacija norveških obal samo realizacija načrta ki je star že neka i mesecev in k so ga začeli v Berlinu sestav'5at; takoi tedaj. ko ie pričela Nemčija razumevat: da ie obetana zaveznika blokada resno m -šljena ter da bo hudo oeroza'a najvažnejša nemška oota 00 katerih se država oskrbuje z vsem potrebnim blagom Dopisnik oripominia da ie bilo teda^ sred'išče zan;-manja nemške oolit'ke vpra-anie kauo končati vojno čim oreie mogoče in to tud; v skladu s svoie*asno Hitlerjevo iziavo da Nemčija ne bo doživela t"d: druse zime v voini«. Vodilni nem?k: kro®; so se izčrpno bavili z notraniim posnrdars'-iin ooložaiem Nemčiie in so zlasti proučeval' oroblem tega ooložaia za primer da bi bfla vojna še dolgetraina Sam nemšk' tisk ie izražal svoie dvome, ali bo res mcgol-e končati vojno še pred naslednjo zimo Rosseveit zditeva novih kreditov Washington, 13. aprila, br. Prezident Roosevelt se j® odločil zahtevati od parlamenta odobritev novih kreditov za nadaljnjo izpopolnitev ameriških pomorskih vojnih sil. V javnosti je vest o tem izzvala veliko pozornost, ker so krediti, ki so bili že doslej določeni za voino mornarico, največji. kar jih je kdaj bilo v Zedinjenih državah za časa miru. Davi je prezident o tem vprašan iu razpravljal s predsednikom senatskega odbora za vojno mornarico, ki pa se je kakor kaže, postavil na drugačno stališče. Ne glede na to da se je položaj v Evropi prav zadnje dni poobtril. je bil senator mnenja, da bi ne kazalo že I Nato ie priš'a afera z ladjo Altrrark«. ( ki se lahko smatra kot odločilni povod za nadaljnje Hitlerjeve akc ie. Tedaj se ie vodja raiha odločil okupirati Norveško. Njegov načrt je predvidoval za prvo obdobje nemške okupacije politične in diplomatske korake razne narave, s pomoso katerih b: Nemčiia preparirala norveško iavno mnenie. du bi počasi postalo naklonjeno Nemčiji Na ta način bi se ustvarili pogoji za kasnejše oblikovanje Nemčiji oriiazne nove norveške vlade. Kako so se dogodk razvij-li. ie znano. Odklcn'lno stališče kralia H ako-a do norveške okupacije ie v Berlinu uč nkova-lo kakor bomba, ker je bilo iavno mnenje v Nemčiji oreor čano. da je norveški dvor naklonjen Berlinu Dooi=nik pripominja, da se Nemé'ia dobro zaveda, v k^ko težaven noložai ie spravil njeno akcijo norveški odpor ter p avi da so si p^e'mi nemški cdooslanci še zadnjo minuto ^ri-7adevali oreeovoriti norveškega kra'^a da nai bi se iziav 1 soorazumnega z novo nastalim stanjem v Norveški. sedaj graditi novih vojnih !ad:j. predvsem pa nc 45.000 tonskih bojnih oklopnic. Bolje bi bilo pričakati rezultatov pomorskih bitk, da bi se dognalo, kako se bodo velike bojne ladje sploh obnesle v borbi proti letalom. Španija ki«£i;fe ajneričlie 2a£je New York. 12 apri'a. s. (Reiteri N ka španska ladijska družba je k pia 12 500 tonska potniška oanr'ka »President Lincoln« in -President Wilson«._ Uprava Narodnega gledališča v L.jnb!.!^-ni ponovno prosi svoie cenjene obiskovalce, da prihajajo k predstavam tc",no. -It ne motijo s po7>rm prihajanjem poteka dejanja in svojih soob'skovaleev. Marifeor čez n®Mf® Maribor, 14 aprila Zadnja pot \maUje Vertnikove Včeraj popoldne se je zbrala na pobre-škem pokopališču velika množica pogreb-cev, da spremi na zadnji poti plemenito narodno ženo, b'ago gospo Amalijo Vertni-kovo. Izpred kapelice na mestnem pokopališču se je razvil na frančiškansko pokopališče do rodbinske grobnice dolg sprevod, v katerem so stopali številn« mariborski od-ličniki. Zlasti številno je bilo zastopano sokolstvo, saj je utripalo v pokojivci tudi z'ato soko'sko srce. Številno spremstvo na njeni poslednji poti je pokazalo, da ie Vert-nikova mama uživala spoštovanje in priljubljenost v vseh mariborskih naciona'nih vrstah. Svetal spomin zgledni ženi. vzorni materi! Uspel to vari "ki večer mariborskega oficirskega zbora je bil snoči v veliki dvorani Narodnega doma. Večer so priredi'i oficirji marib. garnizije na čast premetenih aktivnih oficirjev in tistih rezervnih oficirjev, ki so končali svoje orožne vaje Prijetnega družabnega večera se je polnostevilno udeležil mariborski oficirski zbor z genera'om Golubrv-vičem na čelu v lepem števMu pa so bili navzoči tudi mariborski rezervni of;cirji. Večer je potekel v najlepšem tovariškem razpoloženju. Mladina je proslavila Zrinfske verujem izognili nesreči, da bi se Univ. prof. dr. inž. Kasal tudi naša država zapletla v sedanji evropski metež. moramo biti zmerom na vse pripravljeni. Nekoč in zdaj Vojna na Kitajskem, v Španiji, na Finskem, zlasti pa poljska tragedija kažejo, kako velika razlika je med vojskovanjem nekoč in dandanes, to pa predvsem zaradi letalskih napadov, že nekaj ur po izbruhu vojne na Poljskem so bila važna križišča, letališča, kolodvori pa industrijski centri na stotine kilometrov daleč od meje razrušeni od nemških bombnikov, tako da je bila onemogočena celo redna mobilizacija poljske armade. Naši kraji so na vseh straneh tako blizu meje. da lahko sovražni bombniki dosežejo naša mesta že v nekaj minutah. Zastavljam vprašanje: Ali smemo brezbrižno zaupati nadi, da se ne bo pri nas nič zgodilo? Ali ni boljše, da smo pripravljeni na vse najhujše, čeprav pri tem riskiramo neke izdatke? če bodo ti izdatki proč vrženi, to se pravi, če vojne pri nas ne bo, bo to tem boljša investicija. Strašno bi pa bilo, če bi nas eventualni dogodki našli nepripravljene. Namen teh besed je, da vas seznanim z učinkom avionskih bomb in da pokažem, v koliki meri je mogoča pasivna obramba proti njim. V glavnem razlikujemo za-■ -diralne in plinske bombe. Ne-k se . ovori tudi o bakterijskih bombah, k: n; ì i i'i po eksploziji z živimi bakterijami povzročile epidemije v zaledju. A doslej še >'.o . -ili. da bi se te bombe v resnici kje uporabile. r mbe, ki sejejo požar Z -' faine bombe so za naša naselja sil-n ■ nevarne. To so bombe od 0.2 do 5 kg t ki po el'tploziji na cilju razvija jo tem-r i turo do 2900 stopinj. Zaradi izredno v:.- ke temperature se vnamejo vse gorljiva sncvi v okolici. Gašenje je silno težavno kei- vode ne moremo uporabiti. Silna viočina vodo razkraja, da nastanejo eks-plr ije, ki razmečejo ogenj daleč na okrog. G >šenje je mogoče le s suhim peskom. Na srečo pa zažigalne bombe niso prodorne, tako da predrejo komaj streho in povzroči- požare le v podstrešnih prostorih, a nevarne so za razne lesene objekte, barake hangarje itd. Sovražno letalo lahko nosi ogromno množino takih bomb in povzroči obsežne požare. Najbolj enostavna in logična pasivna obramba je v tem, da oči-timo naša podstrešja vse nepotrebne navlake in lahko gorljivih reči. Leseno tramovje ostrešja je treba prepleskati s kemičnimi sredstvi, ki zmanjšajo vnetlii-vost lesa. Recepti za to se dobe pri pri stojnih uradih. Pa takšne rio 2 ton Razdiralne bombe so norm- Ino 10 do 100 kilogramov terke. uporabljaio pa tudi bombe do 300 kg. a vojaški strokovnjaki ne izk'i'ièujejo možnosti bomb do 2 ton teže. Med avionsko bombo in topovsko granato je precejšnja razlika. Ker mora topovska eranata v topovski cevi prenesti velik pritisk, so stene granate primerno močne in težke, zato odpade večji del teže na. jeklo in le manjši del na razstrelivo, ki povzroči eksplozijo. Tako ima granata av-striiskoga merzerja 30 > mm premera okoli 290 kg teže. od česar odpade le 30 kg na eksploziv. Nasprotno pa ima avionska boriba razmeroma tanko steno ter znatno večjo množino razstreliva. Tako obsega .100 ker tažka letalska bomba 170 kg eksploziva Eksplozivni rrir.ek takšne bombe je pač neprimerno večii kakov artilieviski proiektil enake teže. Učinek bombe na cilju se pniavi prvič kot učinek žive sile. drvgič pa še kot učinek eksplozije Energija b'i-.-be ie od'isna od njene teže in od hU:osti na ci!m. ta pa je spet odvisna od viš ne. s katere bomba pade Tako je pri višini 2000 m njena hitrost 167. pri višini 8000 m pa 275 metrov na sekundo Ko pade bomba na cilj. vzemimo, na železno-betonski strop, zadene na odp t. Zaiadi žive energije bombe nastane drobljenje materiala, bomba prodira v beton, živa sila se pretvarja v delo. ki je potrebno za rušenje, zaradi česar se hitrost vedno bolj zmanjšuje, dok'er se bomba v neki globini ne ustavi. Pri tem se ustvan karakterističen lijak njemu nasproti na nastane kontralijak. Bomba, težka 50 kg. prodre 35 cm globoko, bomba, težka 1 tono. pa 110 cm (pri armiranem betonu je treba računati 20 do 30 odstotkov mani), če se lijak in kontralijak združita, nastane probo j. Po sknšniah. ki so jih pokizali poizkusi z ostrim streljanjem na poizkusne objekte, morajo biti oklopna zaklonišča 98 cm debela, če naj vzdrže bombo, težko 50 kg. nato pa debelina rase: 140 cm proti bombam i 00 kg. 210 cm proti "Ol kg. 252 cm proti 500 kg. 308 proti 1000 kg. Bomba, ki bi dvignila vlak še važnejši kakor učinek energije je učinek eksplozije, ki je v resnici strahoten. Eksplozija 1 kg pentrinita razvije 652.000 kilogrammetrov, eksplozija 1 kg tlotila pa 427.000 kgm energije. To se pravi, da bi bomba, težka 300 kg, ki se je 107 cm globoko zarila v beton, z eksplozijo laz-vila energijo 72.000 tonametrov in bi dvignila vlak s 70 vagoni 1 m visoko. Na srečo pa moremo te grozne učinke s pravilno konstrukcijo v veliki meri omiliti. Primer, ki smo ga navedli, velja samo, če pride eksplozija do polnega učinka. To pa se zgodi samo tedaj, če nastrine eksplozija v trenutku, ko se projekti! popolnoma zarije v beton. Po vojnotehnični terminologiji se takrat govori o začepljenem zrnu. če nastane eksplozija v trenutku, ko je njen centrum izven mase betona, pride do eksplozivne energije v poštev le 10 do 20 od- še preden je mogla eksplodirati, zaradi elastičnosti, dobro konstruiranega spodnjega. tako imenovanega statičnega sloja ustavi, se odbije iz lijaka in eksplodira zunai brez posebne škode. Iz tega pa se hkrati jasno vidi. da nič ne koristi, temveč celo škoduje nasipati mehak material na strop zaklona, ki nudi le prav neznaten odpor. povzroča pa večje začepljenje bom-he in poveča učinek eksplozij?. If za 50 din Iz vsega povedanega je sel n:h 1; i.'-a h ob tr ječe kleti ni ko p:cureJ'ti. 'la bi vzdržala J 100 «ili celo 300 kg ree bombe primeru b. asno, cu v za-megeče ta-iiektni uda-tsže. V tem stivpa znasa- moinla debelina ti, kakor smo rekli. 140 do 210 cm. Kljub temu pa stvar ni tako tragična. Naša n?-utvjera mfc ta ne bodo niti v n 'j:e.= težki časi, ki utegnej priti, našli pripravljene, še boij pa želim, da bi vi vsi, ki noste gradili zaklone v smislu teh napotkov, nikoli ne imeli prilike, eia jih tudi praktično preizkusite. Nevenka: Po eksplozij' pUnskili bomb "mm živela je ženica-kmetica, ki je imela edinega sina. Sin se je oženil, ženica pa je šla v kot. V kotu pa ni lepo. bila je ko peto »:olo pri vozu in denarja tudi ni bilo. Pa je šla nekoč opolnoči na kiižpot, naplavila ris. trikrat pljunila naprej, trikrat nazaj, pri tem pa je govorila: vCk. ek. tk, tk. trikrat naokrog. Vrag, če ne prideš, te bo vrag vzel!« Komaj je izgovorila te besede, že so za-plapolali modri plameni na risu. zašumelo in zabučalo je, v risu pa je stal vrag. Bi! je kakor parkelj o sv. Miklavžu: kosmat, s kopiti, z repom in rogovi. Pa je vrag zakričal nad ženico, da se je kai zemlja i stresla: »Kaj pa hočeš, duša izgubljena?