Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2015 070(497.12 Ilirska Bistrica) MČ d: I mesečnik/leto XXIII / št.: 288 E banka koper ^ triglav J v ZAUPAJTE STROKOVNJAKOM SVOJE NAJLEPŠE SPOMINE PRESNEMAVANJE iz vseh vrst videokaset na DVD dostava tudi po pošti tel: 041 / 660-445 Medija Ajdovščina d.o.o. • Vipavska cesta 6 • 5270 Ajdovščina www.media-foto.si S______________________________r Odprtje razstave Muzej krasa pred vrati Notranjski muzej Postojna 26. 2. 2015 odpira svoja vrata s stalno postavitvijo razstave Muzej krasa. Razstava je nastala v okviru projekta MU5EUMCULTOUR, Jadranski čezmejni program IPA, zanjo pa je Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna skupaj z zunanjim izvajalci RRA Zeleni kras, pridobil več kot 700.000 evrov. Postavitev tako obširne razstave je proces. Proces, ki je vključeval vse kustose Notranjskega muzeja Postojna: biologa Slavka Polaka, arheologinjo Almo Bavdek, etnologinjo Magdo Peršič, zgodovinarko Alenko Čuk, konservatorja in restavratorja Petera Križman in muzejsko dokumentalist-ko Nadjo Adam ter njihove sodelavce. V ta namen so v razvoj scenarija in koncepta razstave vključili zunanjega strokovnjaka za področje geologije in speleologije Dr. Andreja Mihevca z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Za upodobitev scenarija in oblikovni koncept razstave so izbrali oblikovalko Marto Tamaro Korošec. Razstava obsega nadzemni in podzemni klasični kras, ki opisuje vse kraške pojave s prepletom življenja človeka. Sodelujoči so ustvarili kompleksno razstavo, ki bo navdušila tako otroke kot tudi zahtevnejšo strokovno publiko. To bodo dosegli z interaktivno predstavitvijo muzealij in z vključitvijo mul-timedije. Postavitev razstave poteka že od oktobra. Takoj po podrtju stare razstave so se začela mizarska, pleskarska in oblikovalska dela, ki bodo trajala do konca februarja 2015. Vzporedno s tem pa se je začela tudi promocijska dejavnost, ki bo Muzeju krasa dajala širšo prepoznavnost. Prvi korak prepoznavnosti muzeja je bilo osnovanje novega spletnega mesta: www.muzejkrasa.si, ki bo ljudem nudil informacije o muzeju, delavnicah in kustosih. Prijazno vabljeni na razstavo Muzej krasa, ki bo na ogled od 26.2.2015 dalje. Nadaljuje se sojenje županu Emilu Rojcu V začetku februarja se je nadaljevalo sojenje županu Emilu Rojcu zaradi očitanega poskusa kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, ker naj bi namerno onemogočil pravilno in pravočasno izpeljavo postopkov za imenovanje kandidata in elektorjev za volitve v državni svet. Zaslišanih je bilo pet prič, med njimi tudi Zlatko Jenko, ki bi moral kandidirati za državnega svetnika. BARCELONA - KATALONSKA PRESTOLNICA asa Barcelona je z dvema milijonoma prebivalcev drugo največje špansko mesto in hkrati glavno in največje mesto 7 milijonske avtonomne pokrajine Katalonije. Da si v tem modernem evropskem mestu, ki je leta 1992 gostilo poletne olimpijske igre, podajajo roke šport, kultura in turizem, se da čutiti na vsakem koraku. Turistična agencija GREMTOURS vabi na legendarnih pevcev naše mladosti sobota 28. feb. /18.00 športna dvorana OŠ AŽ Ilirska Bistrica n o stav Kico ^aško Lokirt (°clpul,e ^tgvratj|č Sofija Percan ^ (O ^apa Puntamika» 5kupV ^košimek-JaVcaSraufoge, GSM: 041/550-107, PAPIRNICA KAKE! Ilir. Bistrica, PAPIRNICA SPONKA Pivka, NANE BAR Kozina (Trgov. Tuš!, PAPIRNICA KOCKA - SCRiPTA Postojna, TURISTIČNA AGENCIJA GRtolTOURS Koper (1. nad Tržnice!. PRODAJA VSTOPNIC: Koncert najlepših pesmi za dušo Turistična agencija GREMTOURS, ki odpira svoja vrata v mesecu marcu v Ilirski Bistrici ter Kopru, organizira v soboto, 28. februarja veliki koncert, na katerem bodo nastopili legendarni glasbeniki iz nekdanje skupne države. Nastopili bodo: legendarni Kičo Slabinac, eden od najpopularnejših pevcev na področju bivše Jugoslavije, ki se ga najbolj spomnimo po zimzeleni pesmi »Zbog jedne div-ne črne žene«. Lidijo Percan, zlati glas Istre, se spomnimo po nepozabnih »Hilijadu suza za jednoga mornara«, »Sve su se laste vratile sa juga«, »La mula de Parenzo«, »Da Trieste fino a Žara«, »Mamma mia dammi cento lire«, »Rosamunda«, »Ako tebe boli glava«, »Mene prose momka dva« in druge. Nekaj generacij so zaznamovali hiti Duška Lokina, kot so »Netko te tajno voli«, »Znam da negdje živi žena«, »Da te vidim pa da ozdravim«, »Oči pune suza« in druge. Klapa Puntamika iz Zadra je najbolj poznana po svoji pesmi »Oči boje lavande«, poleg preostalih avtorskih uspešnic pa bomo na koncertu slišali tudi uspešnice »Da te mogu pismom zvati«, »Ružo crvena«, »Ne diraj moju ljubav« in druge klapske hite. Za humor bo skrbel Vinko Šimek, ki z Jako Šraufcigerjem še vedno »šraufa«. Program bodo popestrili tudi mlada pevka Anita Kralj in domačini Malibu. Predprodaja vstopnic poteka v papirnici Kakež v Ilirski Bistrici. v NANE BARU v Tuševem centru na Kozini, v papirnici Sponkca v Pivki, papirnici Kocka-Skripta v Postojni, turistični agenciji Gremtours na Tržnici v Kopru, naročite pa jih lahko tudi na telefonski številki: 041/550-107. Predstavitev glasbene skupine PO BESEDI IN PESMI DOMAČI DIŠAL JE VES GRAD Devetega januarja letos je glasbena skupina Brkinski Trio samo za domače občinstvo predstavila v premskem gradu svojo prvo glasbeno zgoščenko Dišali so tvoji lasje. To pa zato, ker gre v spodnjo dvorano, ki je preurejena v muzejski prostor, lahko le določeno število ljudi. Takoj po začetku njihovega predstavitvenega koncerta, na katerem so preigrali skoraj vse skladbe s svoje zgoščenke, se ni po domači besedi in pesmi razdišala samo dvorana, ampak cel grad. Matjaž Perenič, najzgovornejši član skupine in tudi domačin nam je v uvodu povedal, da dosti raje igrajo in pojejo, kot pa govorijo. Nam je pa kljub temu pred vsako njihovo avtorsko skladbo na kratko orisal ozadje njenega nastanka ter zraven priznal, da imajo pred svojimi ljudmi večjo tremo, kot pa kje drugje. Vsi smo navdušeno sledili njihovemu programu in vsako točko nagradili z dolgim aplavzom. Oboji skupaj pa ustvarili zares enkratno domačno vzdušje, ki seje nadaljevalo tudi po končanem koncertu, ko so se skoraj vsi preselili v bližnjo klet pri Matjažu na degustacijo vin ter ob petju in glasbi nadaljevali z druženjem pozno v noč. In še nekaj podatkov o članih Brkinskega tria, ki ga sestavljajo: Matjaž Perenič, Martin Šiškovič in Niko Poles. Igrajo narodnozabavno, zabavno glasbo, razne priredbe znanih pop skupin, narodnozabavnih izvajalcev ter lastno glasbo. Najraje igrajo na rojstno-dnevnih zabavah, abrahamih, skritih presenečenjih. Spomladi 2014 sta se Matjaž in Niko nekajkrat dobila ter si krajšala čas z igranjem kitare in harmonike. Matjaž je potem kitaro zamenjal za trobento in tako sta nekajkrat zaigrala na privatni zabavi. Bližal se je konec junija in s tem prvi javni nastop. Par tednov prej je na vaje prišel še Martin in tako je nastal trio. Matjaž Perenič je že kot najstnik tekmoval na televizijski oddaji Bitka talentov, Supernova multitalents. Bilje tudi član rock skupine Obroči. Martin Šiškovič je član na-rodno-zabavne skupine Lisjaki in pevec v zboru APZ UP. Niko Poles je tudi član skupine Lisjaki. Je svetovni mladinski prvak na diatonični harmoniki. Hkrati je tudi uči- telj harmonike in vodja Orkestra Nika Polesa. Brkinskemu triu želimo veliko ustvarjalnega navdiha ter vztrajanja v samosvoji brkinski smeri, ki so jo nakazali v svojem prvencu. Jožko Stegu Tradicionalna prireditev ZA ZDRAVJE, ZA SREČO IN DOMOVINO Štefanovo 2014 se nam bo zapisalo v spomin po dvajsetletnici ponovne obuditve organiziranega blagoslova konj in konjenikov v Harijah, lepem vremenu, ki je privabilo množico ljudi in še marsičem. Po shodni maši na go-dovni dan vaškega zavetnika sv. Štefana, je župnik Stanko Fajdiga po starem običaju najprej blagoslovil vodo, kruh in sol, za tem pa podelil Štefanov blagoslov sedmim konjarjem, ki so prijezdili ali pripeljali svoje štirinožce. V »špalirju« so se sprehodili mimo cerkve sv. Štefana: Gregor Hrvatin iz Harij, Branko Hrvatin iz Sa- žepu ali na obrazu. Raje ga shranite, da vas bo čuvalo vse leto, kajti zdravja in sreče ni mogoče kupiti v nobeni trgovini. Prav sreča pa v teh časih še kako prav pride tudi domovini. Njenemu prazniku so dajali takt voditelj Primož zapeli še nekaj ubranih domovinskih pesmi, duet Ivan Šuštar in Emil Novak, ki se je poigrala z nostalgijo in našimi čustvi ter sestri Magdalena Logar in Jerica Strle. Zelo tenkočutno sta odpeli Grljevo pesem »Marija s Fab-ške gore«. Štefanovo je bil namreč dan, ko je ob 110-letnici rojstva duhovnika Milana Grlja , zelo zavednega Slovenca, pravega primorskega Čedermaca, ugledal dan zbornik »Pomagaj, o Marija ti, zdaj čas je tvoje pomoči.« Moči smo združili Horij-ci in Kočanci, saj že star pregovor pravi, da je v slogi moč. Uredniški odbor v sestavi: Magdalena Logar, Primož Rojc, Tomo Šajn in Alenka Penko, si je prizadeval, da bi v omenjeni publikaciji objavil zgodbe iz vsakdanjih dni, ki jih je in jih še piše življenje, a jih ne najdeš na internetu. Poleg članov uredniškega odbora sta svoja razmišljanja in doživetja zapisala na papir še duhovnikov nečak Vilko Grlj in Jerica Strle. bonj, trnovski mladi konjarji Miha Frank, Martin Pirih in Matej Krebelj, Jadran Psič iz Podgrada, ki je še dolgo po končani prireditvi navduševal najmlajše z ježo konj in Jože Samsa, senior harijskega Štefanovega. Kmalu za tem je »zafrščalo« po zraku zrnje za zdravje, srečo, dobro letino in domovino, kajti Štefanovo lučanje je dan običaja na zavetnikov godovni dan. In še majhna skrivnost. Ne bodite nejevoljni, če vam zrno pristane v laseh, Štefanovo lučanje Rojc, Fantje s' pod Karlovice s Pregarij, ki so poleg himne je istega dne izšla šestnajsta številka Harijskih novic, publikacija, za katero Harijci trdijo, da jo berejo na petih kontinentih sveta. Neposredno v bližini cerkve sv. Šte- fana je bila na ogled razstava o dvajsetletnici ponovne oživitve Štefanovega v Harijah. Ob tej priložnosti je Peter Valenčič v samozaložbi izdal razglednico »Hari-je-žegnanje konj na dan svetega Štefana, 20 let«, ki jo je ilustriral in oblikoval Romeo Volk, natisnila pa tiskarna Bor. V uporabi je bil tudi poseben spominski žig »Štefanovo 1994-2014«, ki ga je oblikoval Matjaž Penko. Najbolj pogumnim, ki so pred dvajsetimi leti položili temeljni kamen ponovne oživitve organiziranega blagoslova konj v Harijah, so organizatorji člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, podelili spominsko priznanje Štefanov blagoslov Prejemniki priznanj in kolajno. Prejeli sojih:Jože Samsa, Andrej Jelen, Lado Urbančič, Franc Škrlj in Peter Valenčič ter posthumno Lado Volk z Velike Bukovice in Anton Šircelj iz Harij. