Bojana Mesec
NOVA GENERACIJA PROSTOVOLJCEV, KI PRIHAJA .
UVOD
Dobrodošli v povsem nov svet. Internet, o kate-
rem bo govora v tem članku, je spremenil družbo
v mnogih nepričakovanih smereh. Prinesel je
komuniciranje, ki si ga še nedavno tega nismo
mogli predstavljati, s tem pa je razvil neslutene
možnosti tudi na področjih, ki so temeljila pred-
vsem na osebnem stiku med ljudmi. Z novim
tisočletjem je na ta področja (zlasti socialna) prišla
tudi nova obHka pomoči prek interneta. Tako
danes poznamo različne oblike svetovalnic,
forumov, klepetalnic ipd. Oblika, o kateri bi rada
napisala nekaj več, se imenuje »virtualno prosto-
voljstvo«. Zanj je značilno, da sodelujejo živi
ljudje, le usluge, ki jih ponujajo, so elektronske
(virtualne).
Zanimivo in dobrodošlo je, da celoten koncept
takega prostovoljstva ni substitut za tradicionalno
»osebno« prostovoljstvo. Narobe, ena izmed naj-
bolj presenetljivih novosti pri tej inovativni rabi
tehnologije je, da poglablja in povečuje kvantiteto
tradicionalnega načina s tem, da vključuje tudi
prostovoljce, ki do sedaj niso mogli ali želeli so-
delovati.
Virtualni način ponuja več poti, več možnosti
v celotni skupnosti, zlasti pa v nevladnih organiza-
cijah, društvih, šolah, zdravstvenih ustanovah ...
Najpogosteje se prostovoljci odločajo za kom-
binacijo virtualnega in osebnega prostovoljstva,
s tem pa pridobijo čas, saj vemo, da ljudje, ki že
imajo plačano delo, le malokdaj sodelujejo kot
prostovoljci. Z novim načinom jim tako sodelova-
nje olajšamo, saj lahko številne, predvsem birokra-
tske zadeve postorijo prek lastnega računalnika.
Nova tehnologija in novi načini komuniciranja
povezujejo ljudi in organizacije. Z njo si prido-
bivamo nova in nova znanja, privzemamo pa tudi
nove tehnike in metode, ki so se izkazale za boljše,
hitrejše in učinkovitejše. Vendar spremembe ve-
dno terjajo težko delo. Uporaba nove tehnologije
zahteva investicijo v opremo, ljudi z znanjem,
usposabljanje oz. izobraževanje, zahteva pa tudi
voljo za napredek.
V slovenskem prostoru se neprofitni sektor
srečuje s finančnimi težavami, ki so povezane s
tem, kako ta sektor deluje in razmišlja. Da bi
sektor dobil javno priznanje, mora dokazati, da
je sposoben delovati na vseh ravneh: servisni,
managerski, marketinški in tehnološki. Postati
mora podjetniški, pa ne zato, da bi finančno bo-
gatel, ampak da bo v tekmi s profitno naravnano
družbo dokazal, da sta človek in njegova želja po
pomoči sočloveku enakovredna ali celo močnejša
od gonje za profitom.
Marca 2001 je v Washingtonu potekala konfe-
renca, na kateri so se zbrali strokovnjaki z vseh
kontinentov in razpravljali o vplivu, ki ga ima in-
ternet na civilno družbo. Ena izmed glavnih iztoč-
nic posveta je bilo spoznanje, da ima internet naj-
več vpliva na področju zbliževanja ljudi s podobni-
mi interesi in željami. Gradi se nova skupnost, ki
ni omejena na geografske meje, pa vendar deluje
v javno dobro. Formirajo se različne skupine ljudi,
ki se srečujejo na Internetu kot sosed s sosedom.
Za ljudi, ki so vključeni v katero koli vejo
slovenske sociale, je raba računalnika in interneta
zelo nova in tuja metoda dela, zato je pomembno,
da se načini, kakršno je virtualno prostovoljstvo,
vpeljujejo z zmanjšano hitrostjo in postopno.