«: »Pst, pst. tiho bodi! ga je mirila ženica. »Nikar ne tuli tako, polnoč je, pa te bo policaj zapisal zaradi kaljenja nočnega miru«. Vrag se je ustrašil in postal takoj bolj pohleven. i »Nu, kaj pa bo dobrega ?■< je čisto prijazno vprašal. , »Denaria potrebujem.« je rekla ženica, denarja! Veliko denarja, cel mi'ijon! »Nu, to bi se že dalo na rediti.« je menil "rag. »samo zlato se je zadnje čase podražilo, Narodna banka ga plačuje zdaj po "55 dinarjev za gram.« j ženica pa je bila kmetica in se je raz-•ìmela na mešetarienje. »če nočeš,« mu je rekla. >->bo pa kak Inig. saj vas je dosti brezposelnih, še siečen bo da lahko sploh kai zasluži.« . Vrag j" globoko vzdihnil. kajti ženica j je govorila resnico. Lucifer je bil v zadnjem času racionaliziral svoj obrat, še Tavlorjev sistem je bil vpeljal in zdaj jih je bilo mnogo na cesti. Vrag se je zato takoi vdal. Potegnil je pergament in polnilno pero iz trebušne votline in sestavil kupoprodajno pogodbo, ki sta jo oba podpisala. >Kdaj pa dobim denar? je vprašala ženica. Boš že videla!« je odgovoril vrag. udaril z nogo ob tla in se vdrl v zemljo. ženica-kmetica je šla domov, toda skrbelo jo je, kaj bo z denarjem. »Dušo sem mu zapisala, denarja pa ni! Ne!« se je takoj potolažila, »o Luciferjevi tvrdki se slišijo vedno le najboljše stvari. To ni kakor s svetniki, ki jih prosiš, pa te uslišijo ali pa ne. Lucifer je stara in solidna tvrdka. ki točno izvršuje svoje obveznosti Saj zato je toliko duš v peklu in tako malo v nebesih.« Po tem dogodku je prešlo nekoliko dni vraga pa ni bilo blizu, denarja pa še manj. Nekega dne pa je ženica kupila petelina, lepega petelina, črn je bil ko vrag. le greben mu je bil rdeč ko kri. Ko je di-ugo iutro odprla ktirnik, je na svoje nemalo iznenadeni? zagledala, da njen črni petelin sedi v gnezdu. »Da bi te!; se je ženica razjezila in hotela petelina potegniti iz gnezda. Petelin pa jo je le grde pogledal, potem pa jo je nahrulil: ? Pusti me. baba!« Ženica i • od strahu o^amenela. toda naenkrat je razumela. In ko je proti poj [ Dober zgled a IZ Beograjska občina je nedavno nagradila lastnike onih gostilnic, in ljudskih kuhinj. ki imajo svoje prostore najbolj čisto urejene. Ta zgled je vreden posnemanja. Tako se je oglasil /Jutarnji list -, ki piavi: Kar more Beogiad. lahko stori tudi Zagivb. Mi moramo samo še dodo.ti: in tudi Ljubljana. Kajti tako pomembno središče tujskega prometa, kakršno je Ljubljana, križišče cest in železnic, središče letalskega prometa, mesto v soseščini dveli velikih narodov, mora pač venomer skrbeti, da slavni priimek bele Ljubljane nè bo nikoli in z ničemer omadeževan. Storiti je treba vse. da z neurejenimi pivnicami no bo trpel ugled onih naših restavracij, ki se res nudijo, da imajo svoje prostore čist*" in da je postrežba vsestransko zadovoljiva. V pobudo k temu zatorej povzemamo po Ju-tarnjem listu-- nekatere misli, ki so za Ljubljano in za druga mesta veljavne prav tako kakor za Zagreb in Beogiad. Nedvomno je treba marsikaj spremeniti V dosedanjem sistemu gostinskih lokalov. Ne gve samo za cene. Z določbami za pobijanje draginje bo gotovo storjeno marsikaj dobrega, zato o cenah ni treba govor iti, dokler se ne pokažejo uspehi oblastvenih določb. Treba pa je izpvegovoi iti marsikatero besedo glede gostilnic samih. V mnogih zagrebških gostilnicah jedača ni kaj prida, čeprav zato cene niso niž j", 'ino je pa sploh vak-vana zagrebških gcf:ti!nio V pogledu čisteče je treba marsikaj ukloniti. Določbe o tem se ne vpoštevajo povsod in zdravstvena komisija ni tako delavna kakor bi morala biti. Nečisti prti. okiuše-ne čaše. umazane kuhinje, temu je treba posvečati več pozornosti To zlasti velja za one lokale, ki so namenjeni siromašnim slojem in kjev lahko že za nekaj dinarjev dobite kosilo. Če je kaj poceni, ne sme zaradi tega biti umazano. Beograd je uvedel nagvade za najbolje urejene lokale To je dober zgled, ki ga je treba posnemati in tega naj ne bi bilo nikogar sram. V drugih velikih mestih takisto poznajo ta običaj. V državah ki žive od tujskega prometa. n. pr. Švica, so taki natečaji povsem v navadi in res mnogo prispevajo k napredku gostilnič-aiske obrti, ki se pri nas marsikod zanemarja in s težkimi obremenitvami upvopašča. Danes, ko živimo v novih razmerah in se toliko govori o do-mačem tujskem prometu, je treba posvetiti vso pozornost gostilničarski obr ti in ji ustrezati kolikor- le mogoče, obenem pa tudi regulirati vprašanja, ki bi jih bilo treba že davno rešiti. In to so: kategorizacija lokalov, čistota v lokalih in pozornost zdravstvenih komisij. ČUDNA BOLEZEN Jaka in Miha sta se dogovorila, da ne bosta več pila. Iz previdnosti pa je vzel Jaka vendarle steklenico žganja s seboj za primer bolezni. čez dva dni Miha ni mogel več zdržati, zato je prilezel k Jaki in mu rekel: ^Bolan sem!« Prepozno.« mu je odvrnil Jaka. »včeraj sem bil jaz ves dan bolan.« dnevu začel petelin na ves glas klicati: »Kokokodak, kokokodak!« je hitro stekla pogledat — in res — v gnezdu je ležalo jajce iz suhega zlata. Takoj drugi dan je šla ženica v mesto in v Narodni banki zamenjala jajce za jur-je. Odslej je teklo njeno življenje čisto drugače ko doslej: ni bila več peto kolo ne v hiši ne v vasi. ampak postala je zelo čislana, zelo spoštovana, zelo ugledna, postala je celo odbomira in predsednica, čeprav so vsi vedeli, da je zapisala svojo dušo vragu. črni petelin pa se medtem točno držal pogodbe in vestno legel jajca celo poletje, vse do zime. Ko na je pritisnil mraz in so kokoši nehale nositi jajca, je ženica vprašala petelina: »Kaj bo pa zdaj s teboj ? -. Kolikor je vredna tvoja duša. sem ti dal.« je rek^l črni petelin. daj grem. Adi-jo in v peklu se spet vidiva! »Ne tako hitro! je rekla ženica, zagrabila pv teiina za vrat in mu ga začela zavijati v spiralo. »Ali mi daš pogodbo ra-nazaj ? < Petelin se je poskušal braniti, tolkel je s krili kvog sebe, toda ženira mu je zavijala vrat kar naprej, da mu je greben čisto posinel. Petelin je videl, da gre zares, pa je hitro rekel, da se ne bi zadušil: »Pod levim krilom, v prsnem žepu.« ženica ie hitro potegnila pergament iz žepa, potem pa petelina brcnila, da je zle-tel z dvor išča. Petelin se je pcbval. zažugal s pestjo in počasi odšantal. ženica pa je pergament takoj sežgala. »Ti si pa res tič,« so ji govorili sosedje, ko so izvedeli, kako mu jo je zagodla. »Še vraga si v kozji rog nagnala.« Kaj bi ga r" ^ je odrezala ženica, ; « Il : išr-a! Jauna tribuna S tehsaleno sreänfe šole na univerza Pod tem naslovom ie bil priobčen v »Jutru« dne 9. t. m. član:k. v kat.rem pisec razmotriva zakon o tehniških sredniih šolah Ta zakon namreč določa, da smsio absolventi tehniške srednie šole nadaljevati svoie študije na domačih tehn š'dh fakultetah. Tehniška srednia šola ie po-polna srednia šola in ie enakovredna vsaki gimnaziji. realni gimnaziji ali realki. Toda kljub temu da ie ta zakoa objavljen že osem let in ie podpisan od kra ia in ministrov, nima pravne moči. Do danes niti en absolvent tehn. srednie šole ni smel ■nadaljevati študija na domači, fakulteti, ker absolventov tehn. srednjih šol nobena univerza v Jugoslaviji ne sprejme. Okrog tega visokošolskega vprašanja se ie že mnogo Disarilo, razpravljalo in kritiziralo. Vsekdar se privleče na dan zakon o tehn. srednjih šolah iz leta 1932 :n se potem ugetavlia. da ta in ta paraeraf ne drži. Vprašanje, zakaj ie tako in kJo so krivci te škandalozne sramote, pa sleherni obide in noče pokazati s prstom tja. kamor ie treba. Naučili so nas. da je zakon na cbmočiu države obvezna, na državnopraven način sklenjena in publicrana norma, ki ureiuie pravne odnošaje m^d poedlnoi in prredinei do skupnosti. Ne morem si torei misliti, da bi svoboden državljan svobodne države, ki ga cerkev, šola in policija že tisoč let strahu je pred zakonom, mogel Čamurkoli sve-tejše zaupati kot zakonu Tudi m' absolventi tehn srednje šole smo zakonu zaupali oa smo bili prevarani, ker so kliub zakonskim določbam univerzitetna vrata pred nami zapečatena Na to k'iv'co smo opozarjali posamezno in po svojih strokovnih organizacijah najrazličnejše v'soke činitelje in državnike Vla~ali smo prošnje in proteste vsem moeoó'm oblastem in funkcijonarjem. Vse zaman! Nihčo od odgovornih ni niti s prstom mignil, nihče od odgovornih ni čutil dolžnosti, da to sramoto odpravi s sveta. Mi absolvent: tehn. srednjih šol stojimo pred dejstvom, da smo prevarani in. da ie za nas zakon o tehn. srednjih šolah brezpomembna krpa. Spoznali smo po des~tih letih borbe, da obstoja nekdo, ki ie močnejši od zakona in tako smo izgubili vero in zaupanje v pravičnost in v enakopravnost državljanov. Eden glavnh argumentov, ki se ga poslužujejo naši protivn'ki. ie b'esteča fraza, da abrolventom tehn. srednjih šol primanjkuje neka splošna izobrazba, ki ie potrebna za nadaljnji fakulfetni študij. V čem tiči ta splošna naobrazba? Ra en verouka. latinščine ozir. ffršč ne so uče učenci tehn. sredniih šol poleg težkih strokovnih predmetov vse ostale predmete srednjih šol. Dočim traja pouk na gimnaziji aii realki 26 ur tedensko, traja pouk na tehn. srednii üoli 48 ur tedensko. Torej zato. ker se učenci tehn srednie šole ne uče verouka, latinščine ozirrma grščine, nai ne bi bili sposobni za fakultetni študij? Vsakomur bo jasno, da ie ta fraza le pesek v oči in da tičijo vzroki drugje. Odveč je vsako be?ed'čenie. Javnost mendi ve. da smejo naš: absolventi tehn. sredniih šol Dve prošnji Siromašen trgovski potnik, ki ga je usoda neusmiljeno prizadela, prosi dobre ljudi, a posebej še pripadnike svojega poklica in trgovskega stanu, pomoči. Odprta tuberkuloza, ki ga v težkem stadiju muči že nad leto dni, mu je izpila kri in moči, z ranami v pljučih je priklenjen na posteljo. Preživljati bi moral sebe in ženo, tako pa sta ostala brez vsega. Njegov edini sin je skromen delavec, zaposlen pri cestnih delih za nizko mezdo, da s težavo skrbi za samega sebe. Za vsak še tako skromen dar bo dobrotnikom hvaležen iz vsega srca. Iz Idrije, kjer je bil svoj čas 13 let zaposlen kot rudar, je prišel v Ljubljano iskat zaslužka starejši, bolehen mož, ki ima za sabo izredno trdo življensko pot. Nekaj let je delal v francoskih rudnikih, nato v Nemčiji, pa je hudo obolel in se vrnil v domovino izčrpan in ubit. Po poklicu je prav za prav mizar, in ko si bo vsai malo opomogel, bi rad prijel tudi za težko delo. Razmere so nanes^. da je v Nemčiji moral zapustiti ženo s štirimi otroki, za katere skrbi najstarejši, pa še mladoletni sin, ki prav tado dela v rudniku. Hvaležen bo za vspko podporo ln pomoč. Naslova obeh prosilcev sta na razpolago pri blagajni »Jutra«. nadaljevati svoi študij na fakultetah v tujini. kjer jim izdajajo inženjer^ke diplome. ki so po vsem svetu vel lavne, samo v Jugoslaviji ne. Naš abs'lvent. k^ so vrne iz tujine z inže-njersko diplomi mora položit naknadno maturo na realk; ali gimnaziji. sicer za Jugoslavijo sploh ni inže-njer. Vsekakor domnevam, da države. k: dopuščajo našim tehnikom študii no svojih visokih šolah ne zaostajajo