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nas počastili z obiskom, iskrena hvala. S poimenskim seznamom se bomo potrudili v Harijskih novicah 2015. Alenka Penko Oglasi NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO A UMBBBaMM H3MS0 cD@aK£)aeb Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si SAMOPOSTREŽNA PRALNICA P Pralni »n sušilni siroll na kovance - za posteljnino (kovne, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,... Pralni strol kapacitete 14kg Pralni strol kapacitete Bko Sušilni strol fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let ideIiyemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo. Izdelamo, protlkorozysko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: iiifof" limetiiokovaNtvo.com www.umetnokovastvo.com liji iirm ■ d.o.o, Snežniška 3, Ilir d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica RAČUNOVODSKI SERVIS ____prave rešitve za samostojne podjetnike društva in manjše gospodarske družbe. osebe javnega in zasebnega prava, ad ministrativne storitve in upravljanje s kad*< 1. 031/ 641311. e-mail: prins@siol.net Iz občine Ilirska Bistrica... Snežnik Q Leto XXIII, št. 288 Stečaj? Bioplinarna na dražbi Bioplinarna v Ilirski Bistrici je prenehala z obratovanjem že pred dvema letoma. Njene nepremičnine se bodo sedaj prodajale na dražbi, po neuradnih informacijah naj bi za nakup obstajali interesenti. Ocenjena vrednost objekta je ocenjena na dobrih 900.000 evrov, kar pa niti približno ne bo zadoščalo za poplačilo upnikov, saj samo terjatve takoimenovane slabe banke znašajo enormnih sedem milijonov evrov. Podjetje dolguje tudi večmesečne plače in odpravnine bivšim zaposlenim delavcem. Po napovedih je uvedba stečajnega postopka tako samo še vprašanje časa. Mednarodni sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS zanimivo in atraktivno. Tu smo našli mesto tudi člani Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska: Turistično društvo Postojna, Brest iz Brestovice, Bloke, Prem, Me-nišija, Podgura, Loška dolina in Zavod Grad Snežnik ter KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Kot že vsa leta doslej smo imeli na razpolago odlično pripravljen prostor, dovolj prostora in ves čas ogromno obiskovalcev. Upamo, da smo marsikoga tudi navdušili za obisk naših krajev. Sejem Turizem in prosti čas je priložnost, ko lahko izmenjaš izkušnje, se kaj no- V soboto, 31. januarja 2015 je zaprl vrata mednarodni sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje turistično ponudbo regije pa tudi bolj oddaljene destinacije kot so npr. Indija in Nepal. Poudarek letošnjega sejma je bil na atraktivnem turizmu: pohodništvu, kolesarjenju, ribolovu in atraktivnih ekstremnih in adrenalinskih športih. Na razstavnem prostoru 1 FEELSLOVENlAje Sektor za turizem Javne agencije Špirit Slovenija predstavil inovativno slovensko turistično Ponudbo »Odprto kuhno«, kulinarično avanturo v središču prestolnice, »Večerjo na zajli«, Ribogojnico Fonca z degustacijo piranskega brancina Fonda, Garden Vil-tage Bled, Trnič, simbol de in njihovo razmišljanje o delovanju in ustvarjanju v turizmu, pa je pritegnila k sodelovanju kar 39 srednjih šol. V sklopu projekta »Več znanja za več turizma«, so se srednješolci predstavili z lokalnimi zgodbami turizma. Še posebej veselo je bilo v Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča, kjer se je predstavljalo več kot bežni in Gozdni selfness, kar daje slutiti nove smernice v turizmu. Turistična zveza Slovenje, ki veliko stavi na mla- sto lokalnih turističnih društev, vsako s svojo zgodbo, svojo dejavnostjo, svojimi prireditvami. Prav vsak se je poskušal izkazati kar najbolj vega naučiš, predvsem pa poskrbiš, da si bolj opazen, zato ga ne velja zamuditi. KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Na sodišču Nadaljuje se sojenje županu Emilu Rojcu V začetku februarja seje nadaljevalo sojenje županu Emilu Rojcu zaradi očitanega poskusa kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, ker naj bi namerno onemogočil pravilno in pravočasno izpeljavo postopkov za imenovanje kandidata in elektorjev za volitve v državni svet. Zaslišanih je bilo pet prič, med njimi tudi Zlatko Jenko, ki bi moral kandidirati za državnega svetnika. Po njegovem mnenju so bili razlogi za županovo ravnanje zakulisni dogovori, ki naj bi potekali s stranko SDS oz. takratnim ministrom za infrastrukturo in prostor Zvon- kom Černačem, ki naj bi iiir-skobistriški občini ponudil določene kompenzacije, če onemogoči izvedbo Volitev in s tem verjetno izvolitev Zlatka Jenka, ki je bil v igri celo za predsednika Držav- nega sveta. Poleg Zlatka Jenka sta bila zaslišana tudi Primož Rojc in Sonja Koren Čeligoj, ki sta bila v prejšnjem mandatu člana občinskega sveta ter člana komisije za volitve in imenovanja. Zaslišani sta bili tudi občinski delavki Andreja De-renčin ter Sabrina Pirih. Sojenje se bo nadaljevalo v marcu, ko bo zaslišan nekdanji občinski svetnik Vlado Hrvatin, ki naj bi župana na dan, ko se je župan opravičil, da seje ni mogel voditi zaradi sestanka v Ljubljani, videl v bistriškem gostinskem lokalu. Oglasi HORMANN garažna in industrijska vrata GARAŽNA IN VHODNA VRATA POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA VRATA HORMANN; lEFG) avtomatska vrata www.efg.si EFG d.O.O, Dolinska cesta 17b 6000 Koper 05 631 00 10 efg@t-2.net 05 7201720 ) ST, Prečna ulica 2 6230 Postojna Društvo »Tvoj telefonu vabi k sodelovanju nove prostovoljne svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 85 72817 28 od ponedeljka do petka, od 7“ do 22." ure Kulturni praznik I Park vojaške zgodovine OB KULTURNEM PRAZNIKU V PIVKI Z BESEDO IN GLASBO OBISK MINISTRICE ZA KULTURO Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Kulturno društvo Lipa iz Pivke ob pomoči Občine Pivka in sodelovanju drugih kulturnih društev obeležilo letošnji kulturni praznik na najlepši možen način, in sicer z besedo v pesmih in petjem priznanih zborov. V Krpanovem domu se je kljub zimskemu vremenu zbralo veliko obiskovalcev, ki so prisluhnili pogovoru z gostjo večera. Predstavili so pesnico iz Raki-tnika, prof. Andrejo Blažič Klemenc, ki je spregovorila o svojem pesniškem prvencu in o pomenu pesmi za vsakogar, bodisi bralca ali ustvarjalca. Za začetek večera je Moški pevski zbor, že dolgoletni spremljevalec februarskih prireditev, zapel Prešernovo Zdravljico v priredbi Ubalda Vrabca, nato pa je pod taktirko Marcela Štefančiča zapel še dve pesmi. V uvodnem nagovoru je predsednica KD Lipa iz Pivke Irena Margon poudarila pomen praznovanja kulture za nas Slovence. Prav je, da se enkrat na leto poklonimo umetnosti in ustvarjalcem ter jim damo priznanje za delo, ki ga opravljajo nesebično in v do- bro vseh nas. Ob kulturi se duhovno bogatimo in postajamo boljši. Praznovanje kulture pa je povezala tudi s spominom na Franceta Prešerna, ki nam je dal tako kulturno bogastvo, ki ima neprecenljivo vrednost in nam služi na vseh poteh našega življenja. Program je prijetno povezovala Katarina Lenarčič, ki je napovedala osrednji dogodek, pogovor z gostjo večera pesnico Andrejo Blažič Klemenc. Z njo se je pogovarjala prof. Irena Margon, ki je v uvodu na kratko predstavila pesnico, ki je doma iz Rakitnika, kot profesorica slovenskega in angleškega jezika pa poučuje v Postojni. Od leta 2004 je tudi članica Društva slovenskih književnih preva- jalcev in piše pesmi, ki jih je v letu 2013 izdala v svoji prvi pesniški zbirki z naslovom »Naj me beseda«. V pogovoru je odstirala svoja razpoloženja in bivanjska vprašanja, teme, ki vznemirjajo vsakogar, pesniki pa še bolj tenkočutno razmišljajo o njih. Spregovorila je o življenjski volji, o hrepenenju, o ljubezni, ki je gibalo vsega. Pri njenih pesmih je beseda zelo pomenljiva, saj se da z njo iz človeka izvabiti prav vsa čustva in razpoloženja. Pesnica je občuteno prebrala tudi nekaj svojih pesmi. V drugem delu kulturnega večera so nastopile še pevke Ženske vokalne skupine Šmihel s tremi pesmimi pod vodstvom zborovodkinje Tjaše Smrdel. Mladi recitatorji Ana Žužek Barle in Marko Barle ter Suzana Česnik pa so večer obogatili z recitalom Prešernovih pesmi, ki so jih prisrčno- in doživeto interpretirali. Bogatemu programu so dodali svoj glasbeni prispevek s tremi pesmimi še pevke in pevci Pevske skupine Studenec , ki jih vodi zborovodkinja Irena Rep. Tudi Studenec je zvesti spremljevalec kulturnih prireditev ob Prešernovem prazniku. Ob koncu nadvse prijetnega kulturnega večera se je mlada voditeljica programa Katarina Lenarčič zahvalila vsem ustvarjalcem, ki so prispevali svoj del, da je prireditev uspela, občini Pivka pa za finančno podporo. Ernest Margon Park vojaške zgodovine Pivka je januarja obiskala ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki se je v spremstvu državnega sekretarja Antona Peršaka ter vodje investicij Irene Lozic, seznanila z edinim tovrstnim muzejskim središčem v Sloveniji in si ogledala potek izvedbe projekta »Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine - 1. faza«. V okviru obiska, ki so ga vodili župan Občine Pivka Robert Smrdelj, vodja Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič ter vodja projekta CUK PVZ Metka Iskra, so si gostje ogledali muzejske zbirke in razstave ter nastajajoč kompleks, ki bo v okviru omenjene operacije močno obogatil zbirke in atraktivnost Parka vojaške zgodovine. Med drugim je pogovor tekel tudi o razširitvi zbirk in ponudbe Parka. Po besedah