Poltnlna plačana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. Cene posamezni SL Din —«1. 5i^tca. i mai ■ !** ItŽr VJjjJ TRGOVINO, MDUST1HJO IN OBRT. Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45*—, za Četrt leta D 22'50, mesečno D 7‘50, za inozemstvo D 120*—. — Plača in toži se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 7. novembra 1922. ŠTEV. 130. Ugibanja. Ko je Adam Smith oznanil svoj individualistični gospodarski nauk in je ustvaril gospodarski liberalizem, je s tem nehote zgradil tudi prve temelje socialističnega pokreta, kajti kmalu za njim so že nastopili prvi teoretični glasniki modernega proletarskega razrednega boja, ki hoče na razvalinah meščanske družabne organizacije nov gospodarski svet. V znamenju teh gesel, ki so pahnila v stran fevdalizem., se vrši zdaj že vekovna tekma; ali naj vlada kapital ali naj' triumfira delo. V posebno kočljiv stadij je stopila ta borba, ko je izbruhnila ruska boljše-viška revolucija, ki je z enim mahom ustvarila nepremostljiv prepad med starim in novim svetom Evrope. Bili smo zadnja leta priča gigantskega dvoboja, ki sta ga bojevala na sve-tovni pozornici Lloyd George in Vladimir Ljenin, branitelj stare Evrope, drugi demonski rušilec njenih stoletnih ustanov, ki so dvignile človeštvo na sedanjo kulturno stopinjo. — Angleški premier, je v tem boju pokazal velikansko filozofsko intuicijo •n je a sre<;no spretnostjo preprečil, da se.niso boijševiški valovi razlili preko Balkana in srednje Evrope proti zapadli in da niso zagrnili evropskih narodov v brezmejno nesrečo in v obupen pogin, ki bi spominjal na tiste najtemnejše zgodovinske dobe, ko so divjale vojske, kuga in lakota. In vendar je bila nekaj ča a podoba. da gre Evropa ruski usodi nasproti; kajti v Italiji se je komunizem po koncu vojske razmahnil v laki meri, da so celo ruski sovjetski bulletini imenovali Italijo za najugodnejša tli za izbruh svetovne proletarske revolucije. Po mnenju mnogih italijanskih intelektualcev je italijanska vlada nastopala napram temu gibanju preveč popustljivo in je zalo sama provzročila, da se je mogel fašizem razviti v takem obsegu, da se je zdaj celo polastil vlade ter je postal il fascio reale, in svetovalec klone. Mi se pečamo s problemom fašizma v gospodarskem listu in pa uvodnem mestu, ker ta pokret pomeni važno, čeprav morda samo prehodno izpremembo meščanske ideologije v sosedni Italiji. Kajti fašizem hiti preko gesel današnjega kapitalističnega sveta in proglaša nekako diktaturo meščanske družbe, vsled česar se stavlja v veliko nasprotje z modernimi meščanskimi nazori, ki stremijo za tem, da se ustvari čim složnejše sodelovanje kapitala in dela in ki zato skušajo doseči, da uvidevna socialna zakonodaja in strpna ureditev vseh panog delavskega prava utirata pot spravljivejši produkciji. Italijanska vlada, ki se je naslanjala na ta preizkušena načela, se je morala umakniti mladim impulzivnim silam, ki so imenovale njeno politiko slabost. Stari in znameniti državniki so položili orožje pred nenavadnim pokretom, ki spominja na gibanje v dobi križarskih vojsk in ki brezdvoinno priča o velikem domoljubju. Ako odštejemo tipične lastnosti italijanskega značaja, pozo in harlekinstvo, še vedno preostane mnogo iskrenega patriotizma, ki je pripravljen žrtvovati tu- di življenje za dobrobit naroda. — Zdaj je sbcijalizem v Italiji zaenkrat vržen ob tla in se bo moral pokoriti ukrepom fašistovske vlade. — Imamo vtis, da stoji nova italijanska vlada na trdnih nogah, ker ji sledita armada in večina uradništva, kot tudi široki krogi inteligence. En del italijanske javnosti se je pač pogreznil v posebno hipnozo. Ali naj v tem vidimo zdrav instinkt starega in izkušenega naroda, ali pa propadanje njegove politične zrelosti, ki ima siavno preteklost, kdo more danes to skrivnost razodeti? Vendar hočemo poskusiti, da ugibamo v bodoči ugodi Italije, ki lahko pogubi tudi nas. Ko so fašisti prevzeli vlado, so prevzeli s tem vladno odgovornost, ki jih ni vezala takrat, ko so prosto nastopali proti sindikatom. Jn zato je njihov radikalizem izgubil zdaj mnogo ostrine, ter o fašisti postali nehote konservativne jši. Kar sp preje počenjali nemoteno in pod tihim pokroviteljstvom vlade, ki je le v skrajnih primerili pošiljala vojaštvo na ulico, je danes postalo nevarno orožje, kajti sila rodi protisilo ter ni priporočljiva državniška metoda. Zato bo ludi. nadaljnji potek dogodkov izglodal milejše, kot je danes podoba, ter se bodo fašisti po nekaterih stranskih . skokih najbrže povrnili kmalu v stare in preizkušene kolovoze zapadne poli-tič - ' umetnosti, ki odklanja emfatični polet čustva in odkritje srca, ker hladne računa s komponeniami narodnih sil ih po njihovi pravilni ali pogrošni presoji uravnava kurz državne politike. Tragično pa bi bilo, ako pomeni zmaga fašizma agonijo starega sveta ter prihajajoči pogin vckpvnih' pridobitev kulture in civilizacije v zapadni Evropi, ki ji je dal njeno zunanje obeležje in vtisnil svoj oočat Adam Smith Vojnodavčno Seto 1920. Finančna uprava je konečno tudi še bilančno leto 1920 uvrstila med vojnodavčna leta. Storila je to vzlic vsestranskim ugovorom. Bile so pač državne potrebe. Celo vojnodavčno vprašanje se je konečnovljavno rešilo s členom 115 finančnega zakona za leto 1922/23 z dne 31. VII. 1922, Uradni list št. 105/324, z dne 9. X. 1922. Vendar je davčno breme za leto 1920 nekoliko lažje kot za pred-idoča leta. A to velja pri fizičnih osebah le do gotove meje. Pri najvišjih dohodkih absorbira vojni da-vep v zvezi z dohodnino vzlic davčnim olajšavam še vedno okrog 80 do 86%, dobička. Prepričani smo, da se je to zgodilo le proti volji finančne uprave. Ne moremo si misliti, da bi finančna uprava že a priori zahtevala tako ogromno obremeni-, tev. Vsekako pa je nujno, da finančna. zakonodaja pri novih davčnih zakonih vpošteva davčno statistiko. Le na ta način še more preprečiti eventualno nenameravane preobdačbe. Davčno breme pri delniških družbah je nekoliko nižje kot pri fizičnih. Vendar ta okolnost ne po-menja dosti, ker absorbirajo že redni davki, kot so posebna pridobnina z vsemi državnimi in avtonomnimi dokladami vred okrog 60 ?o čistega bilančrtega dobička. Za vojni davek potem itak ne ostane dosti. Vojnodavčne olajšave za fizične in pravne osebe so sledeče (člen 115, zgoraj navedenega finančnega zak.) 1. M e r o vii o - p o v p r ečn i donos se je početvoril. Za leta pred 1920 se je namreč odmeima podlaga za vojni davek določala tako, da se je primerjal dohodek vojnega leta z dohodkom predvojne dobe. Od diference se je odmeril šele vojni davek. Uporabljala se je posebna davčna lestvica. Za leto 1920 se pa primerja dohodek tega leta s početvorje-nini dohodkom predvojne dobe. — Davčna lestvica je ostala nespremenjena. 