Delo z novo tehnologijo je stresno in poleg tega
ni treba na silo uvajati nekaj, česar ljudje ne sprej-
mejo. Čas vedno prinese svoje in prinesel bo tudi
generacijo, ki bo tako prostovoljstvo sprejela ne-
mara zlasti zato, ker je virtualno. Celoten proces
je izobraževalni in zajema veliko mero vizije.
Razlogi, ki govore v prid virtualnemu prosto-
voljstvu, so številni.
329
BOJANA MESEC
Na internatu ni obrazov, ni rok, da bi se z njimi
rokovali in ni govorice telesa. Vse to nas včasih
ovira in daje o nas napačen vtis; tu pa nam ostane
le vizualna predstavitev, ki pokaže, kakšni smo,
in z njo lahko ustvarimo dober vtis.
Vključijo se lahko ljudje, ki doslej niso imeli
priložnosti priti do informacij o takem delu -
ljudje, ki ne sledijo vsakodnevnemu svetovnemu
dogajanju na tradicionalen način (časopis, TV,
radio).
Hitrost informacije in komuniciranja je skoraj
trenutna.
Pošiljamo lahko neomejeno število sporočil,
ki terjajo zelo nizke stroške.
Sporočila so asinhrona, zato jih lahko poši-
ljamo kadar koli se nam zahoče in bodo počakala
na odgovor - časovni okvir postane nepomem-
ben.
Prav tako nepomemben postane geografski
okvir, saj lahko komuniciramo kjer koU na svetu
za enake stroške in z enako hitrostjo.
Nov način prek lastnega računalnika bo bližji
tudi ljudem, ki prostovoljno ne delajo zaradi po-
manjkanja časa. Informacije so na voljo na Inter-
netu, zato si jih lahko ogleda vsakdo, ki to žeU.
Za tak korak ni treba obiskovati organizacije in
navezovati osebnih stikov z njo.
Virtualni pristop izključuje osebne ovire, ki
preprečujejo posameznikom, da bi se odločiU za
prostovoljstvo. So ljudje, ki raje komunicirajo po
elektronski pošti in podobnih novih oblik, ki jih
ponuja računalnik.
Tak pristop je popolna novost pri vključevanju
prostovoljcev z drugačnimi potrebami. Izključijo
se stereotipi, pomembno postane le to, kako
znamo izHti svoje mnenje na papir oz. internet.
Internet privablja populacijo med 20. in 30.
letom, zato je velika verjetnost, da iz nje pride
novi val virtualnih prostovoljcev, ki bodo s seboj
prinesli sveže ideje in znanje za prihodnost.
Kljub dobrim besedam se v vsaki stvari najde
tudi nasprotno mnenje, ki je pri delu z računal-
nikom največkrat vezano na odpor do nove tehno-
logije in njene »neosebnosti«, zato bom naštela
tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba upo-
števati, kadar se odločamo za virtualno delo.
Za vsako delo je potreben čas, ki ga je treba
prišteti k vsem drugim vsakdanjim opravilom,
zato je to lahko ovira za ljudi, ki imajo preveč
natrpane urnike. Delo na Internetu lahko postane
dolgotrajno, če imamo počasno in zastarelo teh-
nologijo, vse to pa nas spravlja v slabo voljo.
Internet lahko deluje zelo neosebno, lahko
postane celo vzrok za izostajanje osebnih stikov,
kar v socialnem in svetovalnem delu ni priporo-
čljivo oz. je nedopustno.
Vprašljiva je dostopnost, čeprav je tako komu-
niciranje med najcenejšimi - tehnologija, ki jo
potrebujemo, je namreč draga in ni dosegljiva
vsakomur.
Pomembno je izražanje, to pa povzroča težave
vehkemu številu ljudi.
Tehnologija se tako hitro spreminja, da nad-
gradnja in dopolnjevanje postane preveč moteče.
