Republika, to smo mi vsi! Dan republike, njen 42-ti praznik, je primerna priložnost za kratek razmislek o državotvornosti, o jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti, o našem povojnem razvoju in tudi stranpoteh, o graditvi socializma na jugoslovanski način, o uveljavljanju samoupravljanja na vseh ravneh; torej o vseh tistih pridobitvah naše revolucije, ki so nenehno z nami, v takšni ali drugačni luči, sprejete z velikim navdušenjem in ploskanjem v mali dvorani v Jajcu, potem pa svojsko izpeljane v praksi; o vseh tistih temeljnih usmeritvah, preko katerih ne bo mogel noben zgodovinar; o vseh tistih pozitivnih prvinah našega prostora in časa, ki nas spremljajo v novi Jugoslaviji že več kot štiri desetletja. Zgodovinski dogodki v Jajcu na II. zasedanju Avnoja v noči z 29. na 30. november 1943, sredi vojne vihre, ko so bili po demokratičnem načelu zbrani tako rekoč delegati iz vse Jugoslavije, se danes - vsaj mlajšim rodovom - zdijo odmaknjeni in že del naše železne zgodovine. Ne glede na to, kako predstavljamo zgodovinsko zasedanje Avnoja, ne bomo mogli nikdar uiti zgodovinski resnici, da je v srcih vseh Jugoslovanov, v najhujšem času, vznikla in se tudi v praksi izpeljala največja skupna želja - da bi bili vsi južni Slovani združeni v enotno državo, z enakopravnim odnosom med narodi in narodnostmi, s skupnimi cilji po napredku, nenehni rasti in uveljavljanju. Titove besede so bile morda pred 42. leti morda le del vizionarske misli naprednega revolucionarja in komunista, toda dejstva so potem dokazala, da se dajo vse te zamisli izpeljati tudi v življenju, s pravimi ljudmi in z iskrenimi željami. Država, ki si je postavila temelje v krvavi revoluciji, obremenjenega z zgodovinskimi bremeni najrazličnejših barv, se je sredi vojne vihre postavila na noge in kmalu zadihala s polnimi pljuči. Starejši še niso pozabili prvih povojnih let, ko ni nihče vprašal, koliko ur se dela, kateri dan je, kaj moraš narediti zase in kaj za skupnost, koliko je treba narediti, ampak je vsakdo globoko v sebi občutil veselje in zadovoljstvo, da delamo in gradimo v svobodni domovini, v skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, v državi, ki bo rastla samo tedaj, če bomo poprijeli vsi. V dobrem desetletju je bila na novo zgrajena nova država, ki je z velikim elanom nadaljevala svojo strmo pot navzgor. Zemlja je bila že izredno zgodaj dana kmetom v roke, tovarne so prehajale v upravljanje delavcev, druga za drugo, z vedno večjimi pooblastili. Nihče ne more zanikati -tudi najbolj črnogledi - velikanskega razvoja, ki smo ga dosegli, seveda pa je razumljivo, da vse smeri niso bile prave, da je marsikje prišlo tudi do stranpoti. Ves čas je tudi vodstvo na najrazličnejših nivojih čutilo, da bi bil lahko razvoj še večji, napredek še boljši, pogoji življenja še lepši. Vrstile so se reforme in stabilizacije gospodarstva, ki so vse Jugoslovane najmočneje prizadele v za- dnjih letih, saj so začele posegati tudi med naše osebne dohodke. A vendar se kljub nekaterim omajanim pogledom vsi pošteni in delovni ljudje naše skupnosti trdno zavedajo, da je naš razvoj, naš napredek, naša nadaljna pot samo v nadaljnji izgradnji začrtane poti; poti, ki seje začela pisati z avnojskimi vodili v Jajcu. Samoupravna socialistična skupnost naših narodov in narodnosti gradi socializem na svojski način. Kmalu po vojni smo začeli poudarjati svoje posebno mesto tako glede zemljepisnega položaja kot glede politične pripadnosti. Obranili smo se najhujših zunanjih pritiskov, pripravljeni pa smo bili tudi nase sprejeti breme stabilizacije. Jugoslavija je še vedno dokazala, da zna živeti po svoje, da se zna izvleči tudi iz najhujših težav, da zna ohraniti svojo samobitnost in ugled. 