2. Nadaljna olajšava obstoji v tem, da se določi minimalni mirovni dobiček (mirovno-povvprečni donos) s 40.000 K. Slednji minimum velja za slučaje, da davčna stranka v predvojni dobi sploh ni imela dohodkov ali pa v tako nizki izmeri, da tudi štirikratni iznos* ne dosega tega zneska. 3. Olašavn. Davek na vojne dobičke se v 1. 1920 ne pobira od oseb, kopiji višji vojni donos tega leta ne presega, zneska 100.000 K. V pojasnite naj služi, da se diferenca med dohodki mirovne dobe imenuje višji vojni donos. 4. Člen 115 leg. cit. določa nadalje, da davčni stranki ne sme ostati, ako plača vojni davek, manj nego 100.000 K čistega od davčno obveznega višjega vojnega donosa. Z drugimi besedami: Za vojno k>to , 1920 se pobira-, vojni , davek le tedaj, ako so dohodki I. 1920 višji od zneska 140.000 K in še pri teh dohodkih ne vselej, ni pr. ako je bil mirovni donos višji od 40.000 K. Da se gorenje pojasnilo lažje razume, navajamo sledeč primer, ki veja za fizične osebe. Predvojni dohodek znaša 6-100 K. Za vojnodavčno leto 1920 se ta dohodek zviša štirikratno. Primerjalni mirovni dohodek bi znašal tedaj 25.400 K. Ker je pa mirovni dohodek nižji od 10,000 dinarjev, ga je zvišati na slednji znesek. Davčno pravni predvojni donos znaša torej, za vojno loto 1920 40.000 K. Dohodek leta 1920 znaša na pr. .140.000 K. — Diferenca med predvojnim ' donosom in dohodki leta 1920 znaša tedaj ravno 100.000 K. Slednji znesek tvori teoretično odmerno podlago za vojni davek. Ker pa mora všteti stranki po plačilu vojnega davka najmanj 100.000 K čistili višjih dohodkov, odmerna vojnodavčna podlaga sama pa ne presega te svote, odmera vojnega davka sploh odpade. Drug slučaj: Recimo,, da znaša predvojni dohodek 15.000 K, dohodek 1. 1920 pa 360.000 K. Početverjeni mirovnopovprečni donos bi znašal tedaj 60.000 K, in višji vojni donos pa 300.000 K. Na slednjo odmerno podlago odpade vojni davek po 192.000 K. — Stranki ostane od višjega vojnega donosa čistega še 108.000 kron, torej nad 100.000 K. Radi tega se predpiše celi vojni davek po 192.000 K. Recimo pa, da bi odpadel na 300.000 K kak višji vojni davek n. pr. 208.000 K, tedaj se ne bi predpisal celi znesek vojnega davka po 208.000 K, ampak le 200.000 K, ker mora ostati stranki za vojno leto 1920 najmanj 100.000 K netto od višjega vojnega donosa. Vendar ne smemo misliti, da ostane davčnim strankam tudi faktično vselej še 100.000 K čistega, ako plačajo vojni davek. To načelo velja le za pravne osebe, ne pa za dohodninskemu davku podvržene stranke. Slednji plačajo namreč poleg vojnega davka tudi še dohodnino, ki se pri odmeri vojnega davka — neopravičeno prav nič ne vpošteva. — Posebna olajšava velja za nameščence. Službeni prejemki so po gorenjem: členu namreč šele od 160.000 kron nadalje zavezani vojnemu davku. Analogne določbe, katere smo zgoraj navedli za fizične osebe, veljajo analogno tudi za pravne osebe kot so delniške družbe, zadruge, družbe z omejeno zavezo itd. Odmer-nih primerov žal ne moremo navajati, ker je priredba silno komplicirana. Zanimivo bi bilo ugotoviti v koliko znižujejo zgoraj navedene davčne olajšave davčno breme napram dosedanjim priredbenim predpisom. Dosedaj se je vpošteval mirovnopovprečni donos le v toliko, kolikor je dejansko znašal. Le tedaj,, ako ga ni bilo ali je bil nižji od 10.000 K, sc je zvišal na 10.000 kron. Davka prosti minimum za vojni davek je nadalje znašal n; pr. pri fizičnih osebah le 39.000 K (za vojno leto 1918 le 26.000 K, za druga vojna leta pa še, celo manj.) Vzemimo sedaj drugi slučaj zgoraj navedenih primerov. — Predvojni donos 15.000 K, dohodek leta 1919 469.000 K, čisti vojni donos 345.000 K, vojni davek 225.750 K. Po novih določbah bi znašal vojni davek le 192.000 K. Stranka pridobi po novih dolpčbah torej le 33.750 K. Pri dohodkih nad 300.000 kron pa znaša v večini slučajev le okrog 30.000 K, torej le toliko, za kolikor se je zvišal mirovno-povprečni donos. To velja za vse slučaje, pri katerih je bil mirovno-povprečni donos nizek. — Nekoliko višja je razlika, ako je bil mirovni donos že sam visok. Tedaj profilirajo davčne stranke trikratni znesek mirovenga donosa. Nadaljne davčne olajšave glede pavica na vojne dobičke 1. 1920 so: Davek na poslovni promet in invalidski davek je prava režijska postavka. Teh določb zgoraj omenjeni finančni zakon, ne vsebuje explieite. Vendar pa izhaja naše na-ziranje iz besedila določbe člena 119 fin. zak. za 1922/23,* ki odreja da invalidski davek ne povzroča nika-kih (novih) državnih ali samoupravnih pribitkov. Slične določbe se nahajajo v zakonih o davku na poslovni promet. Kakor smo se informirali na ofi-cijelnih mestih, so davčne oblasti tudi dejansko dobile navodila, da se invalidski davek kakor tudi davek na poslovni promet vpošteva pri odmeri vojnega davka za leto 1920. Bilo je nujno potrebno, da je finančna uprava pristala na teh olajšavah. Invalidski, osobito pa prometni davek se je namreč uveljavil tako pozno, da so ga morale davčne stranke plačati iz svojega. Bilo bi silno nepravično, ako bi sedaj finanč- ua uprava, odmerjala vojni davek od dohodkov, ki niso de facto eksistirali. Drugih olajšav finančna uprava ni dovolila. Osabito pogrešamo določbo, da se pri odmeri vojnega davka vpošteva dohodnina. Tudi davčna lestvica za vojni davek bi bila nujno potrebna reforme,, ker je obremenitev do 8(5 % dobička pač pretirano visoka. Vrhu tega davčna lestvica vsled davčnih olajšav ni več elastična in progresivna. Da so se dovolile vsaj gorenje olajšave, zahvaliti se moramo enotnemu in smotrenemu nastopu gospodarskih organizacij, predvsem tukajšnji Trgovski in obrtni zbornici. Da delo ni bilo lahko, zna le oni, kdor pozna vstrajnost finančne zakonodaje. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) XIL. Naša kemično-tehnlčna Industrija Predmeti izdelave te industrije so različni kemično-tehnični produkti, kakor čistila in ličila za obuvala, kolomaz, konzistenčna mast, mast za čiščenje, mazilna mast, mast za parkete in po-' dobni produkti, črnila in podobni izdelki. To je ena vrsta industrije, ki ne potrebuje velike aprature in velike ma-šinerije, ne zahteva velikega kapitala in je vedno med prvimi, ki se osnujejo v kaki državi, kjer se začenja snovati industrija. Mazila za čevlje izdelujejo v Beogradu družba »Hemikos« in »Vardar« ; g. Mita Djorič in Comp.; Dragoljub Stojiikovič ter še nekatera manjša podjetja v Beogradu in v Srbiji. Tako se tudi ta posel širi v Sibiji, kljub temu, da se še vedno porablia mnogo inozemskih produktov »H f,« tovarna kemičnih produktov z 48 delavci, prvi hrvaški Zavod za proizvodnjo lesklih lakov »hivaška partija«, podjetje za kemične produkte ter še nekatera manjša podjetja. Za zagrebška podjetja bo treba letno okrog 5 milijonov škatljic. Razen teh obstojajo še nekatera manjša podjetja. V Osijeku se nahaja tovarna kemičnih produktov, ki izdeluje kreme za obutev in črnilo za vojaške črevlje. V Rumi je tovarna kemično-tehničnih produktov Bredi in Drug, ki izdeluje letno okrog 12 vagonov masti in črnilo za obutev. V Karlovcu so začela Brata Štajnitz z izdelavo kreme za obutev. V Sloveniji izdeluje Golob in Comp. tovarna za kemične izdelke, Ljubljana-Vič. To je največje podjetje, ker je v stanju izdelati 1000 kg krema in 2.000 kg masti ter 2 000 kg kolomaza. Ta tovarna izdeluje tudi lak in voščilo za parkete, zaposluje 34 delavcev in ima 5 uradnikov. Kolomaz izdeluje v Srbiji g. Mika Popovič v Beogradu in g. Manojlo Munk. G. Popovič izdeluje letno okrog 30 vagonov kolomaza, 6 vagonov črniia in 2 vagona kreme za črevlje. V Osijeku izdeluje tovarna kemičnih proizvodov letno okrog 100 vagonov kolomaza in 5 vagonov tovatove masti. V Zagrebu izdeluje kolomaz: »Viktorija«, Jugoslovanska tovarna kemičnih proz vodov ter Gorič, Kučin in Drugi, ki je opremljena špedjalno za izdelavo kolomaza. Poleg nje izdeluje kolomaz Hrvaška industrija katrana in Patrija, kakor tudi društvo Vulkan v Zagrebu, (z 60 delavci) in družba »Marta« v Zagrebu. V Sloveniji izdeluje kolomaz Golob in Comp. Dravogradska rafinerija mineralnega olja pa izdeluje kot svojo špecijaliteto pivovarsko smolo, dalje kolomaz degras ter produkte destilacije nafte, katero dobiva iz državnega vrelca Selnice v Medjiniurju. V Črvenkl v Bački se nahaja tovarna kolomaza tatove masti in marnskega olja. Kolomaza izdela 8—10 vagonov, tatove masti 8—10 vagonov letno. Delajo trije bratje s še 3—4 delavci. V Zagrebu se nahaja tovarna črnila in kemikalij Albrehta in Kovačeviča, ki izdeluje črnilo in modrilo za perilo. V Zagrebu se nahaja velika to1 varna lakov, flrneža in mletih barv, tovarna Mostara d. d., dalje tovarna Marta, tovarna kemičnih produktov ki izdeluje mast, modrilo, žvepleno platno in »Korona«, ki izdeluje plavilo za perilo in hromol za barve. G. Vladimir Arko ima tovarno alkohola ter izdeluje razen alkohola konjak, kvas in pečatni vosek. Ker je lahko pričeti- z izdelovanjem teh produktov se pogostoma pojavljajo novi producenti ter pogosto tudi prenehajo. Krema se izdeluje iz terpentinovega olja, montanskega voska, rastlinskega, kamavba in japonskega voska, šelaka, stearina, cerezina in parafina škatljice ter barve kot na primer za čno kremo nigrozin itd. Terpentinovo olje se izdeluje v Porečju v južni Srbiji. Pridobivajo ga kmetje, ki zarežejo borova drevesa, ki jih nazivljajo muznice, ter tako dobljeno smolo destilirajo v kotlih in izdelujejo terpentinsko olje ter ka-lofonij. Količine produciranega terpen-tinskega olja so majhne ter niso v stanju, da bi krile domačo potrebo. To ttepentinsko olje je po kvaliteti podobno francoskemu olju in je zelo prikladno za ličilo za Črevlje. V okolici Višegrada ima g. dr. D. Vasič dve inštalaciji za izdelavo ter-pentinskega olja in smole iz borovih panjev. Žalibog pa te inštalacije še niio pričele delovati; ko pa pričnejo, bodo v stanju kriti tuzemsko potrebo. Parafin izdeluje tovarna »Danica« v Bos. Brodu pri predelavi romunske nafte, vendar ga ne izdeluje zadostne množine za kritje domače potrebe na parafinu in parafinovih svečah. Skatlje izdeluje stroina tovarna Lajovic v Ljubljani. Montanski vosek, kamavba in japonski vosek, šelak in cerezin se ne izdelujejo v tuzemstvu. V smoli iz borovega semena se je našel surogat za šehk. Montanski vosek se producira, kakor se vidi iz ene špecijalne vrste rujavega premoga. Rastlinski voski so ekzotičnega izvora in «e bodo vedno uvažali. Barve za kremo za čevlje se še ne bodo kmalu izdelovale pri nas. Vse te surovine, ki se sedaj ne izdelujejo v zadostni množini, je treba cariniti z malo carino, ki pa mora biti vedno tako velika, da omogočuje tudi njihovo izdelavo in predelavo v tuzemstvu. Za črnilo za vojaško obutev se uporablja melasa, spodium, žveplena kislina in lesene škatljice. Razen ška-tljic se vse ostalo izdeluje v tuzemstvu. Za škatljice bi bilo treba pripeljati mojstre iz Češke v kako vas v Slovenijo ali bosansko krajino, kjer bi se dala vpeljati izdelava škatljic pri nas. Kolotnaz se izdeluje iz nafte in destilatov z apnom, kalofonijem in samosija. Proizvode nafte izdeluje »Danica« v Bos. brodu, kalofonij izdeluje Dr. Vaso Vasič v Višegradu, tako, da tudi ta industrija producira iz domačih surovin. Konsistentna mast se izdeluje iz n ine-ralnega olja kakor iz kazainskega in parafinskega olja, repičnega olja, ricinusovega olja in alenija ter gašenega apnu. Kot novi kemično-tehnični prodi,kti, katerih izdelavo bi bilo treba pri nas vpeljati bi bile čistilne masti in pomade za šiščenje, mila za gla-janje, masti za pe?i, izdelki za čiščenje medenine in kovin, materije za plastična dela, vrtalno olje, črnilo za obutev, mast za knopce itd. Produkcija kemično-tehničnih proizvodov predstavlja sama zase lepo industrijo, začetek kemične komplicirane industrije in zasluži radi tega posebno pozornost. Iz te industrje so se s časom razvile tudi druge industrije v tujih državah. Da bi se to zgodilo tudi pri nas bo treba izšolati čim preje in čim več kemikov in kemikantov. Za te zadnje je treba pri obstoječih tehničnih srednjih šolah odpreti triletne kemične tečaje, da bi se izšolali bodoči poslovodje delavnic in tovaren za kemično tehnične produkte. Razen tega je treba prirediti še posebne tečaje v obrtnoindustrijskem muzeju o izdelavi raznih kemično-tehničnih produktov, da bi se izdelava teh predmetov čim bolj popularizirala. Razen tega je treba sestaviti in izdati priročno knjigo z opisom dela in re-ceptiranja različnih kemično-tehničnih preparatov. Poleg vsega tega je treba te izdelke tudi carinsko zaščititi, kakor se je to storilo s srbsko carinsko 'tarifo. In to zaSčito je treba omogočiti tudi novim predmetom, ki se pri nas začenjajo izuelovati na ta način, da se drži carine za surovine, ki jih