ministrice, kije bila nad celovitostjo projekta, predvsem pa bogatimi vsebinami in zgodbami ter potenciali, kijih nudi tukajšnje okolje in zgodovina, navdušena, si s strani pristojnega ministrstva z Občino Pivka želijo dolgotrajnega sodelovanja in snovanja ter bogatitve tukajšnjega središča, seveda glede na razpoložljiva sredstva in možnosti, ki jih obeta prihodnost. Oglasi SLOVENSKO ZNANJE ZA VAŠ PRIHRANEK Ogrevalna tehnika Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Jože Brenčič s P Kettejeva ulica A, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 e-posta: brencic@siol.net IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. SMREKOVI RELEJI Izdelava in prodaja Možna dostava na dom. Excelza d.o.o. Kolodvorska cesta 28 6230 Postojna Telefon: 041 / 696-366 ODKUP HLODOVINE ODKUP LESA SE VRŠI • Ob cesti, primerni za tovorna vozila. Nudimo tudi storitev sečenja in spravila lesa. Kontakt: • 031 / 362-749 • 070 / 898-201 • E-pošta: • Spletna stran: www.terina.si • Neposreden odkup od lasnikov gozdov. • Ugodne cene, akontacija plačila ob odvozu, razlika v 28 dneh. • Točne računalniške izmere. Odkup lesa smreke, jelke, macesna in bora ter bukve, jesena in hrasta. • Odkupujemo tudi celulozni les. Pogodbeni partner avstrijske žage Terina d.o.o SLOlAH Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) ŽELITE ŠE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? - dobava in montaža izolacijskih panelov IZBERITE NAS. BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER StKRllCHHHBBORel*K»Eeliea Leto XXIII, št. 288 Iz občine Postojna... Snežnik Q Povečane koncentracije radona ■v SANACIJA STAVBE VRTCA SKRATEK PRED SEVANJEM RADONA V stavbi vrtca Škratek, ki deluje v stari porodnišnici, je Občina Postojna izvedla preliminarne meritve radona, naravnega plina, značilnega za kraški svet, in ugotovila povečane koncentracije. Meritve sicer niso bile uradne, vendar je bila odčitana vrednost večja od dovoljene mejne vrednosti, zato so takoj pristopili k sanaciji. »Gre za tipično problematiko našega območja, zato ji posvečamo veliko pozornosti,« je povedal Igor Marentič, župan občine Postojna, in poudaril, da bodo že sredi naslednjega tedna izbrali izvajalca za izvedbo sanacije, elaborat pa je že pripravljen. »Izvedli bomo aktivno prezračevanje zemljine - lokalno pod celotnim objektom, kar bo dolgoročno rešilo vprašanje izhajanja radona iz podzemlja,« je razložil Marentič. Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja pri razpadu radija, in prehaja iz tal v ozračje. V Sloveniji povzroča naj- več težav v rudniških mestih, kot sta Žirovski vrh in Idrija, pogostejše probleme pa tudi na kra-ških tleh in ob geoloških prelomnicah, kjer mu sestava tal, na primer jame, olajša prehod na površje. Stavba, v kateri je enota vrtca Škratek, se nahaja v centru Postojne med Vilharjevo in Jamsko cesto. Gre za stavbo, ki je umeščena nad jamski sistem, in je zato izpostavljena večjemu prehajanju radona v ozračje. Sicer pa strokovnjaki zagotavljajo, da nevar- nosti za zdravje ljudi ni, saj takšne koncentracije radioaktivnih plinov pogosto odkrijejo. Učinko- vita rešitev za zmanjšanje koncentracije je tudi redno zračenje, ki pa ga v vrtcih izvajajo redno, poleg tega pa aktivnosti z otroki izvajajo tudi na prostem. Foto: Postojna.si POZIV K NAGRAJEN PROJEKT SODELOVANJU TIC POSTOJNA Občina Postojna občane poziva, da ji sporočijo lokacije kolonij prostoživečih mačk na območju občine. S pomočjo natančne evidence lokacij bomo v prihodnje lažje in učinkoviteje načrtovali in izvajali nadzor nad Populacijo prostoživečih mačk, s tem Pa bomo razmere na tem Področju lahko dolgoročno uredili. Podatke lahko posredujete na tel.: 05/728 07 50 ali na elektronsko pošto: tajnistvo@postojna.si V okviru prireditve Lesena hiša-ikona so letos prvič podelili nagrade Ikona 2015 z namenom promocije večje rabe lesa v različnih bivalnih okoljih. Po izboru uredništva revije Hiše je med letošnjimi nagrajenci v kategoriji Ikona 2015 - Les v mestu, nagrado namenili projektu Turistično informacijski center Postojna. V Obrazložitvi so zapisali: »Objekt je nastal kot subtilna preobrazba mestnega prostora, kjer je nekoč stala bencinska črpalka. Odlikuje ga uspešna umestitev med prometnico, avtobusno postajo in uvozom na nekdanjo črpalko. Oblikovan je jasno in atraktivno ter s svojo obliko ekonomično združuje funkcijo fasade, strehe in označevanja v en razpoznaven arhitekturni element. Konstrukcijsko je zasnovan drzno, z velikim lesenim previsom nad steklenim pritličjem, kjer so za stabilnost uporabili Xlam plošče ter lesena rebra - R-Xlam. Objekt je novo urbano počivališče za obiskovalce s turističnimi informacijami, je sodobno oblikovan, a hkrati usklajen z okolico, v kateri postane, zaradi svoje izvirne oblike, neke vrste označevalec (landmark). Avtorjem želimo še veliko uspešnih realizacij iz lesa, ki bodo na tako viden in atraktiven način promovirale leseno gradnjo v Sloveniji.« pripravil: MILAN ŠTULC foto: VIRGINIA VRECL — JAN JAN očesna optika DVA PARA VARILUX STEKEL ZA CENO ENEGA! AKCIJA PROGRE5IV ©ssilor • Ob nakupu ESSILOR (avstrijski proizvajalec) progresivnih stekel dobite DVA PARA STEKEL ZA CENO ENEGA! • Ob nakupu OKM (slovenski proizvajalec) progresivnih stekel dobite še komplet (okvir+stekla+montaža) iz zaloge po vaši Izbiri ra daljavo ali bližino GRATIS! AKCIJA 1+1 • Ob nakupu dioptrijskih očal za daljavo ali Miino Iokvir+stelda+montaža) dobite GRATIS dioptrijski okvir P° vaši izbiri iz zaloge do vrednosti že kupljenega. AKCIJA -50% (velja za osnovnošolce, dijake in študente) Ob nakupu kompleta (dioptrijski okvir+stekla) dobite 50% Popusta ob plačilu z gotovino. dodatne ugodnosti •Plačilo na obroke, • Brezplačna kontrola vida, • Obiščite našo facebook stran Očesna optika JAN JAN (2xkiik> UKE + SHARE = DODATEN 5% POPUST za vse izdelke v tedni prodaji v optiki) Postojna, Titova cesta 10 Tel;05/726-3170 ipis Na fotografiji: ' MATEJA ROPOŠ novinarka in blog« tjponr0 HARIJE (jSa6ilb IgraCskg skupina (MSCD ‘Jfarije Vas va6i na ogked komedije »(Intimni) sosedski odnosi* avtorice Jadranke (Boštjančič, ki So 7.3.2015 06 18. uri v dvorani ‘Krpanovega doma v (Pivki. VCjudno va.6[jeni (predprodaja vstopnic: od28.2.2015 dakje v (PapirniciSponkca v (Pivki KOREN ]tOS@j3S)Qf?b Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si SčSMEOt VSAKDAN mmmm 7.00-22.00 Motnje hranjenja O MOTNJAH HRANJENJA ZA MLADE Služba KUMA V PODJETJU Radi hodite v službo, čeprav vaša plača ni najboljša, ali vas kljub solidni plači vsako jutro stisne v želodcu že ob sami misli na službo? Plača, ki jo zaslužimo, ni vedno najpomembnejši razlog našega ne/zadovoljstva v službi. Dobro počutje na delovnem mestu je skupek mnogih dejavnikov (dela samega, možnosti napredovanja, osebnih karakteristik, stila vodenja, osebnega dohodka ...), vendar pa je dejavnik, ki je najbolj neposredno povezan z zadovoljstvom zaposlenih, navadno organizacijska klima. Kaj je organizacijska klima? Organizacijsko klimo lahko definiramo kot niz merljivih lastnosti delovnega okolja, zaznanih neposredno ali posredno s strani tistih ljudi, ki živijo in delajo v tem okolju. Vpliva na motivacijo in vedenje zaposlenih (www.biro-praxis.si). Na tem področju obstaja mnogo definicij, njene glavne lastnosti pa so naslednje: • označuje množico lastnosti organizacije, ki so zaznavne narave, • zaposleni te lastnosti organizacije lahko opišejo, kar pomeni, da se jih jasno zavedajo, • je relativno trajna, • nastaja preko interakcije med člani organizacije, ki si jo delijo, • osnova za oblikovanje so dejanski dogodki oziroma realnosti (npr. politika, postopki, vodenje, struktura, vrednote, norme, stališča, pravila, pogoji dela), • povratno vpliva na interpretacijo dejanskih dogodkov in posledično tudi na vedenje ljudi, • nanaša se na odnose med zaposlenimi kot tudi na odnos organizacije do zunanjega okolja, • odraža organizacijske cilje kot tudi kakovost delovnega okolja, • po njej se organizacije razlikujejo med seboj. Podjetja preverjajo svojo organizacijsko klimo z anonimnim anketiranjem, ki ga izvajajo na vsakih nekaj let. Najbrž je marsikdo od vas že reševal vprašalnike v stilu: Ali radi delate v tej organizaciji? Alije sistem usposabljanja dober? Alije vaša zaposlitev varna? Ali vam organizacija nudi možnost napredovanja? Ali si sodelavci med seboj pomagate? Itd. Navadno se taka vprašanja rešuje po točkovni lestvici od 1 do 5. Vodstvo na ta način pridobi pomembne podatke, ki jih lahko koristno uporabi pri svojih razvojnih usmeritvah. Organizacijska klima lahko prežema celotno organizacijo ali pa se nanaša bolj na okolje znotraj oddelka, sektorja, obrata. Klima je sicer neoprijemljiva, a kljub temu prisotna v delovnem okolju in vpliva na vse, kar se dogaja v organizaciji. Je dinamičen sistem, zato nanjo vpliva skoraj vse, kar se pojavlja znotraj organizacije. Med pomembne vplive lahko uvrstimo: najvišje vodstvo podjetja, zgodovino in tradicijo podjetja, tehnologijo, vrste storitev, stranke, pričakovanja v podjetju, informacijski sistem, delovne postopke, nagrajevanja in motivacijo, organizacijo dela ter cilje in vrednote, na katerih je poudarek v podjetju. Razvoj dobre organizacijske klime je zelo dolgotrajen in zahteven proces, ustvarjeno klimo pa lahko z eno napačno odločitvijo zelo hitro porušimo. Vsaka sprememba, ki se zgodi v organizaciji, se odraža tudi v percepciji zaposlenih. Ti zaznavajo delovno okolje in vodenje kot bolj spodbudno v podjetjih, v katerih dajejo večji pomen razvoju perspektivnih kadrov, načrtujejo razvoj kariere in sistematično skrbijo za nasledstvo. Pri delu so bolj vidijo večjo možnost razvoja kariere samostojni posamezniki, ki prihajajo iz podjetij, v katerih skrbijo za razvoj perspektivnih posameznikov ter njihovo uveljavitev v širšem strokovnem, poslovnem in družbenem okolju. Tudi donosnost kapitala v podjetjih je pomembno višja tam, kjer zaposleni zaznavajo bolj spodbudno delovno okolje in vodenje, večjo samostojnost pri delu ter boljše možnosti razvoja kariere. Pozitivna