=m	
wl Ih <	C
GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
CeMBER 1981
——
iv...
ŠTEVILKA 12
LETO XV
IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.420 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informaci je IS SRS št 421-1-72 z dne 26.9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.

tri!
S
<ed
18. decembra — proslava v Livarju
Pobuda
za organizacijsko dopolnitev sozda
Delavski svet sozda je na seji 8. decembra dal pobudo, da se začne postopek za dopolnitev organiziranosti sozda.
Organizacijske spremembe, ki jih je podprl delavski svet, zadevajo delovno organizacijo IZIP in delovno skupnost skupnih služb sozda.

. ^ delovni organizaciji Livar bo 18. decembra 1981 velika Resnost. Tega dne se bo ta 600 članski kolektiv poimeno-,,Po predvojnem revolucionarju Viktorju Koleši.
4e spomladi so namreč samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodstvo delovne organizacije poravnavali pobudo komisije za proučevanje zgodovine de-,avskega gibanja in zveze komunistov Slovenije pri CK ZKS ^!°bčmski konferenci ZKS Grosuplje, da se delovna orga-acija Livar poimenuje po borcu, revolucionarju — Tito-e?). sodelavcu Viktorju Koleši.
. v*ktor Koleša je bil kovinar, zato so predlagali, naj bi ■!egovo ime nosila eno od tovarn v tej panogi. Ker poznamo
V delovni organizaciji, naj se organizira nova temeljna organizacija za blagovni promet, v okviru delovne skupnosti skupnih služb pa naj se ustanovi usmerjevalni razvoj.
Člani delavskega sveta so se strinjali, da bodo navedene organizacijske spremembe pripomogle k reševanju nekaterih ključnih problemov enotne poslovne politike IMP. Konkretno: V tozdu za blagovni promet bo enotno organizirana nabava najpomembnejših materialov, bolje bo organizirana prodaja na jugoslovanskem tržišču preko predstavništev, ki bodo v Ljubljani dobila kot nadgradnjo operativni marketing, v načrtu pa je tudi organizacija prodajno-projektiv-nega biroja, ki bo služil prodaji na domačem tržišču in za izvoz. Predlagana je tudi sprememba, da bodo servisi vezani na predstavništva in ne kot doslej neposredno na tozde.
■»rsuvo delovanje v siovensKem aeiavsKem gmanju,njegov nspevek pri ustanovitvi KPJ, njegovo aktivnost med NOB prej v Španiji, so Livarjevi samoupravni organi to po-P°nosni vsestransko podprli.
Ok P°nosn' vsestransko podprli.
^ priložnosti bo revolucionarju odkrit doprsni kip, ki stal pred novozgrajenimi proizvodnimi prostori tozda .A- Tega dne-bomo poleg poimenovanja, slavnostno od-
r" tudi nove nrn,„;™lnp nrnetnrp Srerktva -/a i-zararln in en
i ega dne-bomo poleg poimenovanja, slavnostno od-1 tudi nove proizvodne prostore. Sredstva za izgradnjo so. avc' delovne organizacije združili v višini 9 starih mili-rd' mec^tem ko znaša celotna investicija 18,5 starih mili-
s*iki: Portret Viktorja Koleše, delo akademskega ki-)a Antona Sigulina.
Pveneb ™ed ^timi redkimi I e ,nu organizacijami,
ITVAvua ■■ i■ 11 ■■ a ii
le.	“Pobile in celo prese-
bve^pV^ SISEOT smo se Jo m;!:.da bomo ustvarili za
,>v«STn0V dinariev bla-kar smo iz" *Snca it. . oovembra. Do
'/(Unca i«* k fovembra. Do '* ''"oz a,, ** tio naš blagovni
š<<V __ .P^tiirani devizni pri-
junov dinarjev.
P »nirani devizni pri-06 n,iliirt— dinarjev > 18. no-
li	strani pa smo uvo-
“n v ntR,ani kot je bil naš
»j>Plan« SISE°T. Po V	bil odobren
*JW>v in .ednosti 315 miiijo-?V’toda«io 23.no-l»i„^vs®0 realizirali 175
e^terialov reProdukcijskih
^ mani k„etPraV *ih uva' ,jj0vensk.* „ °l mn°ge druge
caritek!aniZadie- Zato Čateža?« Mpora pov-
hPr®iZVOd”iiin
^ic» tudi8t ™H ",ena P°s,e-
kot bi,,j;kb0omo izv”z*
Zahvala našim jubilantom
rabe približali načrtovani aku-mulativnosti, toda kaže, da tako ustvarjenega denarja ne nalagamo najbolj smotrno. Tozdi so močno povečali zaloge — tako repromateriala kot polizdelkov
— kljub temu pa nam manjka ključnih materialov. Skrbi tudi dejstvo, da se je neplačana realizacija od L 1. do 30. 9.1981 skoraj podvojila, kar je odraz splošnega padanja finančne discipline na jugoslovanskem tržišču.
Več na 2. strani
Na isti seji je delavski svet sozda obravnaval tudi poročilo o devetmesečni realizaciji in potrdil smernice za izdelavo plana za leto 1982.
Ob anlizi devetmesečnih poslovnih rezultatov so člani delavskega sveta ugotovili, da z njimi ne moremo biti zadovoljni. Za to, da ne dosegamo načrtovanega prihodka ih dohodka, ne moremo kriviti le objektivnih razmer, saj je dejstvo, da so druge montažne organizacije v Sloveniji in v drugih republikah dosegli bistveno boljše rezultate.
Ob dohodku, ki je pod planom, smo se z zadrževanjem osebnih dohodkov in skupne po-
V Demokratični republiki Nemčiji IMP že nekaj let gradi razne energetske objekte. Trenutno delajo naši monterji, ki jih je v tej deželi okoli 90, na gradbišču Baustelle EKO v Eisenhuttenstadtu, kjer izvajajo tehnološke instalacije v žarilnici tlačne pločevine in na gradbišču prve kotlarne na premog v Kulkvritzu, ki je sedaj že spravljajo v pogon. V novembru sem monterje obiskala na obeh gradbiščih ter se z njimi pogovarjala o življenju in delu v tem delu Evrope. Reportaži z obeh gradbišč objavljamo na 6. in 7. strani.
Novo v Tenu: dva tozda in razdeljen program
■Ul iiiMfirr^aiM—Mg

Ten se bo samoupravno reorganiziral v dva tozda — Energetika in Telekomunikacije. Odločitev je padla na referendumu 25. novembra.
IZ
VSEBINE


Deset let ni kratka doba, kaj šele dvajset ali trideset. Zato se vsako leto zahvalimo našim sodelavkam in sodelavcem, ki izpolnijo toliko let dela v našem kolektivu. Slika je s podelitve priznanj našim jubilantom, ki so jo skupaj organizirale delovne organizacije Promont, IKO, Izip, Klimat in Tio ter delovna skupnost sozda. Več na 3. strani.
Rezultati referenduma:	Od
303 delavcev v enoti Energetika, jih je glasovalo 283 — 208 (ali 68,65 odstotka) se jih je izreklo za ustanovitev tozda, 72 jih je glasovalo proti, 3 listki pa niso bili veljavni.
V enoti Telekomunikacije imajo 204 volilne upravičence, na volišče jih je prišlo 192 —118 (57,84 odstotka) jih je bilo za tozdiranje, 71 jih je glasovalo proti, 3 pa so oddali neveljavne listke.
Kako naprej?
»Oba tozda bosta zaživela s 1. L 1982, čeprav do takrat še ne bodo mogli Jriti sprejeti vsi samoupravni akti in bo torej postopek ustanavljanja tekel še nekaj časa,« je dejal direktor Tena Janez Ovsenik.
Toda plan za leto 1982 že pripravljajo po novih tozdih. Ta novost v planiranju ni pomenila kakega posebnega problema, kajti v Tenu so že doslej planirali po enotah, ki se zdaj formira kot tozda —- in tudi celoten prihodek so ugotavljali za vsako enoto posebej, ne pa tudi drugih kategorij dohodka.
Ko sva govorila o planiranju, sem Tenovega direktorja Janeza
Ovsenika vprašal, ali se pri sestavljanju plana držijo tudi dogovorjene programske delitve med tozdoma Ten in Iso.
»V bistvu planiramo tako, kot smo se dogovorili,« je odvrnil Janez Ovsenik, ki pa ob tem ne skriva bojazni, da bo težko zagotoviti dovolj dela za tako okrnjeni Tenov program.
In še je dodal: »Ni bistvo problema, da bi mi načelno nasprotovali delitvi. Ne rečem, bilo je tudi nekaj vrtičkarske miselnosti, vendar ta ni prevladovala. Nismo tako kratkovidni, da ne bi uvideli, da morata delitev programa in specializacija v perspektivi omogočiti boljše delo. Ne strinjamo pa se s tem, da bi bili eni preobremenjeni z delom, drugi pa brez njega.«
S • Dan republike smo
>. I-----------I....
lepo proslavili, še posebej v Iraku.
str. 3



Komunisti delovnih organizacij IKO in Panonija so obravnavali družbenoekonomske probleme.
str: 4 in 5
m
I
Predstavljamo vam tozd IPKO Podpeč.
str. 8 in 9

Torej v Tenu menijo, da bo uspešnost delitve programa precej odvisna od tega, ali bo prodaja za oba tozda zagotovila dovolj dela. »Prodaja je vedno trdila, da ima oteženo delo, ker program ni bil razdeljen. Zdaj čakamo učinek razdeljenega programa,« je končal Janez Ovsenik.
m
Emil Tratnik o mukah alpinistov, ki so premagali južno steno Daula-9'r'ia. str. 10
Rezultati prvih športnih iger naših delovnih organizacij.	stri 11
• Novoletna žanka.
kri-
LOJZE JAVORNIK
sV 12
--------A
S seje delavskega sveta sozda
Namen organizacijskih sprememb je ustvariti pogoje za enotno in učinkovito poslovno politiko
Predlog organizacijskih sprememb za dosego enotne poslovne politike v sozdu IMF je očitno odgovor na najbolj pereče probleme, ki nas trenutno tarejo. Razprave in vprašanja na zadnji seji sozdovskega delavskega sveta ob poslovnih rezultatih v 9 mesecih in tudi ob smernicah za izdelavo plana 1982 so se dotikala ravno problemov, la izvirajo iz neenotne poslovne politike.
Nekaj podatkov o našem devetmesečnem poslovanju, ki jih je povedal vodilni planer —analitik Uroš Korže: Celotni prihodek smo v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 22,4 odstotka, porabili smo za 29,1 odstotka več, zato je dohodek samo za 12,9 odstotka višji. Cene proizvodov pa so v 9 mesecih porasle za 47 odstotkov, se pravi, da so naši poslovni rezultati, realno gledani, negativni.
Uspešnost posameznih tozdov je različna: Na vrhu so tisti, pri katerih je akumulativnost nad 40 odstotkov: Montaža Maribor, Klima Montaža, Livarna barvnih kovin, Skip in Zastopstva.
Spodaj pa so tisti z akumula-tivnostjo 10 do 20 odstotkov: In-ženiriski biroji Maribor, Elek-trokovinar, Inženiring, Trata in Montaža Koper, Niti 10 odstotkov akumultivnosti nimajo Blisk, TIO Idrija, Pipjektvni biro in Dvigalo.
počutijo nemočne, da bi izvajali bolj prodorno poslovno politiko. Med negativnimi pojavi je omenil težnje, da bi imel vsak tozd svojo nabavo, drobljenje ponudbe pa tudi ne dovolj celovito pojmovanje solidarnosti — ni dovolj, če za tozd, ki je v težavah, združimo denar, pomagati je treba tudi z znanjem, s pripravo in izvajanjem ukrepov za boljše gospodarjenje.
Martin Vidergar je potožil, da so člani delavskega sveta prevečkrat le opazovalci, ker delovne organizacije in tozdi praktično kreirajo politiko — žal pogosto nimamo skupaj sprejetih dogo-
vorov.
Vse več sodelujemo — a pri dohodkovnih odnosih smo še na začetku
Korže je nadalje povedal, da narašča delež realizacije znotraj sistema IMP, kar je dokaz, da se skupen nastop vendarle krepi. Ob tem pozitivnem dejstvu pa smo pri vsebinskem uresničeva-
Dolg je že spisek skupnih akcij, ki so spodletele
To je konkretiziral namestnik generalnega direktorja Janez Stanovnik, ki je naštel neuspešne skupne akcije v sozdu. Sporazum o združevanju sredstev, ki so rezultat izrednih tržnih razmer. Predlog ,za ureditev prostorske stiske na Vojkovi in BP 8. Ob nakupu računalnika so se na kolegiju sozda pojavile razprave, ki negirajo nekatere že pred časom sprejete dogovore. Odstopanje deviz in deviznih pravic rešujejo tozdi kar sami med seboj, name-
Sklepi delavskega sveta o dopolnitvi organiziranosti sozda IMP
Delavski svet SOZD IMP daje pobudo za začetek postopka, s katerim se dopolni organiziranost SOZD IMP in sicer:
•	v okviru DO IZIP naj se iz obstoječe TOZD Inženiring-izvoz-uvoz in TOZD Zastopstva organizira nova temeljna organizacija za blagovni promet
•	v okviru delovne skupnosti SOZD IMP naj se ustanovi usmerjevalni razvoj.
Strokovne službe v delovnih skupnostih SOZD, Interne banke in v DO IZIP v sodelovanju s službami v delovnih organizacijah naj do konca leta pripravijo osnutke sprememb in dopolnitev obstoječih splošnih aktov, novih splošnih aktov in. druge dokumente, na podlagi katerih bi se lahko pričela obravnava. Izhodišče za delo strokovnih služb so gradiva, ki jih je pripravil strokovni kolegij SOZD IMP.
Osnutki vseh potrebnih dokumentov naj se dajo delavcem v razpravo v začetku januarja 1982. Če takrat ne bo seja delavskega sveta SOZD, bo dala osnutke v razpravo komisija delavskega sveta za samoupravljanje.
Nadaljnji postopki naj teko takole:
Razprava o osnutkih v vseh delovnih sredinah naj traja do konca januarja 1982.
Do sredine februarja 1982 naj se uskladijo pripombe na osnutke, dane v fazi njihove obravnave.
Sredi februarja 1982 bo delavski svet SOZD določil predlog sprememb in dopolnitev aktov in razpisal referendum.
Na zborih, na katerih bodo delavci sprejemali zaključne račune (konec februarja 1982) naj se opravi tudi poprejšnja obravnava o dokumentih, o katerih bodo delavci odločali na referendumu.
Referendum naj bi bil predvidoma na isti dan kot volitve v organe upravljanja in druge organe v TOZD (DS), DO in SOZD IMP, t.j. v sredini marca 1982.
n ju dohodkovnih odnosov še čisto na začetku.
Kar se izgubljenih ur tiče, nam gre koledar na roko — zaradi praznikov izgubljamo manj ur. Po dveh letih pa se spet močno povečujejo bolniške — tako smo v 9 mesecih v povprečju zgubili en dan, kar je 30 milijonov dinarjev realizacije.
Devetmesečni povprečni osebni dohodek je bil 11.298 dinarjev. Naši tozdi so v nekaterih občinah, kjer delujejo, že pod povprečjem gospodarstva — posledica tega pa je odliv delavcev.
Delegat v delavskem svetu , Janko Siranko je spomnil kolege, da so že na svoji prvi seji leta 1979 slišali svarilo o težavah, ki govorijo, če v IMP ne bomo dosegli enotne poslovne politike. Kljub mnogim od takrat sprejetim sklepom in kljub usmeritvam problemske konference ZK, pa tega nismo dosegli. Zamisliti se moramo nad tem, da direktorji tozdov in delovnih organizacij odhajajo od nas, zakaj hočejo v Irak — najbrž tudi zato, ker se
medsebojnih ekonomskih odnosov in ustvarjanje organizacijskih oblik, ki so nujne za boljše gospodarjenje.
Med cilji smernic je na prvem. mestu izvoz: Montažni tozdi naj bi 40 odstotkov svojih kapacitet zaposlili v tujini, proizvodni naj bi izvozili 10 % svoje proizvodnje. Plan je visok — a pri montažnih delih, nam že dogovorjene pogodbe dajejo realne osnove, da ga bomo uresničili. V okviru SISEOT prevzema IMP za leto 1982 obveznost, da bo na konvertibilno področje izvozil za 13,5 milijonov dolarjev blaga in 9,3 milijonov dolarjev storitev— za kar imamo po Koržetovih besedah možnost, da presežemo.
V proizvodnji sta glede na trenutne razmere najbolj perspektivna programa energetike in kmetijsko-živilski program, za katera bomo v letu 1982 formirali koncepcijo dolgoročnega razvoja.
Naslednji cilj je okrepiti vse oblike proizvodne, finančne, dohodkovne povezanosti v sozdu.
Pri investicijah je določeno, da ne more v realizacijo nobena, ki ne ustreza vsem družbenim in v našem planu določenim pogojem za leto 1982 so investicije skupnega pomena:	računalniška
oprema in okrnjeni gradnji v Mariboru (Montaža Maribor) in Celju (Industrijska proivzod-nja). Prioritetni investiciji pa sta: Tovarna kmetijske opreme Murska Sobota in tovarna procesne opreme za živilsko industrijo Ruše.
Izboljševali bomo samoupravno organiziranost, da bi povečali vpliv delavcev na odločanje. Reorganizirali se bodo naslednji tozdi: Trata (tozd Trata —•• avtomtika in Trata — črpalke), TEN (tozda Ten — energetika in Ten — telekomunikacije), Inženirski biroji Maribor (tozda Projektiva in Inženirski biroji), Inženiring (tozd Inženiring in Blagovni promet). (Navedena imena bodočih tozdov so začasna.)
Delavski svet je danes tudi podprl predlog organizacijskih dopolnitev v tozdu in sicer:
— V okviru delovne organizacije IZIP se ustanovi tozd za blagovni promet, ki bo imel naslednje enote: sektor nabave, sektor prodaje, sektor zunanje trgovine, sektor zastopniške dejavnosti in konsignacijskih skla-
Janez Ocepek je danes vodil zadnjo sejo delavskega sveta sozda v tem mandatu. V tem času, ko je izšel Glasnik, je namreč že na novem delovnem mestu v Iraku. Nadaljnje delo delavskega sveta bo vodil namestnik predsednika Martin Vidergar. Za intenzivno in vsestransko aktivnost se je Ocepku zahvalil generalni direktor sozda inž. Franc Kumše, ter poudaril, da mu je bila predsedniška funkcija zaupana prav zaradi tega, ker je bil vsestransko aktiven samoupraven delavec.
dišč ter službo za ekonomsko propagando in službo operativnega marketinga.
— V okviru delovne skupnosti sozda, na programsko-organi-zacijskem področju naj se ustanovi programski razvoj.
Delavski svet je opredelil vse naloge (z roki), ki jih je potrebno opraviti, da bodo lahko delavci prizadetih tozdov odločali o navedenih spremembah na referendumu sredi marca.
Generalni direktor inž. Kumše je predlog pojasnil in priznal, da je sedaj v končni obliki, po mnogih razpravah na kolegiju, precej okleščen. Predlog so obravnavali večkrat in črtali vse, kar je bilo količkaj spornega, da bi oblikovali enoten predlog, za katerim bodo stali vsi direktorji delovnih organizacij.
Bojan Šef man iz delovne organizacije IZIP je dal še nekaj pojasnil o tem, kako bo organiziran bodoči tozd za blagovni promet, Sedanji tozd Inženiring se bo reorganiziral v dva tozda:
— Tozd Inženiring — za opravljanje investicijskih del v tujini.
— Tozd Blagovni promet bodo šli iz sedanjega Inženiringa vse tiste dejavnosti, ki ne pridobivajo dohodka na osnovi cen svojih storitev, pač pa po načelu svobodne menjave dela. To so: Predstavništva, Izvoz — uvoz in propaganda. To bo jedro bodočega tozda, ki ga bo treba še precej dopolniti in dograditi, da bomo res dosegli zaželjene cilje.
LOJZE JAVORNIK
Fakturirana realizacija v 10 mesecih 1981
Borut GržiiH1 novi glavni direktor Emonda
10. novembra je delavskis j DO EMOND izvolil not* ^ glavnega direktorja te ► ?< Boruta Gržiniča, dipl. o e* v$ Borut Gržinič se je rodi 12. 1946 v Ljubljani in j« ‘ plomiral na ljubljanski e> ^ nomski fakulteti, na zon# j trgovinski smeri.	n<
Njegova prva zaposlite’ bila v Iskra — DO Avto# ^ tika, kjer je najprej delal 3 ** na področju planiranja, an' in organizacije. Naslednj* ^ leta je bil vodja organizacij* službe v tej DO. Od 1.5*	.
je zaposlen v IMP " ® EMOND kot direktor p(?
sko-analitsko-organizadi' skega sektorja.
Družbenopolitično in / s* moupravno je deloval Žf Vi študentskih letih in kasne)1 z; Iskri, kjer je bil med drvč v tudi predsednik osnovne1 n ganizacije sindikata. Sedel sl član predsedstva mestu' sveta Zveze sindikatov in e komisije za družbeno«; nomske odnose pri Ob' skem svetu zveze sindik* Ljubljana-Bežigrad.