42 let ni malo v življenju človeka, seveda pa tudi ne v življenju nove skupnosti, ki je bila prisiljena poiskati svoja pota in svoje rešitve. Marsikaj smo že dokončno našli in tudi utrdili v vseh teh letih, nekaj podrobnosti pa bomo v hitro razvijajoči se družbi morali še poiskati, oziroma prevrednotiti v prid nas vseh. Toda eno je prav gotovo: avnojski duh je v vseh republikah in pokrajinah še vedno živ v vseh nas, plamenice v na šem grbu še vedno gorijo prav tako svetlo kot nekdaj, vsi pošteni ljudje nosijo v sebi socialistična načela človeškega sožitja im spoštovanja. Republiko, ki seje zdela sredi vojne tako rekoč komajda dosegljiva, smo si z lastnim delom in velikansko prizadevnostjo ustvarili sami, zato jo bomo znali tudi vnaprej ceniti in braniti vsa avnojska vodila, ki jih čas ne more prerasti. Republika, saj to smo vendar vsi mi! Živo izročilo skupne jugoslovanske revolucije ne more biti pozabljeno ali zavrženo predvsem zato, ker je spontano izrastlo iz nas samih, iz vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, na demokratičnih načelih in na delegatskem principu. Vse napredne sile nove Jugoslavije, z zvezo komunistov, ki mora biti delavska avantgarda, bodo skrbele, da se avnojski duh ohrani, zato se zdi, da je Dan republike, njen 42. praznik, prav tako slovesen in lep kot ob njenem rojstvu. Iz vsebine Referendum v decembru Naši načrti v prihodnjih letih Kaj deta zbor združenega dela Letošnje tehnološke posodobitve Vrednotenje kvalitete Delovna prizadevanja poslovne enote 5 Pogovor z Angelco Zalokar Na obisku pri naših nepokretnih upokojencih Fotoreportaža z velike gasilske vaje v Stolu Delegate delavskih svetov tozd in DO čaka do novega leta še obilo dela PRED REFERENDUMOM Bliža se konec leta, zato je potrebno sprejeti letne plane za drugo leto, ker pa se začenja z drugim letom tudi novo srednjeročno obdobje, je potrebno seveda sprejeti tudi vse akte, vezane na srednjeročni plan 1986-1990. V dnevnem časopisju, radiu in televiziji je bilo mnogo slišati in brati o zapletih v zvezi s sprejemanji tako zveznega kakor republiškega zakona o planiranju. Vse zamude, ki so nastale tako v zvezni kot republiški skupščini, se sedaj odražajo v naglici, s katero morajo delovne organizacije sprejemati svoje srednjeročne plane. Delavski sveti tozdov so na svojih zadnjih sejah, v mesecu oktobru posredovali v poprejšnjo obravnavo osnutke temeljev planov tozdov in DO ter osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev ter pravilnik o razdeljevanju stanovanj v uporabo delavcev ter razdeljevanju stanovanjskih posojil, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v sozdu Uniles ter spremembe in dopolnitve statuta sozda Uniles. Vse zgoraj navedene samoupravne splošne akte bo treba sprejeti na referendumu v mesecu decembru, zato je prav, da o njihovi vsebini spregovorimo tudi v Glasilu. Če se bodo delavski sveti tozdov odločili na sejah pred referendumom, bi na referendumu glasovali Stol s pasjo taco. Tole je za malenkost drugačen od standardnega, ki ga izdelujemo za ameriško firmo Bernherdt. Noge so izdelane na kopirnem stroju v kooperaciji s Stillesom Sevnica. tudi o odstopu od pravice povrnitve sredstev SIS materialne proizvodnje, ki smo jih do leta 1981 združili na ravni republike. Prav je, da kot dobri gospodarji skrbimo za svoja sredstva, vendar bi bilo v navedenem primeru koristneje, da se navedenim sredstvom odpovemo. S tem bi zmanjšali poslovni sklad, ki ga bomo formirali ob zaključnem računu, s tem pa bodo dajatve iz poslovnega sklada tudi manjše. Navedena sredstva nam SIS-i materialne proizvodnje ne morejo vrniti, saj že po srednjeročnem planu republike za obdobje 1981-85, ta sredstva združujemo nepovratno. V nadaljevanju objavljamo kratke povzetke samoupravnih splošnih aktov, tako da se bo lahko vsak delavec seznanil z vsebino aktov, o katerih bomo glasovali na referendumu. Prav bi bilo, da z vso resnostjo pristopimo k samoupravnim aktivnostim do konca leta, da zagotovimo sklepčnost na sejah delavskih svetov in zborov delavcev. SAMOUPRAVNI SPORA- ZUM o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev ter PRAVILNIK o razdeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanju stanovanjskih kreditov Delavski sveti tozdov in DSODSP so že spomladi tega leta sprejeli sklep o pripravi novih aktov, s katerimi se ureja razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov. Ker z obstoječimi samoupravnimi splošnimi akti, ki so urejali razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov navedenega področja nismo mogli zadovoljivo razreševati obstoječo stanovanjsko problematiko. Samoupravni splošni akti, ki so v poprejšnji obravnavi, temeljijo na novih predpisih, ki urejajo stanovanjsko področje ter na izkušnjah, ki jih je pridobil odbor za družbeni standard. Z novimi akti o stanovanjskih zadevah poskušamo rešiti večino problemov, ki so se porajali v praksi, vsekakor pa vseh problemov