štev. Tower, TVTixin., 14. oktobra, 1893. Letni It I. „Z združenimi močmi I" Slovensko-amerikanska društva pozor! V družbi jo moč--t,o ve dandanes vsakdo. Zato sc zlasti na svobodnih ameriških tleh vse zbira v društva. Katoličani — hvala ttogu! — ne zaostajamo. Jeden najmočnejših življev, ki pospešuje pri nas katoliško življenje, so ravno katoliška društva, osnovana na strogo verski podlagi. A tudi posamezna društva se družijo mej seboj v celoto, v jednoto in to dela vez krepko, močno. Tako vidimo, delajo Angleži in Irci, Nemci in Poljaki, Čehi in Slovaki. Kaj pa mi Slovenci? Res, da imamo sedaj kakih 10 slovenskih društev v Združenih državah, a to je za naš narod vse premalo. Najmanj še enkrat toliko bi se jih dalo ustanoviti. Društva so nam amerikanskim Slovencem « posebno potrebna in to iz verskega, narodnega in socijalnega ozira. 1.) Kdor pristopi kateremu-koli katoliškemu društvu, se zaveže, da bo živel po naukih naše sv. vere, da bo vestno izpolnjeval svoje katoliške dolžnosti, hodil k službi Božji, prejemal sv. zakramente, katoliški vzgojeval svoje otroke i. t. d. Marsikedo bi tega no bil storil, izgubil bi se bil mej drugo-vo.rskimi narodi, od vero bi bil odpadel, da ga ni rešilo katoliško društvo. Taka društva so posebno potrebna v krajih, kjer nimajo Slovenci svojega duhovnika. Ovce so brez pastirja. Nikdar ne čujejo v njim razumljivem jeziku besede Božje, žive in mro brez sv. zakramentov. Ta ali oni si morda želi, da bi jih sem in tje obiskal kak slovensk misijonar, toda sam no v«, kako bi to začel in uravnal, dva, trije tudi no, ali ko bi se jih zjodinilo 20, SO, ko bi imeli društvo in se lepo pomenili mej seboj, bi dosegli, česar posamezen ne more. Tako biva v Ponsilvaniji blizu 2000 Slovencev, ki še nikdar niso imeli slovenskega misijona. Pač se je oglasil nekdo v ,,Am. Slov.." in prosil, da bi kak slo-vensk misijonar prišel tje, tudi na me bo se nekateri osebno obrnili, naj pridem, a ko sem jim odpisal, da sem takoj pripravljen priti, le povedo naj mi, kam, kje bi bil najpripravnejši kraj, da bi se jih zamoglo, kolikor mogoče udeležiti, so utilmili in ničesar ne odgovorili. Ravno taka zgodila se je nekomu drugemu slovenskemu misijonarju. Ko bi, imeli* kakovo društvo, bilo bi vse drugače. 2.) Tudi v narodnem oziru imajo društva velik pomen. Kadar se snidejo, spoznajo, da so si res bratje, da so sinovi jedne matere, so Slovenci in še enkrat milejši Se jim dozdeva potem mili materini jezile. Koliko bolj ga čuvajo in čislajo potem! — Pri društvu S(i opozarjajo mej seboj, ali če imajo vodnika-dubovnika jim priporoča ta dobre slovensko knjige, časnike i. t. d. Ko bi se Slovenci pridno družili v društva, o koliko manj bi se jih odkupilo materi Sloveniji! 3.) Društvena organizacija upli-va blagodejno na socijalno gibanje Slovencev. Mnogi naših ljudij pridejo le-sem nevedni, kakor novorojeno dote. Zato jih zaničuje vzbujeni Amerikanec. Kje naj se navzame potrebne olike, zlasti ondi, kjer nimajo svojega duhovnika? Jedino lo pri domačem ognjišču, pri slovenskem društvu je to mogoče. Modrejši in izskuše-nejši poduče prijateljski nevednega ,,zelenca" v najpotrebnejših rečeh, kjer pa imajo svo-jega dušnega pastirja, jih bo ta opozarjal na dolžnosti, katero imajo k:>t amerikan-ski državljani, kaj jim je storiti, da si uridobe državljansko pravico i.t. d. Le tako si bode Slovenec pridobil spoštovanje amerikanskih sodržavljanov. Društva skrbe tudi lepo za v gmotno stanje svojih udov. Ce kedo oboli, dobiva podporo iz društvene blagajnice, če umrje, dobi žena ali deca lepo svoto, društvo preskrbi umrlemu članu kato-lišk pogreb, ga spremi k večnemu počitku i.t.d. Slep mora biti, kdor še sedaj ne uvidi velike koristi, ki jo imajo društva za slehernega. Slovenci, kakor rečeno, imamo že nekaj svojih društev, toda zveze — in to povdarjam— zveze nimamo doslej še nobene mej našimi društvi. Irci imajo svoje Unions, Poljaki svojo osrednjo Zvezo, Čehi svojo Jednoto, zakaj bi je ne imeli i mi Slovenci? Torej, slovenska društva — pozor! zjedinite, združite se! Jaz mislim to tako-le: Dvoje slovenskih društev v Jolietu in jedno v Chicagi plača po smrti društvenika ženi ali otrokom ali sorodnikom ranjkega $1000, če pa društveniku žeaa umrje $300 podpore. Tega bi seveda sami iz sebe nikakor ne mogli storiti, jih je premalo, zato so ta društva v zvezi s ,,češko Jednoto", ki šteje blizu 300 čeških in ta slov. društva. Stroške za bolnike in sprevod plača vsako društvo zase. Kako imajo urejeno ostala slovenska društva, ne vem. Ako bi se pa vsa slovensko-amorikanska društva zjedinila, bi lahko ustanovili lastno ,,Slovensko Jednoto" in to je, kar našim društvom toplo priporočam. Recimo, da štejejo slovenska društva v Združenih državah 100,0 udov (a vem, da jih štejejo več) prišlo bi na posameznega društvenika plačati, da bi izplačali za umrlega člana §1000, ali 30 cts., da bi plačali za pokojnega ženo $300. Kolikor bolj bi pa raslo število društev in društ-venikov, toliko manj bi bilo plačevati. Toliko v resen prevdarek našim društvom. Gg. predsedniki vseli slovenskih društev v Združenih državah naj izvolijo sprožiti to misel pri društvenem zborovanju in naznaniti dotične sklepe podpisanemu. Če bode potem stvar dovolj dozorela, sklicali bomo shod zastopnikov posameznih društev, da ukrene vse potrebno za Jednoto. Slovenski gg. misijonarji bodo stvar gotovo pospeševali in ,,Amerikanski Slovenec" upamo, tudi. Na delo torej, da se izpoznamo in združimo vsi Slovenci v lepi Kolumbiji od mrzlo Canade do tropične Floride, od atlantičnega do tihega morja! V to ime pomozi Bog! Živela slovenska Jednota! REV. F. S. ŠUŠTERŠIČ, JOLIET, ILL. Domače novice. Tower, Minn. V nedeljo mej 4. in 5. uro popoludne sta se spla-šila dva konja poleg nove šole. Vdova gospa Rice, soproga bivšega bančnega blagajnika je skočila tako nesrečno iz kočije, da si je vrat zlomila in bila takoj mrtva. Njena hči, gospodična Rice, gospa Lawrence in F. Klenart so ostali nepoškodovani, dasiravno so je voz preobrnil. Ely, Minn. Rudarski nadzornik Jos. Sellwood naznanja, da bodo letos iz treh šaftov Chandler Co. izvlekli 650.000 ton železne rude. Duluth, Milili. Vsa slovesnost za vzprejetje prvega vlaka, ki bo pripeljal rudo iz Mesabe v Du-lutli, se bode vršila dva dni zaporedoma. Ta dogodek pa je posebne važnosti za Dulutli, kajti vozila so bode ruda po novi progi ,,Dulutli & Mesaba" iz dosedaj najbogatejših rudnikov,, Mesaba Range", katere so začeli uprav letos odkrivati in ki obetajo biti najboljša polja železne rude. Ta ruda je neke posebne kakovosti. Nahaja se kakor pesek v puščavi; ne rabi kopanja ni streljanja, ampak treba je le površino zemlje odpraviti in čista železna ruda loži v neizmernem zakladu za provožnjo na prodaj. ,,Kare" napolnjuje stroj, ki ima po več zakrivljenih lopat v podobi majhnega kotla. Duluth, Minil. Ravnokar se je mudil tukaj II. C. Frick, ravnatelj Carnegie-jevo železotopilnice in jeklarnice v Pittsburgu. Ogledal si je tudi rudo na Mesabi, kjer ima svoj delež. Naredil je kontrakt za 2,000.000 ton rude, kojo bodo s prvini vlakom pričeli prepelja-vati v Carnegiejevo topilnico v Pittsburg. St. Paul, Minn. Zadnjo soboto je padlo precej toče. Pač redko v tem času. Minucapol is, Minn, Dva tovorna vlaka sta 4. t. m. okrog 10. ure zvečer blizu Staples na N,-Pacific skupaj trčila. Hlapona sta so potrla, nekaj prvih vozov se je razkrojilo. G oseb je bilo težko ranjenih, jeden pa mrtev. St. John's Univ., Minn. Mil. opat Bernard Ločnikar se jo podal v sredo k posvečenju novoimeno-vanega nadopata L. Shnorra v St. Vincenško opatijo. — Prejšnji mil. 