Fakturirana realizacija za 10 mesecev 198T
'Tov- Javornik Lojze
sto da bi IMP kot celota izkoristil prednosti, ki mu jih daje izpolnjevanje svojih izvoznih načrtov v okviru SISEOT. Ne uresničimo načela, da bi vsi tozdi v enakem razmerju prispevali za razvoj počitniških domov.
Reakcija na vse naštete akcije kažejo, da se vse obravnavajo glede na trenutne interese, trenutne dobičke ali žrtve. Zanimivo in najbolj zaskrbljujoče je — da se ovire pojavijo, še preden to pride v razpravo na samoupravne organe, je dejal Stanovnik.
Na Sirankovo pobudo je de-lavškfsvet sprejel sklep, naj kolegij za naslednjo sejo delavskega sveta pripravi predlog konkretnih ukrepov za boljše gospodarjenje.
Cilji smernic plana za 1982
Pri obravnavi smernic za izdelavo plana 1982 je Uroš Korže uvodoma pojasnil, da so bolj kot samim finančnim kazalcem dali poudarek ukrepom za urejanje
Realiz.	Pl ar.	(v 108din		Izv	ršitev		Ifideks izvršitvi		
!	1981	10 mes.	oktober	oktober	10 mes.	10 mes.1980	let.pl (5:1)	pl.lOn. (5:2) .	pi-old-, (473U>,
i TOZD, DO	1	2	3	4	5	6	7	8	9
1 OV	- SFRJ	644.000 '	539.220	55.960	71.868.620	572.670.910	429.914.262	89	106	128 ’ j;
- inoz.(m)	!	60.000 i	-	-	7.028.341	40.920.673	40.627.915	68	-	- 11
1 KM	- SFRJ	329.600	272.400	27.700	15.990.668	284.451.937	240.662.522	86	104	58	;
- inoz.	65.000	-	-	5.905.419	37.606.018	26.048.350	58	-	_ I'
i MK	- SFRJ	393.500	326.420	34.200	37.982.220	310.958.027	268,696.555	79	95	111 j
- inoz.	42.000		-	3.803.539	23.785.041 j	1.201.883	57	-	_ v
■ PB Kp	12.829	10.590	1.150	457.500	4.895.723 1	10.525.107	38	46	40 • •
, SD	3.696	3.080	320 :	305.910	3.087.417 j	2.462.965	84	100	96 ■ 1
PROM3NT - SFRJ	1.383.625	1.151.710	119.330 :	126.604.918	1.176.064.014	952.261.411	85	102	M.\l
; PRCM0NT SKUPAJ	1.550.625	-	- ;	143.342.217	1.278.375.746 :	1.020.139.559	82		
! MM	- SFRJ	690.000	570.900	62.000 ;	74.376.937	624.223.862 )	508.159.690	90	109	120 \
|	- inoz.	85.530	-	- ,	9.681.124	68.675.687	35.883.459	80	-	
! IB	72.600	60.000	6.400 .	3.618.106	47.879.928 ,	44.052.380	66	80	57	}
BLISK - SFRJ	252.000	208.500	22.700 |	16.528.266	181.339.007 i	157.648.523	72	87	73 1
- inoz.	13.570	-	- 1	-	-	-	-		
j EKO	SFRJ	331.000	274.100	29.800	17.708.418	233.155.284	224.102.164	70	85	59 1
- inoz.	6.780	-	-	873.384	873.384		13	-	" V
| PMI	- SFRJ	1.345.600	1.113.500	120.900	112.231.727	1.086.598.081	933.962.757	81	98	93 \
j PMI	- skupaj	1.451.480	-	-	122.786.235	1.156.147.152 j	969.846.216	80		
i EM	- SFRJ	597.000	497.090	52.320	64.449.747	698.859.668 i	499.138.004	117	141	123	{
j - mont.brez.bl.izv.	565.000	471.110	49.170	53.871.062	561.704.546	472.094.563	99	119	no \
- mont.z blag.izv.	582.000	485.310	50.640	63.983.653	688.269.384	486.481.556	118	142	126 *|
- projekt	15.000	11.780	1.680	466.094	10.590.284	12.656.448	71	90	28 ,t
- EM brez. bi.izv.	580.000	482.890	50.850	54.337.156	572.294.830	484.751.011	99	119	107 ;
- inoz.	116.000	-	-	21.776.051	99.780.082	41.076.733	86	-	
DVG	- SFRI	210.000	170.800	20.000	15.901.168	. 155.630.006	127.749.491	74	91	80 '
- inoz.	2.000	-	-	1.247.691	3.710.879	-	186	-	- ,
TEM	600.000	496.825	53.940	38.513.372	455.313.153	336.832.940	76	92	71
- jaki tok	344.000	285.025	30.820	21.043.757	273.218.705	185.384.473	.79	96	68
- šibki tok	256.000	211.800	23.120	17.469.615	182.094.448	151.448.467	71	86	76
ISO	- SFRJ - inoz.	175.000	145.611	15.355	11.073.048 1.377.259	147.839.653 1.377.259	107.711.710	84,	102	' 72	’
CK	24.200	20.229	2.082	1.626.886	20.418.357	16.060.499	84	101	' 78 1
EMDND - SFRJ	1.606.200	1.330.555	143.697	131.564.221	1.478.060.837	1.087.492.644	92	111	92 j
EMJND - skupaj	1.724.200			155.965.222	1.582.929.057	1.128.569.377	91	-	
1 KLIMAT	358.000	287.500	36.100	24.433.011	266.115.289	! 238.207.370	! 74	93	68 I
! TIO	300.00C	248.700	27.000	29.520.741	226.628.113	i 193.758.700	76	91	109
’ PANONIJA	765.000	664.000	60.000	46.084.070	598.124.019	' 386.274.756	78	90	77 1
• TRATA	,	501.900	414.000	52.000	28.971.061	338.192.088	418.520.729	67	82	56 |
; ITAK	145.350	122.900	14.500	15.764.177	126.069.683	i 111.612.492	87	103	109 K
1 SKIP	353.000	305.500	31.800	28.210.224	299.784.723.	335.799.850	85	98	89 )
IPKO	115.000	90.800	12.100	3.854.221	66.655.993j		58	73	32	.*
IKO	1.115.250	933.200	110.400	76.799.683	830.702.487	865.933.071	74	89	70 ,
LSNL	431.000	360.919	39.200	41.501.932	389.450.139	287.021.214	90	108	106 f
; HVA	133.300	•113.000	11.600	13.212.969	116.155.761	122.631.936	87	103	114 i
; VIPO	48.375	40.408	4.166	4.872.325	43.370.247	-	90	107	117 j
j LEK	90.000	73.840	8.500	9.527.340	83.492.606	55.401.950	93	113	112 l
1 LIVAR	702.675	588.167	63.466	69.114.566	632.468.753	465.055.100	90	108	109	\
: H1	470.949	379.907	40.607	40.706.173	381.300.256	310.413.660	81	100	100 I' 107 f
MP	- SFRJ	261.297	212.696	24.039	25.709.782	226.993.306	179.835.387	87	107	
- inoz.	12.500	-	-	-	1.713.270		14		m!
KLIMA - SFRJ	732.246	592.603	64,646	66.415.955	608.293.562	490.249.047	83	103	
KLIMA - skupaj* INŽ	744.746	-	-	66.415.955	610.006.832	490.249.047	82		
	92.056	76.900	7.900	11.600.778	88.745.887	68.113.865	96	115	147 I
PB	67.000	55.032	5.888	7.954.700	54.908.692	45.411.687	82	100	135 I
i ZAST	165.000	136.952	14.024	14.179.746	140.392.493	140.492.815	85	103	101 |
AI£H	117.558	90.187	6.629	4.240.896	90.036.771	66.455.043	77	100	64 1
IC	15.297	12.677	1.365	1.326.888	13.736.593	8.524.167	90	108	97 $
IZIP	456.911	371.748	35.806	39.303.008	387.820.436	328,997.577	85	104	110 $'
PD	11.140	10.000	500	251.115	11.352.493	7.415.498	102 x	114	50 j V
IMP SFRJ	8.776.647	7.291.683	781.845	722.323.015	7.302.228.084	5.943.715.369	83	100	92 j
IMP skrpaj	9.180.027			774.015.823,	7.580.670.377	6.096.810.634	86		J'

J
Proslava dneva republike v tozdu Montaža Maribor
V Mariborskem tozdu Montaža je bila 27. novembra v menzi proslava za Dan republike, na kateri je Rudi Uranjek v kratkem govoru obeležil pomen praznika ter poudaril velike uspehe, ki smo jih doslej dosegli na vseh področjih, ki pa naj nas ne uspavajo saj, je dejal, nam današnja gospodarska situacija ponuja priložnost dokazati, da smo še vedno sposobni sami premagati ovire, za kar je potrebno vztrajnejše delo, boljša organizacija, red, disciplina pri delu in spoštovanje vsega dogovorjenega. Tako bomo dvignili storilnost in dosegli boljše rezultate.
Kulturni del proslave so izvedli učenci Osnovne šole Slava-Klavora, ki so zapeli in zrecitirali nekaj pesmi in odigrali nekaj folklornih točk.
Na tej proslavi so podelili priznanja za izredno prizadevnost pri gradnji politične šole v Kumrovcu delavcema Juriju Kuharju in Josipu Mohoriču. Priznanja za prizadevno delo v letu 1980 pa sta dobila Franc Huzjak in Ivan Lah, ki sta bila za 1. maja, ko so delavcem v tozdu podeljevali ta priznanja, na delu v Iraku.	Foto: M. P.
J Nekaj utrinkov s podelitve priznanj našim jubilantom
29. november v Iraku
v naših tozdih smo imeli ob Dnevu republike mnogo proslav, toda poseben pomen imajo proslave naših delavcev na gradbiščih v tujini, saj jim pomenijo svojevrstno vez z domovino. Iz Iraka smo dobili naslednje poročilo:
i s' . Kot vsako leto smo se tudi ,yi 'etos zahvalili našim sodelavkam f 'n sodelavcem, ki delajo že 30, e* in 10 let v IMP. Letos jih je v dil Vsem sozdu 471. V delovnih or-e Sanizacijah Promont, IKO, el Klimat, TIO in v sozdov-,si **dh skupnih službah, ki so tudi etos priredile skupno slovest-e' nost> pa jih je 161. Zbrali smo se oK v soboto, 5. decembra v restavra-3 k hotela Ilirija. Najprej smo z in* en°minutnim molkom počastili ljl 5P°ntin naših sodelacev Mira •jjs Koželja, Marjane Pichler-Mis-l9 s°n in Janeza Škerlja, ki so tra-P 8*cno umrli v razbitinah Inexo-pli Ve8a letala na Korziki.
dr
Nato se je predsednik delav-s*ega sveta sozda Janez Ocepek Vsem jubilantom iskreno zahvalil Za dolgoletno požrtvovalno delo v naših tozdih in delovnih skup-n°stih in jim podelil spominske
slovesnosti.
jfl
)čl .Sledil je prijeten večer, izpelji nje.n s tovariškimi pogovori, pe-fSrnijo, pa tudi zavrteli smo se. S ojoaparatom smo skušali zabe-y ez'ti vsaj delček prijetnega Vzdušja, ki se je stopnjevalo vse ‘ja do jutranjih ur.
Delavci v Iraku smo praznovali dan republike na dveh gradbiščih, na enem izmed njih smo imeli tudi svečano otvoritev nove jedilnice, centralna proslava za večino gradbišč, ki jih imamo širom Iraka, pa je bila v naselju Abu Graib. V novih prostorih objekta Trimo, ki služijo rekreativni dejavnosti naših delavcev, se je zbralo v petek 28. novembra okrog 120 članov našega kolektiva, kar je približno tretjina sedaj zaposlenih IMP-jevcev v Iraku.
Na proslavi so poleg učencev Jugoslovanske šole v Bagdadu, sodelovali predvsem otroci naših delavcev in izvrstna recitatorja Vučevič in Vlček iz tozda Dvigalo in Klima montaža, svečani govor je imel vodja splošne kadrovske službe v Iraku tov. Herga, ki je med drugim povedal tudi naslednje:
»Tudi dežela, v kateri se danes nahajamo mi, prijateljski in neuvrščeni Irak, nam dokazuje, da so načela neodvisnosti, neuvrščenosti in ekonomske svobode rezultat zgledov, ki jih je dala svetu prav Jugoslavija.
Za vse nas pa ima praznovanje 29. novembra tukaj v Bagdadu, daleč proč od ljubljene domovine, še poseben pomen.
Veliko izmed nas jih je, ki praznujejo ta praznik prvič daleč preko meja svoje domovine, zato so naši občutki in naše razpoloženje do tega praznika tudi bolj svečani, kakor morebiti včasih doma.
Na nas pa je tudi veliko nalog, ki jih v imenu domovine izvršujemo tukaj, z zglednim in kvalitetnim delom naj bi namreč dali svoj delež vsak svoji temeljni in delovni organizaciji, celotnemu IMP, posredno pa tudi vsej naši domovini. Živimo in delamo v pogojih, ki niso enaki kot doma, zato so tudi naši napori večji, prav tako pa tudi naše dolžnosti.
Naša organizacija tukaj se hitro veča, srečujemo se vedno novi ljudje iz naše domovine in prav je, da ob tej svečanosti vemo, kje smo in kaj hočemo.
Težave ne prizanašajo nikomur na svetu. Energetska kriza kot posledica nove ekonomske ureditve sveta, blokovski pritiski in premajhna razvitost Jugoslavije zahtevajo od nas, da strnemo vrste in okrepimo solidarnost. Vse to pa bomo dosegli, če bomo neprestano zbolj-ševali svojo organiziranost tukaj in doma, medsebojne odnose in tovarištvo, samo močan in enoten IMP v Iraku je dejavnik napredka vseh naših delavcev. Stabilizacijska bitka, ki jo bijejo naši sodelavci doma, ima posledice tudi drugod. Vedno bolj se budi interes posameznikov za dela v tujini, napori vseh naših političnih in gospodarskih teles v domovini pa so usmerjeni v čimvečji izvoz storitev in če bomo znali pravilno prisluhniti tem naporom, bo tudi naš prispevek večji, s tem pa tudi praznovanje 29. novembra ne bo zgolj svečanost, ampak praz-
nik združenih delavcev, ki se zavedajo svoje odgovornosti.
Veliko je še ciljev in nalog, ki jih postavlja pred nas izročilo 29. novembra. Prav je, da jih zapišemo v svoje delovne obveznosti in jih korektno izvršujemo.
Slovesnosti, s katero smo bili vsi prisotni zelo zadovoljni, je sledil prijeten tovariški večer ob domači kapljici, čeprav daleč od domovine, je ob čašah zadonela slovenska pesem, ki je budila otožen spomin na domovino.
Naslednja dva dneva, sobota in nedelja, sta bila za večino delavcev prosta. Sindikalna organizacija pa je v teh dnevih organizirala tudi dvodnevni izlet s pomočjo iraške turistične organizacije Fo Turism, ki se ga je udeležilo 100 delavcev.
Trije avtobusi so krenili v soboto zjutraj proti Kirkuku, Erbilu do Wsalahudina, v severovzhodnem Iraku, kjer so prenočili. V Kurdskih hribih nad 1000 metrov visoko se je budil v marsikom spomin na slovenski kras, saj se je .. podobno oblikovano hribovje širilo pred našimi očmi vse proti Iranski meji. Naslednji dan smo si ogledali še Erbil, Mosul s starimi ostanki Niniv in Hatro, ki s svojim helenističnim slogom morda spominja na antične spomenike v Grčiji.
Pozno zvečer smo se utrujeni, pa tudi nekoliko lačni, saj na žalost ni bilo mogoče organizirati prehrane za tolikšno število ljudi, vrnili v Bagdad, z vtisi, ki bodo ostali.
N. H.
Proslava dneva republike v Panoniji
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v Panoniji je pripravila v četrtek 26. novembra proslavo v počastitev rojstnega dneva republike.
Kulturni program so pripravili člani OO ZSMS z recitacijami. Kot gostje so na proslavi sodelovali člani kulturne skupine iz sosednje delovne organizacije »MURA«. Nastopal je njihov pevski zbor in folklorna skupina je zaplesala venček prekmurskih plesov. Prisotne je najbolj pritegnil nastop folklorne skupine. Sekretar OO ZK Helmut Vidic je v slavnostnem govoru orisal pomembnost praznika 29. novembra.
Proslava je v celoti zelo uspela in je prikaz možnosti sodelovanja dveh sosednih delovnih organizacij na kulturnem področju. Prisotni so si želeli, da bi podobnih prireditev in tako pripravljenih bilo še več.
»ZA«
DO
S problemske konference komunistov delovne organizacije IKO
Precej smo vložili v nakup opreme — biti žal vlaganj v ljudi, ki bodo naše
in razvijali nove
toda ne sme nam izdelke prodajali
Čl;
'emt
^got
tonf,
ilužt
'I
Komunisti delovne organizacije IKO so v četrtek, 3. decembra na problemski konferenci obravnavali dosedanji razvoj tozdov te delovne organizacije ter njihovo poslovanje v letošnjih prvih devetih mesecih in opredelili smernice stabilizacijskega prizadevanja v prihodnjem letu.
Uvodno analizo o dosedanjem razvoju in letošnjem poslovanju je prebral Alojz Kamin. Povzemamo nekatere njegove misli:
Tozd Trata je imel za večino svojega proizvodnega programa monopolni položaj na jugoslovanskem trgu, zato je pretekla leta dosegal dokaj dobre rezultate, vendar bi moral še boljše.
Trata je zahtevna tehnološka tovarna, kar terja ustrezne kadre. V razvojni službi so imeli povprečno 18—19 delavcev, letos je to število že naraslo na 25, nato pa jih je 5 odšlo.
—	20. 2. 1978 je tov. Slano-vec Aleksander, dipl. inž. stroj, predlagal sodelovanja s Strojno fakulteto po vprašanju uporabe mikro računalnikov v ogrevalni, prezračevalni in klima tehniki. 1. 6. 1978 je že bila sklenjena pogodba s Strojno fakulteto, po kateri je TOZD Trata plačala za eno leto 665.000,00 din, v 3 letih pa naj bi plačala 2.000.000,00 din. To je bil 50% del naloge, 50% pa naj bi nosila strojna fakulteta.
—	1. 6. 1979 je bil sestanek v Institutu »Jožef Stefan«, ki se ga je udeležilo cča 10 inženirjev IMP z generalnim direktorjem v zadevi regulacijskih armatur z mikroprocesorji.
— Poleg številnih manjših inovacij je bilo po poročilu 30. 9. 1981 za avtorske honorarje in inovacije v tozdu Trata izplačano 1.160.984,00 din od 1. 1. 1981 do 30. 9. 1981.
—	V preteklih 10 letih so se tudi pojavljala večja avtorska izplačila, kar bi po današnjih vrednostih predstavljajo visoke zneske.
— Najbolj pa je problematično že pripravljeno izplačilo v oktobru 1981 (ki je bilo ustanovljeno) v višini 7.000.000,00 do 9.000.000,00 din za drsna tesnila.
Pri vseh avtorskih in razno raznih honorarjih se postavlja vprašanje, koliko je to naloga rednega dela in če je to resnično vse opravljeno izven rednih delovnih zadolžitev in časa.
Tov. Kamin je nadalje povedal, da so pogodbo za drsna tesnila sicer obravnavali vsi mogoči organi v delovni organizaciji in zunaj nje, plansko analitska služba delovne organizacije pa je ni dobila v roke s pojasnilom, da je to zaupno gradivo. Šele v začetku novembra letos so jo dobili samo za prečkati. Na seje delavskega sveta, na katerih so pogodbo obravnavali, plansko analitska služba ni bila vabljena, na kolegijih delovne organizacije pa je bilo zelo malo (skoraj nič) konkretnih razprav o tej razvojni nalogi.
Tovariš Kamin je poudaril, da je delo na področju razvoja in iskanja novih tehničnih odkritij nujno, vendar je to treba delati načeloma v okviru rednega dela. Če so eventuelne izjeme, morajo biti skromnejše od primera drsnih tesnil, še posebej glede na Tratino stagnacijo pri realizaciji, dohodku it akumulaciji. Opozoril je, da družbena skupnost veliko vlaga v izobraževanje do iz-
Pojasnilo
V prejšnji številki je bil na 1. strani Glasnika objavljen članek z naslovom »Trato bodo razdelili«, kar bi lahko razumeli, da jo deli nekdo od zunaj in ne delavci sami. V članku je sicer povedano, da so se tako odločili delavci na samoupravnen način in da ni možna nobena dvoumnost ki bi no naslovu članka lahko nastala. Smatram, da je vsebina članka točna in jasna, za slabo napisan naslov pa se prizadetim opravi-čujem. LOJZE JAVORNIK
kušenega inženirja, zato pričakuje, da je bo ta vračal s svojim delom. Menil je tudi, da Lado Mazovec ni primeren za vodjo take razvojne skupine (če je vodja sploh potreben), ker za takšno zahtevno tehnologijo nima ustreznih kvalifikacij. Kot glavni direktor pa je dolžan ustvarjalno spodbujati razvojno službo, kar izhaja iz določil srednjeročnega plana in drugih samoupravnih aktov.