z novimi akti ne bomo rešili, ker je to nemogoče. Namreč, nikoli ne bo toliko stanovanj, kot bi jih potrebovali, ter toliko denarja, kolikor ga ljudje potrebujejo za stanovanjsko zidavo oziroma nakup stanovanj. V osnutku novih stanovanjskih aktov se podrobno ureja postopek razdeljevanja stanovanj in stanovanjskih kreditov ter pristojnost samoupravnih organov. Vse aktivnosti od planiranja do razpisovanja natečajev za pridobitev stanovanj in stanovanjskih kreditov vodi odbor za družbeni standard. Le-ta pripravi po opravljenem natečaju in točkovanju predlog delavskemu svetu DO, ki stanovanja oziroma sredstva dodeli posamezni temeljni organizaciji oziroma DSODSP. Odbor za družbeni standard v Informatorju objavi prioritetno listo s točkami ter z navedbo, kdo dobi stanovanj^, oz. kdo dobi in koliko dobi kredita. Vsak prizadet delavec lahko vloži pritožbo direktno na delavski svet temeljne organizacije oz. DSODSP, ki dokončno odloči o pritožbi ter o dodelitvi stanovanj oz. stanovanjskih kreditov. Z navedenim postopkom bomo predvsem skrajšali samoupravne aktivnosti ter s tem dosegli, da bodo sodelavci hitreje prišli do dodeljenih stanovanj oz. dodeljenih kreditov. Novost v osnutkih novih samoupravnih aktov je tudi ocenjevanje stanovanjskih razmer sodelavcev. Jasno je postavljena definicija, kdo je družinski član, tisti pa, ki živijo v ekonomski skupnosti z našim sodelavcem, pa morajo v taki ekonomski skupnosti prebivati najmanj 2 leti pred natečajem. Vsi družinski člani morajo biti prijavljeni pri pristojnem organu. Pri točkovanju stanovanjskih razmer naj bi se podrobno ocenjevale stanovanjske razmere, socialno stanje, zdravstveno stanje, delovna doba, doba čakanja na stanovanje po prvi vložitvi prošnje, odnos do dela oz. uspešnost in prizadevnost, pomembnost del in nalog, udeležba v NOB ali bivanje v internaciji, oddalenost bivališča od delovnega mesta. Lastna udeležba je določena skladno z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Lastno udeležbo je potrebno plačati pred vselitvijo v stanovanje, izjema je le mlada družina in družina v težkem gmotnem položaju, vendar jo le-ti morajo plačati najkasneje v dveh letih po vselitvi. Družbeno stanovanje ne more biti dodeljeno sodelavcu, če on ali njegov družinski član stanuje v primernem stanovanju in je lastnik ali imetnik stanovanjske pravice v tem stanovanju oz. če je on ali družinski član lastnik počitniške hišice, v kateri lahko stanuje in ga to bistveno ne ovira pri prihajanju na delo. Ne more se dodeliti posojila sodelavcu, ki je sam ali njegov družinski član lastnik počitniške hišice, v kateri lahko stanuje, ki ustreza stanovanjskim standardom ter ga to bistveno ne ovira pri prihodu na delo. Enako ne more dobiti stanovanjskega posojila tudi delavec, ki nima urejene gradbene dokumentacije ali pa ima gradbeno dovoljenje starejše od 5 let. V osnutku pravilnika so navedeni tudi drugi pogoji, ki izvirajo iz pravil banke o razdeljevanju kreditov, kajti vsa sredstva bomo tudi v naprej dodeljevali sodelavcem preko banke. Ker je inflacija v gradbeništvu enako velika, če ne celo večja kot drugod, smo poskušali preprečiti drobljenje sredstev in zagotoviti sodelavcem kredite v višini, s katerimi bi si lahko vsaj malo pomagal pri gradnji. Delavski sveti tozdov in DSODSP vsako leto določijo največji kredit, ki ga lahko dobi sodelavcev v naši tovarni, najmanjši kredit pa bi znašal 10 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše, glede na pripadajočo stanovanjsko kvadraturo. Vsi dobljeni krediti bi se vako leto revalorizirali tako, da bi zagotavljali vsem prosilcem za kredite približno enako možnost za pridobitev kredita. S tem seveda, če bi bilo prosilcev preveč, ne bi mogli zadovoljiti vseh, ampak le tistih iz vrha prioritetne liste. Samoupravni sporazum vsebuje tudi določila o prodaji stanovanj sodelavcem, ki zasedajo stanovanja delovne organizacije in imajo na njih stanovanjsko pravico. Prodaja se lahko opravi v primeru; če delavec ni več v delovnem razmerju v delovni organizaciji, oz. namerava delovno razmerje prekiniti, ni pa več pogojev v skladu z zakonom, da bi moral stanovanje delovni organizaciji vrniti. Z navedenimi določili bomo poskušali odtujena stanovanja, če ne pridobiti, pa vsaj za njih dobiti določena finančna sredstva ter le-ta vložiti v pridobitev novega