laka industrija predeluje v gotovi distanci na-pram carinam na gotove izdelke iz njih. Konvencija z Italijo. V ospredju dogodkov svetovne politiko, stoji se veuno prevrat v Italiji. L nestrpnostjo pričakujemo, o»o-bito mi Jugoslovani smeri, katere bo vzel g. Mussolini v zunanji politiki, kajti ne sme se zabiti dejstva, da ima fašizem v svojem programu ne-priznanje rapallske pogodbe, ne smerno zabiti, da je današnji ministrski predsednik Mussolini še nedavno v Neapolju pred 40.000 ljudi broječo množico naglašal, da so fašisti zaideva li odgoditev evakuacije tretje cone in da hočejo ohraniti vse ono ozemlje, katero imajo sedaj še zasedeno, in slednjič ne borno nikdar zabili oniii žalostnih fašistovskilr izbruhov, ki so jih vedno in vedno deležni naši bratje v Julijski Benečiji, in ki so vedno naperjeni samo proti Jugoslaviji. Zato bomo sledili z velikim skepticizmom vsem izjavam, ki jih prinašajo razne agencije o baje izraženi želji Mussolinijevi iskren sporazum z Jugoslavijo. Po poročilu pariške Ha vas ki je dospelo iz Milana, je g. Mussolini izrecno izjavil, da želi, da se čimpreij sestane z našim zunanjim ministrom dr. Ninči-čern v svrho ureditve kolikortoliko še spornih vprašanj in da se doseže popolu sporazum med obema državama. Ni pa do sedaj še znano, da bi g. Mussolini napravil niti najmanjšega koraka, da uresniči to svojo željo, nasprotno nasilne mere napram avtonomnim oblastim v slovenskih krajih Italije, dokazujejo v dovolj jasni luči, da goji novi režim vse več nego simpatije do vsega ,kar je jugoslovanskega. ' , Samoobsebi je umevno, da so tudi v italijanskem časopisju razmotri-vanja o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo v ospredju. Te dni so začeli tam objavljati konvencije, ki so se sklenile med Jugoslavijo in Italijo v svrho izvršitve rapallske pogodbe iu ki tvorijo sedaj predmet najživahnej-ših diskusij. V naslednjem prinašamo dobesedni prevod glavne konvencije : Njegovo Veličanstvo kralj Italije in Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, vzemši v obzir težkoče, katere je treba premagati in probleme, ki se imajo rešiti, da bi se doseglo definitivno izvršitev pogt.jev sklenjenih v Rapallu 12. novembra 1920, pod uplivom istih čustev. s katerimi je bil sklenjen dogovor v Rapallu t. j. z željo, da se med tema dvema državama uvede iskren režim in prisrčni oJr.ošaji za skupen blagor obeh narodov, sta rešila, da skleneta v to svrho pogodbo in sla imenovala svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj 1 lalije: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov-, Hrvatov in Slovencev: ki so, po izmenjavi polnomočij, ki so se našla v dobri in veljavni obliki, sklenili sledeče: I. Zader. Italijanska vlada da kompetentnim obiastim potrebne naredbe za ■evakuacijo tretje cone okupiranega ozemlja in za predajo odnosnega teritorija oblastvom Srbov, Hrvatov in Šlbvencev v roku 12 dni po podpisu te pogodbe. .Vlada kraljevine Italije in vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev podpišeta v interesu odnošajev med teritorijem mesta Zadra in obmejnim teritorijem konvencijo, sestavljeno na bazi doli navedenih principov in ki mera stopiti v veljavo istočasno., ko se izvrši evakuacija: Obmejna trgovina in carinske olajšave. Italijanska vlada izjavlja, da je teritorij Zadra izven carinskega teritorija kraljevine Italije in soglasno temu ne sme vse blago, ki prihaja iz kraljevine Srbov, lirvatov iu Slovencev uvoziti v ta teritorij svoboduo in prosto od katerihkoli davščin. Za trgovino med teritorijem Zadra in obmejnim teritorijem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so se sprejele recipročne olajšave, običajne za ureditev obmejne trgovine sosednih držav. Pravice in druge izvozne takse, prepovedi ali dinge omejitve, ki bi se mogle uporabiti napram izvozu imenovane kraljevine v obče, se ne bodo smele razširiti na teritorij Zadra za izvoz proizvodov navedenih v spisku priloženem tej pogodbi, v toliko v kolikor prihajajo in so izvora iz cone teritorija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovfencev, koja cona se ima določiti s pogodbo. Razen tega se bo prepustilo proizvede, ki prihajajo iz teritorija Zadra in so tamkajšnjega izvora, ter so navedeni v drugi listi priloženi tej l>ogodbi, pri vhodu v omenjeno cono v obmejnem prometu prosto carine in drugih taks v letni količini, ki odgovarja potrebam obmejne cone. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se angažira, da ne bo pod-vzela nobenih izjemnih mer proti izvozu življenjskih potrebščin vseh vrst iz kraljevine na teritorij Zadra. II. Reka. Čim se izdajo naredbe za evakuacijo Sušaka, katera se ima izvršiti tekom potih dni od podpisa le pogodbo, bo mešana komisija, obstoječa iz treh Italijanov', treh Jugoslovanov, podpirana od strokovnjakov pristopila: a) k nadziranjem operacij evakuacije Sušaka; b) k določitvi mej med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in svobodne države Reke, soglasno dispozicijam, določenim v Rapallu 12. novembra 1920; c) k otvoritvi trgovine z Reko; d) k tehnični in administrativni organizaciji pristaniške službe, e) k organizaciji funkcioniranja države Reke na podlagi čl. 4 dogovora v Rapallu. Komisija mora izvršiti svoje posle v roku enega meseca, počenši od prvega sestanka. Ta role se bo lahko podaljšal z vzajemnim sporazumom. Za primer raznoglasij smatra obe Visoki Pogodbeni Stranki zaprositi na prijateljski način arbitražo v smislu čl. 5 rapallskega dogovora. Istotako bo morala 'komisija izdelati tudi predloge obmejne trgovine v korist Kastva, in to na principih sprejetih za Zader. Komisija se bo sestala v Opatiji neposredno po podpisu te pogodbe. III. Splošne pogodbe. V roku, ko da italijanska vlada kompetentnim oblastim potrebne naredbe za evakuacijo tretje cone okupacije po dispozicijah točke 1. pred-stoječe pogodbe, bosta v larla kraljevine Italije in vlacla kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev podpisali sledeče konvencije, ki morajo stopiti v veljavo tekom 12 dni, počenši z dnem pogodbe: 1. Pokrajinski kreditni zavod; 2. Cenitev premične in nepremične pokrajinske lastnine v . Dalmaciji; 3. Sistemizacija nasledstvenih interesov pokrajin,, distriktov občin in drugih lokalnih, javnih moralnih teles; 4. Razdelitev pokrajinskih in občinskih imetij; 5. Razdelitev arhivov Dalmacije; 6. Sistemizacija bank; 7. Zavodi za socijalno zavarovanje. 