do svoii kul-turi, napredku in civilizaciji za nanrv. To so: Francija. Nemčija. Švica. Belgija b'v-ša ČSR in Av-trija in še dru^e države. Nai bo že kakorkoli, vse to dokazuje, da so glavni krivci te nase narod e sramo'e samo baš oni kregi od katerih bi pričakovali. da so pravični in cošleni borci za našo kulturo, znanost in ^aore'ek. na ie ravno narobe. Naši jugoslovanski un'ver-zitetni krosi sam: zapirajo nred nami vrata univerz, mss'o da b: i'h odprli na široko vsem. ki so uka željni in imajo rai'~oli-še nogcie za uspešen fakultetni šHidij. Naše zahteve so pravične. H č™ le, da ie tudi naša zakonodaja oravčna in z duhom časa. Zato zahtevamo, da se ta kn'hobor^ka isra neha in da se nam v resnici odpro vrata na5ih univerz, kot ie to ukazal blagopokojni Viteški krali Aleksander. Kamil Hilbert, dipl. tehnik. - 1». ustni gnilobi. Istočasno naj se pije tudi ta- čaj in to trikrat dnevno po dve jedilni žlici. Pri tvorih in za ustavitev krvavenja se uporabljajo obkladki. Prav tako se uporablja imenovali čaj za izmivanje. Kompava (lat. carlina acaulis) ali božje ' drevesce je osat s kratkim steblom ter bo-! deČimi, pernatodelnimi listi. Je približno 10 cm dolga, rumenkastorjava korenina. Korenski listi so dolgi in stoje v krogu. Cvete od julija do septembra ter ima veliko, rumenkastobelo cvetje. Nahaja se po suhih gorskih travnikih ter ob bregovih. Kcrenina se nabira v jeseni. Caj se uporablja (20—30 g na pol 1 vode) proti k"tarju, zasluzenju v prsih ter proti obi-stnim in želodčnim boleznim. Od neklaj je poznano kot izborno sredstvo proti glistam in vodenici. Kompava povzroča, če jo vzamemo večjo količino, drisko in bljuvanje, zato jo jemlii le prav malo! Korenina stol-čena v prah (vsak dan dvakrat po eno polno noževo konico na eno čašo vode, 2—3 porcije dnevno) se pije prav z istim uspe- hom kot kuhan čaj. Kis, v katerem se Je kuhala korenina, uporabljamo za izmivanje proti kožnim boleznim, hrastam, grin- tam itd. Krcbulja (lat. antihriscus cerefolium) ali krivulja raste pri nas kot prvotna rastlina, ki včasih podivja. Steblo Je pol metra visoko, pod koleni je nekeliko odebeleno, nad temi pa lahkcdlakavo, sicer je pa gladko progasto. Listi so svetlozelenl, trikratper-ati ter ima bel cvetni kobul. Cvete mala in junija. Plcdovi dozere od avgusta do septembra. Krebuljino ze'i"če je prijetnega vonja. Kot čaj se uporablja proti vročini in pritisku v glavo. Sok vrli va zelo ugodno na mezgovnice in trebušne žleze, nadalje proti pliučr.im vozlom, protinu, zlatenici in sušici. Pomešan z srrenkuMieo pa proti na-iuhi, vendar naj se ne jemlje predolgo zapored Dnevno se uporablja 30—60 g soka, ki se lahko meša s sirotko, mesno juho in r.ličnlm. Zunanie se uporabila kot vroč obkladek (stolčeno in prekuhano zelišče) proti protinu in mlečnim vozlom. MI si is t a fremer. I; a Iia m vsak dan szigrajsfta $3 m granatna jama bežigrajska osnovna šola in ara Komurkoli je prišla v glavo misel, da je mesto postavilo res lepo šolsko poslopje v gramozno jamo, ta ni dokazal kake nad-povprečnosti. Škoda mogočnega poslopja, ki nikakor in nikjer ne pride do veljave. O tem predmetu se je že toliko razpravljalo, da je vsaka beseda odveč. Zadnje dni de'a nekaj mestnih vrtnarjev ob obeh nasipih in zasaja nekako le-potično drevje in razna grmičevja M~-dostnim kontrastom med svet'imi in sen-čnrami povečati na normalen pap r, je piavüo. Ventar so primeri, :n sicer pri :cr..zito plehkih motiv.h, k: k or motivih si-v h deževnih dni in prec meto v z majhnim j ton.' 'kLm C'.« etjom, ki s žel imo večjega ' kentresta v slik . Ta kcntrai t si prip.avi-mo z daljšim razvijanjem ali z razvijalci, ki delujejo trše. So tudi primeri, n. pr. pri posnetkih v neugodnih svetlobnih oko-lišrinah, ki smo po sili osvetlili k p> in movamo potem razvijanje teko podaljšati, da dobimo v negativ vse. kar se z rczvijanjem sploh dobiti da. V vseh teh 'zrei-nih primerih drobimo • eveda debelejše zrno. nego nam ga daje no:maino razvijanje, to se pravi rajši nekoliko kratko razvijanje za negative, ki smo j;h osvetlili bolj. nego bi bilo po navedbah svetlome.a potrebno. Normalna temperatura za razvijalec, kakor za v» e kopeli. znrSa 18 stopinj Celzija. Ce moramo kdaj razvijati z nižjo ali vlSjo temperaturo, te'aj si zapomnimo, da narn 3 stopinje mrnj podaljšajo in 3 stopinje več skrajšajo normalni razvijalni čas za 20 do 30 odstotKov. Za nalepljenje slik na karton veljajo v splc'nem sledeča pravila: Shke v pokončnem formatu so zgoraj in ob obeh straneh enako oddaljene od kartoni kih rebov, spe "aj pa za polovico več. Drugače je s prečnim formatom. O bi spodnji rob napravili i totako za polovico širši, bi dobili skeraj kvadraten format kartona, a če bi bili vsi r-u vi enako široki bi b io videti, kakor da je spodnji rob ožji in slika pomaknjena navzdol. Iz tega sledi, da potrebujejo opečne slike ipodnji reto, ki je le za maio šlr^i od obeh stranskih in gornjega. Premočni usta!jevchl takšni, ki vsebujejo 40 odstotkov ali celo več fiksirnega natrona, delujejo, kakor uče izkuSnJs. počasneje nego navadno sestavljeni ustavljalci. Včpj 'h pa opaž"mo, da učinkujejo počasneje tudi norma'no sestavljene in sveže ustaljevalne kopeli. Vzrok Je. če ne upoštevamo pokvari'-mh kemikalij- v pren'zki temperaturi. Pri poetavi jan ju ustaljevalca se temperatura vode, kakor znano, zmanjša za 5 do 6 sto-p nj. To je treba upoštevati in zato moramo f ksirno sol topiti v tcp'ejsi vo li. Preveč vroča pa ne sme bit: ker se potem utegne razkiojiti bisulfitni dodatek. Med revijami V aprilski štev:lki »Galerije« beremo na uvodnem mestu na lo.ljevnnje na :e!ne~a članka o naslovih slik. ki po "aja mne^o zanimivih in upoštevanja vrsdnih m li. ' Nadaljnji članek razpravlja o cvctl e h n ' rastlinah v barvni fotografij . V tej ätcv 1-ki je objavljen tudi prvi č'anek iz se. i e »Moj najzanimivejši doživljaj pri fntogra-firanju«, in icer ga sporoča sloviti madžarski mojster Ferine Afznrnn iz De-brecena. Siedln mu bo:»o drugi zn-m "niti mojstri. Med osmimi lep'mi ce'"~ an-skim prilogami nahajamo tokrat spot delo slovenskega amaterja, in sicer lepo zgrajeno »Pomlad« Mariborčana Dioga Paušiča. V novi številki Knappovega >F>to-Be-obachterja« je omeniti poleg štev !nih slik pred v em članke o »voznem redu* za razvijanje. o pravilnem postopanju p:i izdelavi tonskih ločitev, o pomo'kih akvarijev in o opremi nastenske si ke. FOtok!ub Ljubljana: Odbor pro 1 čl~ne, naj najpozneje oo konca tega tedna prinesejo ali pošljejo svoje diapozitive za šo-pronjsko zbirko. V torek in petek se bo nadaljevalo izbiranje teh diapoz tivov. V nedeljo izlet. SREČEN BERAČ Pisatelja je na cesti naprosil berač za milodar, a pisatelj, ki je bil slučajno popolnoma suh, se je hotel izmakniti z vprašanjem: »Ali mi lahko menjate stotak?« »Lahko, gospod,« je veselo odvrnil berač. »Srečen človek,« je odvrnil pisatelj, »a jaz nimam niti pare.« PRED SODIŠČEM Sodnik (priči): »Torej vi ste bili deset korakov oddaljeni od obtoženca, ko je ta prvič ustrelil.« Priča: »Da, približno toliko, gospod sodnik « Sodnik: »In pri drugem strelu?« Priča: »O, pri drugem strelu pa že kakih sto Aor.tkcv!« Joža Šeligo: Pomlad je; ura na križišču cest kaže preko polnoči in ulica, ki je bila v večeru najbolj svetla, je skoraj čisto temna. Tod so še pred nekaj urami mrgolele množice in na asfaltirano cesto so od zgoraj in s strani svetile iuči in se smejale z miadimi dekleti, ki so v dolgih vrstah hodila po sredi ceste. Zdaj, ko je ura čez polnoč, pa je čisto drugače. Električne luči nad cesto so ugasnile in samo plinske svetilke ob straneh še žalostno gore z motnim zelenim plamenom. Tudi izložbe so vse temne, in tam, kjer je še pred pol ure kar vrelo ljudi iz gostilne, je n.ir, kakor da bi nikdar ne bilo nobenega človeka. Redkokatero okno po hišah je svetlo. Po vsej dolgi in gladki cesti ne vidiš človeka. O pač! Dva stopava po polmraku, ki se vanj zlivajo zelene luči plinskih svetilk. Drobna ženska postava se izgublja v sencah hiš, ob vrstah avtomobilov in ob plinskih lučeh. Poznam jo. Francka čaka moža. Kdo ve, kod popiva in se veseli, kakor se je veselil ves dan; Francka pà je doma v tesni sobi ves dan šivala in premišljevala, kako bi si uredila življenje, da bi bilo lepše za njenega Martina in zanjo. Sama sva v vsej dolgi ulici. Nagovori človeka neznanca podnevi v mestu med tisoči, ki se prerivajo in pehajo po cestah in pločnikih, med stotinami, ki prihajajo iz hiš in postajajo po oglih! Začudeno te bo vsakdo pogledal in ne bo razumel, zakaj hočeš pogledati vanj in ga spoznati ... Nagovori človeka-neznanca sredi noči, in če vaju bije enaka usoda, se bo še tisti trenutek sklenila med vama vez, ki je ne bo mogoče nikdar več raztrgati. Sama sva bila s Francko na cesti; nekaj korakov za njo sem hodil in ona se je začudeno ozrla name. »Koga pa vi? — Ah, oprostite — tudi vi nekoga čakate?« Zdelo se mi je, da se je nekam preveč nenadno obrnila in me nagovorila. »Da, tudi jaz nekoga čakam!« Poznal sem Francko že od prej, ko sem jo tolikokrat videl v šumnih družbah med umetniki. Ali ta večer je postal zame njen obraz vse drugače zanimiv, kakor je bil tedaj. Obraz, ki so se vani vrezale brazde in gube, ta obraz so razsvetljevale mlade, ognja polne oči, ki so hrepenele po življenju, a so v tem hrepenenju obstale in niso mogle dalje. Hrepenenje Je ostalo neute-šeno, oči pa so gorele prav tako, kakor takrat, ko ie beseda iz Martinovih ust prižgala v njih ljubezen, ki pomeni smrt. Ce ostane neutešena, ali pa pomeni novo življenje, ki bo tako lepo, da bodo pozabljene vse tuge v mladosti, ko je pričakovala ne- kaj nerazumljivo lepega, a tega ni dosegla in se je pekel naselil v njeno dušo... Francka je zamahnila z roko in v tej gluhi tišini rekla kar preveč na glas: »Zdaj je tako vseeno! Ves dan sem presedela, sključena in sklonjena nad šiva- i njem, in mi je vseeno, ali pride ali pa ga ni. j Rada imam takole hladno noč, ker me ves dan duši dim od premoga, ko sedim v sobi. — Ali ti morda tudi samo zato hodiš po cesti, da se nadihaš. ko so ti ljudje čez dan vzeli celo zrak in te zaprli v zatohlo sobo?« Sama ni vedela, kdaj in zakaj mi je rekla ti. »Kako. ali misliš čakati do jutra?« sem vpraša! in se vprašujoče zazrl v njene vroče oči. Posarne oni zapozneli popotniki so prihajali mimo naju; bili so trudni ali pa od vina tako omamljeni, da naju nihče ni videl, kako sva bila vedno bliže drug drugemu, kako mi je ona popravila lase s čela in mi zapela gumb na suknii. Do te minute nisem že nekaj let imel nikogar na vsem svetu, ki bi me tako mehko pobožal po čelu in me pogledal, kako sem oblečen. Zatajili so me, in če me je kdo poznal, ni maral zame tedaj, ko mi je v srcu najbolj divjal vihar in sem se bal, da bom zdaj zdaj zblaznel. Francka! Tisoč oči je zrlo skozi tenko, megleno kopreno z neba na mesto in na prazne ceste, kjer sva hodila. Sama sva bila. Ali v naju je prepevalo kakor za veliko noč pojo zvonovi v jutro, ko se še ne ve, ali bo resnično vstalo sonce in prineslo pomlad ali ne bo, in je pozdrav zvo- nov le tolažba obupani duši, hrepeneči po soncu... Rumena hiša s premnogimi okni stoji na kraju ulice onstran mesta. Visoka je in lepa. Tam ima Francka stanovanje. Zgodnja jutrnja ura je bila, ko sva prišla do visokih, teških hišnih vrat. Prav na vrhu, pod streho je Francka odprla bela vrata ln prižgala luč. Stopil sem v sobo, polno miru in pričakovanja, da se bo vanjo naselila sreča. Revno pohištvo Je sijalo v belih prtih, tla so bila pogrnjena z najbolj skromnimi preprogami, postelja ob steni je bila odgrnjena. »Vidiš, to so pa njegove slike!