'škof Senidenbush biva sedaj v Minnesoti, a na zimo pojde zaradi bolehnosti v Californijo. •Moorhead, Minn. Nek tat je g. A- Ileschenu pobral iz zasebno blagajnice $1500. Zasledili ga naj-brže ne bodo. Ishpiming, Mich. V 8. šaftu pri Norrio rudniku na Ironwood se je odtrgal veiik kos zemljo in podsul 10 mož, ki so menda vsi mrtvi. V chicaški nadškofi j i praznovala se bode 4001etnica iznajdbe Amerike dne 12. oziroma 16. okt. Most Rev. P. A. Feehan, nadškof chicaški razposlal je vsem župnikom svoje nadškofijo naslednje pismo: Častiti gospod! Prav je in spodobi se, da se 4001etnica iz- najdbo Amerike slovesno spominja ves ameriški narod, prav posebno pa še mi Katoličani. — Veliki iznajditelj Krištof Kolumb je bil veren Katoličan; španjska kraljica I zabel a., ki jo velikodušno podpirala Kolumba, bila je Katoličanka; prvo delo-Kolumbovo, ko je stopil na novo iznajdeni del sveta, je bilo, da je zasadil v zemljo sv. križ, znamenje naše katoliško vere. — Prostost, kakoršne avet tedaj še ni poznal, našla je svoj dom v deželi Kolumbiji. Mi Katoličani veselimo so s svojimi sodržavljani te prostosti, radujemo so blagostanja, ki vlada širom\po Združenih državah. Mi hočemo torej slovesno praznovati ta spominski dan in sicer s tem, da se najprej zahvalimo Bogu. V ta namen ukazujem, naj se vrši slovesna pota sv. maše v čast presv. Trojici na dan 12. oktobra, kjer pa tedaj ni mogoče, v nedeljo za tem dnevom. Po sv. maši bodi blagoslov z Najsvetejšim in za-hvalnica ,,Te Deum". Cerkveni govor bodi izraz zunanje svečanosti. — Katoliški učitelji naj v domoljubnem zmislu razlagajo deci veliki pomen tega važnega dogod ka, Ječa naša naj ga nikdar ne pozabi! — Konečno še izrekam željo, da so vsa katoliška društva in corpore udeležijo slovesne meščanke parade na dan 21. oktobra. Ostajam č. gosp. v Kristusu udani P. A. Fee lian, nadškof chicaški. New-York. Cene žitnih in drugih pridelkov so sij^aj nekoliko bolj stanovitno. Tudi pšenica bi gotovo v ceni poskočila, ko bi no dohajala iz raznih pokrajin ugodna poročila o njej. Kacih 5 milijonov bušelnov se je jo voč pridelalo, kakor se je izprva mislilo. Farmarji v severozapadu imajo silno veliko žita po trgih in s tem soveda ljudstvo odvračajo od mnenja, da farmar ne proda žita, ako mu je cena nizka, temveč le, Če mu je visoka. Republikanci bodo gotovo tudi to porabili v svoje namene. Nižjih cen, kakor so sedaj v žitni kupčiji amerikanski, se farmarji pač ne morejo nadejati. Marsikdo seveda mora prodati svojo pridelke, da skupi kak dolar za domače potrebe. — Turščice je letos nekoliko manj, kakor druga leta, a vendar so ceni na 1600 milijonov bušelnov. New-York. Dno 8. oktobra so je pričela Krištof Kolumbova slav-nost in bode trajala do uštetega 15. t,, m. Nad 100.000 možakov se bo ponosno premikalo po velikih mostnih ulicah. Tudi poveljniki ladij bodo pred New-Yorkom slavili spomin 400letnice odkritja Amerike s streljanjem iz topov in z drugimi, slovesnosti primernimi predmeti. Pittsburg, Pa. Društvo sv. Jožefa je dobilo pred kratkem krasno zastavo iz Budejovice. 18. sept. pa jo bila slovesno blagoslovljena v češki katoliški cerkvi. Po dokončani službi božji je bilo videti v vrsti okolu 1500 društvenikov. Boise City, Idaho. Požar planjave je v dolini Bear River pokončal nad 1000 glav goveje živine, kjer se je pasla. Pastirji niso mogli rešiti živalij in se jih jo več nevarno opeklo. Hi lik ley. A. Brown, ki je skočil iz vlaka, je padel pod kolesa in pri tem prišel ob nogo. ISF* Gosp. J. Rem s, uradnik banke Knautli, Nachod & Kiiline v New-Yorku, vzprejema naročnike na Amerikanskega Slovenca. Slovenci, bivajoči v New-Yorku in okolici, zglasite se samo pri omenjenem gospodu. Zunanje države. (Kranjsko.) famburaški zbor so ustanovili v Metliki, ki je obhajal 1. oktobra svojo ustanovno veselico. >— Po nekaterih krajih na Kranjskem rasaja griža prav hudo. Največ bolnikov je v Naklem pri Kranji, v Mirni poči na Dolenjskem, v Vinu pri Šmarijah na Dolenjskem in v Dobu. — V Ljubljani je umrla gdč. Frančiška Blaznikova. — Vodstvo Marija-nišča v Ljubljani je zgradilo čet-verorazredno šolo. — Delniško društvo se snuje v Ljubljani, katero namerava Ljubljano, Trst, Celje, Maribor in Gradec preskrbovati s ,,šoto" po nizkih cenah, — V Ljubljani je umrl g. Št. Pogačnik. Bil je velik dobrotnik revežev. — Št. Lorenškega župnika jo na poti na Medvedjek mrtvoud zadel in je malo dnij potem umrl. R.I. P.!— V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani je umrl E. Pogorelec, prvi ljubljanski fotograf. — Na Storžiču je požar uničil 15-20 oral gozda; gasilci so 3 dni neutrudno delali, da so ogenj omejili. — Tvrdka Samassa v Ljubljani je praznovala 1251etnico svojega obstanka in v ta namen je podarila po ljubljanskem knozoškofu znesek 1000 frankov v zlatu za sv. Očeta. (Koroško.) Na Vrbskem jezeru je bivalo letošnje poletje 5354 tujcev; lani pa 4346. — V vasi Medgorje je pogorelo do tal 22 hiš, ves živež in nekaj živine. Škode je okolu 60.000 gld. Deželni zbor je v dovolil 1000 gld. podpore. — St. Lenart v lavantinski dolini je uničil požar; 21 hiš, živež in živino. Škodo je 250.000 gld., deželni zbor je dovolil 2000 gld. podpore. — V župnijsko cerkev na Otoku so ulomili neznani lopovi in razdro bili 7 močnih ključavnic, da so mogli pobrati celih 15 gld. — V Kellerbergu pa jo ukradel nek tat zlat kelili, ,,lunulo"iz monštrance in nekaj drobiža. (Štajersko.) Blizu Colja začel jo 31. avg. goreti gozd Pečovnik; pogorelo ga je 3 orale. — V dežel -nem zboru je predlagal poslanec J., naj se dovoli 10.000 gld. kot podpora občinam v slučaju kolere. _Novo gimnazijsko poslopje so slovesno blagoslovili in otvorili v Mariboru. (Primorsko.) Nedavno sta ušla dva avstrijska vojaka čez mojo v Italijo ter predstavila so kot taka oblastnijam v Vidmu. Prvi je neki lleirio Mottes s Trontinskega; služil je pri lovskem batalijonuv Gorici. Drugi pa je Ivan Kerševan, ki jo služil kot trobec (hornist) pri 20. lovskem batalijonu; ušel je od vojaških vaj pri Ljubljani. — V Vipavi so imeli ples; med fanti je nastal topež in pri tem je bil nekdo smrtno zaboden v trebuh. Take J sadove prinašajo javni plesi! "V" STORE THE H 101 CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhno hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,, k Pridi in oglej si ! Spoznal bodeš, da prodajamo p najnižjih cenah. NEW YORK CLOTHING CO Glavna zaloga sukna. Najvarneje: lireirLi dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju A, BOHBER-JH Jeweler-Store. Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne omarico od $20-— naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z amerikanskim! in švicarskimi urami. Ta ceneno, reolno in garan-^^ tovano izvršitev pooblastil (Vollmacliten) veljavna v vseh krajih Evrope, dalje za vožne listke (Tickete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za pošiljanje denarjev v Evropo, so obrni na Jos. J. Sokliča in W. T. Jamesa blagajnika elyške banke v Ely, Minn. Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Ameriko izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po 92.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se /. naročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BPH ■Amerikanski Slovenec T o \v e r St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada^ §2-50; for Europe $3-00. Cena naznanil iu oglasov: Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno 1-— ali letno $10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising-Rales. Per line 10 cts.; per inch $1-— per month or $10-— per year All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Bull, Editor and Publisher. Cerkveni koledar. Sobota, 15. okt.: Terezija, dev.; Br. Nedelja, 1«. „ 10. pobink.; P. C. Evang.: Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 23. Ponedelj. 17. Torek, Sreda, Četrtek, Petek, 18. 19. 20. 21. Hedviga, l ^T&tfl'ffi "in jednakim grešnikom bi iMM'i reči: Stoj, ti nimaš sva-to\^ga;-oblačila. Ali veš, da je on Omogočen? Veš li, — da je najsvetejši? On je vrgel hudobne angel je v pekel, on je izgnal Adama iz raja. Ali hočeš svojega najvišjega Gospoda vsprejeti pod svojo grešno in nevredno streho? Kdor ima na vesti smrten greh, je v oblasti hudičevi z dušo in telesom. Hočeš li skleniti slavnega Gospoda z bitjem gospodujočim v zunanji temi, kjer jo jok in škripanje z zobmi? V vrtu Getzemani je mesto, kjer je Juda izdal svojega dobrega Učenika s poljubom! Tam je bilo, ko je Jezus rekel svojemu nehvaležnemu aposteljnu: ,,Prijatelj, po kaj si prišel? Juda, ali izdaš Sina človekovega s poljubom?" Ah, ko bi neprijatelju napravil kaj jednacega, težko bi bilo prenašati, a Jezus je ljubil Juda tako srčno! Kolikokrat je. spal ž njim pod jedno streli o, jedel ž njim pri jedili in isti mizi! Ko je Jezus Kristus malo pred svojo smrtjo naznanil svojim aposteljnom, da ga bo jeden njih izdal, bilisojako osupljcni, povpraševali so: ,,Sem li jaz Gospod?" Kasneje bili so v vrtu in videli so, kako ga je Juda izdal s poljubom, rekši: ,,Zdrav mi bodi rabi!" Videli so oboroženo druhal, katera je prišla ž njim in s strahom so se spomnili prorokovalnih Učenikovih besedi: 'Gorje mu, kdor izda Sinu človekovega!" O, dragi bratje, kaj naredimo tudi ' mi, ko pristopimo po nevrednem k Gospodovi mizi večerji? Jezusa Kristusa svojega Boga izdamo. Kakor jo pa Juda po izdajstvu obupal ter sani sebe škodoval, škodujemo si tudi mi, a škoda ta je brezmejna, ker pogubimo dušo in telo na veke, ker: .,Gorje mu, kdor izda Sinu človekovega!" Ker vemo, da nas Bog neskončno ljubi, bodimo mu hvaležni za to ljubezen in vsprejmimo ga dostojno,v svatovskem oblačilu, t.j., bodimo čistega srca. Obtožimo se vseh svojih grehov in pristopimo ponižno večkrat k Gospodovi mizi, da pristopimo po tem življenju k nebeški mizi večnega svatovanja, v srečnih nebesih. Amen. Prvi katoliški sliod v Ljubljani. Z veliko svečanostjo završen je bil pretočeni mesec v Ljubljani katoliški shod ravno ob času, ko jo zboroval 39. shod nemških katolikov v Maincu. Prav, da imata oba shoda jednake razmere in predmete obravnati. Seveda, na prvi podlagi so temeljna pravila sv. vere, na katera se zida, ker drugače se ni nadejati veljavnega obstanka. Le na tej podlagi pa se lahko in mirno razcvita ne le duševno ali verno, temveč tudi soci-jalno, družbeno, družinsko in politično življenje v zavarovanje najdražje svetinje: maternega jezika in slovenske narodnosti. Shoda se je udeležilo 1500 Iju-dij iz različnih krajev; mej temi je bilo 456 duhovnikov. Stolni kanonik mariborski, dr. Ivan K r i ž a n i č je pojasnjeval v svojem govoru, da je vera veliko važnejša od narodnosti. — Kanonik K 1 u n je dokazoval potrebo verske šole. — Dež. poslanec župnik E i n s p i e 1 e r je govoril o verski in narodni šoli ter označil razmere zatiranih Slovencev po Koroškem. — Dr. M ah nič je pojasnjeval ozko zvezo vere z učenostjo in priporočal modroslovje sv. Tomaža Akv. — Stoltii vikar A. Kal an je predaval o socijal-nem vprašanju; g. Povše pa o kmetiških zadevah, važnostih in rešitvah. — Spiritual iz Gorice, dr. Jos. Pavlica je razmotrival o temeljni podlagi krščanskega življenja in o zadevah rimskega sedež i. — Obširno se je tudi obravnavalo o časnikarstvu. To je bil dosedaj prvi katoliški shod v Ljubljani. Tirjati ni od njega, da bi takoj vprvič obrodil obilnega sadu. Tudi svetniki niso prvi dan postali svetniki, ampak so nadaljevali v svetosti, dokler jo niso dosegli. Zatorej kliče ,,Amerikanski Slovenec" prvemu slovenskem^ katoliškemu shodu ljubljanskemu: Pogumno naprej! Spoprijel se je odločno z vsemi modernimi vprašanji innajmogoč-nejimi možmi današnjega časa." Taka pohvala je vsekako ozira vredna, kajti prišla je od takih listov, ki stojijo pred vratmi vatikanskimi kakor jetnišničarji v imenu prostozidarske prekucije. Katoliška vera v Ameriki pred Kolumbom. Koliko premoga se porabi na jeden dan? Prostozidarsk list o papežu. Kako krepek in čil je sv. Oče, svedoči nam celo v Rimu izhajajoči list ,, Tornes," glasilo prostozidarsko. List objavil je članek, v kojem občuduje neverjetno lcrep-kost in vstrajnost starčekovo. Za nas je spis znamenit, ker je prišel izpod peresa nasprotnikov katoliške cerkve in njenih vodnikov. Glasi se tako-le: ,,Leon XIII. je kaj več,kakor navaden duh; diči ga zlasti odlična in silna lastnost, ki privede mo/.a do vspelia in namena — trdna, neomahljiva volja. Ta pokorilec je vsekako čudovito bitje. Uasi je starček petnajst let v zaporu — v Va. tikanu — vendar se ne ustraši