Nadalje je menil, da tudi prodajna služba ni dobro delala, saj bi morala že pred leti začutiti spremembe na trgu in primerno ukrepati. Tudi služba kalkulacij je počasna. To dokazuje tudi primer drsnih tesnil, saj je ponudba prišla v tozd konec leta 1979 do izplačila (ki je bilo ustavljeno) pa je prišlo šele oktobra. Po srednjeročnem planu pa bi morali v letu 1981 že narediti in prodati 55.000 drsnih tesnil.
Opozoril je tudi, da bo morala Trata zboljšati servisno službo, če hoče povečati prodajo.
Med drugim pa je omenil tudi izgubo podjetja IMP Metali v Avstriji, ki je do 30. 6. 1981 po plačani realizaciji dosegla 3.805.196,22 šilinga (po plačani pa je še večja) Tozd Trata kot ustanoviteljica je dolžna pokriti 38 odstotkov te izgube. Na srečo najnovejši podatki kažejo, da ukrepi za odpravljanje Metal-love izgube že dajejo rezultate, torej lahko konec leta pričakujemo boljše stanje.
Produktivnost močno pada. Z zmanjšanjem proizvodnje se je delno zmanjšalo tudi število proizvodnih delavcev. Režijski so ostali na istem številu. Zakadi fiksnih stroškov pada tudi ekonomičnost poslovanja ob manjši proizvodnji. Ob hitrejši rasti cen materiala, storitev in druge režije kot rasti prodajnih cen naših proizvodov, močno pada rentabilnost temeljne organizacije. Likvidnost tozda Trata je bila leta 1981 kljub slabim rezultatom dobra, ker je imela nekaj' sredstev iz leta 1979 in 1980 ob nekaj boljših rezultatih. Ta sredstva so vsak dan manjša, ker so rabljena za odplačilo nakupa zemljišča, opreme in pokrivanje višjih zalog. Če ne bo nove višje akumulacije v tekočem poslovanju, bo leta 1982 imela tudi Trata težave z likvidnostjo.
Tozd SK1P je v zadnjih nekaj letih dosegel primeren razvoj v pogledu proizvodnih programov brez posebnih izplačil za avtorske honorarje in podobno. S tem v zvezi se je močno povečala v par letih tudi materialna osnova dela, saj ima skupaj s tozdom IPKO, ki je nastal 1. L 1981 iz programa tozda SKIP, 30. 9. 1981 132.347.000,00 din poslovnega sklada. Leta 1975 pa ga je imel 21.107.000,00 dinarjev. Indeks je 627. Kljub tej rasti poslovnega sklada ima SKIP težave z likvidnostjo glede na obseg in ciklus njegove proizvodnje, ki se v zadnjem času omiljuje. Visoka sredstva dobička gredo zaradi nelikvidnosti za obresti.
SKIP dosega in celo močno presega letošnji rebalansirani plan zlasti pri dohodku in akumulaciji, kar je posledica prodanih zalog iz leta 1980 in nekoliko prenizko planirane stopnje akumulacije v rebalansu. Samo za 13,63 % višji celotni prihodek 30. 9. 1981 skupaj z IPKO v primerjavi z istim* obdobjem 1980 je nekoliko nizek glede na višje cene v tem letu.
Sl.l. 1981 se je iz delalipovega programa formiral nov tozd IPKO Podpeč, ki izdeluje izdelke iz armiranega poliestra in kmeti jsko opremo.
Tovarna IPKO Podpeč je
zgrajena iz Skipovih sredstev in bančnih kreditov. Ob delitveni bilanci je obveznosti iz naslova investicije prevzel IPKO tako glede eksternih kreditov kot tudi kreditno obveznost do Skipa. Tozd IPKO je doslej že vrnil Skipu 5.000.000,00 dinarjev. Dolžan je še 17.990.173,65 dinarjev.
S 1. 1. 1979 je nastal tozd ITAK iz dela programa tozda Trata. Program Itakovih ogrevalnih teles je zanimiv in donosen. Trenutno je trg za Itakove programe še odprt. Ob ustanovitvi L 1.	1979 je imel
18.629.959,10 din poslovnega sklada. Po periodičnem obračunu 30. 9. 1981 pa ima
83.656.000.	00 din poslovnega sklada. Opaža se upadanje akumulacije v celotnem prihodku zaradi vse višjih cen materiala.
Tozd Itak je leta 1980 začel investicijo v vrednosti
200.000.	000.00 dinarjev. S to investicijo si bo zgradil primerne sodobne proizvodne in druge poslovne prostore, kar mu bo omogočalo dosegati naloge iz srednjeročnega plana 1981-1985.
Investicija bo predvidoma končana v drugem trimesečju 1982. Bremena (odplačila kreditov, združenih sredstev, udeležba na dohodku in obresti) ne bodo majhna. Glede na to dejstvo se bo moral kolektiv dobro organizirati in zavzeti za dosego dobrih rezultatov dela. Samo 18,37 % višji celotni prihodek 30. 9. 1981 v primerjavi z istim obdobjem 1980 je nekoliko nizek glede na višje cene in možnost prodaje.
Tozd IPKO Podpeč je začel poslovati s L 1. 1981. Ima program izdelkov iz armiranega poliestra in kmetijske opreme. Tovarna, ki jo upravlja IPKO, je zgrajena iz sredstev tozd Skip, bančnih sredstev in drugih sredstev.
Z doseganjem rebalansa za 1981 ima IPKO celo leto težave, ki se iz trimesečja v trimesečje izboljšujejo. Kaže pa,‘da verjetno rebalans ne bo dosežen. Obeti za leto 1982 pa so dobri.
Delovna skupnost skupnih služb je nastala s 1. L 1978, kose je organizirala delovna organizacija IKO. Ob ustanovitvi DSSS so bili samo 3 zaposleni. Kasneje so se formulirale finančno računovodska služba, plansko-analit-ska služba in komercialno-pro-dajna služba z ekspeditom in deloma razvojna služba.
Rebalans plana za 1981 per 30. 9. 1981 je dosegla: celotni prihodek (stroški DSSS) v višini 69.39%, dohodek v višini 68,04%, zaposleni v višini 97,78 %.
Problem v DSSS je trenutno na področju prodaje, kalkulacij pridobivanja soglasij za nove cene, organizacije dela in kadrovanja. Poseben problem pa je usmerjevalni razvoj, ki ga je končno enkrat že treba rešiti v kakšnem sestavu in nivoju, naj bo na nivoju sozda, delovne organizacije in tozda.
Na koncu je predlagal zaključke. V velikem interesu tozdov, delovne organizacije in sozda je, da se IKO normalno razvija in dosega primerne rezultate za nadaljno eksistenco in socialno varnost delavcev. V ta namen je nujno:
— Ne se uspavati z rezultati, ki so doseženi (tam kjer so).
— Naglo in z večjo agresivnostjo dopolnjevati proizvodne programe in izpolnjevati obstoječe.
— Povezava z razvojno službo sprotno in za nekaj let naprej imeti raziskano tržišče (marketing služb) za kapacitete proizvodnje.
— Pospešeno iskati možnost prodaje naših proizvodov na zunanjem tržišču vsvrho izravnave devizne bilance posameznih tozdov in s tem SFRJ in zaradi
plasmaja naše proizvodnje na zunanjem trgu če se prodaja na domačem trgu ustavlja.
— Posebno skrb posvetiti kvaliteti proizvodov.
— Na področju servisne dejavnosti so še velike rezerve.
— Nabavna služba in kalku-
lacije morajo biti tesneje povezani in ob rasti cen materiala
pravočasno zahtevati višje prodajne cene naših izdelkov.
— Od režijskih služb zahtevati maksimalno angažiranost in s tem razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci izboljšati v korist proizvodnih.
— Z dejstvom iz prejšnje alineje je povezana tudi produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in nazadnje kot rezultat vseh teh činiteljev pa tudi likvidnost tozdov in delovne organizacije.
— Izpolniti sistem nagrajevanja tako, da bo resnično vsak nagrajen po prizadevnosti in re zultatih njegovega dela.
— Stremeti za tem, da se srednjeročni plan 1981-1985 dosledno izvaja po letih. Dohodek v občini Ljubljana-Šiška je bil v prvem polletju 1981 za 41% višji kot leta 1980 v istem obdobju ali za 5,8 % nad planiranim. DO IKO pa je dosegla za 13 % manjši dohodek per 30. 6. 1981 vprimer javi z istim obdobjem 1980. Planirani dohodek ni bil dosežen, medtem ko je v okviru občine presežen za 5,8 %.
— Na raznih področjih in službah manjka ustreznih kadrov in je temu problemu potrebno posvetiti dosti pozornosti.
— Po srednjeročnem planu so predvidene investicije, ki jih je potrebno skrbno proučiti, formirati sredstva za pokritje finančne konstrukcije in šele nato pristopiti k izdelavi investicijskega elaborata.
Prvi je razpravljal Josip Kolarič s Trate. Med drugim je povedal, da so na Trati ves čas namenjali mnogo denarja za posodabljanje opreme. Tako je danes Trata že srednje ali celo višje razvita tovarna in je sposobna proizvajati bolj zahtevne programe. Ob tem pa nastane vprašanje, kaj proizvajati. Na to ne more odgovoriti proizvodnja, pač pa moramo v delovni organizaciji ali sozdu najti način za organiziranje marketinške službe, ki bo preučevala trg in dajala jasno orientacijo razvojnim službam, katere nove izdelke in programe naj razvijajo.
Povedal je, da so v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih mnogo razmišljali o tem, kako bi uveljavili zahtevnejše programe, zboljšali kontrolo kakovosti in sploh bolje organizirali proizvodnjo. Da bi to dosegli, so se delavci na referendumu odločili za samoupravno reorganizacijo v dva tozda. Trata dela danes namreč 600 artiklov, in 1.500 polizdelkov. V dveh tozdih, ki bosta proizvajala vsak svoj program, se bodo lahko hitreje prilagajali potrebam tržišča in tudi dosegali večjo kakovost izdelkov.
Glede razvoja novih izdelkov pa je menil, da je ta naloga za Trato v	trenutnem go-
spodarskem položaju tako nujna, da so morali za dosego tega. cilja uporabiti vse možnosti, torej tudi pogodbe o delu. O drsnih tesnilih je OO ZK razpravljala lansko spomlad. Vsa dokumentacija nam je obetala bel kruh, zato smo predlog podprli v dobri veri, da delamo prav, je dejal Josip Kolarič in dodal: Res pa se komunisti nismo preveč spraševali o moralni plati zadeve, torej o tem, ali bi bila dolžnost avtorjev razviti drsna tesnila v okviru rednega dela.
Zdaj je Tratin načrt, dado 25. decembra dostavi vsem potencialnim kupcem poskusne serije, da jih bodo lahko naročili. Pro-
gram je še vedno interesanten in potreben in je torej treba začeti s serijsko proizvodnjo. Upam, da bo tozd Trata-Črpalke začel v prvem četrtletju izdelovati drsna tesnila, kar mu bo olajšalo začetek poslovanja v času, ko se črpalke težko prodajajo,« je dejal Josip Kolarič in pristavil, t da strokovne službe medtem razčiščujejo sporna vprašanja glede nadomestila avtorjem.
Direktor tozda IPKO Lovro Rogelj je najprej razložil težave, s katerimi se bori ta tozd in se zahvalil vodilnim v Skipu za veliko podporo, ki jim jo nudijo. IPKO je dobil novo stavbo, za opremo je pa zmanjkalo denarja. Kot nov tozd so se tudi stalno otepali s kadrovskimi težavami, ki še niso povsem rešene. Vso pozornost posvečajo razvoju, ker vedo, da ne morejo ostati pri kletkah za živali in želijo ta program dopolniti s krmilno tehniko, da bo njihov program hlevske opreme bolj zaokrožen. Med poslovnimi težavami tozda pa je posebej omenil probleme nabave repromateriala.
Pri oskrbi z repromaterialom se dogajajo povsem nerazumljive zadeve, je dejal Tomaž Bricelj, tudi iz tozda IPKO. Politiki pravijo, da ni devizne participacije. Toda to je teorija, praksa pa povsem drugačna. Tako težko je z nabavljanjem repro-materialov, da tehnološkim službam ne ostane skoraj nič časa za razvijanje novih izdelkov, ker se morajo ukvarjati s čisto navadnim mešetarjenjem, da zagotovijo repromaterial. Proizvajalci pa že kar naglas zahtevajo devize. Razen tega je domači repromaterial vsak dan slabši, obenem pa vsak dan dražji-
Direktor Skipa Janez Bizjak, je potrdil, da je nelikvidnost zelo draga zadeva, saj so jim obresti za posojila, ki so jih morali zaradi nje najemati, požrle petino letošnjega dobička. Z likvidnostjo imajo težave, ker je Skip izredno naglo večal obseg proizvodnje in niso uspeli temu sorazmerno povečati obratnih sredstev, ker so pač več vlagali v razvoj.
Tudi Skip ima težave zaradi vse dražjih repromaterialov, tembolj, ker od 1. 10. 1980 niso povišali cen. Že spomladi so proizvajalci njihove branže uskladili predlog podražitve in v drugih republikah te cene že lep čaj veljajo, le slovenska skupnost za cene ne dovoli podražitve. Za leto 1982 jim obljubljajo 15 odstotkov višje cene, kar niti zdaleč ne bo sorazmerno podražitvam pri repromaterialu.
Z izvozom se ne morejo pohvaliti. Načrtovali so 10 milijonov, izvozili le 744.000, torej skoraj nič. Nismo uspeli prodati rovokopačev v Avstrijo, saj je to najzahtevnejše tržišče za te stroje. Toda, je poudaril Bizjak, mi še naprej iščemo možnosti. Nov izdelek, večnamenski viličar bo imel več možnosti za prodor v tujino, toda najprej iščemo možnost za prodor v tujino, toda najprej ga je treba homologizi-rati. Šele, ko bo motor homolo-giziran, to je naloga kooperanta IMT Beograd, bo Skip lahko izvažal viličar.
In še nekaj: Rovokopače so prej jugoslovanski porabniki uvažali. 800 rovokopačev, ki jih je Skip naredil v zadnjih letih, pomeni za Jugoslavijo 30 do 35 milijonov dolarjev manj uvoza.
■ To pa ni majhna stvar.
Zato je Bizjak prosil za več posluha v sozdu. Letos so načrtovali za 6,5 milijonov dinarjev deviz za uvoz repromateriala — vendar niso dobili vsega. Skratka, uvozili so za 4 milijone manj, kot so načrtovali. Bizjak je poudaril, da je to izključno material, ki ga v Jugoslaviji ni dobiti, da je uvoženi material vreden komaj 2 odstotka njihove realizacije,
'anj;
larj«
da so prejšnja leta izvažajte) mnogo več kot uvažali in tudi, jim grozijo že v prvem četrtletji 9? > 1982 proizvodni zastoji, če ne bodo dobili deviz za nujtfU'-uvoz.
Direktor tozda Trata Bo^ °-Gazvoda se je zavzel za razprav1 o bistvu in ne le za naštevanj1^" težav. Pred tremi leti so str# D< kovne službe Trati napovedali, da še štiri leta ne bo izplavala težav, vendar jih je takrat ph^ Pa; brodila. Ne mislim, da so bile 8 črne napovedi izvoz slabih želj* Pc je dejal Gazvoda, bile pa s8ev. dokaz, da njihovi avtorji niso ri U zumeli bistva naših takratni L problemov.	■v°d
Trata je danes spet v težava# 2. Kaj je njihov bistveni vzrok? 3.
Odločili smo se za zahteve! 4. proizvodni program, opozarj1 5'. Gazvoda. Vanj smo vložili pr6' 6. cej denarja in kadrov, to je r6i 7; — toda prav tako je res, da tujaost firme v naši stroki vlagajo v sv°i 8. razvoj daleč več. Zdaj imam6' 9. j kar smo lahko naredili z min'- N malnimi vlaganji.	“aP
Za današnji obseg proizvodno nje so Tratine kapacitete za >‘ehi odstotkov prevelike, toda Trati N ne dela niti 5 % artiklov, ki om0vl stajajo na področju črpalk in r6'de
gulacije. Tudi Jugoslavija uvaž^hk
ogromno tovrstnih artiklov, #' ®al jih pri nas nihče ne izdeluj6™11 Toda, da jih bomo razvili, bom1^ morali mnogo več vlagati ' " kadre in opremo. Tudi v Jug0'™.1 slavi ji so nekateri to že uvide# ^c. je rekel Gazvoda. Energoinv6" Vl stova delovna organizacija ii#a
od 800 zaposlenih 400 inžeiUfV °' jev, 40 magistrov in 20 dokttk 0 jev znanosti. Ali bi jih rili v vseti' Or
IMP našli toliko?
Drugi primer: Tuje firme v V iši branži imajo samo 30 o°'Pr&
naši
imajo
stotkov delavcev v proizvodni j
30 odstotkov jih je v razvoju1
30 v komerciali. Pri nas pa 6lV komercialist prodaja program za>C
25	milijonov dinarjev, ki ga del3 200 ljudi.
Potrebno bo torej prestrukt°' riranje kadrov, še prej pa sp#6' meniti miselnost ljudi, da je vsa# inženir v razvoju in vsak kornet' cialist režij ec in kot tak samo' breme proizvodnji. Ta miselno5 p se zelo jasno izraža pri sister#'yo, nagrajevanja v nizkem vredn°-liki; tenju teh del. Mi pa danes #6Jet$ bomo dobili inženirja, ki bo za -j 1 tisočakov mesečno prišel delat 'log, naš razvoj.	. ^
Rudi Bukovac je predlag*ot programske usmeritve v stabilnih zacijskih nalogah v prihodnje1™^ letu. Na prvem mestu je pouOa'*Mi: ril izvozne naloge. V devetima mesecih je tozd Trata doseg6 8o(
26	% načrtovanega izvoza, SkVPte le 9 %, Ipko 3 % in samo Itak r ) z 91% zadovoljil. Na drufful strani je Trata realizirala 52 uvoza, Skip 71, Itak 94% 'fjkl Ipko 6,47 %. Zato bomo mof#.1116 komercialne službe pogleda#;. I kaj bi lahko prodajali na tuje.'jek proizvodnji pa je pri vsakem d6 ™ lovnem nalogu za izvoz treba5’. et' posebej pozitivna kakovost lfJek
doseganje roka. Očitno so nek#, Pa| teri programi še preveč odv"-511 . ‘
od uvoza, zato
naj razvoj
službe preverijo, kaj od uvoz6 ^
npoa r^nrrtmat^riala j	1
nega repromateriala zamenjali z domačim.
ril tOfc
Nadalje je Bukovac opozo^ ^
da vrsta načrtovanih novih p(0 r gramov še ni prišla v tovaf# ’ torej morajo razvojne sluZ#j pojasniti, zakaj se zatika. Skup.j Sq s komercialo pa je treba prevenj^ ti, kakšne možnosti imajo ti pr‘ !;r, grami na tržišču. "	, j
Bukovac pa je ob tem opozjj p0, ril, da se v razvoju kažejo t#' ^
negativni pojavi: Že dalj časa h ^ vprašanje, kako ti delavci izkv.il,,.
riščajo svoj delovni čas
0i ko,
tem, ko so zelo zavzeti za P#Jv:
godbeno delo. V proizvodnji,^;liS{
se upravičeno ali ne — sprašuj^, cje> jo, kaj delajo naši razvijale1.! op rednem delovnem času,
ja#
imamo toliko pogodb, je dej#.
Nadaljevanje na 9. str##1
ZK Panonija
Še so notranje rezerve
Člani Zveze komunistov v Panoniji so na sestanku v sredo, 18. no-mbra razpravljali o družbenoekonomskem položaju DO Panonija, gotovitve, ki so jih obravnavali po sklepu predsedstva problemske
Ej°^erence komunistov SOZD IMP, je pripravila plansko analitska
»a v DO.
Ugotovitve obravnavajo obdobje od leta 1977 do uspešnosti pošlo-larj3 ^ mesecev leta 1981. Doseženi so bili naslednji rezultati gospo-
jj-eto it——		Dohodek (v 000)	Baz. ind.	BOD	Za druge potrebe	Za skl. in amor.
‘C	53.920	100	36.840	12.154	8.452
	93.045	172	50.708	20.191	28.146
jef}979	121.575	225	>71.041	.29.212	29.322
•980 /981	168.703	312	90.854 '	42.690	48.630
ir mes.	193.507	359	82.999	47.031	78.425
1 k prvin y. mesean leta ivai. rrav taKo je v porastu tuai cisti ‘7?hodek na zaposlenega od 82.969 (1977) na 217.970 (1981). rJ?e^na ie tu<l' rast sredstev skupne porabe in OD za delavce in sicer iz :. p v letu 1977 na 161.608 v 9. mesecih tega leta.
1 ovprečni osebni dohodek na delavca je bil v letu 1977 3.973 dinar-t’jV devetih mesecih tega leta pa 9.277 dinarjev.
[A ^ gotovi jene so bile tudi nekatere notranje rezerve in sicer:
•Zboljšanje delovne discipline pri delavcih v neposredni proi-'odnji in režijskih službah.
' ^uoijsanje delovne diši j,	režijskih službah.
, ®°ljše izkoriščanje delovnega časa v vseh službah. fg( / Racionalnejša nabava repromateriala. ril	'n učinkovitejša organizacija dela.
g. ^manjšanje režije, predvsem večje zaposlovanje v proizvodnji. V P°ljši izkoristek renromateriala, predvsem manj odpada.
