Kaj hočejo Mihaličeve prošnje in kaj je z njimi storiti. (Izvor. dopis iz Haloz) V štev. 22. je nSlov. Goapodar" prineBel dopi8 iz gornjeradgonskega okraja, v kterem ae pravi: Vklub temu, da je po atiri, pet, šeat let vsak dan šiba pela, korbač žvižgal in kečka se pipala, še 86 pri Negovi, Kapeli ali kder ai bode na Slovenakem nikdor ni nemščine naučil in 86 nje ne bode, če pozneje ne gre v mestno aolo, ali nekaj časa kam na ueinško služit, kar še je najbolje pametno in tudi brez stroakov. Pita se, kaj pa je vzrok, da ne aiba, ne korbač, pa ne kečkanje pri tem nič ne pomaga? Odgovor. Najglavneji vzrok je to, da se je delo na tako bedasti naŁiu^ opravljalo, da ga ni mogoče noreje si zniialiti.. Če si močeu kot Peter Klepec, ki je sedeni novih podkov naeokrat v roki razdrobil, itak uo bodea stiahuval bika, ako ga primea za rep, namesto za roge. Ravno tako je 8 podučevanjem nemščiae v aoli. Nameato da bi se bai atiii leta počakalo, dokler se niso deca v avojem ljubem domačem jeziku gladko brati, lepo piaati in dobro računiti naučili, in še le poteru, ko so njim je na tak način v prvih atireh letih pamet dovoljno razbistrila, tudi nemščina kot učebni predmet pridodala; mesto tako pametnega postopanja se nemški kvaa že v drugem, na mestih |>a celo v prvem aolskem letu poatavlja, in zato od njega ni bilo bleba. Po onej po8tavi, ki so jo iztubtali taki libe ralci, kakoršea je ptujski Mibalič, moralo bi vsako dete od aestega do štiraajstega leta, tedaj polaih osem let, v aolo hoditi; kaj takega pa pri nas aa deželi ai mogoče; šest let je poprek dovoljao, ia zdaj se že skoro vsakeaiu bolje odrašeaeaiu otroku dozvoli izstopiti, če je aest let pridao v aolo pobajal. Če ima otrok tudi dobro glavo, kar je pri nas Sloveacih aavadao, itak mu treba aajmauje štiri leta, da se zravea keričaaskega aauka uauči dobro ia razutuao brati, pisati in račuaiti; v krajaem easu pa to ai mogoče. Nemški jezik pred petim ali aestim aolskiaa letom v sloveaske šole rivati je taka aeumaost, da si vecje bedastoče pametea človek ae aiore doaiialiti. Naj aikdor ae rnisli, da Mibalič in ajemu podobni tega aebi vedeli. Ali taki ljudje hočejo, da se Baša sloveaska deca ae edaega, pa ae drugega nebi v redu naučili, potem bo se leži z Bami ravBalo, kakor bo ae ajim dozdevalo, in zato nam pri vaakej priliki ustao ia pismeao pravijo: le aeinški, le aemaki! koj v^početku! Če se v petem šolskem letu z BemščiBO počae, ia ee otrok vsaki aolaki dea, recinio deaet besed aauči, se je za dve leti, to je v petem ia šestem aolakeru letu, aaučil 5()00 aemakib besed, ča vzamemo, da je v dveb letih 500 šolskib daevov. Več ko 5000 aemških beaed pa sloveaskemu kmetu ai treba ia aaj se pes obesi, ako vsi oemškutarji, koje si je tiati Mibalič v kroaajo zapbal, čez 5000 nemakih besed vkup apravijo. Pa Mibaličoveam Hobzu ae gre v račua, da bi se aloveBskej deci morala poprej malo pamet zbistriti ia ie le potem z aemačiao početi; kaj takega Bog ae daj! Če bode baložki ia v obče sloveaski kmet v svojem jeziku dobro pisati