8. Komunikacije. Imenovanje komisije, sestavljene od strokovnjakov obeh držav, katera je dolžna pospeševati razvoj prometnih zvez na kopnem in na morju; 9. Nacijonalizacija . trgovskih družb in tvrdk; 10. Fideikomisi; 11. Uporaba davčnih zakonov, da se izogne dvakratnemu obdavčenju. 12. Ribolov. Aranžma o vršenju ribare-nja s strani podanikov ene in druge države v vodah, ki se v tem pogledu smatrajo v.a i skupne, 13. Dopolnilna določila v pogledu konvencije o narodnosti. 14. PreliminirEtne in prehodne dispozicije o opravljanju pro-Eesij, obtrtov in trgovine do zaklju-čitve trgovinskega dogovora. 15. Dopolnilne naredbe o administrativnih aaredbah in o proceduri. 16. Dispozicije o izjednačeuju diplomov v uaposobljenju za poduk. 17. Dispozicije o lastninski pravica. 13. Dispozicije glede volilne pravice v upravne svete in glede volilne pravice v uipsravne svete in glede eksploatacije kreditov; 19. Rekvizicije; 20. Sekve-stri; 21. Konvencije proti tihotapstvu. IV. Ekonomski in kulturni dogovori. Vladi dveh Visokih Pogodbenih strank bosta brez odloga pristopile k definitivni sklenitvi in ratifikaciji že uklonjenih gospodarskih pogodb in bosta začeli pregovore o sklenitvi drugih konvencij na osnovi členov 6 in 8 dogovora v Rapallu. Napravljeno v Rimu v dveh izvodih .... 1922. — Sz pravosodne prakse. (Konec.) Neopravičeno se tožitelj sklicuje im to, da bi morala toženka dati naknadni rok le prvotnemu kupci 1. S., iu sicer to tean manj, ker je tožitelj s pismeno izjavo 28. 11. 1921 zavezal se toženi družbi vrniti kupnino 25.000 K, če bi agrarna oblast prepovedala sekanje. Ravnotako neopravičeno ugovarja tožitelj, da tožena družba ne more .izvajati nikakih pravic iz pogodbe z dne 22. 11. 1921, ker takrat še ni bila vpisana v trgovski register, temveč se '|e ,to 'zgodilo šele 11. lil. 1922. Po § 2 zakona z dne 6. 111. 1906 št. 58 d. z. družba z omejeno zavezo, kakoršna je ravno tožena družba, pred vpisom v trgovski register kot laka res ne obstoji, vendar pa že jamčijo osebno in nerazdelno oni, ki so že pred vpisom delovali imenom družbe. Prej za snujočo se družbo sklenjene pogodbe torej niso izključene. O priliki cesije dne 28. 11. 1921 je pa tožena družba, ustanovljena s pogodbo z dne 8. XII. 1920, dejansko že obstojala, dasi še ne pravno vsled pozneje šele izvršenega vpisa v trgovski register. Tej dejansko obstoječi družbi je pa tožitelj s cesijo r dne 22. II. 1921 odstopil svoje pravice iz kupne pogodbe. To je tudi vedel, kajti v cesiji je izrecno imenovana družba in je tudi pozneje tožitelj v zadevi dopisoval le s toženo družbo. Ta je pa tudi pozneje še s tožiteljem sklenjeno pogodbo odobrila. Cesija z dne 22. II. 1921 je vsled tega s poznejšim vpisom tožene tvrdke v trgovski register bila tudi za njo pravno veljavna. Iz teh razlogov priznalo je sodišče pravni obstoj od tožene družbe compensando ugovarjane protiter-jatve in ker je s to tožnikova vtože-vana terjatev poravnana raz ven čisto neznatnega zneska, priznalo je osdišče tožitelju le še ta neznatni preostanek. Časopisne priloge v službi trgovske oglasitve. (K. P.) Časopisne priloge tvorijo v poštnem pristojbeniku posebno postavko in uživajo izjemne tarifne ugodnosti. Ta vrsta pošiljk, ki je uvedena pri vseh poštnih, upravah modernega ustrojstva, je sicer tudi pri nas predvidena, pa le redko kedaj se je občinstvo poslužuje. In ravjM> trgovstvu ter obrtništvu bi služile časopisne priloge danes kot razmeroma najcenejše reklamno sredstvo, ki pa najbrž pri nas še ni tako v obče znano, da bi se ga stranke pogostoma posluževale. V naslednjem hočemo o tej zade- vi podati potrebna pojasnila v uva-ževanje. Kot časopisne priloge smatra pošta take tiskovine, ki so pridjane posameznim časopisnim izvodom, in ne tvorijo bistveni del tega časopisa n. pr. trgovske okrožnice, ctendke, ponudbe, oglase itd., odgovarjati pa morajo predpisom za tiskovine v smi- slu poštnega pravilnika ter imeti m eno izdajo enako obliko in vsebino. Stranka izroči primerno število teh tiskovin časopisnemu podjetju z Kahtevo, da se priloži gotovemu delu oziroma celi izdaji časopisa po eden istis. Upravništvo računa po posebni tarifi za prilaganje, prištevši posebno poštno pristojbino, ki je določena za vsako stotino komadov do 30 g posamezne teže na 2 Din. Pri predaji na pošti se plača ta pristojbina na poseben oglas v gotovini. Stranka n. pr. lahko zahteva, da se njena okrožnica priloži časopisnim iztisom za gotove kraje, ali gov tove sloje naročnikov, kakor to pač veleva predmetna zadeva. Časopisne priloge niso podvržene reklamni taksi, vsaj dotična naredba se ne da razširiti na to skupino poštnih pošiljk. Ker se priloge po obliki in obsegu očividno razločujejo od časopisa, ne morejo ostati neopažene, nasprotno bodo uspešneje učinkoyale, kakor navadni oglasi inseratnega dela, ker si interesentje take priloge večinoma hranijo za morebitno slučajno potrebo. Trgovcu, ki priporoča potom cenika ali okrožnice svoje blago in priloži to tiskovino kakemu časopisu, si prihrani: Zbiranje naslovov, celo opremo za poštno-printerno odpravo, in s tem precej časa in truda. Doseže se večja sigurnost v dostavi, ker naravno pošta posvetuje časopisom nekaj več pažnje kakor navadnim tiskovinam; gmotni uspeh glede stroškov pa razviden iz sledečega primera: Okrožnica do posamezne teže kot časopisna priloga v 1000 izvodih stane glasom pristojbenika: 20 dinarjev, kot tiskovina posamezno naslovljena pride ista količina na 200 dinarjev. Razlika 180 dinarjev je še priraču-nati odškodnino, ki jo zahteva časopisno podjetje za prilaganje, kar pa prihranjenih stroškov za ovitke itd. gotovo ne presega. Vsaki časopisni izdaji se lahko priloži po več tiskovin, za katere se po gornjem ključu pristojbine posebej računajo. Pristojbinske ugodnosti uživajo časopisne priloge samo v tuzemskem prometu. Ker se odprava časopisov v inozemstvo vrši na podlagi posamezne teže po navadni tiskovinski pristojbini, slučajne priloge le v toliko pridejo tarifarno v poštev, da teža posamezne pošiljke pod eno pasico pristojbinske stopnjo ne presega. Marsikateremu podjetniku bi bilo priporočati se posluževati opisanega reklamnega sredstva, ki je osobito iz navedenih razlogov v Nemčiji jako razširjeno ter učinkuje po splošnem mnenju precej ugodno. Usnjeni papir „KORESKIN“ (nadomestek za voščeni papir. THE REX CO., LJUBLJANA, izvoz in UVOZ. Naš Izvoz tekom meseca avgusta. Glavni eksportni predmeti v tem in v prošlem letu (številke v okleparh se nanašajo na izvoz v preteklem letu) tekom meseca avgusta so bili: žito kg 716.214 (1.938.214), kuruza kg 2,045.725 (6 233.582), moka kg 951.045 (306.886), fižol kg 628.525 (961.411), vino 460 340 (304.991), konjev kg 216.640 (5 860.470), svinj kilogr. 