organizacijska klima torej pomeni bolj zadovoljne zaposlene, večjo produktivnost in pripadnost ter manj izostankov, slaba klima pa se navadno odraža tudi v absentizmu in večji fluktuaciji. Razvite motnje hranjenja največkrat prepoznavamo v življenjsko ogrožajočih skrajnostih kot anoreksijo, bulimijo, kompulzivno prenajedanje, bigoreksijo in ortoreksijo. Zametki motnje hranjenja pa se vedno skrivajo v manj izrazitih situacijah. Pogosto oseba ne kaže vidnih znakov, a ima težave s hranjenjem in z doživljanjem sebe. Za mlade osebe je lahko zgodnje prepoznavanje razvoja motnje hranjenja bistvenega pomena. Prepoznane težave omogočijo začetek razreševanja stanja in preprečitev nadaljnjih škodljivih posledic. Vključitev v proces zdravljenja v začetni fazi tudi bistveno skrajša časovno trajanje okrevanja. Mladim priporočamo naj bodo pozorni na svoje počutje in način hranjenja. Kakršnekoli tesnobne spremembe, ki se v stresnih življenjskih situacijah ponavljajo na področju hranjenja, samopodobe in vrednotenja sebe, so lahko že potencialni znak, da oseba razvija problematiko motenj hranjenja. Včasih je oseba zmožna sama razrešiti neugodno stanje, ki poganja razvoj motnje hranjenja. Velikokrat to ni mogoče. V slednjih primerih je nujna strokovna pomoč. Pri tem je potrebno vedeti, da dokler celovito ne razrešimo problematike motenj hranjenja, se težave lahko prenašajo tudi na druga področja človekovega doživljanja. Oseba lahko uredi svoj način hranjenja, a jo še vedno obdaja nezadovoljstvo. To se lahko med drugim izraža v nezmožnosti reševanja konfliktov v odnosih, v razvoju kakšne fobije, ali v ponavljajočih neprijetnih razpoloženjih, ki osebi onemogočajo spontano in sproščeno bivanje. Pri problematiki motenj hranjenja tudi ne smemo pozabiti, da bistveno okrni kvaliteto življenja. Predvsem je pomembno zavedanje, da imajo mlade osebe pred seboj še veliko let ustvarjanja in udejstvovanja v vsakdanjem življenju. Zato je smiselno ob začetnih znakih prepoznavanja težav ustrezno poskrbeti zase, ali v primeru nemoči, poiskati strokovno pomoč, ki bo to omogočila. Mlade osebe lahko z razvito motnjo hranjenja tudi relativno učinkovito shajajo, če so še aktivno vključene v vsakdanje življenje. A potrebno je vedeti, da je kljub vsemu življenje z motnjo hranjenja v osnovi uničevanje sebe. Motnje hranjenja korenito načenjajo zdravje človeka in navadno skozi čas krepijo njegovo izoliranost v omamljanju. Zato je vredno vedeti, da lahko okrevanje mlademu človeku odpre popolnoma nova obzorja doživljanja. Osvobodi ga kontrole in kompulzij, ki so nadzorovale njegovo življenje. Posledično lahko začne energijo, ki jo je bil primoran porabljati za načrtovanje in izvedbo škodljivih dejavnosti, preusmerjati v izpopolnjevanje svojih sposobnosti ter v nadgradnjo vsega kar ga veseli in želi početi. Dodatne informacije o procesu okrevanja in o prepoznavanju problematike so dostopne na spletni strani www.intro-spekta.si Imate vprašanje v povezavi z razvojem motnje hranjenja in procesom okrevanja? Svoje vprašanje postavite na info@ introspekta.si. Brezplačen odgovor dobite najkasneje do drugega delovnega dne. Aleksandra Rožman, univ. dipl. socialna delavka, Svetovalnica za motnje hranjenja INTROSPEKTA flVTDDELI VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,!: 05/ 710 07 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 SVETOVALNICA ZA MOTNJE HRANJENJA V Svetovalnici za motnje hranjenja INTROSPEKTA izvajamo programe iadmidtiafinega svetovanja za zdravljenje oseb z motnjami hranjenja. Kaši programi so namenjeni trajnemu okrevanja. Po končani obravnavi se motnje hranjenja i rt draga samouničujoča de Sevanja nikoli več ne povrnejo. Pripravljamo tudi strokovno poljudna predavanja za mlade, namenjena zgodnjemu prepoznavanju in preprečevanju prooiemastiee mošenj -branjenja. Številka za naročanje: M® 252 695 } Lokacija: Kfadezna ulica 10. Ljubljana info@introspeicta.si INTROSPE KTA www.introspekta.si Petra Resinovič Potopis BARCELONA - KATALONSKA PRESTOLNICA Barcelona je z dvema milijonoma prebivalcev drugo največje špansko mesto in hkrati glavno in največje mesto 7 milijonske avtonomne pokrajine Katalonije. Da si v tem modernem evropskem mestu, ki je leta 1992 gostilo poletne olimpijske igre, podajajo roke šport, kultura in turizem, se da čutiti na vsakem koraku. Poseben pečat daje mestu arhitekturna dediščina slavnega Antonia Gaudija. Ta vodilni modernist s konca 19. stoletja je v svojevrstnem stilu v Barceloni postavil številne stavbe, spomenike, vodnjake, parke. Ta najslavnejši barcelonski arhitekt je bil zaveden katalonski nacionalist, hkrati pa predan katolik, ki je živel v skromnem skorajda meniškem stilu, zaradi česar so ga leta 2001 razglasili za blaženega. Njegova revolucionarna tehnika tren-cadis je dekorativna umetniška oblika, pri kateri keramiko visi lebdeči Kristus na križu. Z dvigalom se je mogoče povzpeti v enega od zvonikov od koder je osupljiv razgled na celotno mesto. Od tu je mogoče videti tudi sodoben 38-nad-stropni stekleni stolp Agbar francoskega arhitekta Jeana Nouvela, ki naj bi spominjal na obliko bližnjega gorovja Mont-serrat. 142 metrov visok stolp ima 56.000 steklenih plošč, ki so ponoči osvetljene in spominjajo na mozaike, kakršne je sestavljal sloviti barcelonski arhitekt Gaudi. Stolp so zgradili leta 2005 in je takoj postal ena od znamenitosti Barcelone. La Pedrera (kamnolom) ali Časa Mila je valovit betonski stanovanjski blok s streho na kateri so surrealistični kipi. Ta znamenita Gaudijeva stavba je posebej zanimiva zato, ker prav vsaka malenkost od kljuke do ograje nosi Gaudijev pečat. Danes so poleg zasebnih prebivališč v stavbi še muzej, Sagrada Familia razbijejo na koščke in jo nato spet sestavijo v mozaik. Ta tehnika je posebej vidna v parku Guell. V čudovitem parku je poleg Gaudijevega mozaičnega kuščarja med ostalim vredna ogleda tudi hiša v kateri je arhitekt Antoni Gaudi preživel lep del svojega življenja. V omenjeni hiši je danes njegova muzejska zbirka. Sicer pa je zagotovo eden največjih podvigov Antonija Gaudija veličastna cerkev Sagrada Familia. Gre za enega od razpoznavnih znakov Barcelone. Cerkev so pričeli graditi po Gaudijevih načrtih leta 1882 in ob njegovi smrti leta 1926 še zdaleč ni bila dokončana. Žerjavi in ostali gradbeni stroji še danes brnijo v cerkvi, projekt pa se končno približuje koncu, saj naj bi bila Sagrada familia dokončana do leta 2026. Kljub gradbenim delom si je cerkev mogoče ogledati tudi v notranjosti, kjer te osupnejo visoki stebri, ki spominjajo na visoka drevesa, ki strop nosijo na svojih vejah. Sploh je Gaudijeva arhitektura močno povezana z naravo. Na levi in desni strani osrednje ladje sta kipa svetega Jožefa in device Marije, na osrednjem oltarju pa iz stropa razstavno središče in trgovina s spominki. Nedaleč stran vam bo v oči padla še ena Gaudijeva mojstrovina, Časa Batllo. Časa Batllo je Gaudijevo genialno delo, ki ponazarja boj dobrega nad zlim. Gre za bitko svetega Jurija z zmajem. Sveti Jurij (San Jordi) je zavetnik celotne Katalonije. Gre za odštekano stavbo katere fasada je posuta z mozaiki, balkoni pa ponazarjajo odprte čeljusti oziroma lobanje zmajevih žrtev. Zgradba ima stolpič, ki se zaključi v strehi, katera spominja na zmajevo kožo iz barvnih lusk. Stolpič zgradbe predstavlja sulico svetega Jurija, katera prebada kožo zmajevega hrbta (streha hiše). V notranjosti hiše je impozanten okrogel lestenec, ki naj bi predstavljal zmajevo srce. Zgodba boja svetega Jurija z zmajem ali boja dobrega nad zlim spremlja celotno mesto, saj zmaja v raznih oblikah kipov ali ornamentov najdemo na številnih zgradbah in lokacijah po vsej Barceloni. Od Časa Batllo se po eminentni ulici Passeig de Gracia, na kateri so prestižne trgovine najbolj znanih svetovnih modnih hiš kot so Versace, Gucci, Dolce Gabbana, Esca- da in podobne, spustimo do prometnega vozlišča centra Barcelone Plača de Catalunya. Tu moramo biti še posebej previdni, saj ta del mesta slovi po zverziranih žeparjih, ki posebej turistom dostikrat izpraznijo žepe. Tu se začenja stari del mesta z znamenito ulico La Rambla. Nedaleč stran je ogleda vredna gotska barcelonska katedrala iz konca 13. stoletja. Katedralo od zunaj krasi baročno pročelje iz 19. stoletja. Po ozkih ulicah polnih razoraznih trgovin in lokalov se vrnemo na Ramblo, kjer najdemo barcelonsko opero Teatre del Liceu. V njej so se kalilne številne operne zvezde, med njimi tudi Montserrat Ca-balle. Le nekaj metrov dalje po Rambli se sprehodimo po talnem uličnem mozaiku še enega slovitega barcelonskega umetnika Joana Miroa. Sledi živahna mestna tržnica Bogue-ria, ki poleg sadja in zelenjave nudi bogato izbiro morskih rib in rakov ter stojnice s slovitim iberskim pršutom (Jamon Ibe-rico). Ta naziv lahko nosi le tisti pršut, kije pridelan iz posebne vrste temnih prašičev, cena pršuta pa je odvisna od načina prehranjevanja. Najdražji je seveda tisti, ki ga pridelajo iz prosto živečih črnih prašičev, ki se prehranjujejo z želodom. Na koncu Ramble, ko že pridemo do morske obale, se na 50 metrskem stebru dviga kip Krištofa Kolumba. Spomenik so postavili leta 1888. Od tu se po mostičkih na morju lahko podamo tudi v čudoviti barcelonski akvarij. Vzhodno od starega mestnega jedra se nahaja park Ciutadella. V omenjenem parku je tudi živalski vrt. Osrednji del parka zavzema parlament Katalonije, tik ob njem pa stoji razkošna baročna fontana. Krilati konji s kačjimi repi ki se dvigajo nad curki vode dajejo slutiti, da je tudi to delo slavnega Antonia Gaudija. Na glavni vhod v park so ob svetovni razstavi 1888 leta (tako kot spomenik Krištofu Kolumbu) postavili Are de Triomf, slavolok zmage. Samo nekaj ulic stran se nahaja ogleda vreden Picassov muzej, ki razkriva številna njegova dela iz mladosti pa vse do njegovega modrega in rožnatega obdobja. Pablo Picaso se je pri svojih 14-tih letih iz La Corune preselil v Barcelono in se tu razcvetel v slavnega slikarja. Med številnimi pomembnimi barcelonskimi muzeji prav gotovo izstopa Narodni muzej katalonske umetnosti, ki