truda. Pripravljen je vsak trenotek govoriti, pisati, nasprotnike zavračati s prepričevalnimi besedami, krepko bojevati se z vsem modernim svetom, ki preti porušiti 111 pokončati vso njegovo uredbo. I" vendar je starček na videz revnega in onemoglega telesa, in ko bi bilo mogoče, bi so rad iznebil težke ječo in se nadihal svežega zraka m se pokrepčal na prostem. — Ako je naznanjeno, da je zbolel in se mu bliža smrt, tedaj se prikaže na prvi pogled speban in na pol mrtev in se razodeva trdnega, polnega vere in gorečnosti. Po svečanem obredu pogovarja se f z božjepot-niki, potem se pa loti zasebnih zadev, iu ko ves svet misli, da se je umaknil k počitku, tedaj se vsede starček, ki jo podoben umirajočemu, in razlaga kakega cerkvenega očeta ali sklada latinsko pesni...Starček je čudovito vztrajen. Ta uločnost in žilavost javi se v vsili delih njegovega duha. Dne 12. okt. 1492 stopil je Krištof Kolumb prvič na suho po dolgotrajni vožnji na otoku Guana-hani. Ta dan praznuje tudi večina kot dan odkritja Amerike. Toda znano je,da so že stari Grki in Fe-ničanje vedeli, da je zahodno od atlantiškega oceana neka dežela. Radi tedanjega slabega plovstva pa je bilo nemogoče zvedeti kaj natančnejšega o ti deželi. V šestem stoletji, po krščan skem štetji, podal se je opat sveti Brendan (kojega spomin obhaja cerkev irska in avstralska dne 16. maja) z četico svojih menihov iskat zahodni svet. Ilonorij autunski in Gervazij tilburški (1112-1137 iu 1211) poročata, da se nahajajo zemljevidi otokov, ležečih v zahodnem atlantskem morju. Skušali soje najti v istih časih, a zaman je bil ves trud. Normani prišli so na svojih potovanjih zgodaj na Island in Grenlandijo. Tu je tudi iz Islanda pregnani kralj Erik Rudeči 1. 892 upeljal kristijansko' vero; v kratkem času sezidali so 16 cerkev in 2 samostana. Mesto Gardar dobilo je celo škofa, ki je imel jednake pravice kakor bremenski in hamburški. Ko je pa bila ustanovljena (1. 1148) norveška prestolnica v Frondhjemu, bil je prestavljen škofov sedež. Bjan Horjulfson in Lejf? Srečni prodrla sta kmalu dalje proti jugo-zapadudo Labradovja, Marklanda, Winlanda in Huitzamannlanda. Zaradi teh novih pokrajin podal se je 1. 1050 škof Jason do Winlanda, da bi raHagal tam prvotnikom evangelj in postal mučenec. Tudi Eric-Upsi imenovan za gardar-skega škofa 1. 1112 oznanjeval je f*v. vero Indijanom. Prišedši 1. 1121 do Winlanda sklenil je vse svoje moči posvetiti razširjanju sv. vere in nikdar več vrniti se v Grenlandijo. Ondukajšni kristijani dobili so na lastne prošnje od papeža 1. 1124 škofa Arnolda, ki je stoloval v Gardaru. Norveški kralj Olaf pregovoril je 1. 1261 grend-landske kristijane, da so poslali denar in nekaj mož za osvobojenje svete dežele. Neko pismo papeža Martina IV. pravi, fla je Grenlandija poslala koše, kožuhovino in somove zobe za petrov penez.Pergamentjo ohranjeni v vatikanskem arhivu dokazujejo, da je bil 1. 1327 v Grenlandiji, oziroma v gardarski škofiji najmanj tisoč katoliških rodo-vin. L. 1418 napadih so divjaki, iz sosednjih pokrajin Grenlandijo, oropali in požgali vse naselbine, prebivalce pa ujete odpeljali. Po tem napadu ostalo je samo devet cerkev v sredini dežele. Čez trideset let posrečilo se je še živim jetnikom povrniti se v Grenlandijo, kjer so postavili zopet nekaj cerkev; papeža Nikolaja V. pa so prosili, da jim pošlje škofa in duhovne mesto onih, katere so pomorili divjaki.Petdeset let pozneje poslali so jednako prošnjo papežu Inocencu VIII.; pa skorej celo stoletje je preteklo, prodno jim je papež Aleksander VI. 1. 1792 po-unetega škofa benediktinca Matija. Med vsem tem časom je bil njih edin spomin na vero očetov corporale, na kterem je zadnji iz med mučenih duhovnikov spremo nil kruh in vino v telo iu kri Gospodovo, Naš napredek v sedanjem; raz-vitku se tako tesno opira na porabo premoga, da je čisto naravno, ako se vidno znova pečamo z vprašanjem, kako dolgo je zagotovljen obstanek premogu. Ako ravno na-domeste kot gonilno moč paro še v večji meri,kakor dosedaj z elektriko, je vendar treba za pridobivanje elektrike največ premoga, in če tudi porabijo več in več vodene sile, zamore to le preprečiti, da so poraba premoga ne poveča pri naraščaju obrtnije in prebivalstva, kakor je bil slučaj do sedaj. Stem vprašanjem bavili so se pred kratkem nemški strokovnjaki. Niso govorili o dozdevnem premogu, ki je še pod zemljo, ampak o urni in dnevni porabi premoga. Poraba premoga nanaša se v prvi vrsti na kurjavo parnih strojev, na pridobivanje plinov, kovin iz rude, na izdelovanje posod in na gospodarsko uporabo. Po preiskavi je razvidno, da skupni parni stroji rabijo dvajset milijonov konjskih sil in da se povprečno polovico teh konjskih sil, tedaj deset milijonov uro za uro pridobiva. Precej natanko je dognano, da se za jedno konjsko »ilo porabi vsako uro dva kilograma premoga, po tem takem 20,000.000 kilogramov na uro. Po proračunu za pridobivanje plinov iz oglja, porabi se vsako uro okolu pet milijonov kubičnih metrov plina, za kar je treba vsaj 10.000 ton oglja, med tem ko se mora poštevati razun tega za kurjavo pri plinovem pridobivanju okolu 4500 ton oglja, Prav velika je uporaba premoga pri kovinah, samo za pridobivanje železa treba je na uro na celi zemlji 5000 ton premoga, skupno pridobivanje kovin okolu 9000 ton; za izdelovanje pa še posebej za vsako uro kakih 5000 ton. Težko je ceniti domačo porabo premoga. Splošno se lahko vzame, da četrtina prodanega premoga odpade na zasebnike. To bi znašalo na uro 10.000 ton premoga. Iz tega se razvidi, da se porabi na uro 58.500, na dan 1.404.000, na mesec 42,120.000 in na leto 505,440.000 ton premoga. To število se za sedaj precej vjema. Ker že 1. 1884, znašala je porabo, premoga v Britaniji, v Združenih državah, na Nemškem v Belgiji, na Francoskem, v Avstriji in na Ruskem 375 milijonov ton in v zadnjih osmih letih se je uporaba zdatno zvečala. Da se mora pri tako velikanski porabi največja premogova zaloga posušiti, ni dvomiti. Sicer se pa to zgodi tako hitro. Vendar mislijo, da koncem dveh stoletijh bo Anglija zadnji premog dobila iz 4000 čevljev globočine,in če tudi se za Nemčijo, Rusijo, Združene države in za Kino čas nekoliko nad 200 let podaljša, konec vendar Dride, čas pride, ko bo premog tako nonavaden, kakor dijamant. vodne sesalke, obelisk, indijanska šola, lekarna Merck & Co., dvorana za oljnate kotle, postaja og-lijegascer, kuhinja oštrig, parižka kavarna, svitlopisnica, svetilnik, vremenska opazovalnica, paviljon parobrodne družbe White Star, otroška palača,. rastlinjak, fotO' grafska pisarna, vojaška bolnia niča, japonska čajevnica, godben: oder, stebrišče, soba Ljudovlada, dva vodometa, prodajalnica zdra vilnih