1.545.050, (3,260.240). živina kg 777.397 (418 378), jajc kg 744.397 (757.700.) stavbeni les kg 63,392.351 (24,067.994), cement kg 16,612.500 (788 389. Vse drugo je znašalo, skupno 85,794.983 (39.238.539). Celokupen izvoz je znašal tedaj tekom meseca avgusta kilogr. 179.874 015 kg (84,764.849). Po vrednosti v dinarjih so znašale posamezne postavke: žito 3,176.905 (3.426,860), Kuruza 6,750.984 (9,322.730), moka 5,705 820 (942.952), fižol 1.982.950 (1,538.415), vino 1.480,739 (651.434), konji 6,708.186 (3/622.825), živina 38 591.975 (35,469800), svinje 34433.115 (35.007.813), meso in mesni izdelki 11,908.551 (3,985.840). Jajca 14,143.561 (7,959.835), stavbeni les 49,908.298 (12,780 896), cement 5,937.200 (213.154) Vse drugo skup 94,631.999,(31,909.500). Celokupno 275.270,283 (151.332.064). Kakor razvidno je bil izvoz v tem letu mnogo večji nego v prošlem letu, tsko glede vrednosti, kakor tudi glede količine izvoženega blaga. Porast izvoza z ozirom na težino znaša 124.10 od sto, porast z ozirom na vrednost 81.90 od sto. Porast po težini je za relacijo porasta izvoza merodajna, ker je tečaj dinarja v vrednosti padel. Izvoz žitaric je v tem letu padel, kar je povzročila prohioitivna carina, ki se je uvedla v tem mesecu. Neglede na to pa je bil izvoz moke v tem letu nekaj večji nego v prošlem letu. Prost uvoz voska. Iz Beograda porogajo, da je baje finančno ministrstvo dovolilo uvoz voska v našo državo brez carine, ali pod pogojem, da se ta vosek pri nas predela. Interesenti za izvoz iz naše države. Glasom poročila našega konzulata v Celovcu s« je združila v Celovcu neka grupa trgovcev, ki se zanima za izvoz živ'l iz naše države, kakor za mast, slanino, suho meso, smetano, slive, pekmez, prepečenec, dalje za slivovko itd. v velikih množinah. Za pojasnila se naše tvrdke lahko obračajo neposredno na naš konzulat v Celovcu. starostne »pednnla Trgovina. Padanje cen želez« v Čehoslovaški. Izvrševalni odbor zveze češkoslovaških tovarn železa je sklenil znižati cene železu v precej veliki izmeri tako nti primer železu v palicah za BO odstotkov. To je že 1 ret je znižanje v zadnjih treh mesecih. Nemčija bo povišala cene železu. Vsled pod razenja premoga na Nemškem bo nemška železna industrija povišala cene železu. Računajo, .da bo znašala povišica preko 15.000 mark pri toni. Na ta način bo znašala nabavna cena za tono paličastega železa najmanj 115.000 mark. Industrija. Težkoče naSlh tvornfe sladkorja. Osješka tvornica sladkorja je morala ustaviti izdelavo sirovega sladkorja, ker je zaradi trajnega deževja dovoz pese nemogoč. Topilnica svinca in srebra v Litiji. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Slavenski banki v Zagrebu, da ustanovi delniško družbo z imenom »Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija d. d « s sedežem v Litiji. Družba se ustanavlja zaradi prevzema obstoječe topilnice svinca in srebra v Litiji z vsemi industrijskimi in pomožnimi napravami. Nadalje namerava družba izdelovati in predelovati kemijske proizvode vseh vrst. Osnovna delniška glavnica znaša 4 miljone kron ter' je razdeljena na 10.000 delnic po 400 kron. Solun in češka industrija. Kakor piše »Venkov« o priliki jugoslovansko-ceškoslovaških pregovorov, vzbujajo dosedaj doseženi uspehi nade, da se odpre češkoslovaški industriji nova prometna pot preko Soluna, kjer ima Jugoslavija prosto luko. Za ta primer bi stopil Trst za Češkoslovaško v ozadje. To vprašanje pa ne more ostati brez vpliva na politični položaj Evrope, zlasti kar se tiče Anglije riapram nasledstvenim državam. Tovarne za filme v Avstriji se nahajajo pred popolnim polomom. Dosedaj je moralo že več tovarn ustaviti obrat in likvidirati. Oenarsfvo. Reguliranje kupovanja čekov. Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, s katero je urejeno kupovanje čekov po privatnikih. Po tej odredbi mora imeti prosilec, predno sploh zaprosi za dovoljenje nakupa čeka, vidirane potne listine. Nova ruska valuta. S 1. oktobrom t. 1 so izgubili vsako vrednost bankovci ruskega carskega režima in provizorične vlade, serije in zadolžnice državne blagajne, kuponi procentnih artij, posojilo svobode, bankovci 17. 1. 1918, papirnati denar od 1.1919 —1921 in sicer od 1 do 25.000 rubljev in zadol^-žnic je 100.000 starih, papirni denar po 50.000 in 100.000 rubljev izdaje iz I. 1921. — Pred kratkim časom so se v Rusiji sestali na konferenci zastopniki valutnih borz, kooperativnih bank, državnih trustov ter privatne trgovine in industrije. Zedinili so se v tem, da se more sedanji ekonomski položaj popraviti samo na ta način, da se uvede nova čvrsta valuta, katero bo Evropa priznala. Papirnati denar je iz-gugil vsako kupno moč. Ukinjenje odborov za devize in valute. Odbor za devize in valute pri podružnici Narodne banke v Ljubljani je prejel na predstavko objavljeno v našem časopisju glede ukinitve o d b o r o v radi zlorab, od pomočnika finančnega ministra g. Dušana Plavšiča tole brzojavno obvestilo: »To ministrstvo ni dobilo nobenih konkretnih pritožb zoper poslovanje poedinih odborov in tudi ni sklenjen zakon o razpustu teh odborov. Vprašanje bodoče ureditve odborov se bo rešilo z novim pravilnikom, o katerem se bo pred izdajo razpravljalo z pridobitvenimi krogi.« Nakup deviz in prevozni stroški. Iz ^Službenih No vin c št. 243 z dne 31. okt. 1922. Finančni minister je izdal sledeče naredbo: Pooblaščeni denarni zavodi, kateri vrše osiguranje valute za izvoz blaga, laliko izvozniČarjem preskrbe, brez odobreuja kontrolnega odbora potrebno jim devizo za plačanje raznih prevoznih stroškov za izvoženo robo s teni, da izvoznik da pooblaščenemu zavodu obvezo ter da bo pri dotičnem za-vodu, kateri mu je prepustil devizo za plačanje voznine dokazal, da je prepuščeno mu devizo faktično porabil za voznino. V to svrho nakupljene devize se smejo izključno porabiti za vozne stroške. — Iz pisarne Generalnega Inšpektorata I Br. 22304 od 25. okt. 1922 v Belgradu. Emisija novih kolekov. S 1. januarjem pridejo v promet novi koleki od 5, 20, 50 par in od 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 Din. Ponovno povišanje emisije nov-čanlc v Nemčiji. Nemška državna banka je, kakor kaže pregled banke z dne 23. p. m. v emisiji novih novčanic nadaljevala v tretjem tednu meseca oktobra z isto hitrostjo kakor prejšnje tedne; izdaja bankovcev je narasla za 35.5 na 