hrani številne katalonske mojstrovine nastale v različnih obdobjih. Tu si lahko ogledate številne romanske in gotske umetnine prenesene iz katalonskih cerkva, pa vse do slik iz obdobja renesanse, baroka, in moderne umetnosti, ki jo predstavljajo Miro, Dali in Picasso. Tu najdete dela najbolj slavnih katalonskih slikarjev. Pred muzejem se nahaja čarobni vodnjak Montjuic, ki slovi po igri svetlobe in glasbe, v katere ritmih se poigravajo vodni curki. V bližini se nahaja tudi muzej še enega slavnega barcelonskega slikarja Joana Miroa. Gre za enega najslav- tipične jedi so paelje (rižota z morskimi sadeži in piščančjim mesom), španska tortilje (s krompirjem in jajci) ter tapasi (najrazličnejši topli ali hladni prigrizki). Ker je v vsej Španiji in tudi v Barceloni razgibano nočno življenje nekaj povsem običajnega, naj vas ne čudi, da so ulice tudi sredi noči polne. V Barcelono boste najceneje poleteli z nizko-cenovnim letalskim prevoznikom Ryan air, ki na barcelonsko letališče El Prat leti iz italijanskega Tre-viza. Za povratno karto boste ob dovolj zgodnji rezervaciji odšteli okoli 75 evrov, let pa traja dobro uro in pol. Do letališča v Trevizu iz Slovenije pridete najceneje z vlakom Trst - Mestre. Ta vožnja vas bo stala dobrih 12 evrov v eno smer, traja pa slabi dve uri. Iz železniške postaje Mestre na letališče v Trevizo vozi redna avtobusna linija, ki v eno smer stane 10 evrov. Z barcelonskega letališča El Prat boste v center Barcelone najceneje prišli z uporabo vlaka, ki vozi s terminala 2 in pripelje v center mesta, kjer se linija vlaka križa z mrežo metroja. Karta za vlak je ista kot karta za barcelonski mestni prevoz (metro, mestni avtobus). Zato je najbolje takoj kupiti karto T-10, ki omogoča deset voženj, pri čemer je možno tudi presedati z ene linije na drugo, le da trajanje ene vožnje ne presega uro in pol. Karta T-10 stane dobrih 10 evrov. Sobo v središču Barcelone si boste najceneje dobili z eno od internetnih posredo- nejših svetovnih slikarjev iz stolnice seveda ne moremo 60-tih let 20-tega stoletja. V mimo Nou Čampa, največje- muzeju je zbirka 11.000 Miroje- ga nogometnega stadiona v vi h primerkov od ogromne ta- Evropi. Tu je domicil slavnega piserije v osnovnih barvah do nogometnega kluba FC Barce- Spomenik Krištofu Kolumbu znamenite slike Katalonskega kmeta v mesečini. V Barceloni si je mogoče ogledati tudi Muzej sodobne umetnosti, ki ima zanimivo belo geometrično pročelje, katerega je zasnoval ameriški arhitekt Richard Meier. Ta kulturni center so odprli leta 1995, poleg stalne zbirke sodobnih španskih in svetovnih imen, pa muzej Iona, ki ima več kot 100-letno tradicijo. Stadion ima 120.000 sedežev, ob njem je nogometni muzej, številni bari ter trgovina z dresi in ostalimi navijaškimi pripomočki. Pri obisku Barcelone morate seveda imeti pred očmi, da imajo Španci in Katalonci nekoliko drugačen stil življenja kot mi. Trgovine, bari in ostali Parlament Katalonije v Parku de la ciutadella gosti tudi številne začasne razstave, vse od slik do video instalacij. Ljubitelji glasbe ne smejo zamuditi obiska Palau de la Musiča Catalana (Palača katalonske glasbe). Ta čudovita koncertna dvorana, katere višina je enaka njeni širini, z vitražnim stropom z navznoter obrnjeno kupolo je bila zgrajena po načrtu arhitekta Lluisa Domenech i Montanerja leta 1908. Ta modernistični arhitekt se je poigraval z vsemi materiali: keramiko, steklom, lesom in marmorjem. Vse to je lepo vidno v razkošnem preddverju in na barvitih stebrih na raznih koncih zgradbe. Ob obisku katalonske pre- lokali se običajno odpirajo šele ob 10-ti uri dopoldan, zlasti bari in restavracije pa so odprti pozno v noč. Dopoldan boste v zajtrkovalnicah za kavo in sendvič z iberskim pršutom in značilnim katalonskim namazom iz paradižnika odšteli 3 do 4 evre. Kosila običajno strežejo okoli 15. ure, večerje pa šele od 21. ure dalje. Izbirate lahko med morsko in mesno hrano, valnic sob. Cene se gibljejo od 20 evrov za nočitev navzgor, pri čemer morate prišteti še približno 20 evrov za enkratno provizijo internetni posredovalnici. Ob upoštevanju vsega navedenega boste za sedemdnevno bivanje v Barceloni (brez vključene prehrane) in celotno pot odšteli zgolj okoli 280 evrov. IgorŠtemberger Želite objaviti Vaš potopis? Pišite nam na info@e-sneznik.net. Koncert glasbenikov naše mladosti... Koncert najlepših pesmi za dušo Turistična agencija GREMTOURS, ki odpira svoja vrata v mesecu marcu v Ilirski Bistrici ter Kopru, organizira v soboto, 28. februarja veliki koncert, na katerem bodo nastopili legendarni glasbeniki iz nekdanje skupne države. Nastopili bodo: legendarni Kičo Slabinac, eden od najpopularnejših pevcev na področju bivše Jugoslavije, ki se ga najbolj spomnimo po zimzeleni pesmi »Zbog jedne divne črne žene«. Lidijo Perca n, zlati glas Istre, se spomnimo po nepozabnih »Hilijadu suza za jednoga mornara«, »Sve su se laste vratile sa juga«, »La mula de Parenzo«, »Da Trieste fino a Žara«, »Mamma mia dammi cento lire«, »Rosamunda«, »Ako tebe boli glava«, »Mene prose momka dva« in druge. Nekaj generacij so zaznamovali hiti Duška Lokina, kot so »Netko te tajno voli«, »Znam da negdje živi žena«, »Da te vidim pa da ozdravim«, »Oči pune suza« in druge. Klapa Puntamika iz Zadra je najbolj poznana po svoji pesmi »Oči boje lavande«, poleg preostalih avtorskih uspešnic pa bomo na koncertu slišali tudi uspešnice »Da te mogu pismom zvati«, »Ružo crvena«, »Ne diraj moju ljubav« in druge klapske hite. Za humor bo skrbel Vinko Šimek, ki z Jako Šraufcigerjem še vedno »šraufa«. Program bodo popestrili tudi mlada pevka Anita Kralj in domačini Malibu. Predprodaja vstopnic poteka v papirnici Kakež v Ilirski Bistrici, v NANE BARU v Tuševem centru na Kozini, v papirnici Sponkca v Pivki, papirnici Kocka-Skripta v Postojni, turistični agenciji Gremtours na Tržnici v Kopru, naročite pa jih lahko tudi na telefonski številki: 041/550-107. Duško Lokin, pevec zabavne glasbe iz Zadra je bil do 17. leta uspešen športnik. Igral je nogomet v drugi ligi ter kot rokometaš bil pozvan v jugoslovansko mladinsko reprezentanco. Svojo prvo samostojno ploščo je posnel leta 1969. Do danes je posnel 23 studijskih albumov ter številne plošče. Redno se odpravlja na turneje po Ameriki in Avstraliji, leta 2014 pa je praznoval 45 let glasbene kariere. Njegove najbolj poznane pesmi, ki so zaznamovale nekoliko generacij so "Netko te tajno voli", "Znam da negdje živi žena", "Da te vidim pa da ozdravim", "Oči pune suza ", »Jedna žena čeka brod«, »Opijaš me jače nego vino« in druge. Leta 1976 se je predstavil na Slovenski popevki s pesmijo »Rozi, Rozana«, v slovenskem jeziku. Omenjeno pesem je leta 2014 v novi preobleki posnel z Anito Kralj. VINKO SIMEK -JAKA ŠRAUFCIGER Igralca, komika, pevca, moderatorja, televizijskega in radijskega voditelja, novinarja, multipraktika v eni osebi, ni treba posebej predstavljati. Je človek, ki kaže svoj humor skozi toplino in občutkom za sočloveka. Otroci smo o tem, kaj bomo, ko bomo »veliki«, v šoli pisali spise. V četrtem razredu je Vinko Šimek, ko so njegovi sošolci končali svoje spise, oddal prazen list. Ko ga je učiteljica vprašala, kaj to pomeni, ji je povedal, da bo, ko bo velik, direktor, zato čaka na tajnico, da ji začne narekovati tekst. Učiteljica se je ob tej razlagi sicer muzala, vseeno pa mu je dala »cvek«. Takrat si zagotovo ni mislila, da se bo iz tega fanta nekoč razvil humorist, človek, ki mu bodo takšne in podobne domislice vsakdanji kruh. ANITA KRALJ Anita je svojo prvo pesem »Mama, veš, da te rada imam« posnela pomladi leta 2000. Ker je pesem na nekaterih radijskih postajah dosegla pozitivne reakcije, je nadaljevala s snemanjem lastnih pesmi. Kot 11-letna deklica je posnela svojo prvo ploščo in jo leta 2001 predstavila na svojem velikem promocijskem koncertu v Lenartu. Športna dvorana je bila polna do zadnjega kotička, ljudje pa navdušeni nad mladim pevskim talentom. Njena pevska razsežnost vključuje domala vse zvrsti, saj se dobro znajde tako v popularni, ljudski, zborovski kot tudi v klasični glasbi. Njena največja strast pa je bolj kot brezhibna tehnika, odlična interpretacija. Za svojo izvedbo in interpretacijo skladb je prejela že mnogo nagrad, saj so mnogi navdušeni nad njenim doživetim in zares čutnim prepevanjem. KRUNOSLAV KIČO SLABINAC Krunoslav Kičo Slabinac je pevec, kitarist, skladatelj in aranžer iz Osijeka, ki se svojo glasbeno kariero začel v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Prva plošča večnega »bečara« se je imenovala »Plavuša« ter požela ogromen uspeh. Leto za tem je na opatijskem festivalu zmagal s pesmijo »Više nečeš biti moja«. Leta 1971 je bivšo državo predstavljal na Evroviziji s pesmijo »Tvoj dječakje tužan« ter osvojil 14. mesto. Krunoslav Slabinac je zelo hitro postal eden od najpopularnejših pevcev na področju bivše Jugoslavije, njegove pesmi »Plavuša«, »Pokloni mi jedan dan«, »Zbog jedne divne črne žene«, »Tri slatke riječi« so postale zimzelene in ga zapisale med večne legende na glasbeni estradi. LIDIJA PERCAN -ZLATI GLAS ISTRE Legendarna istrska pevka zabavne glasbe Lidija Percan je širši javnosti najbolj poznana kot interpretatorka tradicionalnih pesmi v italijanskem jeziku, čeprav jo že od začetka njene glasbene karijere spremlja epitet prve pevke, ki v svojih pesmih opeva Istro in Kvarner, njune običaje, ljudi, mesta, številne pesmi so v istro-veneto dialektu. Lidija je rojena v istrskem mestecu Raklju, pozneje pa se je preselila v Pulo in že kot petnajstletna deklica zakorakala v svet zabavne glasbe. Kmalu se je za mlado pevko zainteresirala diskografska hiša Jugoton in posnela prvo ploščo s štirimi pesmimi. Lidija je spretno spojila glasbo in izročilo Istre in Primorja ter vse to pretočila v nekatere najlepših istrskih pesmi, ki danes veljajo za zimzelene. Velike uspehe je doživela v času sodelovanja s pokojnim Oordem Novkovičem in pesmimi »Hilijadu suza za jednoga mornara« in »Sve su se laste vratile sa juga«, kar je njeno kariero usmerilo tudi izven meja takratne skupne države, vse