113 SPOMINJANJA OB DNEVU PRIMOŽA TRUBARJA Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor, 8. junija 2022 Pretekli dve leti sta korenito posegli v naše življenje, ker kulturnih prireditev v živo ni bilo dovoljeno organizirati in se je zato javno življenje zaustavilo. Če ne bi poiskali novih načinov in poti, kako počastiti dan Primoža Trubarja, bi bil niz, ki smo ga Zveza kulturnih društev Maribor, Javni sklad za kultur- ne dejavnosti in Univerzitetna knjižni- ca Maribor družno pripravljali od leta 2015, pretrgan. Da se to ni zgodilo, smo poskrbeli z zapisi v Večeru, Časopisu za zgodovino in narodopisje in s preda- vanjem po spletu. Prav s predavanjem dr. Fanike Krajnc-Vrečko Trubarolog Jože Rajhman med teologijo in literar- no zgodovino smo vpeljali vabljena predavanja, poimenovana Rajhmano- vo predavanje, ki se bodo zvrstila vse do stoletnice rojstva pomembnega tru- barologa ddr. Jožeta Rajhmana v letu 2024. Osmo prireditev ob dnevu Primoža Trubarja je začel mag. Franci Pivec s poslovilnimi besedami od častnega škofa slovenske evangeličanske cerkve, ki je z veliko naklonjenostjo in pri- pravljenostjo za sodelovanje večkrat sodeloval na prireditvah, posvečenih Primožu Trubarju in slovenski refor- maciji in utrjeval duh ekumenizma, demokratičnosti in humanizma v slo- venski družbi. Povabilo za vabljeno predavanje je sprejel dr. Marko Jesenšek , kar ni bi- lo prvič, da je obogatil Spominjanja s svojimi strokovnimi pogledi in dogna- nji, posredovanimi razumljivo tudi za splošno razgledano publiko. Preden se je lotil teme svojega predavanja, je obu- dil nekaj utrinkov iz svojega strokovne- ga sodelovanja z ddr. Rajhmanom. Predavanje Rajhmanov Trubar je vpeljal s tezo, da se je Rajhman »potru- dil, da je Trubarjeva beseda zazvenela vsem Slovencem v knjigi Pisma Primo- ža Trubarja.« Poudaril je, da umska dejavnost slovenskega verskega refor- matorja in utemeljitelja našega knjiž- nega jezika ter slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa povezuje nazorsko miselnost burnega obdobja slovenske reformacije v 16. sto- letju in uresničevanje slovenske držav- nosti v 20. stoletju. Zato sta neločljivo povezana v slovenskem kulturnozgo- dovinskem in znanstvenoraziskoval- nem prostoru. Nato je povzel Rajhmanova študijska in raziskovalna srečevanja s Trubarjem ob slovenističnem doktoratu Primož Trubar v letu 1550 (Filozofska fakul- teta v Ljubljani 1972) in po dveh letih še ob doktoratu na Teološki fakulteti v Ljubljani Teološka podoba Ene dolge predguvori. Trubar je Rajhmanu postal izhodišče za duhovno razmišljanje o poročila in ocene – r ep o r ts a nd r e v ie ws 114 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 Bogu ter raziskovanje slovenskega je- zika v odnosu do vere in slovenstva. Za Jesenška je Rajhmanov Trubar kot sinonim za razumevanje človekovega ustvarjanja, družbene vede o Bogu in miselnega spoznanja Boga. Prerastel je v Rajhmanovo teološko teorijo: »Ne moreš se srečati s človekom, ki ga ne ljubiš. Ne moreš se srečati s človekom, ki tebe ne ljubi. Moreš se srečati s člove- kom, v katerem zazveni tvoja beseda.« V knjigi Pisma Primoža Trubarja je leta 1986 zbral in objavil 83 do tedaj znanih nemških in latinskih pisem, nastalih med letoma 1553 in 1585, ter 7 listin. Vsem je dodal prevod v slo- venščino, jih opremil z opombami, komentarji in kazalom osebnih imen. Za Trubarjeva sicer tujejezična pisma je zatrdil, da so »po svoji miselnosti slo- venska«, ker po vsebini in sporočilnosti nosijo značilnosti slovenske reforma- cije. Namesto orožju dajejo prednost knjigi in z njo kulturi; slogovno so na- pisana po Trubarjevo, torej »piše nem- ško v ‘slovenskem stilu’«. Svoje predavanje je sklenil z beseda- mi, zapisanimi tudi v zloženki, izda- ni ob prireditvi v Glazerjevi dvorani UKM: »Rajhmanov Trubar je razšir- jevalec prave vere, zato je osvobojen ideološkega predznaka slovenskega nacionalnopolitičnega buditeljstva in vsega, kar bi njegovo teološko misel ka- korkoli povezovalo s politično ideologi- jo ali politikantstvom. Temeljna resnica Rajhmanovega Trubarja je, da se o dog- mah ne razpravlja, zato »Bog daj mir in enotnost v Cerkvi!