410 miljard mark. Carina. Carinski dohodki pri glavnih carinarnicah so znašali v drugi dekadi oktobra 1922, 41,743 656 Din. Skupna vsota od 1. januarja do dne 21. oktobra 1922 znašu 334,737 075 Din. Za revizijo naših carin. Državni predstojnik za finance dr. Svetislav' Popovič je s sodelovanjem strokovnih referentov ministrstva za poljedelstvo in generalne direkcije carin imel dne 4. t. m. konferenco s producenti, trgovci in industrijalci svinjine glede izvozne carine za svinje in proizvode od svinjine. Gospodarski interesenti so izjavili svoje mnenje, da bi bilo v interesu povzdige proizvajanja treba prepovedati izvoz suhih svinj, omogočiti pa s primerno carino izvoz svinjskih polizdelkov in izdelkov na ta način, da bi se svinjsko meso oprostilo carine, ali pa da bi se vsaj znatno 'znižala carina. Carina za žive svinje, ki so težje kot suhe svinje, naj bi se določila tako, da bi se z omogočenjem izvoza živih svinj interes producentov ne žrtvuje pravičnemu zaslužku industrijalcev. Razen izdelovalcev salam, ki so se izjavili za to, da se obdrži sedanji carinski režim, so se ostali izjavili za revizijo sedanjih carinskih postavk. Izpremembe v izvozni carini. V kratkem bo predložil poljedelski minister v pretres izpremembe carinske tarife. Gospodarsko-finančni komite ministrov se bo takoj posvetoval o teh izpremem-bah. Italijanske carinske olajšave za Reko. Italijanska vlada je odpravila carino na vse blago, k prihaja iz Reke. Za izvedbo te odredbe je osnovana na Reki posebna carinska agentura. Takse Popis cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov je odredila popis vseh zalog cigaretnega papirja, ki se nahajajo v državi, pa jih ni izdala uprava državnih monopolov. Na vsako knjižico se ho prilepila handerola za 50 para kot znamenje plačane monopolne takse. Pri komur se ho v roku 15 dni po dnevu popisa našel cigaretni papir brez talce banderole, se ga ho zasledovalo radi tihotapstva. Tovarna vžigalic »Drava«'v Osijeku je plačala za mesec okt. 12,170.200 K (od začetka leta dalje skupaj 113.509.000 kron) monopolne takse. Promet. Brzovlak Celovec-Jesenice Trst se s 6 t. m ukine. Brzovlak Mtinchen—-Jesenice—Trst in obratno ostane kot doslej. Prometne spremembe. Sprejemanje in odprema vsakovrstne sporovozne robe v vozovnih nakladili na postajo Osijek je pričenši od danes 3. nov. t. 1. do 9. nov. t. 1. ukinjeno. Medpotne in že sprejete pošiljke naj iztečejo. S takojšnjo veljavnostjo se dovoli sprejemati in odpošiljati necarinsko sveže sadje v komadih in vozovnih naklad ih za vse naše postaje za Zagreb, d. k. loko, Zagreb, d. k. trs., in za Si-sak tranzit. Pošiljke svežega sadja se morajo neovirano odpremi jati. Pomorski promet med Jugoslavijo in Trstom tekom meseca avgusta f. 1. Iz poročila trgovske in obrtniške zbornice, ki navaja celokupni promet tržaške luke, ki se nanašajo na pomorski promet med Jugoslavijo in Trstom tekom meseca avgusta t. 1.: V Trst je priplulo iz Jugoslavije tekom meseca avgusta pod italijansko zastavo 9 parnikov s 3371 tonami neto-tovora tei' 13 jadrenic s 11.896 ton. netotovora; vsega skupaj je tedaj priplulo tekom meseca avgusta iz Jugoslavije v Trst poč italijansko zastavo 15 parnikov in 13 .jadrenic. Poleg tega je priplulo pod 'jugoslovansko zastavo iz Jugoslavije 13 parnikov z 4845 tonami neto-tovora 1 prazen parnik s 554 tonami ter 2 ja-dreniei z 61 tonami neto-tovora; skupaj je tedaj priplulo iz Jugoslavije v Trst pod italijansko zastavo 13 parni kov s 069 tonami neto-tovora, 17 jadrenic s 653 tonami neto-tovora in 1 prazna jadrenica s 89 tonami, skupno tod; 18 parnikov in 18 jadrenic. Pod jugoslovansko zastavo je odplulo iz Trsta v Jugoslavijo 14 parnikov s 5.039 tonami neto-tovora, troje praznih parnikov 4834 tonami, 4 jadrenic s 194 tonam: neto-tovora in 4 praznih jadrenic s 186= tonami, skupno ,je teda odpjlulo 'tekom, meseca avgustk t. 1. iz Trsta v Jugoslavijo pod jugoslovansko zastavo 17 parnikov in 8 jadrenic. Celokupno je ie daj tekom meseca avgusta t. 1. priplulo iz Jugoslavije'v Trst 29 parnikov in 15 '"iadrenic s 12.613 tonami, odplulo pa je iz Trsta v Jugoslavijo 30 parnikov in 26 jadrenic s 17.838 tonami; celokupni promet je tedaj znašal ^50.451 ton, ki BATERIJE za žepne svetilke priporoča galanterijska trgovina Drago Kosina, Maribor VELETRGOVINA Ol Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. er Zahtevajte cenike! mm so se prevažale na 59 parnikih in 41 jadrenicah. Razen predmetnih podatkov, ki se nanašajo na promet med Jugoslavijo in Trstom, so tudi zanimivi podatki glede ladij, ki so plule pod jugoslovansko zastavo, ne da bi služile prometu med Jugoslavijo irt Trstom ampak med Trstom in drugimi državami. Statistika navaja, da je priplulo tekom meseca avgusta t. 1. pod jugoslovansko zastavo: iz Anglije 2 parnika s 4408 tonami, iz Grškega 1 jadrenica s 112 tonami, iz Tunika 1 parnik z 1445 tonali, iz Julijske Benečije 1 parnik s 426 tonami; vsega tedaj 4 parniki in 1 jadrenica, ki so skupno vsebovali 6391 ton. — Odplul je tekom istega časa pod jugoslovansko zastavo 1 parnik s 554 tonami v Alžirijo. K temu je seveda še prišteti one ladje, ki so plule pod jugoslovansko zastavo samo med Jugoslavijo in Trstom, ki smo jih že navedli zgoraj, lako, da je vsega skupaj priplulo v Trst pod jugoslovanso zastavo 18 parnikov s 11.678 tonami ter 3 jadreni.ce s 173 tonami, vsega tedaj 21 ladij s 11.851 tonami. Odplulo pa je iz Trsta tekom istega časa pod jugoslovansko zastavo vsega skupaj 18 parnikov s 10.427 tonami in 8 jadrenic s 304 tonami, to je 26 parnikov s 10.731 tonami. Nov postopek pri naročanju želez-iKšikh vozov. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani je priobčil Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za postopanje pri naročanju železniških vagonov nove predpiše, katere je izdalo ministrstvo saobračaja in ki določajo: 1. Vozovna naročila mora sprejemati — razu n na postajah Ljubljana drž. kol, in Jesenicah —- postajni načelnik ozir. vodja v njegovi odsotnosti službujoči prometnik. — V Ljubljani drž. kol. jih sprejema skladiščni uradnik, na Jesenicah vozovni zapisovalci. 2. Vozovna naročila vpišejo naročujoče stranke lastnoročno v vozovno naročilnico ter se podpišejo v rubriki določen: za podpis. Ako naročili!; ne biva v bližini postaje, sme naročiti vozove tudi pismeno; v tim slučaju postaji) sama vpiše naročilo v vozovno naročilnico Razume »se, da mora naročnik v dopisu navesti vse podrobnosti: kakovost in težo blaga, dimenzije, namembno postajo, u; oteiis itd. 3. Naročnik mora obenem z unisom naročila založiti na postaji za vsak naročen voz svoto po 200 Din kot garancijo, da so ho naročeni voz tudi resnično in v predpisanem roku naloži! Ta garancija pa nikakor no vežo železnico. FOTdKEMIČNETOVRRNE ... SLOVENIJO SM&mumiG&i ^v\^mm£ n •TEVPJTETCF.NlKfcVZORCC BRZosovi nMemoNi- TeUnt.