do Amerike, Kanade in Avstralije. Kmalu je naklada njenih kaset in plošč začela dosegati diskografske rekorde. V svoji dolgoletni karieri se lahko pohvali s številnimi nastopi na festivalih Melodij Istre in Kvarnerja, Zagreb festa, Splitskega festivala. Arena festa in drugih. Poleg že omenjenih, so vsem dobro poznane njene »La mula de Parenzo«, »Da Trieste fino a Žara«, »Mamma mia dammi cento lire«, »Rosamunda«, »Ako tebe boli glava«, »Mene prose momka dva« in druge. Morda je najlepši kompliment sami pevki dal istrski pesnik, ki je napisal: Lidija Percan je glas, ob katerem smo vzljubili petje. Mediji so ji že davno nadeli epitet »zlatega glasu Istre«, kraljice istrske cancone in glede na to, da je Istra zares specifičen kraj, ki spoštuje svoje glasbeno izročilo, ne čudi podatek, da se ime Lidije Percan tu omenja z velikim spoštovanjem. KLAPA PUNTAMIKA Klapa Puntamika iz Zadra je bila ustanovljena leta 1989 ter letos slavi 25. obletnico obstoja. Klapo sta ustanovila brata Denis Maričič-Dendo in Pinučo Maričič-Pino, znana zadarska tenorja. Zahvaljujoč klapi in delu na njej se je rodil legendarni duo „Pino & Denis", ki je ob spremljavi klape ustvaril številne nepozabne hite kot so „Pivaj, Dalmacijo", »Dalmatinko", „Tija bi te zaboravit", „Ti me nisi voljela", „Ajmo šampini", ki je himna košarkaškega kluba Zadar ter druge. Klapa Puntamika je v novem obdobju izdala tudi hita »Lipa i divlja" in »Tija bi te svojom zvat", ki sta se nekoliko mesecev obdržali na vrhu top lestvice v Dalmaciji in na TV postaji CMC. Vse te pesmi podpisuje avtor Denis Maričič-Dendo, hkrati podpisuje tudi svoj največji hit dua »Pino & Denis" ob spremljavi svoje Klape Puntamika, legendarno »Oči boje lavande". Turistična agencija GREMTOURS vabi na: cud& t' ^ _ r # • A.> »■•ji PjgS * , V _L ,W ■ legendarnih pevcev naše mladosti sobota 28. feb. / 18.00 športna dvorana OŠ AŽ Ilirska Bistrica Krunoslav Kičo s/^k- "Zbog jedne divne črne žene, PlavuCn i- 1&OI f) d C ................... „ JC?Jecak je tužan..." Duško Lok/n "Oči pane suza, Netko te tajno vo/j, zn . ?...^9dje živi žena..." Lidija Percan “Hiljodu Suza, La mula de Parenzo, sVe 56 laste tratile sa juga.. Klapa Puntam/ka h •? ............‘MtojejavcmZr z Zadra Voditelj in humorist: Vinko Šimek - jAKy, . Gosti večera: Skupina MALIBU ter j\NlT/\ ^AUFqGER AU ------—------GSM: 041/550-107, PAPIRNICA KAKEŽ Ilir. Bistrica, PAPIRNICA SP0NKCA Pivka, NANE BAR (TrgovinaTuš) Kozina, PRODAJA VSTOPNIC: pAp|RN|CA KOCKA - SCRIPTA Postojna, TURISTIČNA AGENCIJA GREMTOURS Koper (1. nadstropje Tržnice). Naši najmlajši I Jubilej Človeško telo je velika uganka... Mogoče veste, iz koliko kosti je sestavljeno naše zapestje? Kako si izmerimo pulz? Po katerih organih potuje hrana, katere pot se začne v ustih? Kaj potrebujemo, da ostanemo zdravi? oživeli!!! Spoznali smo, da svoje telo, natančneje obraz, lahko polepšamo. To sta nam dokazala mama Ume Lili Urška in Kajin ata Erik. Otrokom sta na obraze narisala snežinke in zvezdice. Da bi si znali odgovorit na ta in še druga vprašanja, povezana s človeškim telesom, smo si najprej ogledali in "preštudirali" otroške enciklopedije in leksikone na to tematiko. Preko zanimivih ilustracij in slik smo izvedeli marsikaj novega. Ko smo dodobra spoznali telo in njegovo delovanje, smo "obrisali" otroka ter mu "vrisali" organe. Razmišljali smo, kako bi okrasili garderobo vrtca. V vrtec smo povabili starše, da nam pri tem pomagajo. Otroci so se ulegli na papir, starši pa so jih s svinčnikom obrisali. Nato so obrisano telo izstrigli ter mu narisali oči, usta, lase, obleko.Jn prostori v vrtcu so Otroci so bili nad svojo novo podobo navdušeni. Ugotovili smo tudi, da je potrebno za svoje telo skrbeti. Zato si redno umivamo zobke, roke, pijemo vodo, in se veliko gibljemo. Tako v igralnici, kot v telovadnici, najraje pa smo na svežem zraku. Tokratna zima je otroke razveselila z obilico snega. Na zanimiv način nam je predstavnica podjetja Kovod predstavila vodo, življenjsko pomembno tekočino. Otroci preko dejavnosti ustvarjajo vsak svojo "knjigo" z naslovom "To sem jaz", preko katere se bodo čez leta spominjali na dni, preživete v vrtcu. Nataša Stavanja VSE NAJBOLJŠE JOŽE! V ponedeljek, 2. februarja 2015 je svoj 90. rojstni dan obeležil dragi mož, oče in nono Jože Dodič iz Pregarij. Rodil se je leta 1925 na Pregarjah kot prvi od treh sinov. Njegova mlada leta niso bila z rožicami postlana, saj so ga že kot 17-letnega fanta mobilizirali in odpeljali v italijansko vojsko. Po propadu Italije se je za kratek čas vrnil domov, a kmalu zatem je postal jugoslovanski vojak in se boril za osvoboditev Jugoslavije do konca druge svetovne vojne. se je zaposlil v podjetju Kraški zidar, kjer si je tudi prislužil pokojnino. Pred dvema letoma sta z ženo Angelo praznovala častitljivih 60 let poroke. Takrat smo jima zaplesali tudi nekateri člani Folklorne skupine Brkini, ki jima ob tej priložnosti izrekamo tudi zahvalo za vso pomoč in sodelovanje v filmu, ki smo ga posneli ob 15. obletnici delovanja društva. Dragi mož, oče, nono,... Zdaj vemo, da si bil in ostajaš borec v pravem pomenu besede. Kljub vsem tegobam v življenju se nisi nikoli predal. Ob tvojih zgodbah se zavemo, kako je vsak dan življenja dragocen, če ga le človek zna oplemenititi z optimizmom in dobro voljo. Hvala ti, ker deliš z nami svoja doživetja, svoje modrosti in dobro voljo. Ob tej priložnosti ti želimo še veliko zdravja, zadovoljstva in sončnih dni tvoja draga žena Angela ter ponosni otroci in vnuki! Karmen Mikolj Filipčič Leta po II. svetovni vojni so bila, tako kot povsod, tudi v Brkinih posvečena garanju za obnovo opustošenih vasi. Nekatere vasi, med njimi tudi Bregarje, so bile popolnoma požgane, zato so vaščani trdo delali in s skupnimi močmi ponovno zgradili in poselili brkinske vasi. Počasi so začele v Brkinih rasti tudi tovarne in začelo se je zaposlovanje. Ena največjih zaposlovalcev brkinskih mož je tako postala tovarna opeke v t.i. dolini Jezeri n a, pri izgradnji katere je sodeloval tudi Jože. Kmalu zatem RIBARNICA v Ilirski Bistrici, na Cankarjevi ulici 26 - na "Plaču" Odprto vsak torek in petek od 8h do 16h. Informacije o ponudbi: 05 71445 79 ivno sveže ribe iz Hrvaškega imSj la proizvodnja ribjega SardetoifFšardoni Sto, Mite nffo ftta IM: Mfi ribarnica ^ Cerkven'^02jna poslovalnice Proizvodnja BAKALA KOZINA Obrtniška 2, 6240 Kozina °?rskabistrIca02’"3'°568°3°°& Tl 05 680 30 06, Fi 05 680 30 07 Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica,T: 05 714 45 79 E: ribarnica.cerkvenik@si0l.net Tržaška cesta 11 a, 62i0 Postojna,T: 05 726 55 80 - . . — , DOMŽALE Andrej Cerkvenik Ljubljanska ulica 83, 1230 Domžale, T: 01 721 88 10 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 633 593 M: 041 669640-Aljoša OČAL NA RECEPT ALI BEZ PRIM O P3 d.o.o. • prozvodnja • trgovina • storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 e-mall: optika.princ@kabelnet.net STE ŽE SLIŠALI: Testirajte mini digitalni slušni aparat in če bodo vaša pričakovanja izpolnjena, ga lahko kupite. KONTROLA SLONA in SLUŠNI APARATI MaxMara MARC J A C O H S ROČNE URE • ZLAT NAKIT • SRERRN NAKIT yjjini2 PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 Kultura... Koledovanje Snežnik $ Dekliški pevski zbor Mavrica koledoval že peto leto zapovrstjo V decembru so pevke z zborovodkinjo Jelko Bajec pripravile kar dva bo-žično-koledna koncerta: prvi je potekal pred polno dvorano kulturnega doma v Slavini v soboto, 20. decembra. Tam so poleg gostiteljic zapeli še Vokalna skupina Slavna in Ženski pevski zbor Prem, nastopil pa je tudi trio čelistk. Drugi koncert je potekal v ponedeljek, 29. decembra, v cerkvi sv. Štefana v Postojni. Kljub slabemu vremenu se je domača cerkev napolnila in prisluhnila ubranim melodijam Vokalne skupine Karina, Vokalne Ne prezrite skupine Slavna in Dekliškega pevskega zbora Mavrica. Dekleta Pevskega društva Mavrica pa so kolednice in koledne pesmi ponesle tudi od hiše do hiše po kar treh občinah: postojnski, pivški in ilirskobistri-ški. V prazničnih dneh so s pesmijo razveselile tudi oskrbovance Doma upokojencev v Postojni in Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. Na svoji koledni poti pa so se ustavile tudi po štev- nih vaseh in tako stare običaje in voščilo ponesle tudi po domovih. Katja Bajec VABILO Vabimo vas na predstavitev knjige o patru Ivanu Tomažiču Za resnico do zadnjega diha« avtorice Jasne Konti er - Salamon % nedeljo. 22. februarja 2015 ob 15:00 \ Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici HSIEsSf! Jasna Kontler - Salamon ZA RESNICO DO ZADNJEGA DIHA Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana Na predstavitvi sodelujejo: MPZ Zvon iz Trnovega Miranda Vrh, direktor Doma starejših občanov Ilirska Bistrica Jasna Kontler - Salamon, avtorica knjige dr. Peter Vodopivec, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar Vladimir Čeligoj, univ. dipl. zg., moderator predstavitve Založba Kocman * Dom starejših občanov It. Bistrica * JSKDII. Bistrica Zaščiteni pridelki KVALITETA KRASA IN BRKINOV ŠKOFLJE - Na Krasu in v Brkinih je največ zaščitenih pridelkov v Sloveniji. Kraškemu medu in Kraškemu ovčjemu siru, ki sta predstavnika kategorije zaščitene označbe porekla, Kraškemu pršutu, Kraškemu zašinku in Kraški panceti iz skupine zaščitene geografske označbe imajo na Krasu in Brkinih še dve žgani pijači (Brkinski slivovec in Kraški brinjevec) z označbo geografskega porekla. Paradni konj Krasa pa je seveda avtohtono vino Teran, zaščiteno s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Vinorodni okoliš Krasa obsega okrog 600 hektarjev vinogradov, katere obdeluje 900 vinogradnikov. Deli se na dva podokoliša: Kraška planota z apnenčasto matično osnovo in Vrhe. Glavna sorta je refošk, s katere Kraševci pridelujejo slovito avtohtono vino Teran PTP Na sliki z leve: Andrej Samec, Vlasta Suban in Milena Štolfa predstavili rezultate projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov. in izbrani teran PTP, kjer je v katerem so med drugim kakovost še posebej poudarjena. »Raznolika pokrajina Krasa in Brkinov z vsem svojim bogastvom nam nudi veliko posebnosti. To smo tudi predstavili v brošuri Kvaliteta Krasa in Brkinov- zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ki je izšla ob zaključku projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov. Projekt je potekal od februarja 2013 do konca lanskega leta. ob pomoči nepovratnih sredstev LEADER programa oz. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotna vrednost projekta. izvedli 60 svetovanj ter štiri ocenjevanja vin, salam in klobas, žganj in mlečnih izdelkov, je bila blizu 18 tisoč evrov,« so pred kratkim ob zaključku projekta na Dujčevi domačiji v Škofijah predstavili vsi trije glavni partnerji projekta Andrej Samec v imenu ORE Krasa in Bkrinov, Vlasta Suban iz LAS Krasa in Brkinov in vodja sežanske izpostave Kmetijsko svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Milena Štolfa. Besedilo in foto: Olga Knez Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 09.02.2015 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Telefon: 041-550-107 Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Prejemajo ga gospodinjstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna. Distribucija: kombinacija Pošte Slovenije in lastne distribucije. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Šolski center Postojna Na 10. jubileju Gimnazije Ilirska Bistrica v glavni vlogi mladost Septembra 2004 je v sodelovanju Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, Šolskega centra Postojna in Občine Ilirska Bistrica luč sveta ugledala gimnazija v Ilirski Bistrici, ki je bila dolgoletna skrita želja Bistričanov. Vodstvo Šolskega centra Postojna, profesorji, starši in 46 dijakov prve generacije bistriških gimnazijcev smo se podali na pot v neznano in z dobrim sodelovanjem, vztrajnostjo ter trdim delom previharili vse viharje na poti do prve splošne mature leta 2008. V šolskem letu 2009/10 se je poleg gimnazijskega programa začel izvajati srednješolski strokovni izobraževalni program tehnik računalništva, za katerega so se na ožjem in širšem območju pokazale večje potrebe. Leta 2013 je maturirala Oglasi prva generacija dijakov, ki so se izobraževali v tem strokovnem programu. V šolskem letu 2014/15 je na šoli 173 dijakov v programih gimnazija in tehnik računalništva. Šolsko leto 2014/15 je v znamenju 10. obletnice delovanja gimnazije v Ilirski Bistrici. V okviru obe-ležitve jubilejnega leta so 1. oktobra 2014 potekale delavnice tujih jezikov na mestni tržnici, ki so se jih udeležili osnovnošolci in drugi občani. 7. novembra 2014 je bil organiziran dijaški koncert, na katerem so glavno vlogo odigrali Neno Belan in skupina The Uncles, dijaki, študentje ter ostali obiskovalci koncerta. Slavnostna prireditev, s katero smo obeležili 10. obletnico delovanja Gimnazije Ilirska Bistrica, je potekala 7. novembra 2014 v Domu na Vidmu. Skozi odisejado ilirskobistriške srednje šole so nas pope-Ijali naši bivši in sedanji dijaki s pesmijo, recitacijami, plesom in igro. Na odru je zaigrala in razprostrla svoja krila mladostna razigranost, talentiranost in suverenost. Tadeja Logar, Teja Gale in Tery Žeželj so subtilno odrecitirale lastne pesmi, ki so bile nagrajene na literarnih natečajih. Svoj glasbeni talent sta pokazala Tina Križman in Blaž Česnik. Naše Pume so spretno vtkale baletne korake v moderno plesno točko. Omeniti je treba odlično odigrane prizore Jutra pri Iskrovih v igralski zasedbi Emanuele La Co-gnata, Deje Dekleva, Žige Tomažiča, Leona Žagarja, Eme Poklar in Mariane Bolih. Večer so sklenili Gregor Volk, Erik Čebokli in Rok Mikuletič z odlično zaigranima in odpetima lastnima skladbama. Gostja na prireditvi je bila mlada umetnica in modna oblikovalka ter maturantka prve generacije bistriških gimnazijcev Andreja Kranjec, ki se je predstavila s svojo razstavo v preddverju Doma na Vidmu. V luči žarometov so bili naši zlati maturantje v letih 2008-2014: Ida Štemberger, Eva Raspor, Maja Kuridža, Gregor Šajn, Kerry Mahne in Monika Derenčin, na katere smo še posebej ponosni. Prav oni so potrditev, da naša mlada šola uspešno sledi izzivom časa. To je bil večer spominov, nostalgije, dosežkov in 10-letnih uspehov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki se bo zapisal v zlato knjigo spominov. Tamara Rojc LESNI CENTER KRI N PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) TlfJJi kuP< inageSS^f, Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tet: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA; • PREKO" 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDFACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM 5JAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO « V0D00DP0RNE VEZANE PLOŠČE . MDF PLOŠČE • ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE - PROFILIRANE TEP NAVADNE • PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR • NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NAŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? • KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI • KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJ! NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! ' ‘ n I Pedikura j. Mani kura Depilacija ■ -v n . 'J - ■ V • ,y- Masaža m a.33p : mTm.i:.«.f T vje-ČP, - ; c' • J . ■ -u v -..’• , ' tjgZ>' ■ -V« r..v' - i is :: - S .rili-: 040727675 Koseze 59,6250 Ilirska Bistrica WWW.SALON-METUU.SI BI TUDI VI OGLAŠEVALI V ČASOPISU SNEŽNIK? POKLIČITE NA: 041 /550-107, ali pa PIŠITE NA: oglasi@e-sneznik.net Leto XXIII, št. 288 Iz šolskih klopi... Snežnik0 Klub študentov Ilirska Bistrica Ekonomska, filozofska, medicinska... Kam naprej? Januar in februar sta za maturante še posebej pomembna, saj se v začetku marca vpisujejo na fakulteto in v teh začetnih mesecih zbi- rajo razne podatke •o različnih študijskih programih in premišljujejo, kam bi se vpisali. In vsaka informacija pride prav, še posebno tista iz ust študentov. In tega se študentje v Klubu študentov Ilirska Bistrica zelo dobro Sklicali smo študente iz ziji Ilirska Bistrica pripravili marsikaj o svojem študiju itd. Bodočim brucem smo zavedamo, saj smo bili tudi različnih študijskih smeri in ti. Predstavitev fakultet, kjer - o profesorjih, predme- predstavili tudi naše uni- Aktivisti Kluba mi nekoč v njihovi koži. 17. januarja smo na Gimna- so nam študentje povedali tih, težavnosti, omejitvah verzitetno mesto, Ljubija- študentov Ilirska Bistrica no, študentske domove, plačevanje z boni in podali smo jih še mnogo koristnih informacij. Upamo, da smo jim vsaj malo olajšali to težko življenjsko odločitev in želimo jim čim več uspehov pri maturi in pri nadaljnjem študiju, vsem študentom pa se zahvaljujemo za odlično predstavitev! Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Dogaja, DOGAJA - tudi ko ni pouka Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna ima sicer najdaljšo, več kot sto let dolgo tradicijo izobraževanja za poklice v gozdarstvu, a izobražuje že dobrih dvajset let tudi za poklice v lesarstvu in slabo desetletje za poklice v zdravstvu. SGLŠ Postojna omogoča osnovnošolcem odličen START UP za življenje, je dobra izbira za nadaljevanje izobraževanja po končani srednji šoli. Dijakinje in dijaki pa so suvereno pripravljeni tudi na zaposlitev ali za samostojno podjetništvo. zelo specifičnih znanj, veščin in spretnosti, ki omogočajo absolventom šole večjo zaposljivost, jim širijo obzorja in jih suvereno pripravijo za življenje v svetu odraslih. Dijaki gozdarskih programov lahko obogatijo svoja znanja na področjih delovanja gozdarskih žičnic, se preizkusijo v strojni sečnji, sodelujejo pri razrezu hlodovine in izdelavi vrtnega pohištva, se srečajo s proizvodnjo lesne biomase. Posebno skrb SGLŠ Postojna zadnja leta namenja povečanju zaposljivosti goz- trgu, kjer je veliko povpraševanje predvsem iz vrst manjših posesti lastnikov gozdov. Dijaki v programu mizar pripravijo dokumentacijo za izdelke z računalniško programsko opremo, ki jih potem v delavnici izdelajo tudi na CCN strojih, spoznajo pa tudi celoten spekter primarne predelave lesa in gradnje hiš iz lesa. Dijakinje in dijaki zdravstvenih usmeritev lahko izberejo masažo, maniku-ro, pedikuro in se srečajo z osnovnimi področji alternativne ponudbe primarne Dogaja, DOGAJA - tudi ko je pouk! Pouk v SGLŠ Postojna je prepleten z veliko praktičnimi izkušnjami v okviru praktičnih vaj, številnimi ekskurzijami, srečevanji s strokovnjaki, z opravljanjem prakse v državah EU in v državah bivše Jugoslavije, z zanimivimi športnimi in kulturnimi poslasticami in z izbirnimi vsebinami, ki sledijo novostim v svetu in v Sloveniji ali pa omogočajo pridobivanja darskega tehnika. V tretjem in četrtem letniku izobraževanja se dijaki usposabljajo za celovito obravnavo gozdne posesti, v kateri po končanem izobraževanju znajo tako strokovno kot tudi praktično postoriti prav vsa dela, saj v okviru izobraževanja lahko pridobijo vse potrebne certifikate za praktična dela v gozdu. S tako širokim spektrom znanj pridobijo dodano vrednost za svoje storitve na preventive in zdravljenja v Sloveniji. Dijaki SGLŠ Postojna dosegajo zadnjih deset vrhunske rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Šola dijakinjam in dijakom omogoča delo z najsodobnejšimi stroji, napravami in učnimi pripomočki. V letu 2014 je vzpostavila svojo lastno gozdno lesno verigo, saj ima lastni gozd, svojo žago za razrez hlodovine, posodobila je 90 ■zn3n\t In uresniči svo\<• 10 Savne vseh vrst, whirlpooli-masažni bazeni, oprema wellness rostorov, umetne skale, solne sobe, dodatki in oprema, solne lučke, vodne stene in slapovi, vodne dekoracije, vsa oprema za amograditelje, biščite i PRODAJmv RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Splet na trgovina i />*=>•<• | s Titro Wcltucss TITRO tt.o u Hiljc 9 H pusta; lili uiG'11!,«! »buuNESS . n^p r~ i Smučanje Zimovanje na Kopah Smučarski klub Snežnik je tudi v letošnji zimski sezoni, kar je že tretje leto zapored, organiziral družinsko zimovanje na Kopah. Na prijetnem koroškem