umel, podučljive sloveaake kajige, nGoapodarja", 5,Novice", nMir" ia teai podobae domače časaike bral, bo z Bemškutarskim rogoviljeajem, amen! Hoazova inGlaatacbaiggova moaaja bi bržčas grižo dobila. To taki strici prav dobro vejo, ia za tega voljo vam pravijo: aur tajč, aur tajč! Mibalič ia Bjemu podobai vam aiorebiti pravijo: Sloveaako dete si sloveaacino že seboj aa svet priae8e, čearn bi se še aje v aoli učilo, aaj ae raji koj v početku z aemščiao začae. Oho! moj Hoaza o kako, pa te to pride, da se nje Ti zdaj ae vea, pa že iaiaš avojih 50 let aa plečah? Odgovoril bodeš: ko aem še po lotmerskib ulicah v jaajki skakal, počela se je že v drugem šolskem leta neruščina ia zato Beumem ,,weadi8ch" piaati. Tako je, v teni grmu zajec leži. Ljnbi moj Honza, Ti si dobrih 16 let po šolakib klopeb hlače trgal, ia po velikih aeprilikah, kooečao veudar le „jezični dobtar" postal, ia iraaš vedoo a fcjloveuci posla ia si pri ajih nzlate kovaš" ia p-i drngib pa izdajaa, pa aeutneš sloveaski pisati. kajti se tega v aoli aiai aaučil. Cesar ae pač mlad Haazek ni aaučil, oaega starjak Haaza ne zaade. Ko bi 8e Baai kmetje Tvojih naukov poprijeli ia ajihova deca že v drugem aolskem letu z aeaiičiao počela, aa mesto ae le pozaeje, ko se ajim pamet že bolje razbristila, ae bodo aazadaje znali ae v eduem, ae v drugem jeziku ae brati Be piaati, ia to je ravao oao, kar bi meuda Tebi ia podobaim bilo prav po volji, ali ae ? Kdo je le eakrat imel priliko videti kako pismo Bemškntarskih ,,gomaiBdafor8teharov" in drugib nKrucovu ae bode aikdar pozabil na kosmate koštruae v ajibovej aeaiščiai. Če aemčur vidi pri pošteaem slovenskem kmetu rSloveaskega Goapodarja", ,,Noviceu, nMiru ia kaj podobaega, ga oiuaniica zgrabi ia mu je rurak pred očaii, kajti takega kaieta je aajtežeje obriti. Ia brili bi vaa radi aaši aeaičurji ia Kraci tudi zaBaprej, kakor dozdaj, zategadelj vam pravijo: ae učite se v šolab sloveBaki, ikar itak že veste, arnpak zabtevajte aeaiške šole, pri tem pa prav dobro vejo, če se z Bemačiao pi eraao začae, da se deca tega ia oaega ne aaučijo. še oada ae, če bi, poataviai Leakovskeaiu učitelju tudi oadaanji židov pomagal. Kaj tedaj imamo storiti, bodete aie morebiti pitali? Odgovor: Pri kiajaem iolakem svetu aaj 86 oatro pazi aa to, da ae v aolah aemška beaeda ae čuje poprej, dokler se deca zravea krščauskega aauka popolaoma dobro sloveaaki brati, lepo ia pravilao pi.sati, ia biatro račuaiti ae naučijo, tedaj aikakor ae pred petiai aolakim letoai; v peteai šolskem letu pa se v imeau Božjem aaj pristopi tudi k aemščiai kot učaemu predmetu. Na tak aačia bodo se vam deca lebko par tisoč aemškib be8ed aaučili, pozaeje pa pošljite dečke aa pol leta, ali aa leta dai, med trde Neunee alužbovat, aaj se tako za ailo aemški govoriti aavadijo. Kedar pa dobite kako prošajo, ktero vam po svojih blapcih vriva tisti Mibalič, ki ae vsakega posla uajraji od zadi loti, oada ajo prar debelo pvečrkajte, pa aa ajo aapišite: ,,mai'Š caruk nach Pettau". Toliko za dnes, pribodajič pa aekaj.