« S ponosom v očeh se Je ozrla name in z iztegnjenim prstom kazala na steno, kjer so visele slike s pokrajinami v soncu, z ljudmi pri delu. z dekliškimi obrazi. B'edi so bili ti obrazi in s prav takim ognjem v očeh. kakor je gorel v Franckinih. Zagledal sem se v te pokrajine, v ljudi in v njihove duše. Martin, Franckin mož, Je bil umetnik! Vendar, vse moje bolečine, ki mi je prišla v srce, ko sem zagledal Francko osamljeno na cesti, nobena slika ni utolažila. Ob meni in ob Francki bi moral ta trenutek stati on in ji reči besedo, ki bi Francki užgala tak lesk v očeh, da bi se videl plamen ln bi ta plamen govoril o sreči. Zdelo se mi je, da je žarnica v sobi le bolj zagorela ln so njeni žarki prodrli v vsako sliko posebej, jo razgalili in na steni so se pokazale v okvirih strahotne podobe: Pokrajina je izgubila vse pomladno zelenje, z dreves je popadalo cvetje in ostala so gola kakor v januarju, ko jim burja spiha sneg z vej. Sonce je potem-nelo. Izza žalostnih, golih hribov so se privlekli temni oblaki in pokrili vso modrino, ki je bila razprostrta nad pokrajino ... Obrazi delavcev na drugi steni so se spačili in močna telesa so izginila v temi, ki je pokrila sliko. Dekliški obrazi na tretji sliki so se spačili. izginil je plamen iz njihovih oči in nežna lica so pokrile gube s temnini sencami ... Francki pa so žarele oči Morda je moje lice prebledslo. ko sem videl za vrhnjo ten-čico na slikah le zmazek barv. Francka pa je mislila, da so me pretresi sMke. ki jih je ona ljubila, ker napravil nh je on zonio takrat, ko ji je še vsak večer v prav tej sobi prisegal, kako jo ljubi. »Ali ni lepo to polje in nebo nad njim? Ali niso lepi ti mladi obrazi, te sPnr žive oči? Ali niso silna ta telesa, ki dvigajo breme? Ali ni lena ta pe^em dela? Zrl sem ji v oči in vH->l sem, kako je še bolj silno zagorelo v njih. 2e je rdelo nebo na vzhodu, ko sem se vračal po samotni cesti domov. Srečal sem Martina. Krvavcrdeče in črno obrobljene oči so se mu smejale. Povabil me je s seboj. Zavila sva v atelje, kjer so visele njegove najnovejäi sl!ke: Madone z nadzemeUsklml le-o'ami v obrazih; angelski korl med ob'aki: Č'ovsk. ki trpi in zaman l-teza rok» po pomo; proti nebu... Morda je bilo samo v podobi tega človeka zrnce resnice iz Martinovega življenja. Stara je tifi O tihotapstvu in tihotapc h gre slaba vera med ljudmi. Svoje dni je bilo tihotapstvo še močno razširjeno ob mejah, danes je ta : t rast že piece j polegla, nekaj zaradd večje zavarovanosti terena, nekaj zaradi gospodarskih razmer sploh. Nič dobrega ne bo iz njega, kcmtrabantar je in dalo mu ne diši, o rekli vaščani o kmet-skem fantu, ki je postopal naokrog s polnimi žepki denarja, lepo oblečen — postrani klobuk in bele. mehke roke lankoživca. Najbrž so predvsem zaradi brezdelja proglašali kmetje tihotapce za labe ljudi, češ de!a nevajeni in potepuhi bodo kaj kmalu lahko zapadli v pravi, resničen zločin Saj pa je tihotapstvo po pisanih pcstavah v eh državah tudi velik, težko zbrisljiv zločin. Tihotapci so drzni ljudje Tihotapci so drzni ljudje, ki jim pogum nkoli ne poide kajti prav gotovo ni šala, plaziti se s polnim nahrbtnkom blaga po zavitih stezah na tujo stran, eanerom v nevarna ti, da te zaloti straža — to je življenjsko nevarna pot med cevmi pušk In vendar sojo toliki že napravili tiscč-krat, trpeli strah, napor mišic in duna, pa jih je vendar d:-znost in prekanjenost srečno p:ivedla skozi težave in stotere ov're do c Ija. Dostikrat pa so padle ž. tve. Počil je strel in tihotapec je redi poti. za kakšnim grmom ali v ska'natem bregu v bolečinah kcnčal svoje nesrečno žvljenje, ki ga je upihnila si epa, pcgubna strast. Ne samo od poguma, včasih desti več o;l vztrajna nec nekam nerodno pres^pp'a ;n da mu de« na noga čudno škripce. Brž so c i • 'ili te'esno prei.rkavo in izka-ralo se je. da nosi prek°nirnec protezo. spretno p"it;irno vrh kc'ena zärave, cele noge, up~gn;--nc in trdno p-vezan« nazaj. šrek suknnč je rp; etno zrk ival prevaro, v no-trrr. 'sti umetne le> ene votle nove pa so m ve' ko prerene: en je odkrili na lucate zrvr-rkov saharina. M'"''a žena z otroškim voz^čVrvn le dolge mo ece skoraj vs^k dan cdhajnla preko rrrig na nekrkšen obisk. Proti večeru je mačih tleh. Krvi mi je odteklo, da i ean t« komaj ic privlekel do doma. To vam je bila vojska doma, ko so clarši izvedeli kako in knj. Mr»ral sem takoj drugi dan odrhvti v gore in sem e tran dva mesca zdravil v p1anšav ki koči roko. Kajti drugače bi rne pri preiskavah zalotili. Od naših so enega uieli, pa na ni iz'-eJ. Odsedel je poldrugo leto. Molčati je znal tisti fant — čez leto diüjepaöel med poklicne t'hrtapce in je b'l kmalu nato begu do smrti obstreljen. Pravili so. da so ga tovariši sami ustrelili, da bi se tako polastiii njegovega denarja. Seveda, to po pa bili pokvarjeni ljudje, ki bi tudi kradli, če bi tako nane» lo. Tihotapili sa konje čez mejo in o jim ovijali kop'ta s cunjami, da ne bi kdo s"išal paketania. Dosti so zaslužili s konj:, vendar denarja niso znali obrniti v pravo stran. Polagoma so e to izgubili. Jaz pa sem pot'e.i zapust i tihotapsko ->bit 'n mi nikoli ni bilo žal zato... L. K. InŽ£3tp?ji iz vse &2ave so se zbral! Domače moti 21a] ferez^.^jito zavzamejo i&esta tujcev Ljubljana 14 anril.a Zveza inženierskih zbornic k.alievine JuftOilaviie si ie letos izbrala naše mesto za svoj letni kongres. Danes ob 9. sj je začela v zbo:ovalni dvorani ljubiianskesa magistrata tretja redna letna skuoščina te zveze. Udeiež li so se je delegati naš h in-ženjerskih zbornic iz Beo rada. Za_r~bj. Lji bliane. Splita in Ncveaa Sada. Skupščino ie otvoril p.ed ednik zvsze in predsednik beograjske inženjerska zbornice inž. Kiement Bukavac. Pozdravii je vse navzočne udeležence, zlasti oa zastopnika m nistra za zgradbe ravnatelja uosp. Franca Rueha. Za predskednika zborovanja je bil izbran inž. Viktor Fettich. Zahvalil se ie za to častno mesto in še v svoiem im.nu pozdravil vse navzočne. Naglasil ie pjmen skupjčine inženierskih zbornic v teh te/.~ k h časih. Čeprav ie naša država strogo nevtralna, ie prizade a sedania voina mnogo škode in povzročila mnogo iežav ti di inženjerski streki. Gospodar.-ke težave, ki so niena neizbežna pos.edica so mo ale nujno odjekniti tudi na vseh ocdročiih zasebne podjetnosti. Razen tega ca se še nahajamo v dobi notranjega preureievania in presnavljania. Mnogi nerdgovorni elamenti izrabljajo ta položai in huiskaio brata na brata. Tudi take borbe zelo ovirajo delo za napredek. Mno^o težav povzročajo tudi tuici. ki prinašajo tui kapital s seboj. Inženjerji so se že dolgo borili proti tujcem in tujemu kap talu v na.* m gospodarskem življenju Posrečilo se nam je. da smo veliko število tuiih str kovnia-kov zameniali z domačimi delovnimi silami in s tem dokazali, da ie tudi naš inže-njer vsaj toliko sposoben kakor tuji strokovnjaki. ki niso bili vselei samo strokovnjaki za svoi poklic, amoak pogosto tudi za tujo propagando Jusoslovenski inženjerji se zavedajo, da ie varnost naše države v veliki meri odvisna tudi od niih. Za vojsko so oni tisti, ki iim ie naložena odgovornost za varnost države Zato morajo tudi v bedoče delati vsi skupno in s ožno in svoje delo še poglobiti v svesti si prisege. ki so io dali kot sinovi te domov ne. ki nam ie vsem enako draga Delati morajo za njen blagor, ker bodo le tako pokazali vsemu narodu, da se zavedajo svoiih dolžnosti. Vsi prisotni so navdušeno spreieli te besede. Potem ie predsedn k skupščine predlagal vdanostno br/oiavko Nj Vel kraMu Petru II. Predlog ie bil z velikim odobravanjem spreiet. Za predsednikom se 1e oglasil zasotonik ministra za zgradbe ravnateli g. Rueh ki ie želel zborovalcem. da bi skuoščina rodila čim lepše uspehe. Poslovodia zveze inž. Nenadovié ie nato prebral obš rno poročilo o delu zveze v preteklem letu Opozoril ie na težave in-ženjerjev zlasti zaradi sedanie~a položaja Ta poiožai še utežuie okolnost. da ni uveden sistem razdelitve del in poslov Deedi-nih ministrstev. To neroslasie v posameznih m;n'slrstvih pa hkrati tudi onv goča uspešno delo tuiemu kap'talu V svoiim poročilu se ie tudi dotaknil de'a kartelov ki so ena izmed ran našega narodnega gospodarstva. Zlasti škod'iiv ie rem-ntni kartel. ki močno oviia vsako gradbeno ood-ietro't. Po njegovem poročilu se ie razvnela d:-skusiia. ki se ie ie ud°ležilo več de'e^a'ov med ni:mi inž D~d č inž Cvej'é. ki ie govoril o vpiašanju kasamicij. in inž Nešov'6. ki ie v dališem govoru osvetlil ! delo nekaterih naših kartelov s konkretnimi primeri zapo^tavliania interesov našega narodnega gospodarstva Zaradi osebnega poiasnila se ie oglasil k besedi inž. Kopf iz Beosrada. zanikajoč trditve, da bi se bil on zavzemal za kartele. kakor so to trdili beograjski listi Neki njegov predlog so narobe razumeli in začeli potem kampanjo proti njemu. Zaradi tega so tudi nastala v beograjski inženjerski zbornici nesosiasia. Predsednik zveze inž. Bukavac mu je odgovoril, da za ta nesoglasja sploh ne ve in da je zadevni pred-I log inž. Kopfa zavrgla beograjska inženjerska zborniea na svoji skupščini. Potem ie podal svoie poročilo blagajnik inž. Velikovic. Proračun, ki računa na 126.897 dinarjev izdatkov, je bil brez debate sprejet. Ker odboru še ni iztekla funkciiska do-! ba. novih volitev ne bilo. Delegati so odbornikom izrekli soglasno zaupnico. V svoji resoluciji, zahtevalo inženieril. nai odločujoči činitelji v bodoče pri vseh tehnično gospodarskih vprašaniih vs2lei vprašajo za mnenje tudi Zvezo inženierskih zbornic, ki ie za takšna vprašanja edina odločujoča. »Splošni pogoji« vseh ministrstev se menjajo od leta do leta na škodo podietii in celotnega gospodarstva. Zato zahteva zveza. da se ti pogoii v bodoče ne izoreminia-jo brez njenega pristanka, in da se sedanji v sporazumu z zvezo izoremene in pr.lagode razmeram, ki vladajo v našem gospodarstvu Ker se neprestano meniaio cene materiala in mezde, zahteva zveza, da se še pred začetkom nove gradbene sezone uveljavi uredba z zakonsko močio. ki bo regulirala in izpreminjala v naprei določene cene sorazmerno z izpremembami na delovnem in gospodarskem trgu. V nasprotnem primeru utegne propasti mnogo domačih podjetij. in to bi imelo hude posledice za gradbeno delovnost in vse gospodarstvo Potrebno je tudi. da se spreimeio ukrepi, ki bodo poživ li gradbeno d?lavnost. ki ie osnova celotne gospodarske delovnostL Spreimeio nai se predlogi inženierskih zbornic o rešitvi vprašania cen cementa in drugega materiala, zlasti tistega, ki ga izdeluje karteiirana industriia. Oblastva nai se strogo drže uredbe o za-posljevanju tujih državljanov in zakona o pooblaščenih inženjerj