■ ^manjšanje režije, predvsem večje zaposlovanje v proizvodnji. ' , J °°ljši izkoristek repromateriala, predvsem manj odpada. jja°stiUSlCladiteV CCn Pr’ 'Z(^e^'h, ki se proizvajajo na robu ekonomič-
no 9 pasec*enost galvanike v dveh izmenah.
*• Povečati zasedenost orodjarne z zunanjimi naročili vsaj s 40 %. n .fazane so bile tudi zahteve po večji aktivnosti strokovnih služb n7A Pnvrlarienn ie bilo. da ie vnliv OO ZK na kadrov-
la Kazane so bile tudi zahteve po večji aktivnosti strokovnih služb m Področju izvoza. Povdarjeno je bilo, da je vpliv OO ZK na kadrov-Politiko premajhen in mora OO ZK bolj aktivno sodelovati na
3.tži„ Področju investici jskih vlaeani v preteklem obdobju ie bilo ueo-
‘P naglo naraščajo v glavnem zaradi zunanjih dejavnikov. Na po-Veln U ,nadaljnjih investicij je bilo ugotovljeno, da so planiranja ^Dbnna 'n tak° predvidevajo do leta 1985 zgraditi proizvodno halo, icOprern^i *n raza'r'd lakirnico, nadzidati upravno.zgradbo in nakupiti
^ razpravi se je sicer postavilo vprašanje upravičenosti in potrebe 'lrJenju prostorskih kanacitet nroizvodne hale plede na vedno
,p0 .. ,zPravi se je sicer postavilo vprašanje upravičenosti in potrebe M?er,ju Prostorskih kapacitet proizvodne hale glede na vedno 3 bvie uPadanje kooperacijske proizvodnje, kot so izdelki za TOZD p8a>o, Klimo, TAM itd.
v^uano ie bilo Ha v Vnliknr qp ne 7Atmtnvi ontnva nada
pbQ,o, Klimo, TAM itd.
' -Zv0r|V^dano j® c*a v kolikor se ne zagotovi gotova nadaljnja proi-* rlizoan^a na področju kooperacije, je potrebno izdelati podrobno ana-0storvmest'tve proizvodnje posameznih izdelkov v obstoječih pro-3ro; m šele nato, na.podlagi dejanske potrebe, pristopiti k širjenju ■v ,,1Zv°dnih prostorov.
^roi2v ^a.lc napoaiagi aejansKe poireue, pristopiti k sirjenju
Pre(n n°nijitudi ugotavljajo, da zahteve vodilnih delavcev sozda IMP et' v času združitve Panonije v sozd, naj Panonija opusti proi-
j, p' “uomji tuai ugotavljajo, aa zanteve vodilnih delavcev sozda IMP ii Zvna . v času združitve Panonije v sozd, naj Panonija opusti proi-irid0*b n^° kmetijske mehanizacije, brzoparilnikov, škropilnic in po-n°> niso bile pravilne.	ANDREJ ZADRAVEC
Stek .
>la-^”2cemo, tudi znamo
Oprema za SZ je pripravljena
n',Vojk°r^.®e okrog Klimatovih skladišč in proizvodnih prostorov na 0'likijj f)V|! Prenatrpano z zaboji. Kar 28 vlačilcev — med njimi 8 ve-I,6ietsko3k°*menovan3*1 »jumbotov« — bodo napolnili, da bodo v Sov-0 f Zvezo odpeljali vso opremo za kozmonavtski center.
p0 ve- nam je uspelo, da smo kljub velikim težavam opravili to na-
,5
t %
Oq r —** jv uapciu, ua »uh
lzredno kratkem roku! t-acni;
jalkot izv*11110 8 Predstavitvijo vlog! Glavni vlogi: tozda Projektivni biro
ji-bili ‘SaJaLec Projektov in Klimat kot nosilec dobave. Toda krivični bi
(flličug® ne takoj poudarili, da to delo ne bi bilo opravljeno brez od-
la'Klini|apSode^ovanja drugih proizvodnih in montažnih tozdov: TIO, ti lista jz k-elje, Panonija, pa tudi Montaža Maribor in Montaža Koper, ki jčlgo^p ,svojih skladišč odstopila nekatere materiale, ki jih ni bilo mo-iifPtece -° i °d proizvajalcev v tako kratkem roku. Med opremo je tudi j< VsaJ e ementov in serijskega programa tozda Trata, iffrnjijjo °Prema, ki jo bomo poslali v kozmonavtski center, je vredna 60 S jev jn n°v dinarjev — od tega je domače za dobrih 50 milijonov dinar-jjiskj cenPet od te8a so veliko večino izdelali naši tozdi. Za kozmonavtih niedte 6 c0*3 dal: projekt instalacije in vso instalacijsko opremo, t' BrePt v ^°do montirali sovjetski monterji.
, ' jektant' CZaV seveda ni šlo. Še največ jih je bilo, ker so zamujali pro-C' tante v * vu es. ie<<’ Prav’ Vinkb Kuder, »na začetku sem se na projek-ge zelo doh'krat iezd’ l°da biti moramo pravični in priznati, da so z njimi i« jektiral r° s°delovali, ko je delo končno steklo in da ekipa, ki je proti' Pačno l° °Premo, najbrž ni mogla narediti več. Verjetno je bilo na-,i)i Izva °i ■ 80 za tak° pomemben posel določili le tri projektante.« i£ datkj i-P? 80 Pcvo informacijo o poslu dobili 30. julija, potem pa po-0(j 2(j 'pbl omgočili delati in naročati opremo, niso in niso prišli.
(6 bivat; _SePtembra — po nekaj sestankih s projektanti — so začeli do-definJ3?.Sainezne podatke, a ne dovolj celovite, da bi lahko opremo ji. tobru a 1 ln začeli naročati material. To so lahko začeli šele po 15. ok-
Kako TIO Idrija rešuje svoje probleme
Skladi so še prazni, perspektiva pa je že nekoliko jasnejša
Konec avgusta so v TIO Idrija ustanovili krizni štab, ki naj bi se spopadel z gospodarskimi težavami. Zamisel je jasna: Krizni štab naj bi mobiliziral vse delavce — od poslovodnih do samoupravnih organov, od komerciale in razvoja do proizvodnje — za skupno reševanje problemov. Minili so trije meseci, torej čas, ko bi se že morali pokazati rezultati takega načina dela. Kako danes stoji TIO.
»Devet mesecev smo zaključili na tako imenovani pozitivni ničli, brez skladov,« pravi direktor Marjan Grof. »Konec leta bo finančni rezultat nekoliko boljši, vendar ne bistveno.«
Nič kaj spodbudni rezultati. Toda gledati moramo objektivno. Ob polletnem obračunu si Idrijčani niso obetali nič dobrega. Dela jim je zmanjkovalo, na obzorju pa so vse višje anuitete od kreditov, ki so jih bili najeli za Godovič.
Skratka: »Računali smo, da bo ob koncu leta izguba. Naročila, ki smo jih dobili v zadnjem času, pa so nam dala toliko dela, da bo vendarle boljše, kot smo se bali.«
Zakaj so v TIO sploh ustanovili krizni štab?
Težave
je mogoče premagati le z mobilizacijo vseh sil
»Edini način za reševanje nakopičenih problemov sem videl v tem, da mobiliziramo ljudi in pa v tem, da povemo IMP pa tudi Sloveniji, da smo pred hudimi težavami, ki jih bomo rešili le z odločno aktivnostjo. Morda je tak pristop prispeval k temu, da se je spremenil odnos drugih do nas — tako v sozdu kot odnos kupcev. Mislim, da so nas tako eni kot drugi začeli bolj resno obravnavati. Rezultat je, da imamo več dela. Čutimo tudi pripravljenost v sozdu, da prisluhnejo našim problemom.«
Marjan Grof me je večkrat opozoril, naj nikar preveč ne poudarjam kriznega štaba. Pomemben je kolektiv. Le če se vsi delavci strnejo ob skupnem programu in vsak pošteno opravlja svoje naloge, je delo lahko uspešno. Noben krizni štab ne more sam narediti ničesar. Pomembno je tudi, da ni krizni štab v ničemer okraji pristojnosti samoupravnih organov, čeprav so si v začetku to zamišljali. Najprej so namreč razmišljali, da bi krizni štab pooblastili tudi za sprejemanje nekaterih sklepov, ki bi lahko prispevali k učinkovitejšemu gospodarjenju. Po vnovičnem premisleku, tudi po posvetovanju z občinskim pravobranilcem samoupravljanja, pa so prišli do ugotovitve, da to ni potrebno. So pa s samouprav-• nimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami sklenili jasen dogovor, da se vsi za poslovanje pomembni sklepi sprejmejo v najkrajšem možnem času. Ker so predsednik delavskega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kriznem štabu, je tudi samoupravno in politično delovanje usklajeno in bolj učinkovito, torej ni potrebe po kakršnihkoli izrednih ukrepih. Toliko o pristopu — toda poglejmo, kaj so naredili!
Za prodajo je še precej neizkoriščenih možnosti
Posebno skrb so posvetili prodaji. Najprej so prečesali Jugoslovansko tržišče in ugotovili, da še zdaleč niso izkoristili vseh možnosti. Imajo proizvodni program, ki ga je zdaj res težje prodajati, vendar so ugotovili, da mnogi projektanti njihovih izdelkov sploh ne poznajo — tudi projektanti v IMP tozdih. Zato so prepričani, da bodo z bolj prodornim nastopom pridobili dovolj dela.
Konec novembra so imeli zagotovljeno delo s podpisanimi pogodbami do konca januarja. To nikakor ne omogoča mirnega spanja. »Toda v najslabšem času je bilo pogodb komaj za 14 dni,« pravi Marjan Grof,« in zdaj imamo evidentiranih še vrsto objektov (predvsem bolnišnic in hotelov, pa tudi industrijskih objektov), tako da so vse možnosti, da bo dovolj dela za vse prihodnje leto.«
Nobene meje več za preseganje norm
V okviru ukrepov za boljše go-spodarjende ne moremo mimo novega pravilnika o osebnih dohodkih z njim bodo uveljavili nekaj pomembnih novosti:
— Osebni dohodek bo odvisen od dohodka, ki ga dosega delovna organizacija. Seveda bodo za začetek upoštevali posebne pogoje, v katerih so se znašli — toda v prihodnje bo pač tako: Če bo padel dohodek delovne organizacije, bodo šle dol tudi plače.
— Po drugi strani pa bodo podprli zgornjo mejo za presegati je norm s tem, da bodo ukinili tisto znano pravilo, da se delavcu, ki ima več kot za določen čas odstotek presežka, povišal normo. To prav gotovo ni bilo stimulativno ravno za najboljše delavce.
Našli so tudi izvozne možnosti
Bolj zavzeto so začeli tudi delati na izvozu. Letošnji načrt — slabih 10 milijonov dinarjev — bodo presegli, k čemur je največ prispevala oprema za Sovjetsko zvezo, ki so jo izvozili v sodelovanju s Klimatom. Za leto 1982 pa načrtujejo izvoz podvojiti in sicer predvsem na konvertibilno tržišče. Tako pogumen načrt imajo, ker so v Franciji in Italiji našli firme, ki so načelno zainteresirane za kooperacijo. To ni še nič dokončnega, saj šele pripravljajo ponudbe, vendar so prepričani, da se bo iz tega nekaj rodilo.
»Ugotavljamo, da po kakovosti programa v bistvu ne zaostajamo in bi lahko ob primerni organiziranosti proizvodnje ponudili tudi konkurenčne cene,« pravi Marjan Grof. »Pri izvozu bomo poskušali prav vse možnosti, se pravi ne le izvoza izdelkov, pač pa tudi posle, obdelavo, dodelavo ...«
Iskali pa so tudi kooperantsko delo tudi doma in ga nekaj dobili 'pri SIP Šempeter, Vozilih in Meblu.
»V petih letih bi morali proizvodnjo potrojiti,« pravi Marjan Grof. To je visok cilj, a logičen, saj bo le večji obseg proizvodnje opravičil naložbe preteklih let.
Kako bodo dosegli ta cilj?
»Deloma s sodelovanjem znotraj občine, deloma s spremembami proizvodnega programa.«
Skupaj z občino pripravljajo program za reševanje Idrijskega rudnika. V sodelovanju s sozdom Slovenske železarne bi TIO pomagal odpirati in modernizirati tudnik živega srebra — če ga bodo znova odprli, seveda — za kar pa je vse več verjetnosti.
— Za štirikrat bodo povišali dodatek na težke pogoje dela. Tako morda Godovič ne bo več veljal za neke vrste kazensko kolonijo — po drugi strani pa se bo tudi zvečal interes, da bi težke pogoje dela čimprej odpravili.
— Obenem bodo izvršili tudi nekatere organizacijske spremembe in sicer tako, da bodo prodajni sektor okrepili z izvozom in kooperacijo ter povezali z nabavo in tako organizirali marketinško službo kar naj bi omogočilo boljše poslovanje.
Ta predlog ni povsem tak za kakršnega se je ogreval direktor na začetku. V prvem programu
Zagrebčani zaupajo naši regulaciji
e.	1e ^°8ajalo potem, si lahko mislimo, saj vemo, kako manjka
jC za hi(jrorePronia,;erialainkako dolgi so dobavni roki. Samo en primer: d n^[>slaj° )e proizvajalec rekel, da jo lahko dobijo februarja ali i' s° Vs0 ov°dnjc *eto' In takih primerov je bilo mnogo. Toda uporabili
y skladiščih^° sPretnost in zveze, pregledali so vse, kar je bilo v naših r'n9jstih ‘d~~hn na'°®° usPe$no končali. (Hidropostajo so dobili v šti-Dobre ’
dtPosebe;e®a s°delovanja vseh, ki so bili udeležni pri tem poslu, ni treba j e11 Kar se ^e^at’ — ^rez nie8a delo ne bi bilo končano. Vinko Kuder: r ?Proti rev!ve delitve dela in usklajenosti, ni bilo problemov. Vse smo it kompletir7!i v osebnih kontaktih med inženiringom in tozdi, ki so y 27. no 3,1 opremo. Vsi smo se zajedali pomembnosti tega posla.« II'[So potret6111 j 80 naP0'niIi vse zaboje. Zdaj je treba še skompletirati j' ‘‘stov, do n° dokumentacijo — v ruščini — od atestov in garancijskih < decembran ZL montažo in uporabo, kar bo opravljeno do srede \i °Premo Medtem pa že čakajo tovornjake, da bodo začeli odvažati
Foto. L. J.
Naša delovna organizacija IKO je podpisala pomemben sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z zagrebško Energoprivredo.
Doslej so investotorji, upravljale! in monterji naprav za daljinsko ogrevanje kombinirali najrazličnejšo opremo. V Zagrebu pa so se zamislili nad dejstvom, da imajo material desetih različnih proizvajalcev — med njimi mnogo uvoženega —saj jim to povzroča ogromne težave pri vzdrževanju in servisiranju naprav za daljinsko ogrevanje.
Rešitev vidijo v sodelovanju z delovno organizacijo IKO, ki bo zagrebški Energoprivredi dobavljala vse naprave za daljinsko ogrevanje (od toplotnih izmenjevalcev in črpalk, do regulacije), jih servisirala in dolgoročno spremljala vse potrebe na tem področju. Direktor tozda Trata pravi, da je podpis tega sporazuma po eni strani lep izraz zaupanja naši opremi in strokovnjakom, po drugi strani pa nam bo tako sodelovanje z zagrebško Energoprivredo omogočilo dolgoročno preverjanje, kako deluje naša oprema v praksi in to bo spet omogočilo na-dajnji razvoj.
Tudi Zagrebčani so zadovoljni. Vjesnik je 27.11. zapisal; »S tem bo zagrebški tozd Toplotno omrežje poslej nabavljal opremo za daljinsko ogrevanje doma, namesto da čaka na uvoz in troši devize. Hitreje bodo dobili tudi termoregulatorje za uravnavanje temperature v toz-plotnih postajah, ki jih ima zdaj le 60 odstotkov uporabnikov daljinskega gretja.«	L. J.
je bila močno poudarjena zahteva po boljši stimulaciji strokovnih delavcev. Zato so tudi napisali, da naj bi bilo razmerje v osebnih dohodkih 1:5 torej tisto prvotno razmerje, ki smo ga sprejeli v IMP, vendar smo ga že močno porušili. V javni razpravi ta predlog ni dobil podpore, tako, da so zdaj sklenili kompromis: razmerje bo 1:3,9 (zdaj je 1:3,5).
Marjan Grof pravi, da je to odnos hotenja, da bi ob pravilniku o osebnih dohodkih kar upoštevali vse pripombe iz javne razprave. Zato so tudi podaljšali ves postopek za mesec dni in razčistili vsa Sporna vprašanja.
Kljub vsemu bodo strokovnim delavcem nekoliko povišali osnove, bodo pa tudi vezani na preseg norm v proizvodnji. Tu jih vodi razmišljanje: Če proizvodnja (ki lahko norme neomejeno presega) dela dobro, je to gotovo tudi odraz dobrega dela priprave dela in drugih režijskih služb, ki so vezane na proizvodnjo. Torej bodo tudi ti proizvodni režijci dobili povprečje presega proizvodnih norm — vendar zmanjšano za 25 odstotkov..
Tako torej delajo v Italiji. Jasna opredelitev najpomembnejših nalog je že obrodila prve rezultate. »Vse bolj je očitno, da se delavci začenjajo identificirati z delovno organizacijo, to je pa najpomembnejše,« pravi Marjan Grof. •
LOJZE JAVORNIK
Razmišljanje na temo, kako delamo
Zakaj naj dober delavec plačuje napake slabega?
To leto bo tozd Trata slabo zaključil. Prodaja je zelo upadla. Do dohodka smo si pomagali s cenami, topa ni pohvalno. V gospodarjenju pravimo, da prihaja do oscilacij. Nekdanje ugodnosti s prodajo izdelkov so nas napravile malce brezbrižne za jutrišnji dan. V bodoče imamo dolžnost, da bomo stalno mislili na razvoj proizvodnje, na nove izdelke, teh imamo po letu krize že zdaj precej, ki pa niso kaj prida tehnična pridobitev.
Če začnem malo zbadljivo, nam je dobavitelj elektromotorjev, ki noče izdelovati daljših osi za naše CTčrpalke, priskrbel delo za tehnologe, delavce in stroje. Te natične gredi p■ delamo tako drago, da bi bila boljša vsaka druga rešitev. Kajti, če nekdo odkloni delo, bi ga prevzel drugi, samo, če bi mu to znali dokazati, ker res ni vseeno, da delaš, če delaš z izgubo.
S tem želim sprožiti razmišljanje tudi ostalih, kako bi ceneje in bolj kvalitetno delali. V proizvodnji se je dogajalo, da so tudi slab »izdelek« spravili v montažo, s tem pasmo si prizadejali ugled. Ta praksa neodgovornosti je močno nalezljiva in jo je težko odpraviti. Če popuščamo tam, kjer ne bi smeli, torej, da smo imeli vse tehnične pogoje za dober izdelek, pa ga nismo napravili, smo s tem povzročili škodo.
Manjka pa nam še nekaj, kar bi morali upoštevati. Ko kdo dobi nalogo za izdelavo več sto serijskih izdelkov, si med njimi privošči tudi »skrivalnice« za izdelke, ki jih je postružil pod mero, česar kontrolor ne najde, oziroma ne išče. Potrdi mu število izdelkov in vse dobi »plačano«.
Ta, v resnici, še polizdelek, gre pred montažo še na druge operacije, recimo na vrtanje, termično obdelavo, potem na brušenje, tam pa se odkrije, da je pod mero, in ga moramo izločiti. Tako sta bili opravljeni dve operaciji, vsi stroški tudi poravnani, tretji, ki je odkril neprimeren izdelek, je tudi izgubil nekaj časa. Za enak tak primer ne Zgubiš dosti časa, če pa te večkrat »zafrkne« neprimeren polizdelek, se ti to že pozna pri doseganju norme, torej pri osebnem dohodku. Čeprav je to posledica »grehov« drugega, povzročitelj mirno zapravlja denar, ki ga je dobil za »ausšus«, ki pa sta ga morala plačati podjetje, torej mi vsi, in odkritelj napake.
Tako lahko govorimo o pomanjkljivi zavesti do dela, da zahtevaš dohodek za dobro opravljeno delo, da pa bi obenem napake tudi sam priznal ter izločil, recimo drog PEM 20, drog za ventile, eks-center itd., kar mi je bolj znano. O napakah pri ohišjih črpalk in drugje bi lahko drugi več povedali, a vendar lahko zaključimo, da se dela močno neodgovorno in to v času, ko nam dela manjka, ko bi morali varčevati, kjer je le mogoče, a se obnašamo razsipniško, ter s tem sebi in drugim manjšamo dohodek, kar pa povzročitelju ne sme biti v čast, temveč v očitanje, da dela z utajami slabega dela le škodo. Ko smo se o tem problemu pogovarjali, je prišlo celo do predloga, da se operacijski listek ne zaključi, dokler se ne pride do tam, ko se na izdelku pokaže, da ni po načrtih izdelan. To bi seveda mnoge za cele mesece prizadelo, ker ne bi imeli zaključenega naloga, s tem pa tudi ne priznanega plačila za delo in preseg norme.