Številni managerji se sprašujejo o varnosti
interneta, zlasti kadar se vključujejo mladoletni
prostovoljci.
Virtualno prostovoljstvo se širi tako hitro, da
prostovoljci izgubljajo osebnost in identiteto;
postajajo le še številke.
KA| ÍE VIRTUALNO
PROSTOVOLISTVO?
Zanj najdemo več izrazov, kot so »on-line« pro-
stovoljstvo, »cyber« servis, telementorstvo, tele-
tutorstvo in podobno. Organizacije si s takim pri-
stopom omogočajo večje število prostovoljcev, ti
pa zaradi specifičnosti takega dela odkrivajo in
posegajo v vedno nova področja dela.
Leta 1996 so v ZDA ustanoviU projekt, ime-
novan Virtual Volunteering Project, ki je nastal na
podlagi ideje ljudi z močno željo sodelovati na
Internetu. Projekt je kmalu prerasel vse okvire in
postal neke vrste biblija virtualnega prostovoljstva
v ZDA. Zaradi dostopnosti interneta ga danes
spoznavamo tudi v Sloveniji. Projekt definira dve
vrsti formalnega prostovoljstva: tehnično pomoč
virtualnih prostovoljcev zaposlenim in drugim
prostovoljcem v določeni organizaciji (iskanje
informacij po bazah podatkov, svetovanje na
področju financ, managementa, priprava informa-
tivne strani na internetu, pomoč glede uporabe
interneta, vpeljevanje e-pošte itn.) in direktni kon-
takt med prostovoljcem in uporabnikom (po e-
pošti ali v klepetalnicah - elektronski »obiski«,
instrukcije in pomoč npr. učencem pri nalogah
ali pri učenju, pomoč in svetovanje pri iskanju
dela ipd.).
Med neformalne oblike virtualnega prostovolj-
stva vsekakor sodijo vse vrste klepetalnic, ki jih
najdemo na internetu. Tam lahko vsakdo vpraša,
kar žeH, in dobi odgovore in mnenja vseh, ki jih
330
NOVA GENERACIJA PROSTOVOLICEV, KI PRIHAJA
tO zanima. Tak način prostovoljstva je tudi v
Sloveniji pogost in priljubljen zlasti na področju
zdravstva. Zdravniki različnih specializacij sve-
tujejo prek forumov z zdravniško tematiko, poleg
tega pa se najdejo tudi klepetalnice s povsem vsak-
danjimi težavami, npr. za nosečnice, mlade ma-
mice in očke, ki med seboj klepetajo o problemih
in lepih trenutkih s svojimi dojenčki. Taki pogo-
vori pomirijo v trenutku, ko je pomoč potrebna,
in ne šele dan ali dva pozneje, nasveti pa so včasih
bolj konkretni in strokovni, kakor če bi jih poiskali
pri strokovnjaku.
VEČ PRILOŽNOSTI ZA PRIZADETE
IN HENDIKEPIRANE PROSTOVOLICE
Tako kot vsi ostali lahko tudi prizadeti in hendi-
kepirani ljudje želijo sodelovati kot prostovoljci.
To možnost jim sedaj daje internet. Omogoča jim
ne le sodelovanja, temveč tudi enakopravno ob-
ravnavo. Ti prostovoljci so v prvi vrsti prostovoljci
in ne »moteni« ali »invalidni« prostovoljci. Delo
na Internetu jim omogoča, da je pomembno le
njihovo delo in strokovnost, zabrišejo pa se pred-
sodki, ki bi lahko nastali pri osebnem kontaktu.
Tu je treba poudariti, da problemi, ki nastajajo,
niso vezani na njihovo »oviranost«, ampak na
odzive okolice in družbene stereotipe. Vendar s
tem ni izključeno, da ti prostovoljci delajo v oseb-
nih kontaktih. To je le ena od novih možnosti, ki
daje priložnost tistim, ki doslej niso zmogli ali
hoteli sodelovati.
