Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". (Dalje.) Da si je glagol tako važno besedno pleme, mu je vendar v obravnavi jako skromen prostorček odmerjen, tako se tudi v skrčenosti vidno odlikuje obravnava glavnih časov, tvorna ali terpna oblika. Velelni nctklon se priučnje samov drugi osebi ed. števila na zgledih: delaj, beri, uči — brez kakega pojasnila, brez ločila, le pravilo sledi: Velevnik naznanja, da se kaj veleva, prepoveduje, opominja. Kjepa so v zgledih: delaj, beri, uči zaznamovani posamezni deli, katere pravilo zastopa? Dvojine in mnozine velevnega naklona se tukaj pisutelju ni zdelo potrebno navesti; pač pa zahteva nekoliko niže v 64. nalogi, da naj otroci povedo v katerem naklonu je: Stradajte! Upajmo! itd. Kako naj se imenuje tak podnk ? kakošen mu bode vspeh ? — Enaka obravnava je ostalim naklonom. Pridevnik, da si se je že skoz in skos blizo poldrugo leto rabil v stavkih, je bil do sedaj vendar še nepopolnoma nepoznan; na str. 159 je sicer navedena izpeljava, in na str. 162 sestava pridevnikov; o spoznavi (Jctere besede so pridevniki; kaj zaznamujejo) in o njih rabi o stavkovej sestavi (kako se vjema se samostalnikom v spolu, številu — sklonu) še vendar ni bilo govora. V stavkih pa se je vendar rabil v vseh teh menjavah. Po mojem mnenji se je glagolu in pridevniku odmeril veliko premajhen prostor. Vse tri stopnje pridevnikov se obravnavajo ob enem. Tu se eno pravilo glasi: nPrva stopnja kaže lastnost kake osebe ali reči bres primerjave z drugo." To pravilo (če se tudi po drugih slovnicah podobno glasi), se mi ne zdi popolnoma veljavno, ker perva stopnja tudi takrat lehko stoji, kadar se lastnost dveh oseb ali reči med sabojprimerja n. pr. Sestra je pridna ko (kot, kakor) mati. Jelka je visoka kot (ko, kakor) smereka. Ako se more od sestre reči, da ima lastnost v tej meri kakor mati, tdk mislim, da se je ta njena lastnost z materino primerjati morala itd. V praviln: Tretja stopnja se obrazi. . . bi bilo besedici n aj pridjati tndi nar; tako tudi spodaj: najbolj naj bi sepristavilo: narbolj (tudi naj bolj, nar bolj), ker se oboje pravilno rabiti sme. Pri opombi: Kadar se dve reči primerjate, rabite se besedici nego in ko (kot) — tii bi bilo še pridjati skakor, od" kar se od prejšnjih gotovo ne rabi redkejše. V 68. nalogi se veleva, da naj se stopnjujejo pridcvniki: slab, moder ... ubogljiv .. . učen, rudeč, — Mislim, da bi bilo tukaj prav potrebno, navesti nekaj zgledov za vsak posamezni slučaj in končno tudi pravilo ali izjeme jasno in določno zaznamovati. To bi stvari mnogo več koristilo, kakor nekateri drugi spredaj že omenjeni paragrafi. (Dalje prih.)