« S predavanjem dr. Majde Merše smo se vrnili k prvotnemu konceptu prire- ditev ob dnevu Primoža Trubarja, ko smo se vsakič lotili enega od podro- čij Trubarjeve dejavnosti. Izid prvega zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja s slovarskimi opisi be- sed za črke A-D jeseni leta 2021 je tako pomemben dosežek slovenskega slova- ropisja, da smo sklenili nanj opozoriti tudi širšo javnost, ki se s temi vprašanji ne srečuje poklicno. Povabili smo slo- vensko jezikoslovko in pedagoginjo dr. Majdo Merše, ki je bila od vsega začet- ka vpeta v njegovo nastajanje, da pred- stavi nastajanje in uporabnost slovarja. Dr. Majda Merše je svoje predavanje naslovila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja – pot od ideje do prve- ga zvezka slovarja. Ideja za izdelavo zgodovinskega slo- varja slovenskega jezika je vzniknila v ožjem krogu slovenskih jezikoslovcev na začetku sedemdesetih let 20. stolet- ja. Zamisel je spodbudila bogata zgo- dovina slovenskega knjižnega jezika in prav tako tudi dogajanje pri drugih slovanskih narodih, ki so nas s pripra- vami zgodovinskih slovarjev precej prehitevali. Odločitev, da se na Inštitutu za slo- venski jezik Frana Ramovša najprej lotijo zgodovinskega slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, je bila logična: to je bil čas na- stanka in hitrega razvoja slovenskega knjižnega jezika, ki je vplival tudi na nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika. Odločili so se za popolni izpis slovenskega besedila iz vseh 53 ohra- njenih zvrstno različnih tiskanih del s slovenskim besedilom. V treh desetlet- jih je bilo zbranih približno 3.200.000 izpisov vseh pojavitev 22.232 obč- nih imen, uporabljenih v slovenskem besedilu. Poleg pripravljalnih del je bilo treba domisliti koncept načrtovanega zgo- dovinskega razlagalnega slovarja. Ta POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 115 je bil po številnih praktičnih preizku- sih in teoretičnih potrditvah izbranih prikazovalnih načinov teoretično in praktično predstavljen leta 2001 v Pos- kusnem snopiču Slovarja jezika sloven- skih protestantskih piscev 16. stoletja. V naslednjih dveh desetletjih je bilo vpe- ljanih še nekaj metodoloških izboljšav, ki naj bi povečale njegovo uporabno vrednost. Predavateljica je ob izbrani besedi iz slovarja nazorno pojasnila zgrad- bo in vsebino slovarskega sestavka, ki prinaša celovit slovarski prikaz rabe besede v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Uporabniku daje podatke o pomenskih uresničitvah besede, o pisnih, pravopisnih, glasoslovnih in oblikoslovnih variantah, o skladenjski in slogovni rabi ter še o marsičem. Ob koncu svojega predavanja je zbrane presenetila z izročitvijo izvoda slovarja, ki so ga organizatorji Spomi- njanj podarili Mariborski knjižnici, da bo dostopen uporabnikom v njihovi čitalnici. Majda Potrata 100/10 – JANKO MESSNER Razstava Solidarnost ob meji. Zapuščina Janka Messnerja V Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor si je bilo mogoče od 5. oktobra do 5. novembra 2022 ogle- dati slovensko-nemško razstavo z in- teraktivnimi elementi Solidarnost ob meji. Zapuščina Janka Messnerja. Av - torji razstave so Elena Messner, Dana Rausch, Tobias Zarfl . Prevode sta na- pisala Jože Messner in Mirko Messner. Gostujočo pregledno razstavo je po- sredovala Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Pred tem je bila postavljena v Musilovi hiši v Celovcu, v Kulturnem domu v Pliberku, v Kapelški pasaži v Železni Kapli in v atriju mestne hiše v Ljubljani. Avtorji so kolektivni spomin dvojezične regije pripravili tudi kot knjigo Solidarnost ob meji, ki je dejan - sko katalog k razstavi z enakim naslo- vom. Vsebuje dvojezična besedila, slike in odlomke iz filmov, filmske sekvence. S 26 QR kodami si je mogoče priklica- ti intervjuje, dokumentarne posnetke, televizijska poročila, rokopise, kolaže, povezane z Jankom Messnerjem in njegovo dobo. Besedila v knjigi niso dosledno prevedena v oba jezika; mno- gokrat so v drugem jeziku prevedene le najpomembnejše informacije. Izdali sta jo Založba Drava in Musilova hiša. Janka Messnerja predstavi kot pisatelja, pesnika in dramatika. V oktobru leta 2021 je bilo v Mes- snerjevem rojstnem Dobu pri Pliberku odkrito obeležje, ki je stočetrta toč- ka Slovenske pisateljske poti na obeh straneh Karavank, s čimer skupni slo- venski prostor postaja vse bolj naraven pojem in vse bolj izraz realnosti. Prav zato je pomembno, da potujoča raz- stava obišče kraje tostran in onstran Karavank. Odprtje razstave 5. oktobra 2022 Zbrane je najprej pozdravila ravnate- ljica Univerzitetne knjižnice Maribor mag. Dunja Legat , gostiteljica razstave, ki jo je posredovala Slovenska prosvet- na zveza iz Celovca. Poudarila je po-