smučišču, cilj zimovanja je smučanje otrok, ki pod vodstvom izkušenih učiteljev smučanja pridobivajo nova znanja in izkušnje na belih strminah. Med otroci so se krepile tudi na smuko. Vrhunec zimovanja je bila vsekakor podelitev priznanj in družabno srečanje, kjer ni manjkalo plesa in zabavnih iger. Dobro prakso bomo nadaljevali z Alpsko ki nas vedno znova sprej- prijateljske vezi in prav pri- šolo smučanja in celodnev- me odprtih rok, se je zbralo jetno jih je bilo opazovati, nim izletom na eno od večjih okrog 60 članov bistriškega kako so nesebično pomagali smučišč v Italiji, smučarskega kluba. Glavni drug drugemu pri pripravah EkipaSKSnežnik Šah Priprave na mladinsko državno prvenstvo V soboto, 17. januarja, je kvalifikacije dovolj že ude- mestom v kategorijah do 10 v Izoli potekalo Obalno mla- ležba na regijskem prven- let. dinsko prvenstvo v šahu, ki stvu. Tu so se odlično izkaza- Odlične rezultate so so se ga udeležili tudi mladi li pri dekletih Nika Ujčič s 1. dosegli tudi ostali člani ŠK bistriški šahisti. Prvenstvo je pomenilo tudi kvalifikacije za uvrstitev na mladinsko Državno prvenstvo, ki bo konec februarja na Bledu. Pri najmlajših do 8 let je bila za mestom, pri dečkih pa Žiga Smolej s 1., Taj Božič z 2. in Tim Čekada s 4. mestom. Pri starejših pa sta se na državno prvenstvo uvrstila Matic Barbiš in Maša Kovačič s 1. Rimex in sicer v kategoriji deklic do 10 let 3. mesto Sara Ljubič ter v kategoriji dečkov do 12 let 3. mesto Martin Prosen. Čestitke vsem mladincem za odlično igro! t* HRANILNICA VIPAVA y VARNOSl * KONKimi Nt NOSI * 118 ll INA IRADtCUA UGODNI POTROŠNIŠKI KREDIT Z OBRESTNO MERO 4,9% LETNO POLOŽNICE BREZ PROVIZIJE* DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE TRAJNI NALOGI BREZ PROVIZIJE Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in Ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) *SMQ OfičlMSKA etlAfciAihiA V FBSTGJNI if\i itmiiu msinit i Zahvale Ob smrti dragega moža in očeta Jožefa Dodiča se iskreno zahvaljujemo za zdravniško pomoč in oskrbo dr. Lovričevi in dr. Vinškovi, reševalcem in sestram, Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelovcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremljanje pokojnika na zadnji poti. Zahvala g. župniku za vodeni obred, komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica, društvu upokojencev, društvu civilnih invalidov, pevskemu zboru upokojencev, govornikoma ga. Arzenšek in g. Gombač in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala. Žalujoči: žena Albina, hčerke Lilijana, Anita in Silva z družinami. m Zahvala ob smrti Jožef Čekada 1945 - 2014 Iskrena zahvala ZD Ilirska Bistrica ter duhovniku župnije sv. Peter za pogrebno svečanost. Hvala tudi cerkvenemu zboru AHEC, vaščanom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči Njegovi najbližji V SLOVO Viktor Božič, po domače Viko Cumn iz Harij, je bil sila poseben človek. Ni se obremenjeval s telefoni, televizorji in osebnimi avtomobili. Če je le mogel, je pomagal. Zelo nerad pa je druge prosil za pomoč in za najmanjšo stvar, ki si mu jo naredil v življenju, je bil neizmerno hvaležen. Kar tako mimogrede ti je dal kakšen »cukerc« v žep. Posebnih šol ni imel, a je prebral ogromno knjig in ko seje lotil deklamiranja poezije, si mu le stežka sledil. Poročil se ni nikoli, kajti njegova največja ljubezen je bila glasba. Ves čas je nosil v žepu orglice in si nanje zaigral ob vsaki priložnosti. Še posebej rad pa je igral na Viktor BOŽIČ 1947-2015 trobento, Tik pred božičem si je kupil novo in na svetih treh kraljev dan, še zadnjič zaigral na grobu »gospuda« Milana. Čez dva dni seje s trobento v nahrbtniku odpravil na Veliko Bukovico, a ga je žal med potjo izdalo srce. Zaspal je za vedno. Ob zvokih trobente smo se od Viktorja poslovili v soboto, 10. januarja 2015 na harij-skem pokopališču, kjer je našel svoj zadnji dom. V imenu sestrične Ive, Marjetke z družino in sorodnikov iz Avstralije, se zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, duhovnemu pomočniku Bogdanu Saksidi za opravljen obred, trobentaču Tomažu Primcu, PS Hrušiški fanti, Cerkvenemu pevskemu zboru Harije, dirigentu Alojzu Boštjančiču, Joži Rutar, kije poskrbela za trobentača in vaščanom, še posebej Mileni Vičič, Milici Samsa in Andreju Gombaču. Alenka Penko oglasi... Ko je gospodar življenja videl, da je pot predolga, hribi preveč strmi, dihanje pretežko, je položil roko okoli tebe in rekel: Pridi domov. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame in tašče MARIJE BARBIS iz Šembij (27.11.1931 - 26.12.2014) Se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, znancem, krajevni skupnosti in sodelavcem banke, ki ste pomagali pri organizaciji pogreba. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo kljub snegu, mrazu in burji v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hčerki Zvonka in Milka z družinama Leto XXIII, št. 288 Zahvale, Snežnik Q Oglasi MENJAVA VRAT? „w„.n„tr„„j„v„t„.s, hitra in kvalitetna REŠITEV« PRODAJA l!Xi MONTAŽA LESENIH NOTRANJIH VRAT Nudimo vam masivna, stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE. IX DOSTAVA ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO POM«5 Andrej Šilc, s.p., Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA fax: . e-maii: j j omisliamis.net Obala/ nepremičnine PROMET Z NEPREMIČNINAMI prodaja • nakup • najem • oddaja nepremičnin T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200 \ E: info@obala-nepremicnine.si www.obala-nepremicnine.si ODLIČEN 1 TERAN Liram Teran VI N A K.RAS x l ŽAN ••MINISTERZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO Pl HI Al KOIH.1I A ŠKODE Ib ZDi Za gurmane Ker smo prepričani, da smo Veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... ORADA V SOLI glavna jed: vsaj 2 oradi 2 kg grobo mlete soli konjak česen češnjev paradižnik peteršilj priloga: krompir bučka češnjev paradižnik česen Vi litra belega vina olivno olje timijan sol Za glavno jed pripravimo orado pečeno v soli. Orado očistimo in jo v notranjosti kot običajno začinimo s soljo. Notranjost ribe nadevamo z nasekljanim česnom in peteršiljem ter enim češnjevim paradižnikom. Ribo zakopljemo v sol. Plast soli mora biti debela približno 1 cm, ribo pa mora obdajati z vseh strani. Ribo pečemo v pečici na 180 stopinj Celzija dobro uro (čas pečenja je odvisen od količine in velikosti rib). Za prilogo pripravimo pečeno zelenjavo. Naoljen pekač napolnimo s soljeno narezano zelenjavo: krompir, bučke in češnjev paradižnik. Dodamo vejice timijana in zalijemo s pol litre belega vina. Tudi zelenjavo pečemo dobro uro (lahko kar vzporedno z ribo) na 180 stopinj Celzija. Mala skrivnost: Smotrno je, da pripravimo več orad hkrati, saj je tako poraba soli bolj racionalna. Orade morajo biti namreč med peko popolnoma zakopane v sol, tako da za 2 do 3 orade potrebujemo približno 2 kg grobo mlete soli. Igor Štemberger Oglasi BI TUDI VI OGLAŠEVALI V ČASOPISU SNEŽNIK? POKLIČITE NA: 041/550-107, ali pa PIŠITE NA: oglasi@e-sneznik.net M L y s L A V NOVO I NOVO I NOVO I NOVO sedsj tudi pvc mm, k praEw M.UPLAŠT El® SUN 90 • energetski razred A •širina profila 9 cm • 8 komor, 3 tesnila • steklo troslojni termopan širine 57 mm - Ug = 0,5 W/m2+SSP • toplotna prehodnost Uw = 0,76 W/m2K __________ r ■■___________ \„, i POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PREDSTAVITEV IN SVETOVANJE • 041 / 544 687 Slavko Smrdelj s p ODPELJITE SVOJ RENAULT IN ODKRIJTE 2015 RAZLOGOV ZA VESELJE. 5 LET JAMSTVA* I BREZPLAČNO VZDRŽEVANJE* BREZPLAČNO OBVEZNO IN KASK0 ZAVAROVANJE* ZIMSKE PNEVMATIKE* IZKORISTITE DODATNO OPREMO IN STORITVE V VREDNOSTI VSAJ 2015 EUR. * 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5 leto as 100 OCO km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno vzdrževanje velja 5 let ali 100 000 lun, karkoli se zgodi prej. Brezplačno obvezno m kasko zavarovanje velja za obdobje enega leta. Ponudba velja ob nakupu z Renault Financiranem. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja,, odvisno od modele. Več o ponudbi m www.rereuii.si. PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 6,8 1/100 km. EMISIJE C0 90 - 155 g/km. ® ligo ABC PE NOVA GORICA, Industrijska cesta 2a, 05/335 44 00 PE TOLMIN, Poljubinj 89f, 05/388 47 00 PE KOPER, Istrska cesta 12, 05/663 61 17 DRIVE THE CHANGE RENAULT Malo za šalo... KAKO PRIDEŠ V ČASOPIS Najhitrejši način, da prideš v časopis je, da ga čitaš med tem, ko greš čez cesto. NOVINAR SPRAŠUJE Novinar Snežnika sprašuje "Koliko časa potrebujete, da kupite z vašo plačo Mercedes?" Kučan odgovarja: "Ja če skupaj s Štefko vrževa, bi rabila tam okoli 4-5 mesecev."...Karel pravi: "Glede na to,da sem med penzioni-sti, bi trajalo tam okoli 8-9 mesecev." Jankovič premišljeno: "Bi rekel tam okoli 3-4 leta. "Novinar se začudi. "Ja gospod Jankovič, kako to mislite 3-4 leta?" "Pa veste, Mercedes je velika firma" zaključi Jankovič. GLUHI ŽUPAN Tajnica ozdravi skoraj gluhega župana: »Dobro jutro, prašeč stari. Kje si hodil vse do zdaj, impotentnež blesavi?« »Pri zdravniku sem bil in sem dobil povsem nov slušni aparat«. MOČNI PAPIRJI Tone pokliče policijo, ker ga je z balkona poscal župan iz zgornjega stanovanja: “Županu bi morali malo preveriti papirje od stanovanja, ker baje sploh nebi smel stanovati v njem." Gresta policista do župana. Ta da vsakemu po 100 € in obljubi, da ne bo več lulal na spodnjega soseda. Gresta policista mimo Toneta, pa vpraša ta, kaj je bilo? "Poslušaj Tone. Župan ima take papirje, tudi če bi te posral mu nič ne bi mogli." Vabimo vas... VINAKRAS Vabimo Kas da nas obiščete na naslednji vinski zgodbi: KJE? Ponovno se dobimo pri nas v Kraški kleti (vhod iz dvorišča pri prodajalni vin) KDAJ? Sreda 18.02.2015 ob 18 uri O ČEM? Sladka doživetja (uživali boste v ujemanju odličnih sladic Ksenije Krajšek Mohorčič iz Gostilne Mohorčič v Rodiku, z vrhunskimi sladkimi vini Vinakras) Foto: Dean Duhokovič (Slika je simbolična) Informacije in rezervacije na tel: 05/73 13 444 Število mest je omejeno na 25 Cena delavnice znaša IS €/osebo