—    234   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
5. pismo.
Dragi prijatel!
V Pesaru.
Drugi dan, 12. rožnika, sim se zgodaj v Ce z eno vzdignil. Sred poti je Forlimpopoli, obzidano meglice , ki šteje do 5000 duš, in nekoliko dalje proti Če-zeni se vidi na desni verh griča kake pot ure od ceste mestice Be rti noro, ki ima tudi svojima škofa. Tod so škofijevtako pogostama, kakor pri nas fare.
Cezena je precej veliko, pa vmazano in nič kaj prijazno mesto, ki šteje čez 10.000 duš. Na jugozahodni strani so griči in hribje srednje visokosti, ki prav do mesta sežejo, in pred mestam teče precej široka reka, ki se ji „Savioa pravi. Od tod sta bila papeža Pij VL in VIL, ki ju je Bog o silnih časih z veliko žalostjo in britkostjov obiskal.
V Če z eni so imeli ravno živinski somenj. Volov je bilo skup kacih 4—500, in sicer tacih, de nisim nikdar lepših vidil. Vsi so bili beli ali sivkasti kakor oger-ski, dobro rejeni, debeli, in snažni in očejeni, in ne-kteri tudi zalo okinčani ko dekleta, de jih je bilo veselje gledati. Ovac je bilo tudi veliko, prešičev pa malo. V tem so se mi Lahi močno prikupili, de živino skerbno rede, ž njo lepo ravnajo, jo zmiram snažno imajo in je ne pretepajo kakor drugod. Ce je voz le nekoliko težek, že po dva ali tri pare vprežejo, kar je pa tudi za to treba, ker imajo vozove in drugo orodje še silno okorno in le na debelo izdelano, menile kakor nekdaj ob časih nekdanjih Rimljanov. Vole gonijo kakor pri nas konje; z neko železno opravo jim namreč kakor s kleščami nosnice oklenejo, in z vervjo, ki se tiste železne naprave derži, jih vodijo in sučejo, kamor hočejo, kakor konje z berzdo.
Sred poti med Ceženo in Rimi nam ^Rimiui) je Savinjano, velik lep terg, ki šteje do blizo 4000 duš. Po sreči sim se bil tu vstavil. Ko po tergu okoli postopam, pridem do mosta, ter precej vidim, de ni delo novih časov, ampak de so ga hrabri Rimljani sozidali; de je pa  potok pod   njem   iz  stare  zgodovine znaniga
—   235   —
imena, nisim se vedil; kmalo pa najdem na mosta napis: „Pontem subterfluente Rubi cone" <fcc. — Potok je tedaj Rubikon — tisti Rubikon, pri kterim je se celo Ju l i Cezar dolgo premišljeval, če bi šel čez-nj ali ne. Zdaj je revež skoraj brez vode, poln peska, ki ga voda o povodnjih po dolgim dežji iz hribov donaša. — Pot naprej v Rimin je prav prijazna; na levi lepe ravnine se vidi morje,  na desni pa so pred visocimi gorami zali
grički.
Opoldne sim prišel v Rimin. Rimin je zalo me-stice, kak strelaj od morja, ki ima 16.000 duš in nekoliko prav lepih poslopij. Nekdanji Rimljani so to mesto A rim i ni um imenovali, in takrat je bilo gotovo mogočnejši ko dandanašnji, posebno pod cesarjem Augu-etam, kterimu so Ariminčani velik častljiv oblok sozi-dali. ki, desiravno poškodovan, še vedno krasno stoji. Na tergu stoji tudi se po koncu velik kos marmeljna, o kterim terdijo, de je Juli Cezar na-njem stal, ko je čete svojih vojakov zoper nevredne gospode v Rimu dražil in vnemah
Riminu ravno nasproti je visok hrib, in na njem starodavna, povsod znana Ijudovladija „S a n Marino". Silno me je mikalo gor iti, tudi to majhno, pa nar sta-reji današnjih europejskih deržav ogledat; pa sim se moral tovaršama vdati, ki sta le naprej hitela. Tri ure je iz Rimina na verh hriba; več ko pol poti pelje cesta po lepi, rodovitni, skerbno obdelani ravnini, potem se pa za hribam kviško vije. Od te strani proti Riminu je pa  tako stermo,   de  bi   mende  še  koza   gor   ne prišla.
Rad bi bil vidil, kaj San-Marinčani pridelujejo in s čem se žive , ker imajo na primero le malo prostora. Mestice „San Marino", ki je poglavno mesto in malo de ne cela Ijudovladija, leži prav na verhu hriba, pa se iz takrajne ravnine ne vidi, razun velike cerkve, ki je prav na robu sterme strani hriba na živi steni sozidana. Cerkvene tla so tudi živa, gladko poklepana skala brez druziga tlaka.
Popoldne sim se čez K a toliko, terg ali marveč veliko vas, v Pezar (JPesaro) peljal. Nekdaj je bilo tod zlo nevarno, in se je pogostama od razbojnikov in tolovajev slišalo. — Od Katolike naprej ne pelje cesta več zmiram po ravnim, temuč se semtertje prek gričev po klancih vije.
V Pezar sim prišel, ko je bilo že tarna. Mesto {^nekdanje Pisaurunf), ki šteje do 12.000 duš, ima prav lepe cerkve s krasno slikanimi podobami, ki jih visoko čislajo. — Posebno lepa je štirna na velicim tergu. Tudi še druzih lepih poslopij je veliko, kar kaže, de so ljudje tukaj premožni.             __________