*C8 »•■afcstsBasi I Same? n® debete! 1 1 U .> ■■■«—«— ■ IHWW« K Zimsk-i trikotaža vse 1 vrste r; ega vic, roka- E vic, hav o c e z j otroke, t dokolen ice ter vseh 1 bar v volne. l&FMffiER (L *•> ir Samo na debete I da bi morala dati stranki kako odškodnino, ako ne more vsled pomanjkanja vozov ali iz drugih vzrokov dostaviti naročenih vozov. V tem slučaju more zahtevati stranka povračilo garancije event. voz naknadno naročiti ali pa pustiti garancijo iii čakati na možnost dostavitve. Ako stranka naroči vozove pismeno,- mora obenem (event. po< pošti) doposlati garancijski znesek. 4. Naročnik, ki dostavljenih vozov ne naloži ozir. že naloženih voz ne preda železnici v predpisanem roku, izgubi vplačano garancijo ter se njemu dodeljeni vozovi dodelijo prvemu na vrsto prihajajočemu drugemu naročniku. 5. Postaja sme sprejemati naročila samo za prihodnjih 24 ur i. s. skupno največ ono število, katera je možno na dotični postaji ali na industrijskem tiru v 1 dnevu na- ozir. preložiti. 6. Ako se postaij nakaže manjše število vozov kot je naročenih, mora vozove razdeliti sorazmerno na čim , večje število naročnikov. Izvzete so nujne in državne pošiljke ter živad in pokvarljivo blago. 7. Vozove sme naročevati samo odpošilja-telj, t. j. ona stranka ki je na tovornem listu podpisana kot pošiljatelj. Postaaj ne sme dopustiti, da naloži voz stranka, ki ga ni naročila, stranke tedaj ne smejo odstopati jedna drugi/ vozov. Za položeno garancijo prejme stranka potrdilo; postaja ji sme po predaji vozovnega naklada vrniti garancijo Le proti vrnitvi tega potrdila. —, Da se odpravijo vsaka nesoglasja je želeti, da bi tudi one stranke, kojih bivališče je' od nakladalne postaje oddaljeno, vpisovale naročila v vozovno naročilnico osebno. iz n&šlii orsmizacil. Trgovski gremij v Ribnici je Zvezi gremijev v Ljubljani sporočal, da se je z poukom obrtne ’ nadaljevalne šole v Ribnici prekinilo in ker je trgovskih in rokodelskih vajencev nad 30, prosi gremij, da bi se v zadevi pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani potrebno izposlovalo, da bi se z poukom te šole za leto 1922/23 kakor po navadi čim preje pričelo. Ministrstvo trgovine in industrije oddelek v Ljubljani je na šolski odbor obrtno nadaljevalne šole v Ribnici sporočalo, da v smislu odloka ministrstva financ gen. direkcija drž. računovodstva D. R. br. ! 19.000 se ostanki iz računskega leta 1921/22 ne morejo likvidirati iz tekočega kredita, ampak se je moralo prosili za dovoljenje za naknadni kredit pri istem ministrstvu. Dotično poročilo se je že predložilo. Po otvoritvi dotič- (TjS 1». iv,,/ r Ha .© IR !¥U Priporočamo p. n. trgovcem n J ol-p m-rotu nmcc: mši nakup po- rj trebčvin za krojače, /čevljarje, jf šivilje, sedlar j , razne sukance, j v s- spadajoče orodje, žlice (ka- •] v:ne m ca ne), toalet 'e pot-ea-šžine brivsko milo, paS'co. in Urn •■•o‘ e :• -, gumbe. Naj- boljše Š5vai:i© fiSrCtj® z:: rodil binsko r bo h; obrt v vseh opre-H m ah: „aftl7£NER“ d e, osamezne dele za vse sisteme šivalnih strojna !•», koles. 8 1 Josip Petelin Uebtiana A v. Prat. a nasip štev. 7. ! TRGOVCI! nega kredita se bodo zaostanki takoj poravnali. Dotlej naj se počaka z rač. zaključkom. Razito. Penzljskl zavod za privatne na-stavljence. Kakor čujemo, je stavil pen-zijskizavod za privatne r.astavljence vladi predlog, da se'zvišajo prispevki zavarovancev, kar za 100 °/o. Odločilne faktorje, posebno pa trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani opož&rjamo, na to nameno ter poživljamo vse merodajne faktorje, da ta predlog ne postane zakon predno se ne zaslišijo vsi. merodajni krogi predvsem trgovska in obrtniška zbornica. Spalni vozovi! Pisarna \VAGONS-LITS, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel. št. 106 nam javlja, da se je zopet v peljal direktni spalni voz Ljubljana—Beograd pri brzovlaku, ki odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane v Beograd, kar je za potujoče občinstvo zelo važno, ker mu ni treba sedaj v Zagrebu presesti. Omeniti se še mora, da je k temu mnogo pripomoglo Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani. V goraj omenjeni pisarni je tudi predprodaja železniških voznih listkov za tu- in inozemstvo, ter se dobe vsa pojasnila brezplačno. Dražba delnic južne železnice. Dne 8. novembra se vrši v hotelu Astoria dražba 143.991 navadnih in 979 vrednostnih delnic, ki jih ima Nemčija izročiti zaveznikom na podlagi člena 260 versailiske mirovne pogodbe. Nnvi predpisi notiranja na nemških borzah. V bodoče bodo tuje devize in valute na nemških borzah notirane po en komad, razim avstrijskih, ki se bodo notirale po 100 komadov. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so notirale žitu sledeče cene: pšenica 13.40—13.50 K, oves 9.50 K, ječmen 9.50 K, pšenična moka št. 0 19.50 kron. Tendenca nespremenjena. Ceno žitu v Češkoslovaški. Pšenica 170 do 185 Kč, rž 115 do 125 Kč, ječmen 110 do 120 Kč, pšenična mokar (št. men 110 do 120 Kč, oves 120 do 125 Kč, romunska koruza 135 do 145 Kč, pšenična moka (št. 0) 310 do 330 Kč. Žitne cene na Ogrskem. Pred časom so cene žitu na Ogrskem padle, sedaj pa so se zopet dvignile in prekoračile dosedanjo najvišjo točko. Pšenica se trži po 10.950 Ko. OSMoJts u jrsmisRsm ustri f* f »riisxaiOTmirv.f-vs»waeiK«s««iaa«z«naBa!('.' F « S X X \ v \ i JF'*. m. v Ljubljani priporoča V / k € špscsrflsk® hlm® \ j1 X / \ / s, / t« / \ X raznevrstno žganje moko (n deželne pridelke raissovrstno rudn!nsk«t uorfO, L»s'na prafcarna k.avct mflR aa cEUave i otoktrKnim obratom. C«n!kS n« razpolago. / \ / V / \ / \ / \ \/\/\/\/\/w TRGOVCI! II Izši. ; je Blasnikova VELIKA PHATI m ZA LETO 1923. Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuje bogato poučno snov. Ta Pr tika je najstarejša in se je odda vsako ieto nad 100.000 izvodov. Zahteva jo skoro vsaka slovenska rodbina. — Za trgovce je ta Pratika hvaležen prodajni'predmet, ker se jim da pri večjem odjemu znaten popust. Naroča se v tiskarni J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI, Breg 12. !i lastnik: »Merkur« trgovsko-industrljska d. d.. Ljubljana . _ (.'lavni urrnnik Robert Blenk. - Odfovorni ur*