h. Zaradi nenavadnih razmer nai se število zaposljenih tujcev skrči na najmanišo mero. Uredba o visokih ekonomsko-komercial-nih akademijah v Zagrebu in Beogradu ie bila sprejeta brez sodelovanja s tehničnim, fakultetami in inženjerskimi zbornicami in zato so absolventi teh trgovskih akademij dobili naslov inženieriev. Zveza zahteva. da se ta uredba izoremeni in se sklicuje na svojo obš!mo razložitev te zahta-ve, ki ie bila poslana pristojnim ministrstvom. Zveza tudi zahteva, da s® odloži uveliav-ljenje uredbe o seodelrko-geometr>kih delih. da bi se predpisi te uredbe lahko spravili v sklad z obstoječimi zakonskimi p.ed- p;si. Resolucija ie bila z odobravanjem spre-ieta. Zborovale! so sklenili da bo nrihrdn^s redna skupščina zveze i^žen^er^kih zbornic v Splitu. Ob eni popoldne ie predsednik zaključil uspelo zborovanje. c^iatji so zfnr&VtJi V vseh 171 podružd?' h je r ari Ji : o člatrov — Za C- čemaee čebele — Za složno delo 5 Od n;;h na.s je zmerom kdo čakal ob meji. spoznali tn našli smo se z nj!m ? posebnim žvižganjem. Prav ta žvižg nas je nekoč izdal. Neki financ ga je slišal in Ljubljana, 14. aprila Iz vseh krajev Slovence so prih teli danes dopoldne v Ljubljano čebelarji, da -^e udeleže občnega zbora čebelarskega društva Svoje celegate je poslalo 71 podružnic, zastopnike pa banovina in mestna občina. Predsednik čebelarskega društva g. žni-deršič, je prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru EL in pozdravni min stru za kmetijstvo g čubriloviču in banu dravske banovine. V uvodnih besedah je na-glašal, da je bilo delovanje uprave uspešno. Posebno je poudaril stike, ki jih je dobilo društvo s kmet'jskim oddelkom banske uprave. Izrazil je željo, naj bi se tako začeto skupno delovanje še bolj poglobilo, saj oba, tako čebelarsko društvo kakor kmetijski oddelek banovine zasledujeta iste smotre. Zastopnik kmetijskega oddelka g. inž. Poclgornik je omenil, da je banska uprava vedno podpirala čebelarsko organizacijo. Največjo pažnjo posveča banska uprava zdai zdravstvenemu stanju čebel. SV ko društvenega stanja in odborovega delovanja od zaključku 42. leta društvenega obstoja je podal v tajniškem poročilu ravnatelj g. Dermelj. Iz njegovega preglednega poročila posnemamo: Preteklo leto je bilo za naše čebelarje leto hudih udarcev in preizkušenj, a čebelarji so z veliko požrtvovalnostjo delali naprej. Društvo šteie skupno 3.826 članov. Iz statistike. ki jo je sestavila uprava, je razvidno. da se bavijo s čebelarstvom največ posestniki, nato učitelji, duhovniki, nekaj uradnikov ln obrtnikov, najmanj pa trgovci in železničarji. Vseh podružnic je v Sloveniji 171. Naša čebela ima toliko dobrih svojstev. da bi bila zločinska malomarnost, ako bi se še nadalje dopuščalo brezvestno križanje naše sivke z italijansko in se s tem kvarila naša svetovno priznana čebelna družina. Banska uprava je pod vodstvom svojega referenta g. Okorna ustanov la se-lekcijske postaje, kjer bo možno preskrbeti čebelarjem dobre in čistokrvne matice. Zdaj delujeta selekcijski postaji v Selcih in v Boh. Bistrici. Nadalje je bila članom na razpolago tudi plemen Ina postaja v Kamniški Bistrici. Posebno skrb je posvečal odbor šlrjenlu medovitih rastlin. Začel je akcijo širjenja vrb in bisernika. Vojna in politične razmere so povzročile, da je dobilo društvo mnoga vprašanja glede izvoza medu v sosedne države, čebelar-na je res odpremila pol vagona medu v Prago. To je bil prvi eksport me:'u, ki ga je izvršilo naše podjetje. Kakih posebno hudih bolezenskih primerov, med čebelami lani ni b lo. Odbor je organiziral izobrazbo bolezenskih strokovnjakov za vso našo ba-novrno. Vršila sta se dva tečaja; udeležilo se jih je 47 čebelarjev, tako da ima z:" a j društvo v vsakem okraju po dva bolezenska strokovniaka. čebelarji naj bi pošiljali čim več obolelih čebel v preiskavo na državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani. Odbor je priredil več predavanj po vsej naši banovini. Društvo priredi vsako leto okrog 50 takih poučnih predavanj. Društvo ima zdaj skupno 34 opazovalnih postai, ki j'h je tudi v preteklem letu vodil šolski upravitelj g. Mayer. Odbor je orga-niriral in pripravljal sklicanje treh večjih čebelarskih taborov, kjer bi se čebelarji 1 pomenili o vseh vprašanjih, k! jih zadevajo. Pokazala se je tudi potreba po razdelitve banovine v razne okoliše, kar bi olal->alo odboru delo. Po sklepu občnega zbo-.a je bil ustanovljen sklad za zavarovanje ebelarjev. ki so imeli škodo zaradi kužne-a obolenia čebel. V druitvu sta zdaj dve zvezi, in s cer v Mariboru ln v Kranju. Prvo sestavljajo vse podružnice bivše štajerske, o rugo pa odružnice gorenjskega kota. . Dermelj. ki jc že 10 let z veliko požrtvovalnostjo vodil tajni ke posle, jc ob koncu svojega poročila poda! ostavki', z opravičilom, da mu čas nc dopušča, da bi .še nadalje vodi! to delo. Pa živahni dihati, ki je sledila tajniko-vemu poročilu, je podal g. Dermelj ie blagajniško poročilo. Vodja čebelarne g. Arko je porota! nato še o c'e'ovanju gospodarskega odseka, ki je pričel delovati 1. junija 1. 1939. G avna briga tega odseka je. da čebelama nabavlja prvovrstne potrcb'cinc pri najugodnejših dobaviteljih in jih nudi članom in drugim odjcrnalcem po konkurenčnih cenah. Odsek jc pripomogel, da se je lansko poslovno leto ugodno zaključilo. Pokazala se je tudi nujna potreba, da sc ustanovi Čebelarska zadruga za vnovče-vanje medu, ki bi prepreèeva'a špekulacije raznih prekupcev medu na škodo čebelarjev. Poročilo nadzornega odbora je podal g. šmajdek, predlagal absolutorij odboru in pohvalil delo nekaterih članov odbora. G. Dermelj je nato še prečital proračun za prihodnjo poslovno leto. Po volitvah, pri katerih so bili namesto po žrebu izpadlih odbornikov izvoljeni novi, se je vnovič razvila živahna debata, ki je pokazala, da bo treba kmalu misliti na izpremembo nekaterih členov pravil. V odbor so bili izvoljeni: Raič Slavko, profesor Ljubljana; Dermelj Mirko, ravnatelj gluhoncmnice, Ljubljana; Ločniškar Franc, šol. nadzornik, Ljubljana; Sencgačnik Edo, profesor, Ljubljana; Lodrant Ožbe. šol. nadzornik, Preval je; Ribič Ivan, pose:tnik, Cczan jevic pri Ljutomeru; Ravnik Janko, uradnik, Kranj; Vales Josip, nadzornik proge v pokoju. Novo mesto; Tratnjek Davorin, šol. nadzornik: namestnika: Burgar Ivan. posestnik, Vnanje gonce; Aleš Franc, uradnik j tobačne tovarne. Ljubljana, preglcdovalca računov: Šmajdek Ivan šol. upravitelj v pok.; Št. Vid nad Ljubljano: Rcsman Franc ravnatelj hranilnice. Radovljica Pri slučajnostih je bilo sprejetih več prav umestnih predlogov, ki streme vsi za napredkom in povzdigo slovenskega čebelarstva. H Koncertu Roberta Soetensa Francoski violin ki viituoz Robert Soetens bo imel d^evi v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani svoj koncert s sporedom. ki ga bo izvajal na koncertni turneji po Jugo lavi ji Bolgariji in Turčiji. Soetens je že dober naš znanec iz prejšnjih let. saj ga bomo sl šali že tretjič v Ljubljani. Potem pojde še v Maribor m Ptuj, in odondod v južne kraje naše kraljevine. Robert Soeten^ se je rodil v Montlu-gonu, v srcu Francije. Njegovi starši so bili poklicni godbeniki in že v igodnji mladesti je prišel na pariški kon ervato-rij, ki ga je končal z naib^ jšo oceno leta 1915. Med vojno je bil prostovoljec, po končani vojni pa se je izpopolnjeval še pri slavnem Thifcaudju. Nato je začel s annesto jnim kcncei tiran jem v Parizu, kjer je nastopal z orkestri Colonne. La- meuroux, Pasdelup in drugimi. Sloves so mu zlasti pr nesle turneje po tujini. Prepotoval je vsa važna kuitu. na središča Ang ije, Nemč je. Italije, šp ni-je. Portugal' ke, Rusije. Belgije, Hclcnd-ske. Poljske, čežke. Ogrske, Bolgarije, Rumunije. švedske, Norveške, Danske. Finske, Jugoslav je in drugih držav. Zanj je Seigej Prokofjev napisal svoj 2. violin' ki koncert in mnogo drugih skadate-Ijev je v njegovi interpretaciji doživelo u pešne krstne izvedbe svojih del. Tako nam prinaša Robert Soetens poleg bleščečih lastnosti virtuozncsti tudi povečanje kulturnih stikov s Francijo ter zai iluži njegov nastop v Ljubljani in drug.h naših mestih največjo pozorno t vseh, ki se zanimajo za glasbo in poživitev kulturnih vezi med obema državama. Objave Nocojšnji violinski koncert virtu°za Roberta Soetensa se začne točno ob pol 21. uri. Umetnik je že večkrat nastopil v naši koncertni dvorani in fi pridobil dolge vrste iskrenih prijateljev, kar v polni meri zasluži, saj je violinski virtu-oz velikega slovesa. Koncertni spored je skrbno izbran in mora zan:mati v akega prijatelja resne koncertne glasbe. Umetnika bo spremljala na klavirju pian' tka ga. Suzana Roche. Podrobni spered in vstopnice se bodo dobili v teku dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 20. ure dalie pa na večerni blagajni. Duh°vne osuOve sodobne umetnosti je naslov javnemu predavanju g. dr. Fiana Steleta, ki bo drevi ob 20. v Hubadavi dvorani pod okriljem Slavističnega kluba na imi verzi. I točasno sporoča klub vsej javnosti, da bc nadaljeval javna predavanja, ki jih je prirejal že lansko 'eto. Cenjeno občirstve vljudno vabljeno! Drevi ob četrt na 19. uro bo v veliki Filharmcn čni dvorani tretja "lavna produkcija gojencev ljubljanske Glasbene akademije, odnono srednje glasbene šole. Produkcija bo v veliki FMharmomčni dvorani in sporedi, ki bodo veljali kot v topnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Se ena o »Začela se bo vojna«, bog Mars nam je de;al. »vam moko bom podraži 'n milo bom pobral«. ^a. Mars nam je govori se že zgodilo je: podružena /e moka, ie mila malo še. Grozi pa nam še hujše •svinjine več ne bo, ne šunke ne zabele, vse pojde čez mejo. Če se doslej le vozil, kdor za bencin je imel, odtlej na vožnjo z avtov■< le Krezus bo še smel. Ženice sta~e, mladr ki ljubite kofe: pripravite zaloge si brž cikorije, ker vtegne se zgoditi, kar se nekje godi, kjer se prel tuba kava v lekarni le dobi. Če nočeš nag hoditi, obleci se zares, ker več ne bo dobiti ni figovih peres. Z obutvijo pa tudi preskrbi nujno se, ker Rata bo dobavljal le plinske maske še. Draginja je velika in raste kar naprej, a plače naše majhne, kot bile so doslej. Saj dane so obljube... Nesreča je leta, da od obi i ubi ianj samih živeti se ne da. Če kmalu se ne jen ja. ne mine tole zlo, vsi pojdemo po gobe in konec krize bo. I. S. Foiaeddjska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. vzgajalifče, 4. punt, 7. električen tečaj, 9. zaimek, 11. filmsko mesto, 12. razum, 13. del prvine. 15. okončine, 17. starinski »če«, 18. pritrdilnica. 19. obrambna priprava, 21. bosanska reka, 23. zaimek 24. žensko ime, 26. ploskovna mera. 27. mesto v Srb ji, 29. padavina, SO. oseba iz sv. pisma. Navpično: 1. ptica, 2. romanski spo.nik in nota, 3. azijska država, 4. upa i, 5. vez-nik. 6. del pesmi, 8. sibirska reka, 10. Odi-sejeva domovina. 12. prevara, 14. čut lo, 16. pesem-slavniea. 19. Madjar, 20. kliu-čavničarjevo orodje. 21. lov. reka. 22. jezero v Tuikestanu, 25. predlog, 27. v novejšem času tudi političen pojem, 28. predlog. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Hclandija, Aden, dver, res, one, er, zet, an, talog, limonit, reven, on, tek, st., mal, sla. amen, ovaj, republika. Navpično: harem, oder. les, an, d. d., Ivo, Jena, arena. Celovec, zamet, Tonek, tir. gin, kemar, staja, name, slak, lep, svi. nu, ol. Troje knjašsTE! «iagrn.1 si po naklonjenost žreba :"ele Valter Kna-feljc, že"ezn'5ki uradnik v LjuHiani, Or-lova 6. Ivo Vadnjal. Hu-n. poJta Ormož, i in Lojze Vahtai Trbovlje-Loke 413. 90 Norv Dežela, ki je v tako tragičnih okoliščinah postala žrtev sedanje vojne, je domovina kulture in svobodoljjtabja »To je sveto pismo, ki leži na vsaki posteljni omarici gostom na razpolago . ..« To je Oslo. Treznost in gostoljubje Na Norveškem vlada okvirna prohibici-ja. To se pravi, da je in ni dovoljeno za-uživanje alkoholnih pijač. Vina tako ni. pivo pa je iz prohibicije izvzeto brez vsake škode. Tu je vprašanje žganja in špirita. Ta stvar je podobna norveški naklonjenosti raznim duhovnim sektam. Zauživanje špiritnih pijač je bilo povod za uvedbo okvirne alkoholne prepovedi. O prepovedi odločujejo občine same. Tako imaš primere, da je v tej občini zauživanje alkohola sploh prepovedano, v sosedni dovoljeno, a v drugi omejeno na določene dni v tednu. Po naših pojmih ljudske avtonomije bi bila to skrajno dvomljiva omejitev, po nor--«s'-ih r>q ne. Tam so občine po 1000, 3000 in še več kvadratnih kilometrov nekaj navadnega, zato je tihotapljenje iz ene občine v drugo ne le zamudna, temveč tudi draga zadeva. V Oslu točijo špirit vsak petek od šestih zjutraj do šestih zvečer. In tedaj vidiš pred prodajalnami nepregledne kače interesentov, pripadnikov vseh slojev... Zdravnik dr. Langset. specialist za pobijanje na Norveškem zelo razširjene je-tike, me je že tretji dan izkopal iz hotela. Moral sem se preseliti k njemu. Gostoljubnost je namreč splošna narodna lastnost vseh Norvežanov. Kamor koli prideš, ne boš le jedel, temveč boš tudi moral spati, če ti čas količkaj dopušča. Langset in njegova soproga pa sta naravnost izredno ljubezniva gostitelja. Razen sobe in postrežbe, ki jo uživam, moram vsak dan vsaj večerjati z njima. Ker ie ravno julija, segajo severne bele noči tudi do Osla. Kralj Haakon sredi kraljevske družine, ko je pred 10 leti praznoval 25-ietnico vladanja Dežela, t:večerih jezer in fjortìov Dežela jezer kakor vse skandinavske in sosedne nordijske dežele. Finska jih ima baje 35.000, švedska menda 30.000, Norveška pa še vedno nad 10.000. Norveška je dežela jezer, gor in fjordov. Dežela z najdaljšo obalo v Evropi, nad 2000 kilometrov. Za nas južnjake, ki imamo često prav krivo predstavo o norveški pokrajini, je pravo iznenadenje, če pridemo na njen južni konec. Domišljujemo si jo kot deželo večnih snežnih viharjev, temnih, neskončnih noči in severnih sijev. Ko pa stopiš pri glavnem mestu Oslu na norveška tla, se kemaj spoznaš. Klima je kakor v Dalmaciji. sicer manj sonca, a topla, vlažna. Košati gozdovi, bujna vegetacija, češnje, jagode, breskve. Sneg tudi v najhujši zimi nima daljšega obstanka kakor dva, tri dni. Poleti na milijarde komarjev in mušic, tja geri do najsevernejše točke, do Hamer-festa in tja do Spitzbergov. To je dežela Zalivskega toka. . . Dežela čudovite domačne privlačnosti. Gostoljubnost diha že iz ra-sežnih pokrajin samih. Samo dolga obzorja neskončnih gozdov, sama črno-zelena barva, ki spominja na neko daljno otožnest Vse to te prijetno pritegne nase. Potem reke, p.ijetne reke. ki te spominjajo na Slovenijo Samo da prihajajo iz nekih neznanih osrčij, čeprav so kratke. Prijazni obronki s kmetijami, više v ozadju snežene goro z ledeniki. Fjordi. to je pa že nekaj drugega, česar mi ne poznamo. To je svet za občudovanje, toda prebival med fjordi ne bi rad. Srce ti uide nekam, da sam ne veš, kam. To je dežela ribičev Dssettisoče ribiških družin živi ob obali, ki se preživljajo z lovom na slan;ke, pa tudi na kite. Pred desetimi leti. ko se je pričela gospodarska kriza, ie bil tukaj glad doma. Danes grozi norveškim ribičem ista nesreča, čeprav je na svetu konjunktura za sb.nike večja kakor kdaj koli. In norveški slaniki so spe-cialiteta . .. Taka je Norveška pod severnim tečajnikom, nad njim se razteza še dobra tretjina neskončne obale norveških fjordov. V Os!H Mesto, kateremu je dal ime neznaten potoček, ki bi se moral pred našo Grada-ščico skriti. Prej se je prestolnica imenovala Kristijanija. Toda to ime je pomenilo tri sto let pedaništva danski državi. Stara prestolnici Olaf ove Norveške, ustanovitelja države, je bila Trondheim. Oslo je središče privlačnosti, ki te v tej deželi obdaja pri vsakem koraku. Lega neprimerno krasna, rajska. Zalivi, fjordiči, bregovi, lesovi, romantika. Mnogo hiš je lesenih. Po novih postavah lesenih hiš ne smejo več graditi. Na skali, ki moli iz morja, stoji utrdba Ackerhus. Od tod so Danci vladali pokrajino. Zdaj je tam osrednja jetnišnica. Pod Ackerhusom in okrog njega so pristanišča. Na stotine velikih, lepih trgovinskih ladij počiva tu v brezposelnosti. ki za mnoge traja že od prvih let gospodarske krize. Norveška je imela moNe, pri nas je drugače. Po večini smo organizirani pri strokovni organizaciji. In ta nam gradi hiše. Kadar se oženiš in si hočeš postaviti ognjišče, pa ti strokovna organizacija postavi hišo. Zato pa plačujejo vsi člani v poseben stavbeni fond. V tridesetih letih bo hiša moja last. če bom zmogel redno odplačevanje. Toda izgledi so slabi, nekaj let sem bil brez posla. Tako gre večini, ki smo si postavili lastna ognjišča po zadnji svetovni vojni. Hiše so prav za prav last sindikatov, mi pa odplačujemo. kakor najemniki ...« Torej tudi tu ni vse z rožicami postlano, čistega zraka pa je vsekakor dovolj v teh prostorih. Naslednji dan se vozim proti Gromdale-nu, pokrajini, kjer je živel Björnsterne Björnson. T. či v oljnati kozarec (seveda ne »za denar«, temveč »kar tako«)- jedilni pribor, nož, ki ga rabijo otroci pri svojih podvigih, ples, hrupno veseljačenje. poboji itd., vse to lahko nudi gostilničarjev konkurent razvajenemu gostu, ki si morda le prevečkrat zaželi takega udobja. Gostilničar, ki vrši svojo I obrt po taksnih, davčnih, higienskih, nrav-j stvenih in policijskih predpisih, more vse i to le mirno gledati — v prazni gostilni. Gospodje, ki grme proti škodljivemu vplivu in obisku gostiln, naj pogledajo malo po naših vaseh, in videli bodo, kaj se dogaja p<> takih privatnih beznicah. Vsi napori in zahteve gostilničarskih organizacij se rešujejo samo z obljubami, v moralno oporo gostilničarju da nekako lažje pričakuje čas, ko mu zapoje boben ... —Ijan. STARI SLOVANI Profesor: »Povejte mi nekaj običajev starih Slovanov.« Dijak: »Stari Slovani niso ne plesali ne pili in tudi ženili se niso.« Profesor: ^Kako da ne?« Dijak: »Saj pravite, da so bili stari. NEMOGOČE Katehet: »Ali molite pred jedjo in po jedi ? « Dijak: »Redkokdaj!« K? teb et: »Zakaj pa tako?« Dijak: »Ker redkokdaj jem!« LJUBEZEN IN DOTA Kaplan na deželi se udeleži ženitovanja. kjer nazdravi ženinu in neves' i z besedami: »Ljubezan je, ki vaju je združila, lju-'jOi-en je ki vaju bo vodila. ..« »Samo ljubezen in ljubezen,« godrnja "!V'c"t;n oče za hrbtom svojega soseda. n" - ..-"ni ki sem jo moril Ište- i U Velik aspsh fngesl^ve joitieta Včeraj je naša nogometna reprezentanca na Dunaju zmagala nad nemško z 2:1 (2 : o) — Gole sta zabila Glišovič in Wöl£l pred odmorom, častni gol za Nemce pa Hahnemann po od misru — So*ooo gledalcev Dunaj, 14. aprila, br. V velikem dunajskem stadionu v Pratru je bita danes popu^une ouigrana z zanimanjem pričakovana meadizavna tekma med Jugoslavijo in ftemcijo. Ker je bu zeiO lep dan in Dunajcani ze precej poznajo vse boij znane jugos.ovensKfc igralce z raznih kiuoskin nastopov, je bn oöisk izreuno vedili in se je zoraio v stadionu do Su.UUU gledalcev. Tekmi so prisostvovale tuai razne ugledne osebnosti, med njimi državni športni vodja Tschammer und Osten, jugoslovenski generami konzuì Zi-votič in konzul Bojic ter tudi mnogoštevilna jugosiovenska kolonija. Stadion je bi. okrašen z jugoslovenskimi in nemškimi državnimi zastavami. Pred tekmo in v pavzi je v stadionu igrala godba, ki je tudi pred pričetkcm tekme odigrala obe d arni himni. Sodnik je bil Italijan Dattilo. i očno ob 15.30 sta prišli na igrišče obe ena.i.storici, najprej jugosiovenska. nato pa nemška, in sicer v naslednjih postavah: Jugoslavija: Glaser, Siojilkovič, Dubac, Man ola, Lechner, Dragičevič, Glišovič, Va-ljarevič, Wölfl, Vujadinovič, Nikolič. Nemčija: Raftl, Schmaus, Janes, Han-reiter, Hochstädter, Skoumal, Lehner, Hahnemann, Gauchel, Binder, Pesser. Kratek potek Začetni udarec imajo Nemci. Ze v 2. min. ima Binder lepo pozicijo, toda za-strelja. V 8. min. se nudi Wölflu prilika za uspešen strel ,toda žoga gre mimo. V 17. min. sta v akciji Lechner in Nikolič, toda slednji je prepočasen in zamudi zrelo šanso. V 21. min. pride do žoge odlično razpoloženi Glišovič, ki iz precejšnje bližine ukani rutiniranega dunajskega vra- tarja in zabije prvi gol. 1 : 0 za J. V 27. min. je spet nevarnost za domače. Wölfl pride sarp pred gol, toda tudi to pot ne najde strel pravega mesta. V 33. min. se Jugoslaviji posreči že drugi zgoditek. Va-ljarevič pošlje v boj z dolgim prediožkom WÖJfla, la pa podaljša z izredno lepo pla-siranim strelom tik pod prečko. 2 : 0 za • ugoslavijo. Igra postaja zmerom živahnejša in Nemci se trudijo na vse načine, da bi prišli do gola. vendar je obramba gostov zmerom na mestu, posebno nepremagljiv pa je Glaser, ki brani vse, in povsod. Tako ostaneta po prvi polovici Jugoslaviji dva gola v dobro. Po odmoru začnejo domači s silnim tempom in obramba gostov ima znova ogromno posla. Pri vsem tem pa tudi napad ni brezdelen,' čeprav je po levi strani zaradi šibkega Nikoliča malo uspešen. Igra je v splošnem še odprta in se razvija v glavnem po sredini igrišča. V 20. min. se ponudi Pesserju lepa pozicija za dosego gola. toda stvar se konča brez učinka. Tri minute kasneje je spet v akciji isti igralec, ki po hudem odporu obeh branilcev le pos'iie žogo do nepokritega Hahnemanna. ta pa z lahkoto zadene mimo Glaserja v mrežo. Nemčija doseže v 23. min. častni gol in rezultat je 2 : 1 za Jugoslavijo. Ohrabreni po tem uspehu, začnejo Nemci z vso silo igrati na izenačenje, medtem ko gostje igrajo previdno in sem in tja tudi nekoliko zavlačujejo igro. Boj postaja zmerom bolj dramatičen, toda pri vseh številnih akcijah posameznikov so Jugo-sloveni le še za hip hitrejši in tako se številne žoge izgubljajo ob straneh igrišča. V zadnji tretjini igre je tudi še nekai prostih strelov na obe strani, ki pa tudi ne prinesejo nobene spremembe. »3» r> dìtek je „ or\ yn.'n i-7 pni^tm^rnuVp D™1-in 1 b"1^ Ipvnrno kpr ie p' rr-----,4 rT i r> vo ?vnl rt filtri trol |.p »o ]«>VnJt 7" Tac'f'ir-il Irnn^no 7rnor»o. V 'e Tirani povišal na 3 : 0. nakar je Svoboda v 30. min. po kriv- di domačega vratarja znižala na 3 : 1. 