stanovanjskega fonda. Spremembe in dopolnitve SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združitvi v SOZD Uniles in STATUTA SOZD Uniles Dosedanji akti Unilesa so bili sprejeti v letu 1979, tako da jih je potrebno uskladiti z novejšo zakonodajo. V predloženih spremembah in dopolnitvah aktov sozda se predvsem določa delovanje sozda na razvijanje širših oblik gospodarskega sodelovanja s tujino, enako pa se opredeljujejo zunanjetrgovinske dejavnosti članic sozda. Tako je predvideno, da Stol opravlja inženiring in izvajanje investicijskih del v tujini. Na novo je opredeljena odgovornost združenih organizacij do obveznosti sozda, ki je bila sedaj 5 mio na 100 mio din. Ostale spremembe samoupravnih splošnih aktov sozda se nanašajo na usklajevanje teh aktov z določili zakona o minulem delu in razširjeni reprodukciji. Odstop od pravice do vračila sredstev, združenih v SIS materialne proizvodnje do leta 1981 Naše temeljne organizacije so v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi do leta 1981 morale združevati sredstva v okviru samoupravnih interesnih skupnosti: elektro gospodarstvo, luški in železniški promet, ter interesne skupnosti za ceste in sicer: Skupni temelji plana (povzetek) V materialu, ki je v razpravi, opredeljujemo skupne cilje: - usklajevanje zmogljivosti in investiranje v ozka grla - modernizacijo proizvodnih postopkov - zboljšanje produktivnosti dela z rastjo 1,5 % letno - trajno analiziranje proizvodnega programa - modernizacija procesiranja podatkov - analiza in zmanjšanje stroškov - povečevanje fizičnega obsega za 2 % letno in zaposlenosti 0,5 % letno; Sledi poglavje o delitvi proizvodno prodajnega programa in o dobaviteljih polizdelkov znotraj delovne organizacije. Predlagan je tudi postopek za delitev dela pri letnih in operativnih planih. Plan investicij za obdobje 1986-1990 je sestavljen predvsem iz potreb po moderniziranju in nabavi nove strojne opreme. Plan investicij se konkretizira v letnih planih investicij in je izveden na principu združevanja sredstev za vsako investicijo posebej. Za združevanje sredstev za stanovanja je predlagana stopnja, ki je zakonsko predpisana, z letnimi plani pa jo lahko spremenimo (v okviru predpisov). Tudi nadaljna poglavja o skupni politiki varstva pri delu, pri socialnem varstvu, varstvu. okolja, predvidevajo reševanje problematike v dosedanjem smislu, to je v okviru potreb in za to planiranih sredstev. Srečo Smole »Zbor delavcev se mi zdi, kot da bi se vsakokrat dogovarjali o boljšem delu, pa od enega do drugega zbora komaj zdržimo na dosedanjem načinu dela.« TOZD Združ.sredstva v SIS elektrogosp. Združ.sredstva v SIS luški promet Združ.sredstva v SIS za ceste SKUPAJ 1 9.128.081,50 253.576,25 2,281.583,18 11.663.240,93 2 7.680.168,20 321.201,30 2.669.507,60 10.670.877,10 3 8.975.873,30 305.038,25 2.738.608,15 12.019.519,70 4 2.611.994,26 57.209,70 550.088,50 3.219.292,46 5 1.660.107,20 91.250,00 864.930,70 2.616.287,90 8 622.463,30 17.184,20 170.232,20 809.879,70 9 1.981.029,60 104.542,40 921.837,00 3.007.409,00 SKUPAJ 32.659.717,36 1.150.002,10 10.196.787,33 44.006.506,79 Mizarja v neserijski delavnici kontrolirata stol, ki je čez par dni na beograjskem sejmu pohištva prejel ZLATI KLJUČ. Za Slovenijalesov razstavni prostor v Beogradu smo pripravili 6 stolov s takoimenovano pasjo taco, za katere je zadnje čase predvsem na ameriškem trgu veliko povpraševanje. Stoli so na pogled precej nenavadni, za nekatere tudi grobi-to pa lahko tudi pomeni, da bi morali biti v Ameriki in Angliji uspešni. Predstavljata jih mizarja, ki sta se potrudila, da so bili izdelani po navodilih in načrtih. OB DNEVU Ker zgoraj navedena sredstva vodimo kot sredstva našega poslovnega sklada, pa čeprav z njimi realno ne razpolagamo, z njimi povečujemo naš poslovni sklad, od katerega se plačujejo posamezne dajatve, predvsem dajatve za fond za nerazvite. Z odstopom pravice do vračila navedenih sredstev bi zmanjšali poslovni sklad, s tem pa tudi dajatve, izvirajoče iz poslovnega sklada. Mnoge delovne organizacije so že odstopile od pravice do vračila sredstev in tako zmanjšale svoje dajatve. Po letu 1981 se ta sredstva združujejo na nepovraten način skladno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, zato je prav, da tudi mi izpeljemo referendum in uskladimo sredstva z realnim stanjem, še