Zato moramo graditi svoje odnose do dela še naprej na zaupanju, da delamo kvalitetno, kolikor je le mogoče, morebitne napake pa priznamo ter doslearfo izločimo, vse, kar je slabo izdelano,'da bo škoda manjša. Potem ne bi bilo treba predlagati, da bi morali de- j lavcu za povzročeno škodo, ki jo preseže čez dovoljeno, trgati pri j drugem delu, da bi dobil za tako vrednost manj kot jo je povzročil s j tem, da je izmetni izdelek dal naprej kot dobrega.
Torej nam mora biti zaupanje v delo obenem tudi obveznost, da i imamo do njega tak odnos, kot je potreben za kvalitetno delo in da j pošteno priznamo napake, pa bomo imeli tudi boljše medsebojne odnose in tudi na dohodku se nam mora poznati, če ne bomo več j plačevali nekaj, kar ni vredno nič.
FRANC VODNIK
r
.... .
: w.


Velikanka, zmontirana v manj kot osmih meseci!
V Kulkwitzu blizu Leipziga v Demokratični republiki Nemčiji gradi IMP doslej največjo kotlarno na premog, Id je namenjena za ogrevanje stanovanjskega naselja Griinau — Leipzig in se nahaja na območju energane Kulkwitz.
Kotlarna Kulkwitz: naša največja kotlarna na premog doslej -104,4 megavatov.
■ 159 ton pregrete pare na uro, toplotna moč
Pogovori za omenjeni projekt so se vodili nekaj let. Pogodba z investitorjem je bila podpisana februarja lani v Berlinu. Takoj za tem so se v tozd Inženirski biroji Maribor lotili izdelave projektne dokumentacije, ki jo je investitor potrdil v letošnjem marcu. Izvajalci so že v fazi projektiranja začeli izdelovati potrebno opremo za kotlarno.
Opremo za montažna dela IMP, za kotlarno Kulkvvitz so po naročilu izdelali v tozd ITAK in tozd Elektrokovinar Ptuj. Koncem letošnjega marca so za kotlarno transportirali prvo opremo približno 300 ton jeklene konstrukcije. V letošnjem marcu so investitorji potrdili projektno dokumentacijo.
S stroji in sposobnimi ljudmi smo premagali težave
Kot je dejal Franc Obreht, tehnični vodja tega gradbišča iz tozda Montaža Maribor, je investitorju uspelo kljub neugodnim zimskim mesecem pripraviti gradbišče za začetek strojne montaže, ki so se je lotili koncem aprila letos. »Dela smo sprva izvajali v nekoliko težjih pogojih, vendar smo z ustrezno mehanizacijo in s strokovno usposobljenim kadrom premostili vse začetne težave. V začetku maja smo začeli s pogodbeno določenimi gradbenimi deli. Ob posebni zavzetosti strokovnega osebja so bila gradbena dela zaključena v prvi polovici novembra. Ker so bila ta dela zaključena v pogodbeno dogovorjenem roku, je bilo investitorjem
Preizkus kotlarne Kulkwitz se je že začel.
omogočeno, da izvedejo šolanje pogonskega osebja v ustreznih prostorih. V začetku junija smo začeli montirati transportne trakove za premog. S prizadevnim izvajanjem teh naprav smo omogočili pravočasno vključitev naprave v pogon, ki je bil opravljen koncem novembra.
Sredi novembra smo se že greli
Konec letošnjega aprila smo začeli tudi z montažo kotlovske konstrukcije in nadaljevali z montažo kotlov. Prvo tlačno preizkušnjo kotla številka 1 smo uspešno izvedli 29. septembra letos. Tretjega oktobra je bila opravljena tlačna preizkušnja kotla številka 2. Kotel številka 3 je bil tlačno preizkušen 4. novembra, kotel številka. 4 pa 23. novembra. Terminski plan gradbišča predvideva, da bosta kotla številka 5 in 6 tlačno preizkušena do konca letošnjega leta. Zaradi nizkih temperatur, smo bili primorani že 15. novembra začeti z ogrevanjem komandnih prostorov in kotlarne.
V avgustu letos — po zaključku gradbenih del smo začeli z montažo tehnične priprave vode in jo kljub neugodnim vremenskim razmeram zaključili 15. novembra. Prav tako je v tem roku predviden zagonski preizkus kotla številka 1 in eventuelno tudi kotla številka 2. Glede na sedanje stanje montažnih del na objektu smo izvajalci optimisti, kar zadeva pogodbeno določenega roka za preizkusni pogon 15. decembra. V Času gradnje
smo se soočili s številnimi blemi, ki so izhajali iz proj dokumentacije in, ki so n pri izvajanju del. Z vzornil delovanjem vseh izvajalcev1 te probleme rešili.
Premog
zamenjuje nafto
Energetska kriza je pri’ do spremembe sistema gb naprav, ki proizvajajo tof pri čemer je premog zait drago nafto. IMP prvič sot pri takem poslu na ob jeki plame Kulkvvitz. Glede na
Naši gradbišči v ND# sredi novembra obiskala 1 ? vinarka Marija Primc, ^ i>
napisala obe reportaži in I »grf
snela vse objavljene fotog
h____________________j
nutno stanje gradnje še ni j goče oceniti kvalitete objemki; pravi nadalje Franc Obreht.1^ nični vodja gradbišča, »ven* strokovnjaki mnenja, da At naprava izpolnila pogodben0 ločene parametre. Pri proj6 " ranju in izvajanju del srn0 bo vključili v zahteve vzhodno^ tisi ških standardov in predpisov pei so nam omogočili vzhodno!* sto ški partnerji.	nei
Nosilec posla je tozd Inž1 Zn< ring, ki nastopa na gradbis6 na enakopravnimi partnerji, s1 boi dom Montaža Maribor, 1° Za izvajalec montaže termične 1 pa prave vode, ogrevanja obj6’ nir sanitarnih instalacij in osi pr< gradbišča, s tozdom Elek1 bu montaža, ki je izvajalec nizi* bi{ petostnih in visokonapetos" 8-) instalacij.	tor
TPK Zagreb je izvajalec * ob lovskih naprav in multiciklo3 bu IMOS tozd Inženiring Ljubi); gui je izvajalec gradbenih del, L no
Velenje pa izvajalec transp0 ; nih naprav premoga in odp6 bo
vanja. Vrednost dobave vsehl ku
goslovanskih partnerjev’ . Pe
15,495.000 klirinških dol*)'
Objekt je po obsegu, zahtev0* iz
in po številu prisotnega °sf, °P
m	aitviiu jji	~ / r
doslej največji projekt IM’ ha Demokratični republiki Ne1* 8t< in bo solidna osnova za nad3*' jja delo na področju gradenj * *a
larn.«	®ri
tej
Ena največjih kotlarn in izredno kratek rok to bo dobra referenca
Marjan Barbir iz tozda lnz‘ ^ ring, vodja delovne eno* , Demokratično republiko N* ^
jo: »To je ena največjih k°' na trdo gorivo, ki jih je IM* (rjv
slej gradil. Roki so skrajn0 t peti in se jih jugoslovanskih jQ nerji, s katerimi dobro s o* * jemo, držijo. Pri delu na obl6 P' se otep
parno s težavami z3(h pomanjkanja materiala. Z c -■
‘	rU
;d° b'Š
organizacijo in s trudom op' izdelamo. Odleta 1974 (od1 „ ,
V-a f od
sem v DDR) pa do leta 197» Piil
gradili predvsem kotlovnic6 Qr tekoča goriva. Energetska » j* je nadaljnjo tovrstno g*3: ni. popolnoma ustavila. IMP P3 (Jq tem času iskal tehnične reŠ'f
:f str
zvezi z gradnjo kotlarn ter riv°
jalce opreme na trdo gon-, ^ ozirom na spremembo teh*
gije kurjenja se je obseg pjj tažnih del zelo povečal. Str* a|j io ?J sv ab b.
njaki smatramo, da smo H gradnjo te kotlarne na dob* ^
pri pridobivanju novih pod* pr energetskih objektov. Neh ^ demokratična republika P*J y
Knip tr«;rctnp nKiplrfp vPll^ ®
buje tovrstne objekte, ven0 gradnja teh objektov odvisI,f H finančnih možnosti države^, sedanja dela na Vzhodu s°. Se< za IMP, kot tudi za druge h bo slovanske partnerje, fin* 1 donosna.«
onosna.«	,a
Branko Žižek, iz tozda ^ »irski biroji Maribor, koo* ski tor projektov v DDR: »Top1. 0
moč toplarne Kulkwitz, -j ^ imela pogon na premog, b0,,: 'c šala 104,4 megavata. C-/ •a
\% ial
zmogljivost kotlarne je pregrete pare na uro. K°‘ : 3 bo imela vgrajenih 6 kotlov , P tujočo rešetko z močjo 251
uro.
V Kulkvvitzu končujemo svoje doslej največjo kotlarno na premog
,dJ -P®8 monterjev iz tozda Elektromontaža na delu v Kulkwitzu.
primerjavi z drugimi gradbišči zelo dobro urejeno.
Za priboljšek — šunka in fižol
Nadaljevanje s 6. strani
Gradbišče EKO v Eisenhiittcnstadtu. Z leve: vodja operativne izvedbe Rudi Uranjek, vodilni monter Martin Jerič in vodja gradbišča Baudstahl Kombinat Ivan Klinar.
b0 2es7fatUrVPfe- na •izhodu
JtUu 8 st°PinJ Celzija, njen pn-v k Pa 1,32 megapascala. Tem-J s,eratura naPajalne vode bo 130 '°pinj Celzija. Pri maksimalni >Cn? obratovanju kotlarne bo $ 'nasala poraba goriva 10.038 ton l v.3 ,Uro- Za odvod dimnih plinov y ?odo skrbeli multiciklon filtri. e ( na dov°d svežega zraka v kurišče jp. bo poskrbljeno s centrifugal-lk r.lrn' ventilatorji. Za skladiščenje
u l m°ga so vgrajeni kotlovski bj7eri* s prostornino 110 k oSt §'n'h metrov, kar zadostuje : Urno rezervo ]
anje kotla pri maksimalni
tovFn? rezervo premoga za obra-, j 0l anJe kotla pri maksimalni 00 k f^menitvi. Dovod premoga v ,|j/ 6lln .pfje bo izveden s pomočjo £■' nr,m^ast'b trakov in bo popol-
n ^3 avtomatiziran
nd K dovod napajalne vode bjj ?°do skrbele 4 visokotlačne cir-ttlacijske črpalke in 2 enosto-penjske turbine.«
„i : f°t je povedal Rudi Uranjek Ji 0 °zd Montaža Maribor, vodja trarat*Vne 'zvedbe, opravlja g.J^Port materiala in opreme na g|ji j; bišča v DDR Integral Ljub-; t ka a.’. vendar, pravi, prevozniki
8radbi°šč!hdi P° VeČ-dm’ kar'”a težav SCltl Povzroca nemalo
Delamo od jutra do večera, e t*eba tudi ponoči
M0nt ^tumberger iz tozda e. ter«taza Maribor, vodilni l bij °Jnem°ntaže: »VDC 3p Phne7re.j°d leta 1971 od i 975 r | riv/ J1 kotlarn na tekoča go-t0x '. * Kulkwitzu pa sem od le-Je in d jnmjn- Med letom 1975 ... nu ° letos sem bil pri gradnji to-tin v M, L[ubliani (KEL in TOL)
5b'CvanKr(TOM)-Nagrad-
j pjnj v *s.ulkwitzu imam v sku-^ c , ^0 mnntpripv vi cp med
mon-
‘ oh ; oro razumemo. Delamo ce,‘utra do večera, če je treba Ct Oreaf)0noči' Ker je hrana dobro \ Ki,iv 'Zlrana in tudi bivanje v 3 ntamWltZU urejen°> delavci ni-t dobiv° pr°blemov. Iz Jugoslavije ’'-J smo ,7° vse vrste časopisov in . o vc u 0 obveščeni iz domovine 1 nim!j! dogajanjih. Za kulturo 't gradiv casa’ saj prihajamo z
J. Počitka t UKUjeni in P°trebni alj tri ■ V s°b* stanujemo po dva f ska Stanovanja so družin-% kuh’;„ ‘er 'mamo na razpolago PfiDr7’ tako da si včasih lahko
? ham01*7 kakšno večeri°> sku-
i,W’CaJ' *
A obiske.tr' ">esece J ms* doma	*
d’ sece7?V 8remo vsake tri me-j* HoVa . n do pet dni na takoime-w v ob montažni dopust. Vožnjo Vab^mer' nam plača firma.« lf, teriz tnr .^Ofšak, vodilni mon-' skupini o Elektromontaža ima v >1°' v°dipm monterjev (skupaj z ki, »^gradbišča jih je 10): y, gradkS--V skuPini 80 odlični. :11’, največv 1Scu nastajajo problemi 9' ialci fat v zvezi z drugimi izvali*, bav0 ’ ker taisti kasni j o z do-s sPfempmvme' Pestijo nas razne
S hrano in stanovanjem sem zadovoljen. Na gradbišču dobimo 2 obroka hrane dnevno v menzi, kjer imamo slovensko kuharsko osebje. Za večerjo skrbimo v stanovanju kolektivno. To pa tako, da imamo šefa kuhinje, ki za vsak teden določi redarja kuhinje, ki je zadolžen za pomivanje posode in pospravljanje kuhinje. Navadno si ne pripravljamo toplih obrokov hrane, saj imamo vse dneve (vključno z nedeljami) 2 topla obroka hrane na gradbišču. Za priboljšek si skuhamo šunko in domač fižol (iz domovine), ki si ga zabelimo z bučnim oljem. V hotelskem stanovanju smo si montirali pralni stroj, ki nam ga je dal tozd Elektromontaža, tako si tudi sami peremo in likamo. V skupini imamo tudi svojo televizijo, prek katere spremljamo športne in zabavne oddaje, ki so zelo pestre. Delavci obeh tozdov se medsebojno obiskujemo. Iz domovine smo obveščeni o dogajanjih prek Dela in Nedeljskega dnevnika, IMF Glasnika, ki ga dobimo, kadar prihajajo delavci IMF službeno v Kulkwitz. Z zdravjem tu nimamo nikakršnih problemov. Če pa bi potrebovali zdravnika, so nam pripravljeni nuditi zdravniško pomoč v obratni ambulanti v stari kotlarni Kulkvvitz ali pa v ambulanti v bližini gradbišča v Markranstadtu, kjer imajo zdravnika in zobozdravnika. Z zaslužkom sem zadovoljen. Na delo in z dela se vozimo s kombijem, ki je last tozda Elektromontaža. Samoupravljamo zelo dobro, saj se o vsem sproti dogovarjamo. Prosti čas preživimo ob tarokiranju, šahiranju, gledanju televizije in ob večernih domačih zabavah. Oktobra je tozd Inženiring za monterje celotnega gradbišča priredil piknik v šotoru. Tako življenje tu zelo lepo poteka in bo čas do poletja, ko se bomo vrnili domov, hitro minil.«
Franc Medvešek, elektro inštalater, monter specialist iz tozda Elektromontaža: »Življenje v Demokratični republiki Nemčiji nam teče lepo, saj se svobodno gibljemo po tej deželi. Kupujemo v Leipzigu, ki je blizu Kulkvvitza. Robe je na tržišču dovolj od hrane, tekstila in obutve do tehničnih predmetov. Hrana je neprimerno cenejša kot pri nas. Cene so nasploh zelo stabilne, saj ne skačejo tako, kot pri nas doma. Manjši problem je frizer, za katerega se je potrebno naročiti in to kar tri tedne do dva meseca vnaprej. Med tem lasje že krepko zrastejo. Ker pa nismo vajeni predolgega čakanja na vrsto, obiščemo frizerja vsake tri mesece v domovini, ko pridemo na montažni dopust.
Gradbišče v Kulkvvitzu je prvo gradbišče doslej, k j pr dobi delavec dnevno po 2 oranžadi brezplačno.«
Obisk pri naših delavcih, ki montirajo instalacije v železarni Eisenhiittenstadt
Naročniki pravijo, da delamo dobro
Tozd Montaža Maribor izvaja na gradbišču EKO (Baustelle EKO) to je v železarni v Eisenhiittcnstadtu v DDR tehnološke instalacije v žarilnici tlačne pločevine (razvodi zemeljskega plina, inertnega plina, dušika, acetilena, kisika, zraka za zgorevanje in tehnološke vode), premera 15 milimetrov do 1250 milimetrov.'
V celotnem tehnološkem procesu montirajo tudi reducirano regulacijske postaje za zemeljski in inertni plin. Kot je povedal vodja gradbišča Ivan Klinar, je to nova hala za povečanje zmogljivosti proizvodnje pločevine v svitkih. »Dela, ki jih opravlja tozd Montaža Maribor so nadaljevanje že začete investicije iz leta 1979. To delo je tozd dobil zategadelj ker je bil investitor (omenjena tovarna) doslej izredno zadovoljen s kvaliteto del tozda Montaža Maribor in z njegovimi roki.
Gradbišče je organizirano tako, da daje možnost za izvajanje nadaljnjih novih del.
Vrednost celotnega obsega del IMF je okoli 90,000.000 dinarjev. Na investitorjevo željo smo pristali na zelo kratek izvedbeni rok in sicer naj bi prvo fazo končali do 31. decembra letos, predvideni rok za dokončanje del druge faze pa je 15. junij 1982. Projekte za gradnjo so izdelali investitorji. Tozd Montaža Maribor pa je v svojih delavnicah izdelal vse elemente, ki niso dobavljivi s trgovsko mrežo. Pogoji dela so z ozirom na meteorološke in ekološke razmere težki. Dela so zahtevna tudi zaradi višine, na kateri delajo monterji. Pri montaži težjih elementov smo uporabljali tudi težko mehanizacijo.
Dela potekajo v skladu s terminskim planom, čeprav imamo na gradbišču težave z dobavo
opreme iz DDR. Na gradbišču je 18 delavcev iz IMF. Poleg naših izvajalcev dela na gradbišču več izvajalcev iz DDR, s katerimi se moramo pri delu neprestano usklajevati. Sodelovanje je na visoki ravni med vodstvom gradbišča (IMF) in predstavniki investitorja, kot tudi delavci iz DDR. Na tem gradbišču so bili do nedavnega tudi delavci iz Hidro-
montaže Maribor in SCT Ljubljana. Po mojem mnenju ima tozd Montaža Maribor v Eisen-huttenstadtu najboljše izglede za nadaljevanje del tudi na drugih objektih, ki se bodo gradili.
Strokovnjaki DDR, ki prevzemajo naša dela, zelo cenijo kvaliteto del in uslug IMF. Zato mislim, da nas bodo še naprej vključevali v razširjeni reprodukciji. Na gradbišču pa se zavedamo, da za dobrim delom do-prinesemo lep delež k ugledu naše firme v tujini, ki je naša dolgoročna usmeritev.«
Kotlarna Kulkwitz
Neva Žerovica, prevajalka in administratorka, iz tozda Montaža Maribor: »Tu preživljam prve 4 dneve svoje zaposlitve v tujini in zaposlitve nasploh. Naši delavci kot tudi drugi delavci tega gradbišča, s katerimi sem v stikih, so zelo ljubeznivi.«
— Ali ste vedeli kakšno delo in življenje vas čaka v Demokratični republiki Nemčiji?
»V tozdu Montaža Maribor so mi sicer približno povedali, kakšno bo tu življenje in delo, vendar beseda ni toliko kot sama izkušnja. Kakšnega družabnega življenja v prostem času tukaj ni. Tudi za uživanje kulturnih dobrin ni posebno dobrih izgledov, saj je v mestu eno samo gledališče in en kinematograf. Ker živim v delavskem domu, kjer so tudi drugi naši delavci in je ta izven mesta, se na delo in z dela vozim z avtobusom. Delo je zanimivo. Delovni prostori pa so zelo skromni.«
Martin Jerič, vodilni monter iz tozd Montaža Maribor: »S prekinitvami sem v Demokratični republiki Nemčiji že od leta 1975. Delal sem na gradbiščih kotlarn Erfurt, Wiesmar, Eisle-ben, na gradbiščih IHZ Berlin in na nekaterih manjših. Na tem gradbišču pa sem od letošnjega avgusta. Trenutno imam v skupini 10 monterjev. V skupini vladajo dobri medsebojni odnosi.
Žal smo v dogajanjih v domovini in IMF obveščeni neredno, saj časopise dobivamo z zamudo. Tega je najbrž v veliki meri kriva . velika oddaljenost. Pogrešamo zapisnike s sej samoupravnih organov, ki jih ne dobivamo. Težave na gradbišču so predovsem zaradi nepravočasne dobave materiala, za kar so prav gotovo objektivni razlogi (priprava materiala, odprema materiala, izvozne formalnosti so komplicirane itd.). Gradbišče pa je dobro organizirano.
Eden od problemov naših delavcev je oddaljenost od družin. Za naše bivanje tu pa je zelo dobro poskrbljeno od stanovanja do hrane in prevoza na delo in z dela.
Prehranjujemo se trenutno v tovarniški menzi. Hrana, ki je prilagojena okusu Nemcev, nam včasih ne ustreza kaj posebno. Na delo in z dela se vozimo z avtom, ki je last IMF.
Kar pa se tiče dela, so tu zahteve po kvaliteti dela nekoliko večje kot v domovini.«
Ker so sodelavci z gradbišča pričakovali, da bo skromno zamolčal dejstva glede odlikovanj, so mi to izdali oni. Dobil je namreč v Demokratični republiki Nemčiji za prizadevno in dobro delo že 2 odlikovanji, za kar je prav, da mu tudi čestitamo.