voda, zlatarna; mitnica in razun tega še mnogo poslopij lift t ■8 E 8 <3 ] \ j Midway Plaisance. V obrtni palači postavili bodo za svečanosti v oktobru odre s sedeži za 100.000 oseb. Britanska palača upravnega odbora okrašena bo z grbi važnejših angležkih mest. Za mejnarodno tekmovanje f igranji šaha, ktero bo združeno ob jednem z razstavo, nabrali so že daril v znesku 7.000 dolarjev. Velik kip Henrika Hudisona, ki je odkril reko po sebi imenovano, stal bo v new-yorSki oskrbovalni palači. Odbor, sestoječ iz imenitnih chicaškili meščanov, pe,ča se sedaj kako da bi mesto lepše okrasili v mesecu oktobru. Svetovna razstava v Cliicagi. Kolumbiško stavbeno društvo izdalo je nedavno karto, na kateri so narisane vse stavbe, ki bodo stale v Jackson Parku: 13 glavnih palač in izozemska poslopja, vel. britanjsko, rusko, nemško, švedsko, avstrijsko, francozko, norveško, turško, columbiško, haitsko, brazilsko, uicaraguaško, costa-rica-ško, guatemalaško, ecuadorsko, cey Ionsko, canadsko, japonsko. Posamezne zavezne države, 43 po številu, postavile bodo vsaka 8voj paviljon. Druga poslopja in stavišča so: delavski dom, slikarska delalnica, naselbina drvarjev, dvorana za Nek podvzeten indije namerava poslati 12 slonov, da bi služili obiskovalcem razstave in sicer po iiiv dijskem običaju. Avstrija na Chieaški razstavi. Ves svet se zanima za svetovno razstavo, ki se bo otvorila v Cliicagi 1. maj n ika bodočega leta. Velike in male državo na obeli zemeljskih oblah so obljubile,, da se je udeleže in tekmujejo mej seboj, katera bo veličastneje in sijaj noje zastopana. In to po pravici. Narodi vesoljnega sveta zbrali se bodo črez nekaj mesecev v naši irietropoli ob michiganskem jezeru na veliki svetovni sejm, da se na lastne oči prepričajo, kako napreduje ta ali ona država v obrtniji in industriji, v vedah in umetnostih, sploh v vseh strokah človeškega znanja. A ne samo čast,temveč tudi veliko materijalno korist prinašajo svetovne razstave pod-vzetnim narodom. Saj vemo, kako visoko se je povzdignilaFrancozka trgovina izza predzadnje parižke razstave. Naravno jo torej, da se i mi ameriški Slovenci zanimamo za svojo staro domovino in se popra-šujemo: Kako bode miki Avstrija zastopana na cliicaški razstavil y Zalibog! da na to vprašanje nfl» moremo dati po vol j nega odgovora- ,,Chicago Herald",glede bodoč' razstave najbolje poučeni chicašfe list piše z dne 6» okt. doslovuo ,,Kakor vse kaže, bode izmej ©v ropskih velevlasti udeležba Avstro-Ogrske na naši razstavi najbolj neznatna. Vsa krivda zadeva avstrijsko vlado, Saj jej očitajo. cel° domači časniki, da ni privolila z® azstavo več, nego bornih 150.000 goldinarjev. Po smrti za razstavo jako navdušenega podpredsednika cesarske komisije, Isbary-ja, zdel0 se je, da je vse zanimanje za podjetje zaspalo in še sedaj, na prag11 odprtja se predsedništvo trgovinske zbornice za razstavo vse premalo briga. v ,,Ce pregledamo imenik oglas«*' nih udeležencev in dosedanje pT1* prave, moramo reči, da bode Av" atrija v Cliicagi le skromno zastopana in nje udeležba jako nepi'1' merna tej na naravnih pridelki'1 ne revnej in za trgovino tako zel" K ugodnej državi. Voj.no iniiiiater-stvo,učno ministerstvo,poljedelsko ministerstvo, ni dosedaj še ničesar storilo za dostojno udeležbo v njih delokrog spadajočih predmetov. In tako bode Avstro-Ogrska tudi pri nas igrala ono ulogo, kakoršno je večinoma še pri vseh dosedanjih svetovnih razstavah v škodo državi,obrti in industriji." Tako ,,Chicago Herald." Res žalostno, če merodajne osebe- ob modri Donavi tako malo store za dostojno zastopanje avstrijskih dežel na razstavi, kakoršna bode chi-■caška. Mi smo tega mnenja, da če je Avstrija sploh sklenila udeležiti se razstave, naj se je udeleži tako, kakor se velevlasti spodobi! Dostojno in sijajno — ali pa nič! Obiskovalca velikanske razstave v 'Cliicagi morali bi kosti, znamenitosti, v katerih se ravno Avstrija odlikuje. In teh bi ne bilo tako težko najti, kakor se -morda g. trgovinskemu ministru •dozdeva. Zadnji čas, da popravi zamujeno! Ko bi geologični državni ustav s svojimi novejšimi pridobitvami, •statistična centralna komisija z elaborati o ljudskem štetju, zbirke •cesarsko hiše, dvorni muzeji, odbor za ohranitev starinskih spomenikov, obrtno šolstvo, univerze, višja tehnična in vojaška izobraže-vališča in raznotera znanstvena društva, kmetijske družbe, trgovinske zbornice raznih kronovin — ko bi vsi ti faktorji storili svojo dolžnost, potem bi so nam ne bilo bati, da bo ostala Avstrija na razstavi nepoznana. - ^ -#- ^--- Sam . . . ,,Jako me veseli, ljubi gospod zdravnik, da me obiščete, predno odidem v kopel. Morem Vas saj še jedenkrat prisrčno zahvaliti, da ste mi oteli življenje in ohranili ljubo zdravje.. .. " Zdravnik stoječ na pragu dvorano prijel je za nežno, bele roke mlade gospe, ki ga je radostno pozdravljala, in ji zrl skozi zlato-Okovane naočnike v lahnozarudelo lice. ,,Hvala Bogu, milostljiva gospa da se mi je posrečilo zdravljenje in da som mogel ohraniti pri zdrav-ji ljubljeno in ljubeznivo soprogo njenemu soprogu in blago mamico njeni deci." Glasno so zvenele njegove besede, toda glas se mu je tresel in obličje zmračilo. Žalobno milobo •čital si na mirnih in bistrih očeh zdravnikovih. Mlada gospa stisnila je gospodu roko, katerega je pa to nekako dirnulo. Ona tega ni zapazila, kajti vedla je zdravnika v lično opravljeno sobane. Vsedla se je na gugalnik, došlec pa njej nasproti na stari naslonjač. Za trenotek zatopila sta se v misli. Prvi izpregovori zdravnik, »nož kakih petdeset let, sivih las in sive brade, z nekako milim in rahlim glasom, na očeh pa si mu videl tiho premišljevanje. Slednjič pa vzklikne ona:,,Ljubi gospod zdravnik," hudomušni nasmeh polastil se jo med tem svetih, rudečih ustnic, ,,Vi ste tako resen mož in se bodete naposled **e hudovali nad mojo neumno pri-iProstino, a povejte mi vendar, zakaj se niste oženili, ali bolje, zakaj se ne oženite?" Zdravnikovo obličje zmračilo :So je zopet. ,, Vidite, gospod zdravnik,Vaše Prijazne besede dale so mi povod, da sem vprašala, kako more mož tako blagega in vročega družinskega sočutja ostati brez družice, čisto sam? Oh, ne odgovorite mi raji, prenespametna sem, imejte me za bolnico in potrpite z mano. ,,Milostljiva gospa, Vi mi prav za prav niste dali prilike, da bi izpregovoril," dejal je smejaje se zdravnik, ,,in — potem — pomislil sem za trenotek, ne za to, bi li mogel odgovoriti ali naj bi odvrnil, ampak smem li kot zdravnik pripovedovati ozdravljenki o žalostnih prigodkih, radi katerih gojim gorko družinsko čustvo, kakor ste opomnili Vi milostljiva, sam brez družice in bodem ostal do poslednjega diha." IzneKadjena uprla je mlada gospa oči v