posebno, ker imamo od tega korist. Janko Gedrih REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELAVCEM Delavka v prostoru za površinsko obdelavo v PE-5 pripravlja artikle za beograjski salon pohištva. Nekaj o načrtih za naslednja leta Z letom 1986 začenjamo novo srednjeročno, petletno plansko obdobje. Ta čas se je zamenjal zvezni zakon o planiranju, v kratkem pa bo sprejet tudi začasnj republiški, ki bo izpolnil vrzel in razlike, ki so nastopile kot posledica dokajšnjih sprememb v zveznem zakonu. In kaj si naj zastavimo za naslednjih pet let? Mislim, da predvsem cilj, da nam ne bi padal realni dohodek, oziroma realni osebni dohodki, to je, da spremljamo inflacijo! Da bomo v našem ekonomskem prostoru to tudi dosegli, si želimo realne ekonomske politike, saj celotni poslovni proces zahteva1 neprestano usklajevanje in prilagojevanje tako trgu kot našim zmogljivostim, z vsemi velikimi in pomembnimi odločitvami, do tistih drobnih in navidez nepomembnih, ki pa so vendar del našega vsakdana in življenja. Nezadržna inflacija nas neprestano postavlja pred nove in nove probleme, saj ne vemo, kaj včerajšnji, pretekli dinar še pomeni danes. Kaj pomenijo podražitve materialov za 20, 30 odstotkov večkrat na leto za naše stroške? Kako take podražitve »spraviti« v naše cene? Kako je v takih primerih z donosnostjo posameznih izdelkov ali skupin izdelkov, saj kaže zdaj eden zdaj drugi danes še pozitivni rezultat, jutri pa je že globoko v rdeči številki. Kako je s takoimenovanimi kvalitetnimi notranjimi dejavniki, kot je produktivnost dela? Realne rasti produktivnosti dela so lahko le nekaj odstotkov, v izrednih prilikah je taka rast lahko preko 20, 30 odstotkov. Kaj pomeni 3 % več izdelanega v prihodku pri inflaciji cen za 100 odstotkov v enem letu? Ob takih razmerah seveda mno-gokje vleče »zidanje cen« in s tem pokrivanje nenormalnih ali prevelikih stroškov, na tiste 3 odstotke (produktivnost dela) pa se pozablja. Nikdar ni dovolj in odveč poudariti, kako zelo važen je pristop do problematike rasti produktivnosti dela, pa naj bo to v tehničnem smislu (s stroji) ali v smislu motivacije delovnih ljudi s pravilnim plačevanjem in stimuliranjem boljšega ter kvalitetno opravljenega dela. Tu je seveda, ob splošni rastoči draginji, osebni dohodek za posameznika običajno najvažnejša postavka, tako po svoji višini glede na okolico, kot po težnji nagrajevati dobro delo (stimuliranje presežka norme ipd.) Tudi ob tej priložnosti ne bo odveč omeniti možnost prehoda na krajši, to je 40-urni delovni teden, seveda ob pogoju, da v takem krajšem delovnem tednu napravimo ravno toliko ali celo več. Razen produktivnosti dela je posebno važna tudi usmeritev za kvaliteto izdelkov. Tako na domačem trgu, kot tudi na zunanjih trgih je to pogoj za prodajo naših izdelkov, potem pa še za doseganje boljših cen. Če smo do sedaj običajno bolj pazili na količino, potem je zdaj hkrati z njo pomembna tudi kakovost izdelkov in oblikovna dovršenost. Naslednja večja naloga nas čaka pri materialnih stroških. V naše izdelke ugrajuje-mo veliko število različnih materialov. Ti so lahko dražji, včasih tudi cenejši, boljše ali slabše kakovosti. V postopkih obdelave lahko nastane več ali manj škarta. Vsak odsto- tek prihrankov pri materialih pomeni v stroških cele tovarne milijarde dinarjev. Pozornost pri porabi nam torej pomeni tudi pogoj za dvig osebnih dohodkov iz nastalih prihrankov. Pri materialih, polizdelkih in gotovih izdelkih je nadalje izredno pomembna hitrost obračanja. To lahko prikažemo s primerom porabe tistih materialov in polizdelkov, ki gredo z izdelkom v prodajo, ne pa na skladišča. Prav tako to velja za gotove izdelke. Zato sta za celotni poslovni proces predvidevanje in planiranje nujni akciji, čeprav v sedanjih nestabilnih pogojih gospodarjenja težavni in rizkantni. To bi naj bilo nekaj splošnih usmeritev, ki jih bomo sprejemali z srednjeročnim in letnim planom. Če bomo omenjene cilje dosegli, potem se lahko nadejamo tudi dobrega dohodka in osebnih dohodkov. Ker zakon o planiranju predvideva glasovanje temeljnih usmeritev na referendumu, se odločajmo trezno. Naše skupno delo in pripadnost Stolu pa naj bi bila garancija, da bomo uspeli. Srečo Smole Kadrovske spremembe Delovno razmerje so sklenili: V tozdu Sedežno pohištvo Ukmar Stanka, NK delavka, PE 7 Jovanovič