"u;----
PREDSTAVLJAMO VAM TOZD IPKO # PREDSTAVLJAMO VAM TOZD IPKO • PREDSTAVLJAMO VAM TOZD IPKO • PREDSTAVLJA^
Mlad tozd z velikimi možnostmi za razširitev
Tozd Ipko je še tako rekoč v povojih, saj še ni star eno leto, pa se tako še srečuje z nekaterimi začetnimi težavami. O delu, problemih, s katerimi se ta mladi tozd srečuje, in o načrtih sem se v začetku novembra pogovarjala z delavci samoupravnih in družbenopolitičnih organov ter s poslovodnimi delavci in iz tega pogovora objavljamo naslednje:
Lovro Rogelj, direktor tozda IPKO: K IMP sem prišel maja leta 1980 v takratni obrat tozda SKIP, iz katerega je nastala nova temeljna organizacija Industrije plastične in kmetijske opreme. Z ozirom na pobudo delavcev zaposlenih v omenjenem obratu, kot tudi osnovne organizacije sindikata obrata v Podpeči ter viških občinskih družbenopolitičnih vodstev, se je obrat od vsega začetka vključeval v priprave za formiranje temeljne organizacije.
ji, varilci), kar je ovira za njegov hitrejši razvoj. Ne nazadnje tozd ni imun za splošna dogajanja (bremenitve gospodarstva, pomanjkanje repromateriala in nezadostna strojna opremljenost.
Kmetijsko opremo bi lažje prodajali, če bi bili pogoji za vse enaki
Trenutno ima na področju kmetijske opreme sklenjene po-
nekaj novih izdelkov. Začeli smo osvajati program elektro omaric ter-začeli razvijati nekaj artiklov turističnega programa. Glede na to, da tozd v začetku svojega delovanja ni bil tehnološko in tehnično opremljen in je tehnologija temeljila na ročni proizvodnji, smo začeli razvijati sodobnejše tehnološke postopke in opremljati tozd z nujno potrebno tehnološko opremo, ki smo jo v glavnem sami razvili. V začetku letošnjega leta smo imeli probleme s prodajo izdelkov zaradi izpada cistemskega programa. Med letom smo te probleme rešili s preorientacijo programa na druge izdelke. Sedaj pa imamo težave okoli nabave repromateriala predvsem poliesterskih
Lovro Rogelj
Tomo Bricelj
Franc Čarman.
vsem jugoslovanskem območju. Problem okoli kooperantov pa upamo, da bomo rešili na ta način, da bomo povečali proizvodnjo v tozdu in tako zmanjševali odvisnost od zunanje kooperacije. Problemi v tozdu so tudi v tem, da ni bilo ob ustanovitvi organiziranih služb za pripravo proizvodnje, ki pa bodo organizirane z novim letom.
odbor delavskega sveta sestaja večkrat in rešuje tekočo problematiko. Delavski svet se načelno sestane enkrat mesečno. Problemi pri samoupravljanju so notranji (nedoseganje proizvodnje zaradi previsoko postavljenega startnega plana, red in disciplina pri delu) ter zunanji (težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — kreditov za kreditiranje serijske opreme, zaradi čedalje rapidnejšega pomankanja repromateriala).
Delegati v večini samoupravnih organov so prvič v teh funkcijah, zato je delo omenjenih organov v večji meri odvisno od strokovnih služb tozda, delovne organizacije in sozda.
Delavski svet še nima vseh komisij (komisija za gospodarjenje, za inovacije in drugih področnih komisij), ker je v tozdu premalo zaposlenih in so delavci precej obremenjeni z delegatskimi funkcijami. Delo, ki naj bi ga opravljale nekatere komisije, pa opravi izvršni odbor delavskega sveta tozda.«
dloči
»Ta povezanost je čedfeda. boljša. Nove sodelavce — ^etu muniste skušamo vključiti v d<tiepi samoupravnih organov. Naj^star pozornosti poveča OO ZK t«sa a dovim notranjim problemorrGdi i; je stabilizaciji, boljšemu izkoHtost Čanju delovnega časa, večji p^nja duktivnosti, boljši kvaliteti “-star delkov, disciplini itd.	-kat
Osnovna organizacija ^azn spremlja tudi zunanja dogajaflrosl: (stabilizacija, izvozna priza^r. ( vanja, samoprispevek, voliPaje itd.). Prizadeva si nadalje, dailov pridobila čimveč članov tal znotraj tozda, kot tudi z nači%a vano kadrovsko politiko.« teli
Mnogo pozornosti ukrepom za boljše delo in disciplino
Ibo
ero
tto
°m<
red,
flieta
Komunisti vse bolj sredi življenja in dela
^ Zgradba tozda Ipko, Podpeč.
Temeljna organizacija je začela samostojno poslovati s 1. januarjem 1981 z dvema programoma in z začetnim številom 50 zaposlenih delavcev. Proizvodnja se je nadaljevala na obeh programih s tem, da je v prvih treh mesecih primanjkovalo dela na področju kmetijske opreme zaradi nesklenjenih pogodb, v drugih treh mesecih pa je primanjkovalo repromateriala za poliester. Kljub temu pa se trudimo, da bi izpolnjevali planske cilje. Rezultati letošnjega devetmesečnega poslovanja so pozitivni, saj je tozd kljub omenjenim težavam realiziral plan s približno 65 milijoni dinarjev celotnega prihodka in dosegel 22.600.000 dinarjev dohodka. Od planirane akumulacije v višini 10.970.000 dinarjev je dosegel 7.050.000 dinarjev s tem, da je pokril sredstva sklada skupne porabe, obračunal minimalno in pospešeno amortizacijo in dosegel bruto akumulacijo v višini 8.650.000 dinarjev. Do konca leta predvidevamo, da bomo dosegli za naš začetek magično mejo 100.000.000 dinarjev celotnega prihodka. Z ozirom na slabo teh-noopremljenost vlaga tozd vsa razpoložljiva sredstva v nabavo nujno potrebnih delovnih priprav. Tozd IPKO je nastal iz dveh stranskih programov tozda SKIP, ki predstavljata dejavnost tozda IPKO. Imamo že orijenta-cijo za prihodnje leto in tudi za sedanje sredjeročno obdobje.
V pripravi imamo za javno razpravo programske zasnove, ki smo jih v fazi nastajanja obdelali skupno s strokovnimi službami DO IKO. Program kmetijske opreme (izdelava hlevske opreme za farme prašičev, razvoj in priprava proizvodnje za krmilno tehniko), je vezan na dolgoročno sodelovanje z Emona Inženiringom iz Ljubljane, ki predstavlja tehnološko tehnične rešitve ne le v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru, temveč tudi zunaj naših meja.
Tozd še nima vseh ustreznih kadrov, predvsem na področju organizacije in priprave proizvodnje (konstruktorji, tehnologi), kot tudi kvalificiranih proizvodnih delavcev (ključavničar-
godbe v višini 55,000.000 dinarjev. V obdelavi so ponudbe za farme na slovenskem območju (Ptuj, Žalec, Krško) in v drugih krajih Jugoslavije v večjih vrednostih. Sklenitev pogodb je zunaj slovenskega prostora odvisna od kreditne politike in bank. Banke pa v jugoslovanskem prostoru različno rešujejo kreditiranje serijske opreme, namreč v SR Sloveniji se kreditirajo investitorji, v drugih republikah pa banke kreditirajo proizvajalce, kar povzroča težave tudi v plasiranju naše opreme.
Za poliesterski program bomo v prihodnjem letu opravili selekcijo izdelkov tako, da bomo ponudili tržišču le tiste izdelke, ki jih potrebuje. Najzanimivejši artikel iz tozdovega razvoja je 4.000-litrska prevozna univerzalna cisterna, ki je bila razvita z lastnimi silami in s finančno pomočjo mestnega štaba in občinskih štabov civilne zaščite mesta Ljubljana. Na tem programu planiramo za leto 1982 proizvodnih delavcev in 55.000.000 dinarjev realizacije. Tozd ima tudi z pogodbami pokrit plan za kmetijsko opremo za prihodnje leto v višini 100,000.000 dinarjev. Lahko pa pričakujemo, da bo potrebno zmogljivosti na tem področju skokovito povečati ne samo kadrovsko, temveč tudi glede nadaljnje izgradnje objektov, kot je to predvideno v srednjeročnem planu našega tozda. Glede na omenjene ugotovitve, mislim, da je napočil čas, ko bomo morali razmišljati o izgradnji nove proizvodne hale.«
smol. Te probleme skušamo reševati, kolikor pač moremo.
V programu za prihodnje leto je prioritetna naloga nabava repromateriala in racionalizacija proizvodnje in izboljšanje kvalitete naših proizvodov. Tozd se vključuje tudi v izvozna prizadevanja. Iz omenjenega programa smo začeli izvažati nekaj izdelkov. Prihodnje leto nameravamo izvoz povečati kljub temu, da jez izvozom povezana tehnologija, ki jo tozd še ni uspel razviti. Problem so cene repromateriala, ki so na zunanjem tržišču za okoli 50% odstotkov višje kot pri nas.«
Dobro pripravljene seje so kratke
Razvijajo sodobnejšo tehnologijo
Tomo Bricelj, vodja programa za poliester: »Po ustanovitvi tozda IPKO je program poliestra temeljil na cisternah za kurilno olje in ostale tekočine, na prevoznih kontejnerjih in individualni opremi za potrebe kemične industrije. Ker se je zaradi težav z nafto ustavil prodaja cistern za kurilno olje, sir,o bili prisiljeni poiskati nove programe in artikle. Letos smo razširili program prevoznih kontejnerjev rta
Proizvodnji kmetijske opreme se ni bati,
da ji bo zmanjkalo dela
Franc Čarman, vodja programa kmetijske opreme:
»Osnovni program kmetijske opreme je bila doslej izdelava opreme za stojišča za prašičje farme (7 različnih stojišč — kletk od vzreje majhnih pujskov do bekonov). Zdaj pa smo začeli z razvojem in izdelavo krmilne tehnike za prašičje farme. To tehniko bomo razvijali za suho in mokro krmljenje. Ker spada ta oprema v sklop opreme za proizvodnjo hrane, bo čedalje bolj potrebna. V sedanjem času, ko je precej poudarka na zelenem planu, je po tovrstni opremi veliko povpraševanje tako s strani družbenega sektorja, kot tudi s strani kmetijskih zadrug za njihove kooperante. Tako se tozdu ni treba bati, da bi mu zmanjkalo dela na tem področju.
Najteže je zadostiti trenutnim potrebam, ker v tozdu ni dovolj proizvodnih delavcev, zaradi pomanjkanja materiala in ker je v družbenem sektorju težko dobiti ustreznega kooperanta za izdelavo zvarjencev za kmetijsko opremo (previsoke cene za dela kooperantov). Ne vemo še, kako bomo te probleme rešili. Kar zadeva kadre, upamo, da ga bomo dobili na osnovi razpisov, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju. Probleme okoli pomanjkanja materiala skušamo reševati z iskanjem materiala po
Janez Kovačič, predsednik delavskega sveta tozda: »Delavski svet ima svoj izvršni odbor. V delavskem svetu je 7 delegatov. Udeležba delegatov na sejah je povprečno okoli 95 odstotna. Petodstotna odsotnost delegatov je vedno opravičena. Delegati prihajajo na seje točno ob določeni uri. Ker so seje dobro pripravljene, je njihova dolžina primerna. Delegati so v razpravah zelo aktivni. O sejnem gradivu so večidel pravočasno seznanjeni tako, da lahko pridejo na sejo s konstruktivnimi predlogi in pripombami, ki so jih dobili od baze. Zbori delavcev se sestajajo po potrebi, medtem ko se izvršni
Tomo Bricelj, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov: »Osnovna organizacija zveze komunistov, ki je bila ustanovljena v tozdu koncem lanskega leta, je imela v začetku 3 člane. S prihodom novih delavcev in s sprejemom novih članov je število članov poraslo in jih je sedaj 6.
V začetku so se člani pored-keje sestajali, ker ni bilo potrebe za pogostejše sestanke, saj so bili ti člani tudi člani kolegija in vključeni v samoupravne organe ter so tako probleme reševali v omenjenih organih. Ko je osnovna organizacija Zveze komunistov rasla, se je večala potreba po njenem rednem delu. Da bi se v tozdu začutil njenj vpliv, so se začeli člani tudi pogosteje sestajati. Sedaj se sestajajo enkrat mesečno in sproti rešujejo vse tekoče probleme.«
— Kakšna je povezava OO ZK z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu?
Vinko Kavčnik, član IO Zveze sindikatov: »Sindikalen« organizacija ima 68 členov, 1*1 ti vse zaposlene. Sindikalna oiftvrš nizacija ima petčlanski izvmSpe odbor. Žed med ustanavljanjefratl tozda je bil občni zbor delavcrtržj ki je postal osnova za formirani sindikalnega vodstva, ki je ^ sneje podalo pobudo za ustafl^as vitev tozda. Sindikat je bil ibe tozdu ustanovljen lani poleti in) imel doslej 15 sestankov. Osnovna organizacija sin” p
kata se je vključevala v vse p™®:
prave za formiranje Izvršni odbor sindikata je org^oai niziral in vodil razprave o us^ist novitvenih aktih, predlagal dejjer gate za samoupravne organ/-ek vodil in organiziral je izvedjier vseh referendumov okoli ust lurj novitve tozda. Aktivno se !!% vključeval v delo in življenj
tozda (razprava o gospodarili
nju, o rezultatih gospodarjenja in drugih tekočih problemih’/0! odgovornosti do dela, o discip/'°< ni). Na eni zadnjih sej je iz/;./ odbor razpravljal o zaključila'
javne razprave o volitvah v gane samoupravljanja na.niv°l*Pe javne razprave o volitvah v °tek gane samoupravljanja na niv°J sozda, obravnaval problema11^

3. samoprispevka, o združeva
sredstev za počitniški dom L Vojskem, o športnih igrah soZ | ter pripravil nekatere predlog6 *
Cisterno naredijo v dveh polovicah, ki ju nato zalaminirajo. Na sliki: sestavljanje in končna obdelava
TOZD IPKO e PREDSTAVLJAMO VAM
“•ez Kovačič.
rii)zHC‘tVe na delavskem svetu h ^a> predlagal delavskemu U toztaa’ naJ le~ta sprejme naj bi bili vsi samoupravni \ ank' ob koncu delovnega , ,a izven delovnega časa (za-ojj( 1 lzgub delovnih ur in učinko-dela organa samouprav-' ist^a *CT za^tevai’ naj bodo vsi
' anki dobro pripravljeni. Sin J at tozda je izvedel priprave n: -gi^novanje za dan žena, za
adi n° *' maia’za 29. novem-|jp'r: Organiziral je ekskurzijo na . ajersko. Organiziral pa je tudi
tat P Vno akcii° za tozd-V svpjem delu se IO sindi-a srečuje z nekaterimi teža-at' <n sicer delegati v izvršnem e 0ru sindikata so v večini pri-r°v. prvič v takem organu, 0 jim je bila dobrodošla *°č 00 ZK tozda, sedanjega tednika koordinacijskega sindikata sozda IMP Ja-Ha, “°>jca in občinskega sindi-pjlcine|a sveta občine Vič. Veči-k ečav- k* so nastajale ob delu Jfgp ?ega odbora sindikata je
ii4atlSn0 reševal njegov Pred jevr”lKlrn umrli predsednik Franc
afli '*
se dobri ,flj c,i Za iZVOZ
nd<a^*nc.z Oarbajs, vodja prodaje p,, Pniiester in kmetijsko opre-
^zdaTp^neSterSkem programU
rgUna ••“KO so cisterne m rezer-sy,.drJl do 10 kubičnih metrov. le{Sterne in kontejnerji so name-a„čt®^vZa prevoz in skladiščenje dhe Cl"ne za prehrambene na-st^cuHi6 — pitna voda, vino, mleko,
' jiug lne§a °*ja’ nafte, kisline in »njin n d° vdoločenih koncentracij fjOolie°l°čene temperature). Pri š.:, ru sta še dva programa, ki l ‘fon 6 v razyoju in sicer elek-ipfcoom8rama (zunanje elek-rka rnariee za kabelska vozlišča $laviemaforizirana križišča in °,lz n ?r°8ram- Prodaja izdelkov 'ojšpeoif‘esterskega programa je o,rektn Cna’ saj se prodaja di-,0ji 0 kupcu (ne prek trgovine).
M d ul
4.......................„
i
Zaenkrat tozd IPKO obdeluje skupaj z Emono predvsem večje farme, poizkuša pa se uveljaviti tudi na področju minifarm, ki jih imajo kmetje kooperanti. Ne kaže pa prezreti tudi izvoza, ki je aktualen na tem področju, saj se obeta tozdu velik posel z izvozom opreme v Nigerijo.
Pri poliestru zavzemajo del zmogljivosti samopretočna korita (pladnji za prašičje bokse). Zaenkrat je IPKO "s poliester-skim programom prisoten šele na območju Slovenije, deloma na Hrvaškem, v ostalih predelih Jugoslavije, pa še ne, za kar tiči razlog v tem,- da do nedavnega še ni bilo kontinuirane prodajne politike na tem področju in se je ta program šele letos bolj uveljavil. Včasih ni bil problem prodajati, ker so šle cisterne za kurilno olje za med in sploh ni bilo mogoče zadostiti povpraševanju. Od nastopa energetske krize (od leta 1980) dalje pa je prodaja cistern rapidno upadla (od 80 na 10 odstotkov). Na poliesterskem področju v IMP še ni vpeljanega marketinga in ne raziskave tržišča.
V tozdu IPKO pogrešamo več sodelovanja med tozdi proizvajalci kmetijske opreme predvsem zaradi uspešnejšega skupnega nastopanja in obdelave na tržišču, kajti nastopamo vsak zase in smo tako manj močni. Nekaj stikov je bilo vzpostavljenih z Alfa Lavaiom, ki dobavlja opremo za čistilne naprave za prašičje farme. IPKO sodeluje tudi s tozdom Zastopstva pri opremi mlečnih farm. Pri prodaji je povezan s predstavništvi IMP in z nekdanjimi člani poslovne skupnosti Fužinar, ki so se priključili našim predstavništvom. S kmetijsko opremo sodelujemo na sejmih v Novem Sadu in v Gornji Radgoni, s poliestrom pa na spomladanskem in jesenskem zagrebškem velesejmu. Manjka propagandnega materiala in gradimo vse na novo.«
Besedilo in slike: MARIJA PRIMC
V spomin sodelavki Mariji Bobnar
Neizprosna smrt nam je iztrgala iz naših vrst vas, Marija, ki ste nam dolga leta nesebično in požrtvovalno stali ob strani.
Že leta 1967 ko ste prišli k nam na delo, smo spoznali, da smo z vami dobili pridno in vestno sodelavko. V teku 14 let ste to vsak dan ponovno dokazovali. Čeprav vam je bolezen zadnje čase nemalokrat povzročala težave, ste pri delu vztrajali, ker ste imeli radi delo, svoje ožje sodelavke in celotni kolektiv. Po sicer redkih odsotnostih, ste težko čakali, da se vrnete zopet na delo.
Za vami je ostala praznina, ki jo ni lahko izpopolniti. Čeprav so minili že tedni, ko smo se poslovili od vas, še vedno ne moremo razumeti, da vas ni več med nami.
Usoda vam ni bila naklonjena. Že kot otrok ste izgubili starše, pa tudi kasneje vam je sreča obračala hrbet. Od nas ste odšli v svojih najlepših letih in sredi dela.
Za vaše vestno in požrtvovalno delo smo vam iz dna srca hvaležni. Spomin na vas pa bo večno ostal v naših srcih.
Sodelavci TOZD TEN
V spomin sodelavcu Miru Koželju
Smrt kot pojav, ki izhaja iz narave stvari, je bridka, če pa zadene tako, kakor je našega dragega sodelavca Mira, je nevzdržen nesmisel. Tako drastično in nepopravljivo prekiniti življenjsko pot delavca, človeka in družine, bi ne smelo biti dovoljeno. Vendar je kljub temu prizadela množična tragedija na Korziki, tudi nas.
Šele sedaj se pravzaprav počasi zavedamo izgube, ki nas je doletela. Umrl je eden od stebrov IMP, stebrov delovne organizacije EMOND, stebrov TOZD ELEKTROMONTAŽA. Njegovo delo je bilo povezano z razvojem podjetja v vseh njegovih oblikah že od samega začetka. S svojo energijo in sposobnostjo je v vsakem trenutku prispeval znaten delež k temu, kar so	danes IMP
EMOND	in ELEK-
TROMONTAŽA.
Bil je neutruden, vesten in natančen delavec. Red dela s srebrnim vencem priča o tem. Delo, pa naj je bilo takšno ali drugačno, je vedno rad opravil tako, da mu ni bilo pripomb. Vedno nam je služil za vzor v vsakem pogledu. Pomagal nam je tako z nasvetom, kot z dejanjem. Ni
štedil ne graj ne pohval in njegova odkritost ter toplo tovarištvo sta pritegnila vsakogar, ki je pošten in dober. Njegova tehtna in pametna beseda je našla vedno dobro mesto pri nas.