10 minut pred koncem je Kranj dosegel zadnji gol in je pri tem ostalo. Svoboda je igrala požrtvovalno, toda ni imela sreče pri streljanju. Njen napad je napravil nekaj lepih potez, zaradi preme-hke igre pa ni uspel. Pri Kranju je to pot odpovedal levi branilec in leva stran napada, prav dobra je bila krilska vrsta. Sodil je g. Deržaj. Bratstva : Disk 4 ' t (2:1) Jesenice, 14. aprila. Za gostovanje Diska je vladalo na Jesenicah veliko zanimanje, saj je še v živem spominu, da je prav to moštvo priredilo Bratstvu največji poraz v vsem dosedanjem tekmovanju. Bratstvo se je hotelo zaradi tega to pot obilno revanžirati, vendar pri tem ni melo srečne roke. Čeprav je namreč igralo ves čas večinoma v kazenskem prostoru Diska, je mošlvo zabilo le štiri gole in od teh enega celo iz enajstmetrovke. Moštvo Diska ni pokazalo drugega kakor izredno požrtvovalnost, a posamezniki so bili tudi preveč ostri Edini, ki ga ie treba pohvalno omeniti, je vratar, ki je mno-rešil, vendar je imel pri svojem delu mnogo sreče, prav tako tudi desni branilec. Bratstvo je, kakor rečeno, imelo vso igro v svojih rokah, vendar kaže. da posamezniki še dosedaj nimajo običajne forme. Napad je izdelal mnogo povoljnih situacij, ki pa niso bile izkoriščene po večini zaradi pomanjkanja dobrih strelcev. V moštvu se je zelo trudil Crnnbori ki pa ni dober strelec. Janežič na krilu ie pridno zalagal notranji trio V krilski vrsti je pridno delal Zavrl Obramba ie bila manj zanesljiva. Gol. ki ga ie preieia bi morala ubraniti. Gole so zabili Crnobori. Zavrl. Kniiic in Sretenovič. za Disk na desna zveza. Tekmi je prisostvova'o nad *>n0 g'e-dalcev. ki so burno navijali za domače. Sodil je g. Lukežič. Železničar : Rapid 4 : o (Ijo) Maribor. 14 aprila. Za današnjo prvenstveno tekmo ki je bila na Rapidovem igrišču., ni bilo velikega zanimanja, dasi je bila važna za plasma v prvenstveni tabeli. Na igrišču se je zbralo le okrog 500 gledalcev, večinoma pristašev Železničarja. Železničar, ki je preteklo nedeljo prepričevalno zmagal nad SK Mariborom, je danes tudi zasluženo premagal Rapida. Toda današnja tekma zdaleka ni bila tako zanimiva in napeta kakor prejšnjo nedeljo, to pa zaradi tega, ker je bil Rapid zelo šibek naspro+oik. Tudi Železničar ni predvajal take igre kakor v borbi proti Mariboru. Igra'ci so si bili sigurni zmage in tudi niso bili pri-morani, da bi odprli vse registre svojega znanja. Tudi danes je najbolj ugajala napadalna vrsta, ki je smiselno kombinirala in zabila štiri efektne gole. Prav tako sta krilska vrsta in ožja obramba tudi dobro opravili svojo nalogo, kar je v ostalem razvidno iz rezultata. Rapid je s svojo današnjo i?ro močno razočaral svoje sicer pičle pristaše. Nobela formacija ni zadovoljila, razen tega pa je vsa enajstorica v primeir z jesensko formo močno nazadovala. To velja tudi glede tehničnega znanja, dasi so si igralci na vso moč prizadevali, da bi z ambicijo in požrtvovalnostjo nadomestili ta nedostatek. V splošnem je bila današnja tekma zelo fair in dasi sem in tja ostra, ni nikdar prekoračila mej dovoMene igre. Sodil je g. Camernik iz Ljubljane. ČSK : GradjansM 4 ; 2 (2:1) Cakovec. 14. aorila. Pred številnim občinstvom je bil danes odigran lokalni nogometni derby, ki se je končal z zasluženo zmago ČSK. Očividno je ČSK podcenjeval svojega nasprotnika, in ie predvedel v splošnem zelo slabo igro. Na drusi strani si ie pa Gradianski na vso moč prizadeval, da bi dosegel čim ueod-neiši rezultat. Tekma, ki ie bila v ostrem zelo fair, je odločila končno usodo Gra-djanskega v prvenstveni tabeli. Sodil je g. Nemec iz Maribora. Kako so àgrali Jugosiovensko moštvo je zmago zaslužilo, in sicer predvsem zaradi pametne taktike, da je v drugem polčasu kljub vsem silnim nemškim napadom znalo ohraniti prednost dveh golov pred odmorom. V enajstorici so razen levega krila Nikoliča. ki absolutno ni opravičil zaupanja sa veznega kapetana, vse vrste zaigrale dobro. Glaser je s svojimi paradami prekosil nekdanjega slavnega dunajskega vratarja Hidena. Od branilcev, ki sta bila oba koristna in dobra, je Dubac opravil več kakor Stojilkovič. V krilski vrsti je bil najuspešnejši Dragičevič, ki je kot posameznik brez dvoma največ pripomogel k današnji zmagi. Lechner je bil boljši od Manole, čeprav ni zaigral tako kakor zna. V napadu sta bila dobra Valjarevič in Vujadinovič, pa tudi Wölfl, čeprav ni bil vigran, je bil stalno nevaren za nasprotnega vratarja. Glišovič je bil dober, na levem krilu pa je zelo »šepal« mali Nikolič. Nemci danes niso ponovili svojih prejšnjih iger. niti niso pokazali pravega navdušenja ter so se zavedli bližajočega se poraza šele v drugi polovici igre. ko je bilo že prepozno. Ugajali so posebno Raftl v vratih. Janes med branilci ter Binder v napadu, ki pa s svojimi razantnimi streli ni prišel do izraza. Zelo koristen je bil še Hahnemann. ki je bil obenem tudi strelec častnega gola za Nemce. Po končani tekmi so vsi poznavalci priznavali dobro in koristno igro jugoslovenskega moštva, ki je z današnjo zmago nad velikim nogometnim partnerjem iz Srednje Evrope zabeležilo spet nov pomemben uspeh v mednarodnem nogometu. situpZtta, Celje : Amater 2:2 (1 s o) Celje, 14. aprila Na celjski Glaziji je bilo danes okrog 500 gledaicev priča napete prvenstven.e borbe med starima rivaloma SK Celjem in trboveljskim Amaterjem, s katerim je prispelo v Celje mnogo simpatizerjev Moštvo Celja je nudilo soliden nogomet in je predvajalo lepo tehnično in kom-binacijsko igro. Igralo je z elanom in se jo do konca borilo z veliko vztrajnostjo, čeprav je bilo zaradi sodnikovih prestro-gih odločitev oškodovano in je igralo v drugem polčasu samo z 9 igralci. Gostje so lorsirali hitro igro z dobrim tehničnim znanjem. Nekateri igralci obeh moštev so igrali ostro, vendar je bila igra v splošnem l'air. Tekma je bila že takoj v začetku napeta in razgibana. Obe moštvi sta vpri-zoriii nevarne akcije, ki so se pa razbile ob debri obrambi. V 28. min. je izvedel Stupica hiter prodor in poslal žogo v spodnji levi kot. 1 : 0 za Celje. Igra je pestala izenačena in obe moštvi sta zdaj napeli vse sile. V 35. min. je sodnik izključil desno krilo Celja Herleta. Ta odločitev je bila vsekakor prestroga in je biia sprejeta z ogorčenimi protesti občinstva. Do odmora je ostai rezultat nespremenjen. Po odmoru je postal igra odprta. V 12. min. se je Amaterju po lepi akciji posrečilo i/enačiti. V tem trenutku je sodnik izključil Brunška, ki se je skupaj z nekim igralcem Amaterja znašel v Amaterjevem golu. Tudi ta odločitev je bila prestroga. Brunšek je protestiral, potem pa je prišel na igrišče tajnik kazenskega odbora SNZ g Logar, ki je bil slučajno navzočen kot glcdalec. Njegov nastop je izzval med gledalci ogorčenje in razne komentarje. Celje jp odslej igralo samo z 9 igralci, a kljub temu ni klonilo in je nudilo Amaterju odločen in uspešen odpor. V 20. min. je izvedlo okrnjeno moštvo Celja lepo akcijo in Zorko je iz neposredne bližine povišal na 2 ; 1. Ceije je vprizorilo še več nevarnih napadov, toda obramba Amaterja je bila na mestu, razen tega pa je Celjane spremljala smola. V 34. min. je napad Amaterja prodrl pred gol Celja. Celjski vratar je pohitel iz gola. medtem pa je Amater že izenačil. Celje je začelo z zavlačevalo taktiko in je branilo rezultat, kar se mu je tudi posrečilo. Sodil je g. M"h'e iz Ljubljane. V predtekmi je I. mošlvo SK Laškega premagalo medino Celja s 3 : 2. dopoldne pa je Jugoslavija v drugorazredni tekmi na Glaziji porazila enf jstorico Stor s 5 : 0. Cukr? : nrastaik 3 s 2 '3:1) cernie Egra prevladujejo. V 34. min. prisebni Grintal izkoristi napako pri branilcih in rezultat je 1 : 1. Do konca polčasa nič posebnega; gledalci tako samo poslušajo glas iz zvočnika o tekmi na Dunaju. Jugoslavija vodi z 2 : 0; to je veselje za gledalce. V drugem polčasu je Ljubljana zmerom v večji premoči in že v 6. min. Grintal ostro strelja in žoga je v mreži. 2 : 1. Gostje pa se kar tako še ne dajo. Čavlek potegne, preigra dva igralca in rezultat je 2 : 2. V 21. min. Erber uide branilcu, oster si rei in od presenečenega vratarja se žoga odbije v mrežo 3 : 2. Do konca igre publika ne posveča več pozornosti igri. temveč snremlja le borbo naših na iS'maiu po radiu. Sodil je g. Mrdjen. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvene tekme: II. razred: Korotan - Mladika 5:1!, Grafika -Slavija 2 : 0. Juniorji: Ljubljana - Moste 7 : 0. Hermes - Svoboda 5:1. Mars - Jadran 2 : 2. Zagreb: Gradjanski - Concordia 6 : 4 (3 : 4). Prijateljska tekma nepopolnih ligaških moštev. Zaslužena zmaga boljše enaistorice. — 1000 gledalcev. Sušak: Hašk - Orient 3 : 2 (2 : 2). Novi Sad: Jedinstvo - Vojvodina 3 : 2 (? : 1). Tekma v srbski ligi: Vojvodina ne more več na 3. mesto. Rim: Italija - Rumunija 2 : i. Drž. prvsnstvc v teku čez drn in stvn Pihale Je Coitscirila z enak'in številom točk kakor Pr'iinaurje — Zmag« nr^tev je odločil njen član Kotnik, ki je bil pivi use iS p osamezniki Ljubljana, 14. aprila. Današnje prvenstvo Jugoslavije v cross-country ju, k» je bilo zaradi nesigurnosti zmagovalca v r.'Cštvih vse do zadnjega tekača zolo napeto., je za nami. Drž. prvenstvo si je med moštvi zopet priborila zagrebška Concordia, dočim je med posamezniki 7 veiiko sigurnostjo zmagal favorit, njen član Kotnik Enako število točk s Concordijo je sicer doseglo moštvo Primorja, toda zmaga je pripadla Concordai zaradi prvopiasiranega Kotnika Enako je 1. 1937 Primorje premagalo Concordijo. ašem« nimajo strahu. V 9. min. ie Martinovič iz nro-sfp«a s+re1 a z ostrim piasira«im strelom postavil na 1 : 0. Domači nikakor ne morejo strniti svojih vrst in gostje še dalje . V petek zvečer je bil v Zagrebu na pobudo Hrvatskega atletskega saveza ustanovni občni zbor atietske zveze za vso državo, ki so se ga zaradi kratkega roka in pa tudi iz načelnih razlogov udeležili seveda samu zastopniki hrvatskih klubov, in še to samo zagrebških. Občni zbor je potekel kajpada popolnoma gladko in so bile znane sporne točke v pravilih urejene po želji hrvatskih klubov, kakor se niso dale urediti na zadnjem rednem občnem zboru, ki so mu prisostvovali tudi Slovenci in Srbi Ta zadnji občni zbor je sklenil, da se bo sedež saveza menjaval vsaki dve leti od 1. januarja 1941 dalje po vrstnem redu v Beogradu Zagrebu in Ljubljani. Območja posameznih narodnih zvez se bodo do nadaljnjega pokrajinsko ujemala s sedanjo politično razdelitvijo države. Sprememba pravil pa se bo v prihodnjih 12 letih mogla izvesti samo so-gk-no, pozneje pa po sklepih občnih zborov. Po sprejetih pravilih je bil za predsednika ASKJ izvoljen Zdenko Grund, dolgoletni podpredsednik bivšega JLASa. Tako smo v petek zvečer dobili v Zagrebu še drugo atletsko vrhovno organizacijo razen one. ki de facto že obstoji od znanega občnega zbora v Ljubljani, na dan 29. oktobra 1939. £ ssstarka črilegatov oJlr^ra Ljubljana, 14. aprila. Pri Mikliču so se popoldne sestali dele-p.ati ASKJ, in sicer od njegove eksekutive gg Marjan Zvonko in Krajačič Milan iz Zagreba, dr. Musala Vukašin kot delegat S AS iz Beograda ter Roth in Sancin kot zr-topnika SAZ. Na sestanku se je v glavnem razpravljalo o predlogu SAZ za ureditev nerednosti in sporov, ki so nastali na znanem občnem zberu ASKJ dne 7. t. m. v Zagrebu. Ta predlog S'ove"p atletske zveze vsebuje naslednje točke: 1. Ker predsednik g. Ugrinič ni spoštoval sk'epov izrednega občnega zbora JAS, ki ie bil dne 29. oktobra 1939 v Ljubljani in je dopustil raznravo o tem. ali je bila orr'njena zagrebška skupščina redna ali ustanovna — čeravno je sam podpisal vabilo kot za redno — se smatra, da, g. Ugri-r.ic ni postopal pravilno ter ga zato suspendira in izroča ves spor v nadaljnji postopek naslednjemu občnemu zboru. Za vodstvo tekočih poslov se določi dr. Vojislav Jovanovič. 