Težko je predstaviti, kaj vse ponuja tako pro-
stovoljstvo prizadetim in hendikepiranim ljudem,
zato bodo najbolje govorile njihove besede; po-
vzemam jih iz pričevanj ameriških prostovoljcev,
ki so se lotih virtualnega prostovoljstva samo
zaradi lažjega pristopa in dela:
Živimo v zelo ruralnem področju, ki daje
človeku na vozičku občutek, da je odrezan od
sveta. Zaradi oviranosti, ki me spremljajo, sem
se morala odpovedati vožnji z avtomobilom.
Doma imam otroke, kar še bolj omeji moje
odhode od doma. Vendar zdaj prostovoljno
pomagam kar od doma. Občutek imam, da se
s tem tudi sama učim in pridobivam od ljudi,
ki jim pomagam. Internetna tehnologija omo-
goča ljudem, da svojo oviranost puščajo za se-
boj. Na Internetu smo vsi enaki. Tu ni invalid-
nosti, prizadetosti, ras ali religije. Združeni
smo, kakor da smo eno. Nedavno sem izve-
dela, da imam slepega prijatelja, s katerim
sodelujem na Internetu. Je čudovita osebnost
in njegova slepota tega nikakor ni spremenila
ali prizadela. Bila je enkratna izkušnja.
Sem približno tri leta priklenjen na dom.
Razumem velikansko pridobitev, ki nam jo je
prinesel internet, in bi rad posredoval to izku-
šnjo ostalim, ki se še borijo s svojo neodvis-
nostjo. Svoje informacije in dognanja bi rad
posredoval raziskovalcem, ki bi me nato lahko
poučili o tem, kako naučiti še druge. Dal bom
ves svoj čas in energijo v kateri koli projekt,
ki bo namenjen takemu delu in učenju.
Imam veliko zdravstvenih problemov, ki
mi onemogočajo vožnjo na dolge razdalje in
nepretrgano dolgotrajno delo. S pomočjo
virtualnega prostovoljstva lahko širim svoje
znanje, delam po svojem urniku in še vedno
»srečujem« (na Internetu) zanimive ljudi.
Zdravje mi včasih načne spomin, z računal-
nikom pa si vse dokumentiram in se lahko
lotevam veliko bolj zahtevnih in kompleksnih
projektov.
RAVNI VIRTUALNEGA
PROSTOVOLJSTVA
Prva raven: najti informacijo na Internetu je naj-
osnovnejša sposobnost, ki jo moramo vključiti v
raziskovanje različnih baz prostovoljstva.
Druga raven: komuniciranje po e-pošti in for-
miranje raznih komunikacijskih skupin, ki delijo
enaka zanimanja in interese.
Tretja raven: oblikovanje informacije na Inter-
netu zahteva, da je program celotnega delovanja
prostovoljstva po Internetu formiran do zadnje
podrobnosti. Ko se na Internetu pojavi informa-
cija, bodo v istem trenutku nastala vprašanja o
delovanju programa, na katera je treba odgovoriti.
Zainteresirane posameznike je treba čim bolje
informirati, da bi čim prej postali pravi prosto-
voljci.
Četrta raven: formiranje mreže z resničnimi
prostovoljci in njihovimi nalogami; pridobivanje
prostovoljcev in ponujanje prostih del; komuni-
ciranje (po e-pošti) s prostovoljci in zagotavljanje
stalne motivacije, prenos novih informacij in po-
sredovanje povratnih informacij ostalim prosto-
voljcem; objavljanje izkušenj in doživetij v
elektronskih časopisih; razvijanje lastnega infor-
331
BOJANA MESEC
macijskega vira; objave zanimivih člankov, ki jih
pišejo prostovoljci in možnost objave vseh od-
zivov bralcev; zagotavljanje učenja na daljavo; on-
line knjižnice, časopisi, izobraževanje s pomočjo
video in avdio tehnike, možnost opravljanja testov
za preverjanje svojih spretnosti pri delu na inter-
netu.