zdravnika, ki je nadaljeval hipoma. ,,Milostljiva gospa, bil sem še mlad, častiželjen zdravnik; tega je že več nego pet in dvajset let. Vadil sem se na raznih učiliščih, da bi izpopolnil učenje. Bil sem nekoliko let pomočnik pri najslav-nejem zdravniku za oči na Dunaju, pri možu, ki je umel tudi druge zdravniške vede in katerega ostri, presunljivi pogled je prišel tako rekoč v prislovico. Neko dopoldne, za časa učeno-stnega raziskovanja, prisotna bila je našemu oddelku lepo oblečena, a na prvi pogled ubožna gospa, kakih štirideset let. Posvetovala se je s profesorjem radi očesne bolečine. Slučaj ni bil nenavaden, navaden zdravnik ima pogosto ž njim opraviti. Jedini zdravnikov predpis bil je: Prizanašajte očem, ne napenjajte jih, ne delajte. ,,In o čem naj živim?" vprašala je obupno; bila je to pomenljiva beseda, ki se je izvila nesrečnici iz bledih ust. Malobrižno sem poslušal posvetovanje. Šele bolestni naglas teh besed, še bolj pa vzklik mlade gospice: ,,Bog naju tudi potem no zapusti, in ali nisem jaz tukaj?!" ganil me je čudovito. Tolažnica je bila spremljevalka uboge gospe. Kakor očaran zrl sem v ljubeznivo bitje. Komaj osemnajst let stara, vitka in lepo vzrastena mladenka imela je na glavi priprosto čepico, pod katero so bile težke kite svi-lenolesketajočih so las. Poleg tega nosila je priprosto temno obleko, da je v resnici izražala čarobno sliko, kateri so vstvarile popolno lepoto še velike rujave oči, pra vilni obrazek, lične ustnice in jamica na pobratku. ,,Bržkone sem bil vznemiril deklico, kajti hudo je zarudela, uprla vame oči, potem pa zopet v profesorja, ki je ravno recept materi — gospa bila je dekličina mati — in zapovedal, naj se oglasi v kratkem zopet pri njem. Mati in hči ostavili ste uradno dvorano. Posvetovanje je prenehalo. Stal sem v misli zatopljen, še vedno podobo zale deklice pred seboj, ko me vzdrami glas profesorjev: ,,To je nadloga, dekle bi mi delalo več skrbi nego mati; smrtna kandidatinja je navzlic cvetočemu obrazu, sušična je, dragi prijatelj; ali ste opazovali vse obnašanje?" nNe vem, kaj sem bil odgovoril v onem, menda najstrašnejem trenotku svojega življenja. Klinično uradovanje je minulo in kakor bi bil vinjen omahoval sem proti domu. Zdelo se mi je, kakor bi bil jaz mož pravljice, ki je videl nad glavami na smrt obsojenih plavati smrtnega angelja in kateri ni mogel oteti pogina zaznamovanih, naj si so bili krepki in zdravi, oče ali mati, prijatelj ali nevesta." ,,Milostljiva gospa, naj končam, Vi slutite mojo grozno usodo. Ljubil sem z vsem žarom svojega srca nesrečnico, ki je imela biti žrtva gotovega, brzega vsahnenja. To je bil profesor z izkušenim očesom izpoznal predobro. ,,Kmalu sem se seznanil z obema gospema. Emilija živela je jako borno od dela svojih pridnih rok in stregla materi, ubogi vdovi. Oče majhen uradnik, ki je pa skrbel vrlo za hčerino vzgojo, je umrl rano na sušici. Ljubljena hčerka je podedovala po očetu to grozno* morilko, isto bolezen, soprogi. jp» je zapustil nedoraslo deklico brez pomoči. ,,Milostljiva gospa, bil sem imoviitih. roditeljev, nezavisen, zgodaj osamel, brez bližnjih sorodnikov. Izpoznal sem hifiro:: Emilija me je tudi ljubila. Sklenil sem igrati grozno komedijo,, komedijo, da si ne morete misliti haje. Seve začetek bil je že pomilovanja vreden." ,,Po svoji zdravniški vesti smatral sem ženitev z Emilijo za hudobijo. Druge poti nisem vedel, po kateri bi zadostil svojim željam, kakor da jzboljšam gmotno stanje obeh gospe. ,,Mati ni slutila, da ljubljeni hčerki poteka čas. Toliko bolj bilo je znano meui in z bolestnim srcem pričakoval sem bodočnosti. Prepričan sem bil, da ni rešitve, organizem nesrečnice naznanjal jo gotovo smrt. ,,Zaročil sem se z Emilijo. Vprašanje o lastninski pravici pa me je napotilo, da sem odložil ženito-vanje. In odpotoval sem proti jugu.... ,,In potem, milostljiva gospa," zdravnik pokrii si je z roko oči in nadaljeval tužnotresočim se glasom, ,,potem prišlo je neizogibno. Materino oko počivalo je skrbneje in skrbneje na bledih licih hčerkinih, kjer so sušične pege izdajale bližajočo se smrt. ,, Mesto jedno osebe, ki je tiste dni igrala žalostno igro. bili ste dve, ki ste se hlinili in varali in slepili, iz ljubezni varali in lagali, dokler ni bila končana sleparija in varanje s smrtjo — Bhiilijino. ,,Tam nad obali jadranskimi leži pokopana pod oljkami in pini jami. Hvala posebnosti onih lju dij, ki bolehajo na pljučah, da gledajo vedno z veselim upanjem v bodočnost. Emilija ni slutila nikdar, v kako resnem položaju da je, in je v sladkih sanjah zidala gradove v oblake, katere ji je obetala bodoča družinska sreča.... ,,Kaj naj še pripovedujem, milostljiva? Emilijina mati, za ka tero sem skrbel po sinovo, žalovala ni dolgo z menoj. Počilo ji je srce od žalosti za hčerko. ,,In jaz? prišlo je vojskino leto I860, iskal sem tolažila med žrtvami na bojišču in našel sem če že ne tolažila vsaj mir. ,,Zdaj umete morebiti, milostljiva gospa, zakaj sem ostal sam, brez družice. Zdaj umete, kako sladko in milo zadostenje dosežem, ako morem kot zdravnik za-prečiti, da se ne kali blaga družinska sreča in da niso srca dobrih ljudij polna iste pustinje, kakor je moje.... Zdravnik dvignil se je pri zadnjih besedah, polastila se ga je otožnost. Sklonil se je nemo nad nežno roko, katero mu je podala gospa, v očeh pa so se mu prikazale svetlo solze. Na pragu stoječ obrnil se je zdravnik in dejal tiho in mehko: ,,Milostljiva gospa, odpustite staremu zdravniku nespamet, da vznemirja svoje prebolnike." Glasen otročji smeh čul se je od zunaj in belolaso dete priteklo mu je nasproti. „Tu, mali, daj mamici srčni poljub, meni pa ročico. Milostljiva gospa, vrnite se zdravi in veseli nazaj iz kopeli."- Naše ladije oklopnice. Združene države se ponašajo, z mnogimi ladijamioklopnicami, katere glede hitrosti, orožja in oklepov ne zaostajajo za oklopnicaini drugih narodov. ,,Teksas," vojna ladija z mučnimi jeklenimi oklepi, z dvema jeklenima stolpoma bode kmalu dogotovljena. Začeli so jo delati 1. 1889, v norfolški ladijodelalnici. V dolgosti meri 301 Čevljev,, v širini 04 čevljev in globoka je v sredi 22 čevljev. Stala bode dva milijona in pol. ,,Massachusetts," jeklena vojna ladija je za hrambo obrežja. Začeli so jo delati 1. 1891. Oklep te ladije bode 18 palcev debel na vseh straneh. ,,Indijana" je ravno taka oklopnica, kakor ,,Massachusetts." Dolga je 348 čevljev, široka 69, globoka 24. Stala bode 3,200.000 dolarjev. ,,Orgon", osnovana 1. 1891. v San Francisco. Cena ji je 3,150,-000 dol. ,,Majne", močna jeklena oklopnica je ravno sedaj dokončana. Dolga je 318 čevljev, široka 57 čevljev. Potrošili so za njo 2 in pol milijona dolarjev. ,,Monterey" začeta v San Franciscu 1. 