2. Sklene se sklicati za nedeljo 12. maja rb 10. občni zbor v prostorih SAS v Beogradu kot nadaljevanje občnega zbora v ZaffrF*»u. ki je bil dne 7. t .m. oblastveno razpuščen. 3. Smatra se. da je zastopnik policijskega ravnateljstva v Zagrebu postopal napak, ko je razpustil redni občni zbor, ker ni imel za to niti pravice niti razloga. Zato se pooblašča dr. Jovanovič, da v tej zadevi izroči prijavo ASKJ pri pristojnih oblastvih. 4. Predi a ea se, rai se suspendira tudi tainik ASKJ Oton Fuchs, ker je v zapisniku občneea zbora z dne 7. t. m. namenoma izpustil označbo skupščine (redne ali ustanovne). j Vse te predloge so delegati vseh treh zvez sprejeli soglasno. Clan izvršnega odbora Krajačič — ki pa ni imel pravice glasovanja — je dostavil, da je mnenja, da ta izvršni odbor nima pravice suspendirati g. Ugriniča in Fuchsa. ker je bil iztran na izrednem občnem zboru samo Ze to. da vodi posle začasnega odbora ASKJ do občnega zbora. Slsvenska črsclna zveza ustanovljena Včeraj je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska drsalna zveza. Svoječasna enostranska preureditev Jugoslovanskega drsalnega saveza v Zagrebu po težnjah sa-niib hrvatskih klubov je pokazala, kako zelo potrebno je, da dobi tudi slovenski drsalni sport avtoritativno zaslombo v ooliki samostojne slovenske drsalne organizacije. ki bo poudarila pravice do enakopravnega odločanja in bo lahko priba-vila slovenskemu drsalnemu športu kot nr jmcčnejšf mu v državi mesto, ki mu pripada. Na ustanovnem občnem zboru so se zbra': deie^óti klubov Ilirije, Celja. TPD iz Kraniskt gore. Tržiča in Elana (Novo-mesto). Razen Bratstva (Jesenice) so bili zastopan: terej skoraj vsi klubi, ki v Sloveniji go e drsalne sporte ali vsaj redno vzdržujoja športna kopališča. Prvi trije teh kluoov so bili člani že v bivšem JDS. Na občnem zboru so bila soglasno odobrena pravila in izvoljeni odbori zveze, in sicer v upravni odbor: predsednik ing. St. LMoudek. podpredsednik V. Vodišek, tajnik E. Bettetto. tehnična referenta za dr sanje in hokej Ivo Kavšek in Ice Rihar. blagajnik Ivo Kos., odborniki dr. ing. Fr. Avčin, Riko Presinger (Celje), in ing. Jana Bleiweis; v nadzorni odbor: Fr. Palme, V. Logar in St. Pertot (Celje); v razsodišče: dr. St. Lapa.ine, dr. Švab in dr. I. Murko. Upravni odbor bo izdelal tehnični in finančni načrt za sezono 1940/1941; pri tem si bo zlasti prizadeval razviti drsanje kot «nort povsod v podeželskih krajih, ki imajo di.-glišča, in upa. da bo pri tem našel podporo in primerno podietnost pri kra-iptf-.iih športnih organizaciiah. Prizadeval si to zlasti tudi za pravično in koristno ureditev eržavnt drsalne zveze, ki je eno pfrečib r..i, :i h vprašanj, ker sedanjega enostransko ustavljenega Vrhovnega dr-sa-'ega saveza v Zagrebu ne priznava mnego Hubov, in niti ne ministrstvo za telesno v/gojo. Veleslalom na Zelen'ci Tržič, 14. aprila. Na plazu pod Begunjščico je danes SK Tržič izvedel lepo uspelo tekmo v veleslalomu, v kateri je nastopilo skoraj 50 tekmovalcev, med njimi 22 seniorjev in 7 deklet. Med seniorji je zmagal član SK Tržiča Slavko Lukanc v času 1:38.1, med juniorji pa Ilirijan Tinček Mulej z 1:4^.2. med dekleti pa je bila najboljša Poldka Pernušega, članica SmK Ljubljane v času 1:«. (Podrobno poročilo bomo objavili v redni izdaji »Jutra«). Zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru Narodnoprosvetno delo ob meji je v teh časih še zlasti potrebno Maribor, 14. aprila | rom na razpolago odsekovni član g. Ivan Danes dopoldne je podala v mali dvorani Narodnega doma mariborska ZKD, k) je ena izmed na.jmoinejših narodnopro-svetnih postojank ob moji, obračun o svojem delovanju v preteklem poslovnem letu. Da zdajšne tazmere n so ugodne za prosvetno delovanje na našem podeželju, vedo pač najbolje naši prosvetni delavc: sami. Toda narodno prosvetno delo je z.a;, potrebnejše kakor kdaj prej. Tega se je zavedala tudi ZKD v Mariboru, v kateri je danes včlanjenih 264 društev. Med včlanjenimi društvi je 88 soko skih edinic, 30 izcbraževain h društev in čitalnic 28 knjižnic, 8 dramskih društev in šolskih odrov. 11 pevskih društev, 4 godfcena društva. 11 gasPski'n čet, 13 dobrodelnih društev. 21 narodnoobrambnih društev (med temi 15 podružnic CMD), 40 strokovnih :n stanov -skoprosvetnih društev. 5 sportn h in 5 drugih društev. 61 društev je ustanovnikov. 203 društva pa so redni člani. Skupno imajo včlanjena cruštva nad 15 000 članov. Poudariti je glede diuftev. ki so organizirana v mariborski ZKD. da po večini razpolagajo z zeo lepinr knjižnicami, številke nam pričajo, da naše obmejno ljudstvo mnogo čita in da so naše knjižnice ob meji nujno potrebne. 44 društev razpolaga z lastnimi od.i, ki so imela več kakor 200 predstav. 11 društev ima svoje lutkovne odre, na katerih je b lo 61 lutkovnih predstav. il društev ima svoje godbe, ki so 102k; at nastopile. 12 društev ima tambura-ške zbere, 13 pevskih zborov je priredilo 30 pevskih nastopov, 61 društev je imelo 308 predavanj. Razen tega je bilo še 331 drugih prireditev. To pa ni popolna si ka marljivega narodno prosvetnega delovanja saj niso vsa društva poslala pravočasno zadevne podatke. V mariborski ZKD včlanjena in marljivo de'uioča društva so se obračala na zvezo v najrazličnejših zadevah za infor-mac ie in nasvete. Zveza je vrš la svoj delovni program po tajništvu, odsekih in odboru. Prejela je 461 dopisov, o "poslala pa 222. Odnošaj med ljubljansko posestrimo in mnrihorsko ZKD so bili ves čas najpri-sičnoiši. Zvezo je do'etela lan bridka izguba zaioljo smrti požrtvovalnega blagajnika in vzornega prosvetnega delavca g F an ja Cvetka. Dramski odsek je izpopolnjeval in uro-evnl dramsko knjižnico iz poso jeva! gledališke igre ter pomaga gi-aditi odre in kul se. Gledcliških ig:er ie bilo lani izpcso4cn!h 59 društvom. Skupno je bilo :zr>osc;'en;h 387 Gledaliških iger Pri g.adnji odra ;n kulis je bil društvom zme- Robnik. Knjižničarski odsek je ustanovil lani dve novi knjižnici, in sicer v Le-skovcu pri Slov. B strici in pn Sv. Marjeti niže Ptuja. Zveza ima sedaj zunaj 89 knjižnic s skupno 5178 knjigami. Podružnica CMD v Ptuju je zbrala knjige za celo knjižnico, jih dala lepo vezati in j h poslala mariborski ZKD z željo, naj se ustanovi ob meji nova knjižnica pod imenom Ptujska knjižnica. Predavateljski cdsek ie stav 1 včlanjenim društvom na razpolago 23 predavateljev s 64 temami, kinematografski odsek pa je preskrbel zvezi štiri kulturne *ilme. O vsem tem podrobnem uspešnem delu so govorila poročila požrtvovalnih funkcionarjev mariborske ZKD. Pre. sednik g. Janko Pire je v svojih izvajanjih očital pomen sistematičnega narodnokulturnega dela ob meji. Iskreno je pozdravil vse navzoče, zlasti g Bučarja in Verbi-č a kot zastopnika ljubljanske posestrime. Celotno delo je bilo razvidno zlasti iz izčrpnega poročila požrtvovalnega do'go-letnega tajnika g. G o 1 e ž a. Dohodki znašajo 36.853. izdatki pa 19.275 din. Potem ko je g. C o t i č v imenu nadzorstva predlagal odboru razrešnico, so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen tale upravni odbor: predsedn k Janko Pire, odborniki: Ivan fomažič, Vekoslav špin ler. Marino Kralj, Tosinina Cerinšek, Fran Bratož. dr. Fran Krulc. Vekcslav španger, Ivan Robnik, Josip škilan, dr. Anton Dolar in Fran Golež. Predsednik nadzornega odbora je Alojz Co-tič. člana pa prof. Lojze Bizjak in Josip Klemenč č. V razsodišču sta dr. Fran Lipoid in dr. Igor Rosina. Pri slučajnostih je spregovoril Spodbudne besede delegat ljubljanske ZKD g. B u-č a r in poudarjal potrebo duhovne oborožitve vsega obmejnega ljucstva. Omenil je, da to dala ljubljanska ZKD na razpolago svoje predavatelje za aktualna predavanja. Navajal je tudi, da bo treba organizirati potrebne teča,je, ki jih je pripravljena finansirati ljubljanska ZKD. V svojih izvajanjih je podal mnogo koristnih pobud za nadaljnjo uspešno narodnoprosvetno delovanje ob meji. S toplimi besedami je pozdravil občni zbor tudi g. V e r b i č in podal aktualne misli za sistematično n podrobno delovanje. Zanimiva in poučna so b la nadaüe izvajanja učitelja g. Mirka V a u d e od Sv. Marjete ob Pesnici. Na koncu je predsednik g. Janko Pire z izpodbudnimi besedami zaključil lepo uspeli zbor. stanovskega ugleda izpisi u je dosedanjim upravičencem do na1 lova »inženjer« še nas ov »doktor« za razliko od na lova »inž. ekonomije«. To pa zato, ker se povečini dogaja, da novi »inž. ekonom.* uporabljajo neup.avičeno samo pivo polovico naslova. Z drugim predlogom odbora, ki univ. prof. inž. Igo Pehani. inž. Vlado Muš-č in inž. Ivan Ahtik, za člane up.ave pa gg. inž. Stanko Dimnik, Anton Di-trich. Oton Gaspari, Mi.an GjuJ, Lado Kharn. Svet k o Lapnjne, Franc Loskrl, Stanko Murko, Vlad slav Pečenko, Stan -lav Roglič, Jože Rus, Milan Sever. Ri- je bil prav tako kot pni soglasno spre- ; hard Sever, Hir.kc čopč, Slavko Zajec ter jet, p* je bila postavljena zahteva po po- ' Franc 2ivec. Klub inž. kemije bo naknad- zitivni remeduri dovoljevanja pre topa ab olventov tehnične sreunje šole na tehnične visoko šole. Inženjerji so soglasno mnenja, da je treba tak prestop vsekakor omogcč ti. teda v interesu ohranitve nivoja tanovske izobrazbe n'kakcr ne b-ez položitve diferencialnega izpita v primv m, da ho'e ab o'vent srednje šole postati redni slušatelj visrke šole. Na kraju zfcoiovanja je bil sprejet še proračun za bodočo p lovno lobo v znesku 100.009 d n, članarna pa bo tudi v bodoče ostala i ta. Novi odkar Sledile so volitve novega odmera. Izvoljeni so bili za predi ednika ponovno zaslužni inž. Lado Beve, za podpredsednike no imenoval še tri člane iz svoje rede. Za namestnike o boinikov so bili nadalje izvoljeni gg. inž. Dušan Avsec, Ivan Bar ti, Janez Bleiweis. Janez Gričar, Feliks Lone, S*ane Premelč, Franc Lapor-nik in Pete:- Kiesn k. V nadzor nem odboru pa bodo delovali gg. inž. Josip Dedek. Fianc Miki ave, Kr.rl Tavčar in njih na-mc Lnika Ciiil Puc in Nace Perko. Nato o b li izvoljeni še ocifc-rri za podporni fond in posamezne odseke. Glavni odbor je bil poverjen z nalogo- da sam izbere delegate za glavno upravo. Zastopnik društva v Federaciji inženjerjev iz slo-vansk h držav pa bo še nadalje ostal inž. Mačkovšek Z zahva'.o vsom odelujočim je predsednik po izčrpanem dnevnem r<-du zaključil uspelo zborovanje. Filozofsko društvo zahteva reformo srednješolskega pouka filozofije o svojih težnjah Nsvs druftveaa avtonomija nudi večjo možnost razjaafsa — Kssite tehničnega dela je bil iz- r silne klaven spričo resnih časov Ljubljana. 14 aprila \ ceriti se je v klubovih prostorih v Ka zini nadaljeval pretekli mesec prekinjeni rt dni letni občni zbor Društva inženjerjev v Ljubljani, prejšnje sekcije Zveze ju goslovenskih inženjerjev