Ljubomir, NK delavec, za določen čas, PE 4 Hadalin Srečko, NK delavec, za določen čas, PE 4 Kališnik Rok, elektrotehnik, PE 4 Zupin Anton, NK delavec, za določen čas, PE 4 Baloh Sonja, NK delavka, za določen čas, PE 7 Romšak Metod, NK delavec, za določen čas, PE 4 Žibert Janko, NK delavec, za določen čas, PE 4 Makše Matej, NK delavec, za določen čas, PE 4 Kidrič Jožica, NK delavka, PE 7 Hodžič Nasuf, KV stroj, mizar, pripravnik, PE 4 Flerin Robert, KV puškar, PE 4 V tozdu Ploskovno pohištvo Rekanovič Frančiška, NK delavka Vidmar Mavric, KV kuhar Lapornik Boris, NK delavec V tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo Preložnik Jože, NK delavec, PE 3 V tozdu Sloga Moste Baloh Danica, NK delavka V tozdu Tehnične storitve Lap Janez, oblikovalec kovin, iz JLA V tozdu Družbena prehrana Zamljen Mira, NK delavka Drač Mojca, KV cvetličarka Delovno razmerje so prekinili: V tozdu Sedežno pohištvo Godec Rajko, NK delavec, PE 4 Kemperl Anfela, galant. tehnik, PE 7 V tozdu Sloga Moste Hafner Pavla, NK delavka, upokojena Kavaš Marjan, NK delavec V DS Skupnih služb Zalokar Angelca, ekonomist, FRS Vogrinec Jože, lesni tehnik, SPP Oddelek za delovna razmerja »Če je v njihovi delavnici kaj za spit, bodo hitro prišli; če jih čaka delo, bodo zelo počasi lezli iz garderobe.« Slika z minusom (—)! Doslej smo že objavili nekaj slik z nadnapi-som minus. Razumljivo je, da pri vseh delavcih niso naletele na odobravanje. Bite so tudi pripombe, češ, kaj pa to koga briga in podobno. Gornji prizor zelo veliko naših delavcev vsak delovni dan vidi, vendar ljudi, kot kaže, to ne moti. (Kot nas morda ne motijo razne manjkajoče črke na trgovinah, servisih, šolah in še marsikje). Pripravljamo nov katalog izvoznih artiklov, ki je osnova kvalitetnega izvoza. V ta namen je potrebno izdelati veliko novih izdelkov in obnoviti še več starih, da bodo fotografije kompletne in neposredne. Elementi pohištva L se sušijo v lakirnici nese-rijske delavnice. Kaj dela zbor združenega dela Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo druge skupne interese v družbenopolitičnih skupnostih. Temeljna družbenopolitična skupnost je občina, v kateri delavci, delovni ljudje in občani med drugim ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, usklajujejo in usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj, zagotavljajo neposredno izpolnjevanje zakonov, oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in drugo. Vse te pravice delavci uresničujejo preko svojih delegatov v občinski skupščini, katero sestavljajo trije zbori: družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Vsi trije zbori obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oz. skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Če se tokrat osredotočimo samo na zbor združenega dela, naj povem, da vanj delegirajo svoje delegate delegacije tozdov in skupnosti s področja gospodarstva, gostinstva, obrti in komunalnih dejavnosti, s področja vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in samostojno opravljajo intelektualne in druge dejavnosti ter skupnosti delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev. Zbor združenega dela skupščine občine Kamnik šteje 61 delegatov. Zadeve iz njegove pristojnosti, o katerih odloča samostojno, se nanašajo predvsem na sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov s področja družbenega načrtovanja in delitve dohodka, medsebojnih razmerij v združenem delu, področja bančništva in SDK v občini. Zbor združenega dela dalje obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela. Naša delovna organizacija ima v zboru združenega dela 7 delegatskih mest, s tem, da ima vsak tozd po enega, razen skupnih služb in tozda 8, ki imata skupno delegatsko mesto. Sicer pa ima vsaka temeljna organizacija svojo delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 5 delegatov. Glede na to, da se tem delegatom 4-letni mandat izteka, saj jih do konca loči samo še nekaj sej skupščine, je prav, da se ozremo na delo naših delegacij v zboru združenega dela. Delegacije v tozdih so popolnoma samostojne in so se na začetku mandata redno sestajale in obravnavale gradivo za posamezno sejo. Kasneje pa so postajale vse manj aktivne, le vodja delegacije je še določal delegata za sejo, sam pa seje udeleževal sestanka vodij delegacij, ki smo ga in