Peta raven: virtualno prostovoljstvo z vsemi
elementi, ki so opisani zgoraj (gl. »Kaj je virtualno
prostovoljstvo«).
SKLEPNE BESEDE
Ni prostovoljnega dela brez prostovoljcev. Kako
jih pridobiti, ah še pomembneje, kako jih ob-
držati? Vedno bolj prihaja v veljavo izrek »človek
potrebuje človeka«. Svojo vlogo pri tem morajo
imeti tudi javne službe in profesionalci, ki jih je
treba za sodelovanje s prostovoljci usposabljati
že v času rednega izobraževanja na vseh ravneh.
Pri tem je nezamenljiva vloga vodstev nevladnih
organizacij in njihovih strokovnih organov ter
vseh sredstev javnega komuniciranja.
Nova tehnologija in novi načini komuniciranja
povezujejo ljudi in organizacije. Z njo si pri-
dobivamo nova in nova znanja, privzemamo pa
tudi nove tehnike in metode, ki so se izkazale za
boljše, hitrejše in učinkovitejše. Vendar spremem-
be terjajo težko delo. Uporaba nove tehnologije
zahteva investicijo v opremo, ljudi z znanjem,
usposabljanje oziroma izobraževanje in ne na-
zadnje voljo za napredek.
Prostovoljno delo na socialnem področju v
Sloveniji je predvsem področje mladih. Usmeritev
v to populacijo je večkratno upravičena in po-
membna. Mladi, ki so kot izvajalci ali kot uporab-
niki izpostavljeni solidarnemu delovanju, začu-
tijo, kaj pomeni dajati in kaj prejemati. Ob tem
velja omeniti, da med koristmi organiziranega
prostovoljstva opažamo tudi to, da ustvarja nova
delovna mesta.
Delovna mesta odpira tudi razvoj tehnologije,
ki je prav na tem področju najmanj prisoten.
Potreba po novostih in spremembah je zelo velika
in z uveljavitvijo novih načinov in novih medijev
se bo pokazalo, da so za to potrebni dodatne moči
in znanja. Neprofitne organizacije, javne in zaseb-
ne, so zelo skromno in zastarelo opremljene za
delo, ki ga opravljajo. Informacijski medij, ki ga
je prinesla globaUzacija, je spremenil delovanje
tako profitnih kakor neprofitnih organizacij,
vendar so predvsem zaradi pomanjkanja sredstev
neprofitne organizacije ta izziv pustile za seboj.
Vseeno pa so dejanski primeri zlasti v zahod-
nem svetu pokazaU, da je mogoče vse napake
popraviti. Tehnologija se namreč hitro spreminja
tudi za profitni svet. Neprofitne organizacije
lahko sprejmejo tehnološki izziv na stopnji, ki ga
dosega profitna sfera. Z drugimi besedami, nepro-
fitnost mora postati podjetniška v tohkšni meri,
da bo lahko s svojo socialno in humano miselno-
stjo enakopravno komunicirala s profitno narav-
nano družbo in se odzivala na njene potrebe.
332
NOVA GENERACIJA PROSTOVOLJCEV, KI PRIHAJA
LITERATURA
S. J. Ellis, J. Cravens (2000), The Virtual Volunteering Guidebook, Austin: University of Texas.
Independent sector (2001), The impact of Information on civil society. Facts and Findings, 3, 2.
B. Mesec (2000), Organiziranost vodenja v neprofitno-volonterskih organizacijah. Kranj: Fakulteta za
organizacijske vede (magistrsko delo).
- (2000), Prostovoljci imajo srce in voljo, Socialno delo, 39, 3: 207-212.
M. Mesec (2001), Socialno delo in internet. V: Management in organizacija (Zbornik). Portorož:
Moderna organizacija (441-448).
Virtual Volunteering Project (1998). www.serviceleader.org/w
D. Zaviršek (2000), Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: Založba *cf.
333