Svojo energijo ni usmerjal le v dejavnost na delovnem mestu, temveč je bil vedno aktiven tudi na samoupravnem, kakor tudi na družbenopolitičnem področju. Njegova zadnja samoupravna funkcija je bila predsedovanje delavskemu svetu naše delovne organizacije. Naporno in delikatno delo je opravljal skoraj dve polni mandatni dobi ter pri tem pokazal vse darove vodje in soustvarjalca dobrih sodelav-skih odnosov, kakor tudi instituov, kakor so — poslovna in razvojna politika, plan, poslovanje, usklajevanje delovne organizacije itd.
Miro je bil bleščeč vzgled osveščenega in odgovornega samoupravljal-ca.
polnoma naravno je uspeval brez večjih problemov ali nasprotovanj povezati samoupravno in poslovodno funkcijo upravljanja naše delovne organizacije v homogeno enoto, ki
je vso energijo lahko usmerjala le v delo in se ni izgubljala v lastnih nasprotjih.
Miro Koželj je znal biti tudi najboljši prijatelj. Kot dober in dosleden družin-
ski človek, si je tudi med sodelavci pridobil širok krog zasebnih prijateljev, ki smo ga vseskozi spoštovali. Zato je izguba še bo-liko bolj boleča.
Delavci DO EMOND
V spomin sodelavki Marjani Pichler-Misson
Vključila si se v naš kolektiv pred skoraj tremi leti in nisi potrebovala veliko časa, da si nas spoznala, oz. da smo mi spoznali tebe kot delavko s čutom odgovornosti in prirojenega tovarištva.
Ni te več! Sprašujemo se kako je to možno? Do včeraj si bila med nami, bila si del nas, del tega že tako velikega IM P-ja in danes ko te pogrešamo, ko z željo do joka in občutkom gnusobe do življenja nehote upremo pogled v tvoj stol, tvojo mizo se sprašujemo, kaj je to življenje.
Ali je potrebno, da se v tem kratkem časovnem hipu, ki ga imenujemo življenje toliko sovražimo, da je v nas toliko nevoščljivosti in da se s tistimi svetlimi
trenutki dobrote, potrpežljivosti in razumevanja srečamo večinoma le takrat, ko se zavedamo, da bomo nekoga od bližnjih kmalu izgubili ali smo ga že.
Ti tega ne čutiš več. Zapustila si nas mlada, s komaj tridesetimi leti a še toliko si pričakovala od življenja. Bila si ambiciozna, pripravljena vključiti se še bolj aktivno v vsakod-nevnico IMP, v delo konference sindikata na ravni delovne organizacije.
Bila si izvir življenjske moči in hrepenenja po življenju.
Ali si nas zaradi tega tako kmalu zapustila?
Ostala boš v našem spominu, Marjana!
Sodelavci TOZD Inženiring izvoz-uvoz
V spomin sodelavcu Janezu Škerlu
Janez, nisi bil dolgo med nami, šele od februarja letos. Ampak poznali smo te že od prej. Vsi tisti, ki smo delali na Kliničnem centru, smo vedeli za tebe, še bolj pa smo te spoznali na LIŽ-u. Pravijo, da si veliko dobrega naredil za IMP, da je tvoj odnos do nas kot izvajalcev bil vedno korekten in nema-lenkosten. Poznali smo te tudi kot človeka in tovariša.
Vključil si se v delo pri nas na področju, na katerem potrebujemo izkušene strokovnjake. Bil si odgovoren za vodenje in koordinacijo treh projektov, ki se izvajajo v Iraku in si svoje delo vestno opravljal. Bil si vesten in marljiv de-
lavec, dober tovariš in iskren prijatelj.
Hudo nas je prizadela vest, da te ni več med nami, da se je tvoja življenjska pot veliko prekmalu pretrgala in da ne boš več mogel skupaj z nami reševati skupnih problemov, pomagati s tvojimi nasveti mlajšim kolegom in jih uvajati v delo.
Potrebujemo take ljudi, kot si bil ti in sedaj ko te ni več, ko te je nepredvideni korak usode odtrgal iz naše sredine, ti izrekamo hvala za vse tisto kar si naredil za nas pred tvojim vstonom v IMP in za vse tisto, kar si naredil, ko si že bil član našega kolektiva.
Sodelavci TOZD Inženiring
iiiiranom P0g°dbo o izdelavi raznih športnih orodij. Na sliki:
Nadaljevanje s 4. strani.
Nadalje je menil, da je naloga poslovodnih in razvojnih delavcev predlagati nove proizvodne programe, ne da bi zahtevali za to posebno plačilo.
Precej je govoril o izkoriščanju delovnega časa in disciplini nasploh. Podatki kažejo, da je vse več bolniških, pa tudi izgubljenih ur, opravičenih in neopravičenih izostankov. Inšpektorji so zalotili naše delavce, ki so bili uradno na bolniški, pa so delali pri obrtnikih. Skratka, nujno bo analizirati vzroke izostankov in izgubljenih ur ter zaostriti disciplino.
Zavzel se je za varčevanje.
Posebej je opozoril, da bo treba zaostriti odgovornost tako na samoupravnem področju, družbenopolitičnem področju, kot pri izvrševanju delovnih nalog. Ugotovil je, da ne uresničujemo sklepov, da bomo analizirali delo delavcev s pooblastili in prav zato se delavci nekaterih oddelkov obnašajo neodgovorno, ker vidijo, da tudi vodilni slabo delajo. Opozoril je, da so zanemarili informiranje in se zato pojavljajo nepreverjene vesti in dezinformacije.
Pri delovanju delovne skupnosti je vrzel že zato, ker nima vodje, oziroma* je za vodenje zadolžen glavni direktor delovne organizacije. Zato pripravljajo dopolnitve sporazuma o-združevanju v delovni organizaciji, kjer bodo bolj precizirali naloge delavcev na odgovornih mestih, da bi odpravili to vrzel.
Na problemski konferenci je sodeloval tudi generalni direk-
tor sozda inž. Franc Kumše, kije najprej razložil predloge organizacijskih sprememb v sozdu, saj s temi začenjamo reševati mnoge probleme, ki jih je tudi razprava na problemski konferenci opredelila kot bistvene: nabavo strateških materialov, usmerjeni razvoj, prodajo in načrtno izobraževanje oziroma kadrovsko politiko.
Inž. Kumše je nadaljeval: Delovna organizacija IKO je ves čas svojega razvoja izpričevala veliko vitalnost. Ta vitalnost je porok, da lahko prebredemo tudi sedanje težave, če se enotno lotimo reševanja glavnih problemov. Moramo pa preseči tozdovsko vrtičkarstvo in imeti posluh, da bomo združevali vse funkcije, ki so potrebne večim tozdom in jih organizirati skupno tako, kot bo najbolj racionalno in učinkovito, je zaključil inž. Kumše.
Glede nadaljnjega dela so se dogovorili naslednje: Sekretarja vseh osnovnih organizacij so pooblastili, naj iz uvodnih besed in razprav izluščijo sklepe in so nato skupaj s predsedstvom problemske konference odgovorni, da jih bodo komunisti v osnovnih organizacijah izvajali. Še to so dejali, da je škoda, ker se ni problemske konference udeležil noben predstavnik ne šišenskega ne viškega občinskega komiteja ZK, saj so zares povedali mnogo resnic o vzrokih gospodarskih slabosti znotraj delovne organizacije in zunanje ter izoblikovali usmeritve, ki sc lahko pot v boljše čase.
LOJZE JAVORNIK
ZAHVALE
Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujem članom kolektiva tozda Montaža Koper in članom kolektiva DS sozda IMP izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Bruno Pahor
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem OOS DS DO Promont in vsem sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala pa vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji
poti.	,
Ana Šporar
Vsem sodelavcem in prijateljem mojega pokojnega moža Adija Kovačiča, se najiskreneje zahvaljujem za vso pozornost, moralno in materialno pomoč v času njegove težke bolezni. Prav taka hvala za vse lepe tolažeče besede ob njegovi smrti, za cvetje, za zadnjo pesem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Milena Kovačič
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, svakinje in tete Marije Bobnar, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli
pomagali, izrekli sožalje, nam lajšali bolečine, ji darovali cvetje ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala pa velja pevcem PD IMP ter govorniku.
hčerki Miti in Rozi ter sorodstvo
Globoka in neizmerna je bolečina ob prerani izgubi dragega moža in očka. Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste mi v težkih trenutkih kratke a hude bolezni stali ob strani, me bodrili in tolažiti, kakor tudi za vso izkazano pomoč, vam in OO sindikata tozd Zastopstva najlepša hvala. Enako tudi DS DO IZIP, DS DO EMOND in Interni banki. Iskrena hvala tudi vsem za pismene in ustne izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi poslednji poti.
Zupančič Metka, Robert in Suzana
Ob smrti najinega dragega očeta se zahvaljujeva sodelavcem tozda Klima montaža, osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v Iraku za izraze sožalja, podarjeno cvetje in udeležbo na pogrebu ter tozdu Inženiring, ki nama je omogočila pot domov.
Franc in Tomaž Oblak
DECEMBER 1_ '—OEC
Emil Tratnik o zgodah in nezgodah alpinistične odprave na Daulagiri
Najprej sem občutil le to,
kako lepo je, da sem živ

•" v.-m
Televizija ima moč, da lahko prikaže bistvo dogodkov bolj plastično kot katerokoli drugo informativno sredstvo. V ponedeljek, 16. novembra so v TV dnevniku pokazali počrnele roke Ceneta Berčiča in ta posnetek je bolj kot izjava Staneta Belaka in vsa prejšnja poročila pokazal, koliko so pretrpeli naši alpinisti, ki so klonili tik pod vrhom Daulagirija.
Naš Emil Tratnik, tehnolog v pripravi dela TIO v Godoviču, ni bil na televiziji. Menda je stal bolj ob strani in ga kamera ni ujela. V južni steni Daulagirija pa je bil v prvi navezi in je skupaj sŠraufom in Cenetom prestal vse muke.
pri tem vlogo tudi denar. Vsekakor je dejstvo, da tudi druge države pošiljajo v Himalajo manjše odprave. Uveljavljajo se celo mešane odprave. Tako smo na poti srečali dva Poljaka in dva Angleža, ki so šli skupaj na Makalu.«
Kot že rečeno, se našim alpinistom ni posrečilo osvojiti vrh Daulagirija, čeprav so prvi premagali njegovo južno steno, ki je dotlej kljubovala mnogim poskusom tudi najslavnejših alpinistov. Zato pravijo, da je naša žepna odprava vendarle dosegla velik uspeh, saj je rešila enega največjih in obenem enega zadnjih velikih svetovnih alpinističnih problemov.
Ker sem že omenil pomrznjene roke Ceneta Berčiča, sem tudi pogovor začel s tem.
»Cene je bil najbolj pomrznjen. Noge še huje kot roke. Včeraj (pogovarjala sva se 26. novembra) so mu amputirali prste na nogah. Roke so se mu pozdravile. To se večkrat naredi, videti je res hudo, ampak koža se olupi brez težav.«
Ste bili tudi vi pomrznjeni?
»Ne, jaz nisem dobil ozbelin.«
V odpravi na Daulagiri, šesti najvišji vrh sveta, 8167 metrov, je bilo šest alpinistov. Poleg že naštetih, Belaka, Berčiča in Tratnika, še Rok Kolar, Janez Sabolek in Jože Zupan.
Nad osemtisočaka s šotorom v lastili izvedbi
Južna stena Daulagirija je premagana in s tem rešen eden največjih svetovnih alpinističnih problemov
Pomanjkanje denarja je težava, ki je verjetno pestila vse slovenske odprave v Himalajo. »Še posebno če greš v majhni skupini, je pomembno, da imaš čim lažjo opremo, saj se ha tistih viši-
Prvi krivec, da niso stopili na vrh, je bila plinska bombica, ki se je prehitro izpraznila. Kako se vam je moglo to zgoditi?
Vsaka himalajska odprava doslej je morala premagati mnoge težave in napore, toda verjetno nobena prej ni preživljala tako dramatičnih trenutkov kot zgoraj našteta šesterica.
Ker niso imeli zaledja, so bile težave še večje
»Ja«, pravi Emil Tratnik,» bilo je še težje, ker smo bili tako majhna odprava. Dosedanje odprave so bile v klasičnem stilu s tabori, mi pa nismo imeli nobenega zaledja. Najprej smo nadelali steno, tako da smo imeli fiksne vrvi do višine 5.200 metrov, postavili smo višinski šotor, se malo odpočili in šli nad steno v alpskem stilu.«
»To smo se tudi mi spraševali. S prvo bombico smo kuhali pet ali šest dni. S seboj v steni smo imeli še eno polno rezervno. Ta pa me mrknila že tretji dan. Morda je puščala, skratka, nekaj je moralo biti narobe.«
Najprej
je zmanjkalo plina, potem je sneg zasul Šotor
To je bilo deveti dan plezanja, 22. oktobra zjutraj. Očitno tudi v Himalaji drži, da nesreča nikoli ne pride sama, saj jim je še isto jutro sneg zasul šotor. Spet čudno, da se je to lahko zgodilo trem tako izkušenim alpinistom.
Emil Tratnik.
nah in ob tistih naporih vsak dekagram močno pozna. Mi bi lahko kake tri četrtine naše opreme zamenjali z boljšo. Če bi imeli denar, seveda.«
Toda preden ste šli na pot, ste govorili o velikih prednostih, ki jih imajo žepne odprave...
»Saj jih tudi imajo. Južna stena Daulagirija je izredno nevarna. Manjkrat ko greš vanjo, manj je tveganja za nesrečo. Seveda pa morajo člani takšne manjše odprave prenesti večje obremenitve, kot če se to porazdeli na več članov. Seveda igra
Tako so si, na primer, višinski šotor naredili kar sami v Katmanduju. No, Marjan Kregar — ki je tudi že hodil po Himalaji — jim je v Induplatih sešil krilo. Tega so prinesli s seboj. V Katmanduju pa so iz sodov, v katerih je spravljena oprema prejšnjih ekspedicij, izbrskali primerne aluminijaste palice in tako je nastal šotor, ki je ostal zasut pod snegom nekje 7.800 metrov visoko na jugovzhodnem grebenu Daulagirija.
»Midva z Berčičem sva še ležala. Šrauf je kuhal in zmanjkalo mu je plina. Šel je ven, da bi začel podirati šotor. Takrat, zjutraj ob sedmih je bilo vreme še kar dobro. Pihal pa je že hud veter in videli smo grozeč črn oblak, ki se je bližal. Ko pa se dvigne vihar s snegom, je v Himalaji obup. Težko je reči, s kakšno močjo je pihal veter, ampak bilo je tako, kot da bi sneg kar nabijal v šotor. V petnajstih minutah ga je na-medlo toliko, da smo komaj potegnili ven armaflexe (ležišča)«.
.■ '	^ f ,'
Cene Berčič tik pod sedlom. V ozadju vrh Daulagirija.
Še huje,
kot če si brez hrane, je, če si brez vode
Odločili so se, da šotor in sploh vso odvečno opremo odvržejo. Med drugim tudi hrano. Kako pa se pravzaprav počuti človek skoraj 8.000 metrov visoko v steni, ko v snežnem viharju- jemlje iz nahrbtnika hrano in jo meče stran?
»Šrauf, vodja odprave, ima za sabo že osem ali devet odprav. Z Berčičem sva mu zaupala, da je njegova odločitev pravilna. Saj ni dosti premišljevati. Vsem trem nam je bilo jasno, da si z jušnim koncentratom, maratonikom in drugimi rečmi brez kuhalnika ne bomo dosti pomagali. Pa še to: Dosti bolj kot hrana, je bilo hudo, ker nismo imeli tekočine, saj brez kuhalnika nismo mogli topiti snega.«
Najprej so se morali vzpeti do grebena, ki je približno 8.000 metrov visoko, da bi lahko sesto-poli po drugi, severo-vzhodni strani, kjer je najlažja stena. Leta 1960 so ravno po tej steni prišli na Daulagiri prvi alpinisti.
Vrh je bil čisto blizu, a nanj niso več mislili
Šli so torej dalje, malo lažje, ker so precej stvari pustili v steni.
Bili so torej le dobrih sto metrov višinske razlike in v časopisih smo brali, da je pot od sedla proti vrhu lahka. Je to res? »Do sedla smo imeli ves čas težave. Južna stena je tako strma, da ni dobesedno nikjer pametnega oddiha. Potem smo prišli na Japonski greben. Leta 1978 so po njem plezali Japonci — kar dva meseca, bilo pa jih je okrog 60. Našli smo vrvi, ki so jih pustili v grebenu. Od sedla dalje pa je snežno pobočje — začetek je sicer malce bolj strm, naprej pa je pot čisto položna. Že po tem smo videli, da ne more biti več posebnih težav, ker tu prejšnje odprave niso pustile za seboj nobenih vrvi.«
riši, je res lažja, toda prede'1 prišli tja, bi se morali še nek0'* oj vzpeti, za kar pa smo imeli P' Če malo moči. Sestopili smo p°! je votno zamišljeni trasi preko denika. Zato smo se zgreš' nj
Sl
vi
Nekaj izrednih naključij) ti ki so pomenila rešitev
b
Kljub vsem naštetim ŠffljjjS j' Tratnik ne razmišlja o svoji ^ b pravi kot o nesrečni pustoI°v. Ji '	- - " tudi V*f| 1
o
m. »Doživeli smo srečnih naključij,
pravi,
iiP
prav čudežno srečo smo ( nekajkrat in to nas je rešil0.
Prvo srečno naključje, P( neverjetno, je bilo, ko so zv6
po prehodu čez sedlo pn»u
____•______,__T sntc 1
Po prvotnem načrtu bi na sedlu postavili šotor, prenočili in zjutraj skočili na vrh le s cepini in fotoaparati. Toda zdaj šotora niso imeli več in začeli so se spuščati na drugo stran.
zapuščenega japonskega š°*f in v njem našli plinski gorilo*^ ' je delal.	1
»To je bil napol čudež. &. bi našli gorilnika, si ne zfl! ' predstavljati, kako bi se res; t gore. Že tako smo se s skrajP' J napori privlekli do zapuščen .• < šotora. S čajčki, ki smo jih ! njem, smo se vsaj malo okrer 1 li.«
Toda nova smola: Pl*n j bombica je bila počena, vnejj( \ požar in šotor je zgorel. »0° krat smo vse naslednje noči P bili na prostem.
Južna stena Daulagirija gotovo zasluži sloves, ki ga ima: Da je eden najtežjih svetovnih alpinističnih problemov.
»Na grebenu je Šrauf še zadnjič govoril z bazo. Povedal je, da nimamo hrane, da smo izmučeni in je zato rekel, naj ne gredo za nami v steno, kot je bilo v prvotnem načrtu, ampak naj gredo čez sedlo na drugo stran pod ledenik in nas tam počakajo. Toda nato je vvalkie-talkie odpovedal, ostali smo brez zveze in se popolnoma zgrešili. Oni so prišli pod ledenik in prepričani so bili, da ni prehoden. Sklepali so torej, da mi ne bomo mogli sestopiti po njem, kot smo načrtovali. Poskušali so desno od ledenika, pa tudi ni šlo. Potem so se spustili v dolino in šli kakih deset kilometrov dalje, ker so menili, da je tam edina možna pot za sestop. Mi pa nismo niti pomislili, da bi se še kaj vzpenjali, tako smo bili izmučeni. Pot, kjer so nas čakali tova-
Jutro jih je zbudilo pod snežno odejo
Vreme je še bilo, vendar že pooblačilo in pihalo je, ne premočno. Ko nam je 5
,13'f
pogorel, smo se spustili na p1- ^ bližini in polegli kar na snegv, smo se zbudili, pa je bil° ( spalne vreče že 10 do 15 c^( metrov snega. Takrat so se najhujši časi.
V tisti noči je Cene dobil hude zmrzline na nogah, <* f derez ni mogel obuti. Tu rokah je imel mehurje. , Jaz zmrzlin nisem dobil- * , noč nisem spal, ampak sem čas masiral. Cene pa je Ja Morda ga je izdal občutek,
Nadaljevanje na 11- ^
Mnogo je razlogov, da ne delamo
Kaj je pogodba za 50 milijonov proti dobremu počutju kužkov in muckov?
F delovni skupnosti skupnih služb neke naše delovne organizacije so dali na disciplinsko komisijo delavca, ki kljub pismenemu nologu ni hotel na službeno potovanje. Disciplinska komisija mu je izrekla javni opomin. Prizadeti se je pritožil na delavski svet, ki je ukrep disciplinske komisije podprl. Nato se je prizadeti pritožil na s°dišče združenega dela, ki pa mu je dalo prav in odločilo, da se razveljavi sklep disciplinske komisije in odločba delavskega sveta, delovna skupnost se je na to odločitev pritožila.
Ozadje pa je tako: Prizadeti delavec iz komerciale je pravočasno napovedal, da bo moral na Hrvaško, dogovoriti se za posel, vreden milijonov dinarjev. Z njim naj bi šla še dva sodelavca. Odobren Mi je bil službeni avto z voznikom. Dan pred napovedanim sestankom pa so ugotovili, da je službeni avto pokvarjen. Ponudili so jim sh*žbeno katrco. Katrca pa ni avto za tako dolgo pot, razen tega so ntenda katrce, ki jih uporabljajo komercialisti te delovne organizacije slabo vzdrževane, en dan časa pa je premalo, da si organiziraš Prevoz z avtobusom ali vlakom.