1889. bode stala 1,628.950 dolarjev., ,,New-York" bodejedna najizvrst-nejišihoklopnic sedanjega časa začeli so jo delati 1>1890. in bode v kratkem dodelana. Dolga je 380 čevljev, široka 64 čevljev in globoka 23 čevljev. Vzdržuje pa 16.-500 konjskih sil. Stane okolu 3 milijone dolarjev. Razno vesli. * V Londonu spustili so zadnji četrtek iz brodarnice v Clyde na morje nov parnik, določen za vožnjo med mestoma Liverpool in pa New-York. Parnik je ' lastnina družbo Cunard. Opremljen je z najnovejšo eleganco in prekosi v velikosti, trdnosti in hitrosti vse drugo parnike. * V Coloradi prikazala se je zopet neukrotljiva želja po zlatu. V bližini okraja.Lime Creek našlo je baje nekaj podjetnikov one zlate plasti, ktere sta zapazila Studart in Kit Carson, vračujoča se kmalu po meščanski vojski skozi Colorado v Calif orni j o. Zaradi Indijancev pa lope prilike obogateti nista mogla uporabiti. Stewart poskusil je že večkrat poiskati one zlate plasti, a posrečilo se mu ni. Kakor hitro-se pa sedaj raznesla novica, da so podjetniki našli oni kraj, nastalo je veliko gibanje v okolici, in veliko jih jo odšlo takoj v novo zlato doželo. * Mastno tožbo ima advokat Cohn v New-Yorku, gre se za neko dedščino, cenjeno na $200,-000.000. Dediči trdijo, da ima mesto New-York velika zemljišča ob vodi nepostavnim potom; zaradi tega zahtevajo dediči svoje pravice. Colin vodi tožbo na lastne stroške; stane ga že $300.000. Ako tožbo dobi, pripade polovica njemu. * Švicarsko štetje pokazalo je, da število katolikov nadkriljuje število protestantov. Dežela Cal-vina Cvinglija in družili protestan-tovskih glav, povračujo se polagoma veri očetov nazaj. Katolikov je 1,813.828, protestantov 1,716.-548, Židov 8000 in 8039 drugo-vercev. * Anglež Mulhall dognal je, da se jih veliko.več prostovolno umori, kakor jih pa umrje v boju. V zadnjih 50 letih bilo je v Franciji, Avstriji in Nemčiji 316.000 ljudij žrtev vojske, samomorov pa je bilo v imenovanih državah v istem času 610.000. Ako je med temi tudi veliko tisoč tacih, ki v blaznosti končajo svojo življenje, je število samomorov vendar še zelo veliko ter znatno preseza število padlih v boju. * Razna sredstva priporočajo se proti lcolei 'i. Nekteri svetujejo v nogovice nasuti žveptenega cvetu; drugi pravijo, da je dobro imeti vsaki sobi šopek čebule obešene. Vse to svetujejo le,, dokler se še kolera ni človeka prijela. Kadar je pa že koga napadla, dobro je zaužiti na sladkorji nekoliko kafre-nega vinskega cveta. Glavna stvar pa ostane, da se truplo bolnika z vnanjimi in notranjimi sredstvi spravi v postelje kakor hitro mogočo. * Slavni zdravniki opozorjajo ob času kolere posebno na pitno vodo. Ne samo vodnjaki ampak tudi večina most ima slabo vodo. Zato svetujejo vsako vodo skuhati, predno se pije. ":t" Po poročilih generalnega zdravnika Sutherlanda bilo je v začetku leta 7412 pohabljencev v pokojninskih listinah. Izmej teh je 3535 zgubilo po eno roko, 24 obe, 3567 je tacih, ki imajo lepo eno nogo in 33 nobene. Ostali so pustili na bojnem polji polovico roke, polovico noge, roko in t.d. jeden pa 'je zgubil nogi in roki. * Poslednja vojna, ki sojo imele Združene države z Indijani je pro-vzročila dva milijona dolarjev stroškov. * Za vladanje Združenih držav se izda vsako minuto okolu 900 dolarjev. + Dijak (ležeč pijan pred svojo posteljo zbudi se zjutraj): ,,Zdaj pa res nevem, ali sem že pijan, ali sem še pijan, ali sem šole pijan ali sem pa že zopet pijan. % A.: ,,Vzemite besedo,,goljuf nazaj!" B.: — ,,Nikdar nič nazaj ne vzamem!" — A.: ,,No, potom mi pa posodite dvajset dolarjev!" * Mati: ,,Tonček, kakor sem slišala, bil si danes v šoli že zopet topen." — Tonček: ,,Da, mama; učitelj me je topel, a je že star in slab in zato ni nič bolelo." "August Flower" Kako m u j e? Potrt, pobit, mračen, vedno otožen, in tako vpliva na druge — August Flower zdravilo. Kako mu je? Glava ga boli, zdelia se mu vedno in včasih trpi — August Flower zdravilo.. Kako mu j e? Težko požira, ali pa se mu želodec obrača po jedi, spahuje se mu grenko, kar je jedel ali pil — August Flower zdravilo. Kako m u je? Polagoma mu pojemajo življenja moč; nesrečen, melanholičen, brezupen je, želi si smrti in pokoja — August Flower zdravilo. Kako mu j e? Po jedi je tako nabasan, da komaj koraca — August, Flower zdravilo. G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. X-1 Dne 22." septembra je odprl na drugi cesti slovensko gostiliiico JAKOB KOSCHITZ. Dobiti bodo vsaki čas gorka in mrzla jedila ter dobra pijača in zagotavlja izvrstno postrežbo svojim gostom. Vsi Slovenci so povabljeni. Jakob Koschitz. ZOPET NOVO. Novi začasni listek podeli se potnikom po,,Wisconsin Central lines" v zvezi s ,,Northern Pacific It. K.". Tu se nudi najlepša priložnost ljudem, ki nameravajo v Chicago, bodisi od zahoda in tudi od Jutra ali jutra. Jvajpopolneja in najhitreja je ta pot; zavarovana je najbolje proti lopovom in drugimi nezgodami. Vlaki se ne spreminjajo ter imajo 1'ul-manove vestibulnc spalnice in po naj-novejSe okrašene, jedililične sobe. Vsakdanji brzovlaki so sklenjeni v Cliicagi z železnicami vseh strani j. Vožnji listki se dobivajo pri uradniku te želoznične družbe ali pa pri JOB.. C. POND, Gen. Pass, in Tic. Ag. Chicago, JII. Slovstvo. Duhovni pastir. S sodelovanjem več duhovnov vreduje Anton Kržič. — Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gl. na leto. — Obseg 8.zvezka 1892 (IX. letnik) Deveta nedelja po binkoštih. Jezusove solze nad Jeruzalemom veljajo nespokornemu grešniku. — Deseta nedelja po binkoštih. Ponižnost pri molitvi. Prava pobož-nost. — Vnebovzetje Device Marije. Zakaj jo bila Marijina smrt tako sladka? — Enajsta nedelja po binkoštih. Grešnik je slep, gluh in muta8t. Sreča zdravih počutkov.— Dvanajsta nedelja po binkoštih. Jezus najboljši zdravnik bolnih src. Srečna tovaršija. — Kot priloga: Zbirka lepih izgledov. (Nadaljevanje.) Prečastiti duhovščini posebno g. g. novomašnikom, kateri kmalo tudi v praksi duhovni pastirji postanejo, opozorimo steni vnovič na ta izvrstno vrejeni, homiletiČni mesečnik. — Duhovni pastir izhaja že od leta 1884 v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, kjer 80 tudi poprejšni letniki v zalogi (izvžemši letnikov 1884 in 1885.) Slovensko kat. društvo sv. Jožefa Joliet, 111. V društvo je bil na novo vzpre-jet gosp. Jakob Jakša. Iz društva sta izključena gg.: Josip Legan in Jurij Stonič. Blagajniškemu poslu so je odpovedal gosp. M. Kočevar; na njegovo mesto je izvoljen gosp. M. Fir. Delegatom za Osrednjo Jednoto je izvoljen gosp. Ivan Zmaj č. Ivan Zmaje. slovenskih mesarjev v Ameriki. Iowa: Ant. Kmeti?: iz Iowa: Jos. Wardian iz Council Bluffs Črnomlja. Council Bluffs Črnomlja. Creston, Iowa: Jos.WrSCaj iz Črnomlja. Kansas City, Kans.; Jos. BenSiC iz Črnomlja. v Omaha, Nebraska: Jan. Ward inn iz Črnomlja. Nebraska City, Nebr.: Jur. Weber iz Karlovaca. Pittsburg, Pa.: Fr. Vogl od Sv. Ane. Aisken, New-Mexico: Jan. Defimaiv iz Mellike. Obleke za ta čas najbolj primerne!! UST* V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višje. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgij ice nasproti ,,National-Bank. THE BOSTON jo pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo niičnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. D. Murphy. Hlače vsakdanje noše po 05 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Okusnega sadja in raznih slad-5ic (candy) se dobi pri J. D. Murphy. M. WEINZIERL & CO.. ' Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. Overalls! Povrhno hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. I jo dobiti po 50 cts. izvod v tiskarni Amerik. Slovenca. pod nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Minn. pod posebnim nadzorstvom: James McGolricka, Zavod ji Mil škofa v Duluthu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Plačila: Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa cih 5 mesecev $80-—. Če se hoče katera učiti umetne godbo in slikarstva, plača posebej. Zunanje učenke plačajo po starosti od na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. Dr.Kingova nova iznajdba. V vsaki hiši bi moralo biti. J. B. Wilson, 371 Clay St., Sharpsburg Pa., seje izrekel, da noče biti nikdar brez dr. Kingovih zdravil zoper jetiko, kašelj in pre-lflajenje; kajti ozdravila so nje-gotvo ženo, ki je zbolela na liripi in .potem dobila plučnico. — Robert Barber iz Cooksport Pa., pa trdi, da mu je jedino dr. Kingova nova iznajdba toliko pomagala, ko je bolehal na pljučah, da je sedaj popolnoma zdrav. Odločno pa še jedenkrat trdim, da ga ni zdravila, ki bi prekosilo dr. Kingovo novo iznajdbo. Steklenke za poskušnjo so dobe zastonj v Nels & Benso-novoj lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in ELECTRIC BITTERS. Vspešno sredstvo. To zdravilo je postalo med ljudstvom tako priljubljeno, da ne potrebuje posebnega priporočila. Electric Bitters ozdravi vse bolezni na jetrali in obistih ter zaceli vse ture in mozole, ki izhajajo iz spridene krvi. Vse napade prežene in te varuje Koper mrzlico. Vspešno sred stvo zoper glavobol in za želodec. Da bi bil poskus zastonj,povrnemo denar. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J, Benson, lekarničar. Zdravilna Buckliuova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblino in vse kožnate '^rttStice> Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Nasvet poletnim izletnikom. Duluth and Iron Range ŽELEZNICA. op. ; čas , pop. Postaje 'Stations' 12:00 10:54 0:10 8:22 7:10 prili. odh. Duluth odh. Two Harbors " Mesaba Tower El v 3:13 4:25 0:04 0:52 8:05 Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občir.jtvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-sko-anglešUo slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi fggr" Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. ELY MINN. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. ŽIVI SAM IN PUSTI USF DRUGIM ŽIVETI! ZALOGA raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. J. B. NOBLE, M. D., ZDB AV IV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, . MINN, TOWER, MINN. Chas, McNamara, prodaja po najnižji ceni: Akt) hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseli glavnih .železničnili postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani inPaci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave so vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki so nahajajo v obširnem Severo-zatonu. Ako se želi kedo natančneje po-uditi o tem nasvetu, mu lahko postreže Charles S. PEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižic« s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Park« in Alaski. živo apno, premog noterno krmo (futor) domače živali. za FERST IVATIONAIj BANK. Tower, IVIiiin. Glavnica, - $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. Največjo zalogo v mestu ima & Koii) ItftICK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepico (kape); Groceries ali jedilna prodajalnica i. dr. ILOU-A-T: MARKET Na prodaj frišno, soljeno in suho meso in kuretna po nizkih cenah pri M. Grube Tower ELY FILEWOOD & CO., prodajalec svežega in solienega mesa. Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem časti na izbiro. TOWER MINN. MIKE KROHN velika zaloga IMov najnovejše lie, tej in ir izdelanih Čevljev. Oprava za rudarje in gozdarje. ELY - MINN. seno in raz- IVI. \Tall ELY, MINN. VELIKA ZALOGA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-, jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve pogrebe. JAKOB SKALA, Tower1, - Minn. Velika trgovina r mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! IIITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. in GERMAN AMERICAN MEAT MARKET- MAX SHAPIRO, mesar, prodaja vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. B*r POZOR I na našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval. Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vso uljudno povabljujemo. J. J. MURIVIK Ac CO., Tower, Mian. W. 1SHEPHARD & CO., PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. O. II. OPPEL Sc SONS, prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki. -o KITTO. o--- ZALOGA VSAKOVRSTNEGA BLAGA posebno RUDARSKE OPRAVE. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! L. IVI. CHRISTIAN. le Boston Cli lise. Največja in najboljša zaloga obleko, obuval, kovčegov in torb se dobi pri: BENSON k HAWHS1. peci Zaloga mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. f5gr Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo. Barnes Safe & Lock Co. prodaja raznovrstne denarne omare, katore so varne pred ognjem in varne pred tatovi. 131 Jefferson Ave. Dotroit Mich. CHAS. LANO, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsako verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni i" delo dobro dovrši. John J. Holmes ravnatelj. Bromell & prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY _ MINN. CITY IvIE^JT IM^RKST, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno W. H. IvIoQ-UL£ic±e. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. Nizke ceno. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. Pivarniška družba Iron Range prodaja izvrstno kuhano in prav čisto uležano pivo. Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo z* mesto in severozaton. ISIf Naročilom bode ugodila vestno in točno. TOWER M. FINK, ravnatelj MINN. 15361349