Z delovni skupnosti ne mislijo tako in so tovarišu, ki je tako razmišljal, najprej dali pismeni nalog, da mora svoje delo opraviti. Ko So ni, so ga dali na disciplinsko.
Sodišče združenega dela pa je bilo bolj temeljito. Preštudiralo je Vse okoliščine in ugotovilo:
Da je imel prizadeti specifične osebne probleme, ker bi moral med svojo enodnevno odsotnostjo pustiti doma mladega kužka in dva brucka, kajti njegova hčerka je ravno takrat popotovala po Angliji.
In še so ugotovili, da človeka ni mogoče siliti v prometno nesrečo, če sam jasno čuti — da sicer dolgoleten voznik — ni nikoli vozil ka-trce in je niti ni sposoben voziti.
In dali so mu tudi prav, da naloga za službeno potovanje v bistvu nt odklonil, saj je vendar sam povedal, da je treba na pot, je tudi vse 0rganiziral in je bil pripravljen iti —samo ne pod pogoji, kakršne Stno mu vsilili v delovni skupnosti.
Zdaj pase vprašamo, ali so v delovni skupnosti res nehumani ljudje, če jih bolj skrbi to, kakšne posledice bi utegnil imeti za delovno Organizacijo propad pogodbe za 50 milijonov dinarjev, prav nič pa Uh ne briga, kako bi trpeli kužek in dva mucka ves dan sami in brez varstva?
Ali so res tako malenkostni, da ne vidijo, daje bistveno priprav-‘jenost iti na pot? Človek je želel iti, vse bistveno za službeno pot je že Pripravil — to, če fizično ni šel, je le manjša napaka v izvedbi. Ti pikolovci v delovni skupnosti bi mu pa verjetno priznali, da je šel ne Pot le, če bi na Hrvaško tudi res prišel?
Osebno sem za humano ravnanje in pošteno igro —toda na obeh s‘raneh. To, da bi morala moja delovna organizacija razmišljati še o dobrem počutju mojega kužka (tudi sam ga imam), se mi zdi malce debela.
Mimogrede. Zadnje čase večkrat slišim: Bolje in več moramo de-. .. Bolj dosledni moramo biti.. Odrekati se moramo... Družbenemu dati prednost pred zasebnim...
Mislimo to resno? Kaj pa kužki in mucki?
LOJZE JA V ORNI K
^•daljevanje z 10. strani.
• P1 ?,azil poškodb, ki so se mu za-0 ( ;e*e delati. Če bi videl, da zmrzu-
(0 C,vne bi spal, bi že ukrepal... S n ? reme n' bilo naslednje jutro boljše. Megla, sneg, veter. v£Vst'li smo se kvečjemu za sto
i	falskih metrov, ker smo se mo-
'1 prej vzpeti še na en greben, k ^Poldne se je vreme začelo |01» |£j,.ati’ megle so se že trgale.
ii	o bil 1 smo ledeno jamo in to je U j ®. ,novo srečno naključje. V ,e|i g®1 Je bilo zavetje, sneg ni prišel
/ nnv?r- Tam smo kar v redu pre-
jif v'
0 i £ ^slednje jutro smo iz jame ^gledali popolnoma jasno nebo.
p( snePEaaČe2vnoč zapadl° po1 metr,a „_°d> s katerim smo se mučili
ili otc i»
^slednje tri dni na poti v dolino.
Ledenik
bil neprehoden — s 8e dosti manj
,1 jbnjši dan je bil, ko smo šli ’jj' „• mdenik. Ko se zdaj spomini jfZ®?* verjamem tovarišem, da se 'flč <j le zdel popolnoma nepreho-J? 8o**" ®ni so bili tam še pred sne-jn ™1> je bilo nekoliko topleje sm ° Se jedene stene podirale. Ko j sn»° pr'aH mi, pa nas je mučil ltl. tai®' Na čevljih so se mi delale id1 JvSnezne c°kle» da sem komaj
P1 kePeSCt metrov si se nekako vle -H„ jnato si padel in zbiral moči za sm C5}pj'b deset metrov. Tako leden icVeS dan' da smo Prečkali
gj?veeer smo dosegli planino. vi° je nekaj čez 4.000 metrov je bil ®'*a je še zasnežena. To £jVe* .a zadnja noč, ki smo jo pre-
^aj ste srečali prve ljudi? aslednji dan, po šestih dneh Vek°Pn smo srečali prvega člo-je d *Bil i.e švicarski zdravnik, ki fot™tja gor z nosačem, da bi »as ®ra*'ral Makalu, pa je našel
Mrv k° vas je pogledal, ko ste se tj? 81 ‘zmučeni privlekli naspro-
kn*t*r Se ie kar usedel,
, u°J* Wg‘edal tri >N^®ne alpiniste
y Potem Prej se je kar vsedel.
je pustil fotografijo in se •
ves posvetil nam. Rekel je, naj ga počakamo, da bo šel po hrano. Šotor je imel kakih 200 metrov niže, vendar smo se mu zdeli tako dotolčeni, da je rekel, naj ga kar počakamo. No, mi smo šli vseeno lepo za njim. Potem nam je kuhal. V so hrano in pijačo, kar jo je imel, nam je dal. Posodil nam je tudi denar in z nami je šel v dolino. Skratka, veliko nam je pomagal.«
Povedali smo zgodbo, dejstva, kako ste se skrajno izmučeni komaj še privlekli v dolino. Toda kako se človek počuti, ko doživlja te napore, na kaj misli, ko ve, da morda ne bo prišel živ nazaj med ljudi, kako vpliva to, da niste imeli hrane?
»Izmučenost, lakota, mraz, vse to povzroči, da postaneš apatičen, da vse manj dojemaš, kaj se dogaja okrog tebe. Ko smo se vzpenjali, sem še mislil na ženo in hčerko, potem samo še: Moram hoditi, sicer bom ostal tu gori...«
Plezanje torej ni le telesni, pač pa tudi psihični, lahko rečemo tudi moralni napor. Kako so vse te muke vplivale na odnose v vaši mini odpravi? Planinci pravijo, da se v takih primerih včasih na mrtvo skregajo.
Najhujši je bil občutek, da so tovariši že naredili križ čeznje
»Mi v navezi smo si med seboj pomagali, tu ni bilo nobenih problemov. Najtežje je bilo to, da smo dobili občutek, da so nas drugi trije tovariši prehitro odpisali. To nam je zbilo moralo. Šele tretji- ali četrti dan naše poti po dolini nas je dohitel član druge naveze Juš Zupan in takrat smo razumeli njihovo ravnanje.
S Šraufom sva pila čaj. Zagle-
Z	\
Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Potem nam pa pomagajte s kakšno idejo, da bo boljši! Direktni telefon uredništva: 312-783
X___________________J
■■ii!
Razglasitev rezultatov.
Rezultati s športnih iger delovnih organizacij IMP
Ženske:
V soboto, 21. novembra 1981 so pod pokroviteljstvom delovne organizacije Livar potekale I. športne igre delavcev delovnih organizacij združenih v SOZD IMP. Tekmovanja so se odvijala v naslednjih disciplinah: šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki in nogometu.
Po pozdravnem govoru glavnega direktorja delovne organizacije Livar in slovesni otvoritvi športnih iger so tekmovalci odšli na posamezna tekmovališča v Višnjo goro, Grosuplje, Videm-Dobropolje in šolski center Josipa Jurčiča Ivančna gorica — Stična, kjer sp bili doseženi sledeči rezultati:
Nogomet	št. točk
L PANONIJA	100
2. IZIP	90
3. TIO	80
4. LIVAR	70
5. PMI	60
6. KLIMA	50
7. KLIMAT	40
8. DS SOZD	30
9. IKO	20
10.	PROMONT	10
11.	EMOND
Odbojka
Moški:
L Panonija	100
2.	PMI	90
3.	Klima	80
4.	Promont	70
5.	IKO	60
6.	IZIP	50
7.	Livar	40
Ženske:
1.	Panonija	100
2.	PMI	90
3.	Livar	80
4.	Promont	70
Namizni tenis Moški:
L TI O	100
2.	IKO	90'
3.	PROMONT	80
4.	PANONIJA	70
5.	IZIP	60
6.	KLIMA	50
7.	KLIMAT	40
8.	LIVAR	30
Ženske:
1.	Panonija	100
2.	Klima	90
3.	Livar	80
Streljanje:
Moški:
1.	Panonija	100
2.	Klima	90
3.	PMI	80
4.	LIVAR	70
5.	IZIP	60
6.	EMOND	50
7.	IKO	40
8.	PROMONT	30
9.	HO	20
Ženske:
L Panonija	100
2.	PMI	90
3.	LIVAR	80
4.	KLIMA	70
Kegljanje
Moški:
L PMI	100
2.	Emond	90
3.	PANONIJA	80
4.	PROMONT	70
5.	IKO	60
6.	KLIMA	50
7.	LIVAR	40
8.	IZIP	30
9.	TIO	20
L	PROMONT	100
2.	PANONIJA	90
3.	KLIMA	80
4.	LIVAR	70
5.	PMI	60
Šah		
1.	KLIMA	100
2.	TIO	90
3.	LIVAR	80
4.	PMI	70
5.	IZIP	60
6.	PANONIJA	50
7.	KLIMAT	40
8.	IKO	30
9.	PROMONT	20
V skupni uvrstitvi je glede na doseženo število točk zasedla I. mesto in s tem prejela tudi prehodni pokal delovna organizacija Panonija (790 točk) Ostale delovne organizacije pa so se uvrstile:
2. KLIMA	760
3.-4. PMI in LIVAR	640
5. PROMONT	450
6. TIO	370
7. IZIP	350
8. IKO	240
9. EMOND	140
10. KLIMAT	120
11. DS SOZD	30
Po razglasitvi rezultatov pa so	
bili člani ekip seznanjeni, da bo prihodnje, to je II. športne igre delavcev delovnih organizacij SOZD IMP organizirala delovna organizacija Panonija iz Murske Sobote.
I. M.
dam modro trenerko, znan obraz, teče proti nama, da mu nahrbtnik kar opleta. Pa nisem dojel, da je to Juš.«
Ga zaradi utrujenosti niste prepoznali?
»Saj sem ga spoznal, to je tako čuden občutek, ampak bolj se mi je zdelo, da se mi nekaj samo prikazuje, kot pa da je res pravi. In tudi on nas prvi hip ni spoznal.
Čez hip pa nas je in oblile so ga solze. Tudi meni so stopile v oči. Mi smo prej ves čas mislili, da so se nas tovariši naveličali čakati pod ledenikom in se vrnili v dolino. Juš pa nam je povedal njihovo zgodbo, povedal je, kakšen je bil takrat ledenik in o velikih težavah, ki so jih imeli tudi oni na poti. Tudi oni so dali vse od sebe. Ko smo to slišali, smo šele videli, da je drugače, kot se nam je prej dozdevalo.«
Smole pa še ni bilo konec.
V Nepalu je čudovito, samo zdrav in spočit moraš biti
»V Nepalu je enkratno, če si zdrav,« pravi Emil Tratnik. »Če ti odpovedo noge, je pa obup.«
Cene ni mogel hoditi. Šli so na neko policijsko postajo, da bi dobili konja. Dobili so ga, pa še nasvet, naj gredo do nekega kraja, kjer je letališče. In so šli. Čez dva dni so tudi prišli do letališča. Ampak letalo odleti iz tistih hribov dvakrat tedensko in dvakrat je polet odpadel, tako da so čakali kar sedem dni. Še vedno so bili izmučeni, da je bilo še težje.
»Zame niti ni bilo tako hudo, za Šraufa je bilo huje, najtežje je
bilo za Cena. Vrh vsega mu je vse bolj zatekala bezgavka na nogi, kar je pomenilo začetek gangrene. Vsak dan bolj nas je bilo strah, da nam bo umrl tam, preden bomo dočakali letalo.«
Pa so ga dočakali in se srečno vrnili.
Ko človek posluša pripovedovanje o teh mukah, se mora vprašati zakaj vse to, zakaj plezati v hribe?
»Zato, ker so«, odgovori preprosto. »Po mojem se je človek že od nekdaj spuščal v takšne pustolovščine. Vedno ga je mikalo doseči to, kar ni pred njim še nihče dosegel. To je pač v človeku.« In po kratkem premisleku doda: »Saj smo vsi vedeli, da bo težko. Toda to, da si res tako na meji, se zgodi redkokdaj. Takih naključij ne moreš predvideti. So sicer tveganja, ki jih moraš sprejeti, vendar tega nihče ne more predvideti...«
Boste šli še v Himalajo?
»Težko je reči, ali bom šel. Šrauf nam je že tam rekel, da je s Himalajo tako: Danes črkuješ, čez mesec dni pozabiš vse hudo in se spomniš samo lepega, čez pol leta že želiš nazaj. In res je tako. Jaz sem imel najprej samo dober občutek, da smo se živi vr-" nili dol. Pravim, da v steni v tisti izmučenosti delaš nagonsko in nimaš moči, da bi doživljal naravo okrog sebe. Toda lepi občutki pridejo za tabo. Zdaj kar čutim, kako se v meni prebujajo nova in nova lepa doživetja s poti, medtem ko spomini na napore počasi bledijo...«
LOJZE JAVORNIK
Rekreacija je koristna
Odmor jim ni sedenje
V kolektivni športni igri, ali pa pri rekraciji so medsebojna srečanja velika pridobitev za tovarištvo, pomoč in zdravje. Ker človek potrebuje poleg ostalega tudi trdno telo za dela in napore, je vsaka pobuda v tej smeri le za pozdraviti, pa tudi podpirati je treba hotenja iz katerih vidimo, da je to v korist posameznika pred izvrševanjem nalog.
Težko bi sešteli vse dni, ko so delavci tozda ITAK na Trati dnevno postavljali mrežo za odbojko, potem spet vse pospravili s prostora, ki ga jim je sedaj zavzel premog. Z igro med odmorom so poskusili še drugod, toda tudi tu je založeno z raznimi izdelki, prostora drugje pa nimajo. Če si pa ta kolektiv, ki ima nekaj pod sto zaposlenih, pogledamo malo podrobneje, spoznamo, da je delo tu precej naporno, obenem pa imajo še slabe delovne prostore, kar jih je primoralo, da so se podali v precej drago gradnjo nove tovarne. Kljub vsemu je jasno, kako koristno je razgibavanje, to je telesna aktivnost, ki je v nasprotju monotonemu delu. 10 do 15 odstotkov delavcev tozda je našlo svoje razgibavanje v odbojki, ki jo igrajo delavci iz neposredne proizvodnje, medtem ko z režijskih mest ne čutijo potrebe po njej. Škoda, tako nedejavnost v športu ali rekreaciji sicer opažamo tudi v drugih tozdih v naši delovni organizaciji. Zato moremo tudi v tem iskati vzrok, da v podjetju ni prostora za šport, odbojko, košarko in podobno, a o čemer bo treba vendarle razmišljati.
Kar se pa tudi ne more več pohvaliti, je stanje rekreacije, kamor lahko prištejemo tudi planinstvo. Pred leti smo imeli v kolektivu na Trati kakih 450 zaposlenih, v planinskem društvu pa kar 118 članov. Priznati si moramo, da smo vključevanje v PD vršili kampanjsko, vendar se je pozneje videlo, da so mnogi iz kolektiva odšli, številni pa tudi »opešali«, da bi hodili po gorah. Pri tem pa je vredno povedati tudi to, da planinstvo ne pomeni neko strogo članstvo, pač pa je čisto odprto za vsakogar, da v družbi planincev lažje spozna privlačnost gora in narave, nato pa se z lahkoto odloči, da bo hodil še naprej v privlačne kotičke naše domovine.
Zato moramo ob koncu leta pogledati malo tudi vase in se vprašati, če smo dovolj skrbeli za svojo delovno sposobnost z možnostmi rekreacije. To so skozi leto dokazovali delavci tozda ITAK, pa bolj.redki planinci in še posamezniki, ki delujejo športno tudi izven kolektiva, a o njih delu bolj malo vemo.
FRAN VODNIK
fl
L
Novoletna križanka
	DEL STISKAL.	TCSZb	iinf	I /ObJSi, tika	TOZD	H	1 K 1 IME	metekIamper		Tožb	EGIPČANSKI 3 OG		MELOsl	ITALIJA	N		Tozd	
																		
VAtNO- -snji SVET	V >	V	Tozd	ENoV. DO	v >	v	V	V	V	V	DO	V >	V	V	TOZD	<?LO- BALEC	V >	v v
1)0	>		v	BASA		VOLU M.	>	RUSKI ŠAH.	48. ČRKA	>	TEBE	>		bo	V >			
						kobalt					TOZb							
ZVER Tožb	>			V		v		VELE- MOJST,	GRŠKI MIT- JUNAK	>	V		/7	GRŠKA ČRKA	'	NOVO življenj.	>	KRAJ KOPI
< ■fr	DO	>					-	V	TELEVIZ.	>		A4A- MEMNOV &\N	>	V				V
	ZA-]E-X>ALE£								TozD									
r	V	Ž. IME	>			amer im aero IN	ST. 2-A ASTRoN.	>	V	*		Lab j Eh. OBJEKT	>			DALM. z. IME.	>	
		TOZb				TROPSKI LENIVK												
BAKER KHO »ELO	>	V		An, ATILOM		Ž, GLAS	V >			elektronska IN butni JA		>		KRAJ NA gorenj.	>			
enov ita bo		>		V						ib, 6KKA	vodni vrtinec		>		•	NAbAV	>	
											Tozd	tozd						
MESTO V M LM.		>				VEZ- NIK	3. AM. |	jto	>	V	V	v		PRED- LOG	>	MURSKA Sobota	>	S MITR
TOŽB							INM3AN<2|											
ŠKE- JbEMJ	v >					V	TOZD	v	brkata U3£DA	e^aki cRKl	>		ATR, DRŽAVA	POLTEMA	>			Toz
										to. to				ILoVIčA				
Polmer	>	2. IME	>			sten. Moldavije	>v		V	V	ENOVITA		> V	~ V~		večno mesto	>	1 V
						TOZD					ČELNA /V4VEZA							
ODSTRA- NITEV	>					V				RIMSKA f	TLOVILO TOZD	> v				etnična SKUP. V NIGERIJI	>	
10 b	>	NEZMA -NEC		APR. DRŽAVA	>					ODLITEK	> V					OKRAJŠ. 2A BlNON	>	
										sred. ERirRcje								
JATotltit reiovM«	>	V		6	Nota	>		IGRALNA KARTA		>v		PRED- LOG	10 \	»SLfcŽ partner.	>			
					laoft. PRETNAR			Z. IME	BENETKE				Z	tozd				
*				ATR, MAČKA	V >			V	V/3	-	/6	/V	iM.ntiJr. d* ka Lesna /NDUStl?.	> V	f	KUB. politik	>	
ODPRT, V ZIDU		■PRED- LOG	>	DODATEK	>	A					reka na Nizozm		>			?	Jus. 5etEzv/eq	>
				KANAh. POLOTOK							tona	Sol M/V. ■ZLO«					MUB j	
MALIH	>	V		V	ORAN- ŽAM	>			RNJItfA ZeMOEV.	>	V	v			AM ER.	F/L-M,	v 1	
									TOZb						IGjIALkA TAROVJ	TOZb		
UiO	>				M/LANO	>		doktor	> v		ARTuR	>			5COM	T" >		PREDLOG >
								č/NčAR			TOZb							S ISA K
DUŠIK	>	TOZb	Z. IME		. NASKOK		>	V			V	LTH D. obboR	>		VRV Z TANJ KO	>		V
do					Reka v Romun.							TOZb						
k		v	V		MADŽAR/	>		. >		plesni KORAK	>	V			bO	>		
PECIVO	>				Leto	\	0<$UtW	>		JEZERO NA ŠRoTšR,	>	18			žveplo	>		ŠPAN/JA >
Šum, ind.							TOZb											«*5k4 e-RKA
k					te mota	>	V			f/AILAVtf' L04AKIT.	r 3		TOCK4	>	buHovŠa,	>	V	"V
										TKST			ERBIJ	1	AJlABSki zRsBEa			
TEKAČ	>			T		SLEPO ČAŠČ£ -N3E	>			v	Koledar 5	PRVA ZENSKA	V >		V	5/tola	>	i -	
kisik	>	<00 m*	>		TZINC&	>		/3	k		■P<?ho- BAM/	>			H			"Sr! | Al *Fl flLg
																		
t	ž	3	k	r	G	7	a	«7	/o	/1		/3	/4	/S	/&	/7	/s	A?
folij
lek;
lira
V
ve
fot
oli
>rg£
noi
avr
aci
V
k„,
irg<
on
ki
3ZC
D
ob
am
N
ga
'et
'ol,
n
bvs
•od
lan
'Z(
fan
PZ(
ate
;n ( j'ji le|( •e|f 'oli
-g: pr: P rei la j 'ijc lad
cto
'eh am e i at( iira li <
!
luž
'a,
od
ičn
»DO« so polna ali skrajšana imena, tudi kratice naših delovnih organizacij. Razmeščena so samo v vodoravnih vrstah. »TOZD« so polna ali skrajšana imena, tudi kratice tozd IMF. Ta so razmeščena izključno v navpičnih vrstah.
Iz pravilno rešene križanke sestavite še praznično voščilo vsem delavcem IMF! Veliko uspeha!
=t
'S