ga še vedno sklicujemo pred vsakim zasedanjem zbora združenega dela. Tudi za te sestanke bi lahko rekli isto, saj so se jih vodje delegacij v začetku redno udeleževali, zadnje čase pa se jih udeležujejo le še trije. Zakaj? Najbrž so se že naveličali funkcije, morda so preobremenjeni z vsakodnevnimi obveznostmi ali pa niso zainteresirani nad zadevami, ki so v obravnavi na zboru združenega dela. Da pa ne bom govorila samo o slabostih in o težavah, o katerih sem prepričana, da jih imajo tudi v drugih organizacijah združenega dela, naj navedem še nekaj pozitivnih stvari. Kljub vsem težavam smo si prizadevali, da smo na sejo delegirali vse delegate, čeprav nam to vedno ni uspelo. Nekajkrat seje zgodilo to, da se delegat, ki je bil pooblaščen za posamezno sejo, enostavno seje ni udeležil. Na splošno pa lahko rečem, daje bila udeležba naših delegatov kot tudi njihova aktivnost na zboru združenega dela dobra. O tem, o čemer je razpravljal in sklepal zbor združenega dela v preteklih letih tega mandata in o tem, na kaj so imeli naši delegati pripombe, je bilo za vsako leto posebej napisano poročilo. Zato bi sedaj na kratko pregledali samo to, o čemer je zbor združenega dela razpravljal in sklepal v letošnjem letu. Od januarja do konca novembra seje zbor združenega dela sestal na devetih sejah in med drugim sprejel, obravnaval in razpravljal o naslednjih pomembnejših zadevah: - predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine za obdobje 1986-1995 oz. 2000 in družbenega plana občine za obdobje 1986-1990; - predlog dolgoročnega programa razvoja turizma in kmetijstva v občini Kamnik v obdobju 1986-1995 oz. 2000; - informacija o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v letu 1984 ter o programih v letu 1985; - odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve; - odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč; - odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini; - analiza inovacijske dejavnosti v občini; - poročilo o delu skupščine občine Kamnik in njenih delovnih teles izvršnega sveta, o delu upravnih organov, o delu pravosodnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, vse v letu 1984; - poročilo o razmerah v SGP Graditelj, SKG in Usluga; - načrt zaposlovanja za leto 1985 in poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki; - poročilo o stanju in problematiki na področju zdravstva v občini; - poročilo o izvajanju proti-inflacijskega načrta v občini; - analiza prostorskih možnosti in smernice razvoja osnovnih šol v občini do leta 1990. To je le nekaj najpomembnejših zadev, ki so bile na dnevnem redu zasedanj zbora združenega dela, če vemo, da se je število točk dnevnega reda gibalo od najmanj devet do največ štiriindvajset točk, s tem daje poprečno število točk za posamezno sejo 15,5. Naša delegacije so posredovale pripombe na povišanje prispevnih stopenj SIS, na ponovno uvedbo davka iz OD, na spremembo odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, dalje na načrt zaposlovanja za leto 1985, na poročilo o stanju in problematiki na področju zdravstvenega stanja, kjer so se delegati zavzeli za notranjo prerazporeditev delitve sredstev, ne pa za uvedbo višjih stopenj ter na dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990. Naše delegacije so imele pripombe tudi na zadnje čase vse pogostejše sprejemanje določenih odlokov po enofaznem postopku, namesto po dvofaznem. Obrazložitev predlagatelja je bila vselej ta, da ima skupščina zastarel statut. Menim, da to ne bi smelo biti opravičilo, saj je s takim načinom sprejemanja okrnjena pravica delavcev in občanov. Glede na to, daje v tem času v razpravi osnutek novega statuta, upam, da se bo zadeva tudi ob sodelovanju delegacij iz posameznih organizacij združenega dela, le uredila. Prav bi bilo, da bi se z novim statutom tudi podrobneje razmejile določene pristojnosti zborov, seveda v skladu z zakonom, tako da ne bi npr, zbor krajevnih skupnosti obravnaval zadev, ki se nanašajo izključno na združeno delo in obratno. Ida Kočar Nekdaj je imela naša pisalna miza skoraj vse predale enake. Bili so težki in kaj malo praktični. Če bi to mizo postavili k današnji, bi videli, da je razlika zares velika. Slika je nekoliko nenavadna, prikazuje pa podnožje za fotelje, ki čakajo na končno montažo. Potrebno je paziti na končen izgled celega izdelka in s tem tudi spodnjega dela, da bo kupec zadovoljen. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi žene, mame, babice, sestra in tete MAJDE BERGANT se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denar ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Posodabljanje naše proizvodnje v letošnjem letu Med strojno opremo so najpomembnejši stroji in naprave, ki nam dvigujejo produktivnost in kvaliteto, nadomeščajo delovno silo, dosegajo prihranek pri materialu, izboljšujejo delovne pogoje, nadomeščajo že iztrošeno opremo ter prinašajo še druge specifične prednosti. Med temi stroji in napravami, ki nam že obratujejo, so najpomembnejši stroji: - formalna krožna žaga z računalniškim optimiranjem razreza ivernih plošč (GI-BEN), - večvretenski vrtalni stroj za vrtanje sedežev (obojestransko, istočasno) (KNOEVE-NAGEL), - avtomatski krožni žagi za razrez pohištvenih cevi (TRENNJAEGER), - brusilni stroj za egaliziranje ivernih plošč (STEMAC), - sušilni kanal v površinski obdelavi (SOP), - VE stiskalnica za krivljenje (STOL), - čeparka in vrtalka (BALESTRINI). Nabavljeno je bilo še več manjših strojev in naprav, ki nam bodo koristile pri delu. Poteka pa tudi nabava strojev: - mizni rezkalni stroj z dvema nagibnima vretenoma (BAUERLE) - karusel z brušenjem (RYE) - avtomatska pretočna mozničarka (NOTTMEVER) - stroj za uporovno varjenje (WELDERS). Če bo tudi nabava teh strojev uspela, ker so ti iz uvoza, bomo skoraj v celoti, razen nekaj manjših naprav, investicijski plan izpolnili. Med ostalo strojno opremo je bilo investirano v več manjših strojev, ki v pretežni meri nadomeščajo že staro in iztrošeno opremo. Končuje se že enajsti mesec letošnjega leta in do konca leta nam ni ostalo več veliko delovnih dni, zato se lahko ozremo nazaj ter pogledamo, kaj smo naredili na področju posodabljanja naše proizvodnje. V proizvodnji je vedno veliko novih in novih tehnoloških problemov pa tudi veliko želja po strojih, novih proizvodnih in skladiščnih prostorih ter ustreznih delovnih pripomočkih. Z vsakim letnim planom predvidimo tudi plan investicij, ki nam je osnova za konkretne aktivnosti pri realizaciji posameznih potreb iz tega plana.Z rebalansom plana smo izvedli tudi nekaj sprememb v investicijskem planu, ki ga tudi skoraj v celoti izvajamo. Pri tem je treba poudariti, daje precej stvari »v teku«, torej so stroji in naprave naročene, plačane, oziroma poteka postopek uvoza. Zlasti pri uvozu opreme lahko rečemo, da so tu zelo velike težave, preden nam uspe uvoz realizirati. Tudi v prihodnje stvari ne bodo šle nič bolje, če ne celo slabše, saj dosti beremo o »skupnih programih« na ravni federacije, za katere naj bi združevali 70 % deviz. Koliko od teh skupnih programov bomo deležni mi, lahko le ugibamo. Verjetno bo še težje dobiti dovoljenje za uvoz opreme, saj jih bo potrebno iskati v Beogradu po veljavnih režimih. Pa pustimo to! V letošnjem letu smo investirali pretežno v strojno opremo in naprave, transportna sredstva, odsesovalne naprave, energetske naprave ter poslovne prostore. Precej sredstev je bilo vloženih tudi v transportna sredstva, oziroma za obnovo transportnega parka. Tako so bili že nabavljeni štirje viličarji, 2 kamiona, 2 poltovor-na avtomobila, 2 kombija, 3 osebni avtomobili, cisterna. Kmalu se bo montiralo tudi premično dvigalo za sortiranje hlodovine. Za olajšanje težkega fizičnega dela smo kupili tri dvižne mize ter uredili transporter za iverke pred strojem GIBEN. Skladno z investicijami v strojno opremo je bilo potrebno zagotoviti in dopolniti odsesovalne naprave na dveh mestih. Nekaj sredstev je bilo namenjenih za reševanje manjših energetskih problemov, njihovo obnovo in dopolnjevanje (kotel EMO), transformator ter za poslovne prostore v Celju. Tako smo na hitro preleteli skoraj vse, kar je bilo v Stolu večjega narejeno na področju investicij oziroma posodabljanja proizvodnje in poslovanja nasploh. Vidimo, da teh stvari ni bilo malo in prepričan sem, da marsikdo sploh prvič sliši za katero od naštetih stvari. Precej je bilo narejenega tudi na področju investicijskega vzdrževanja in rednega vzdrževanja strojev, naprav in objektov, vendar to ni tema mojega prispevka. Na koncu naj napišem, da želimo, da bodb realizirane investicije imele pozitiven učinek pri dvigu produktivnosti dela, kvaliteti izdelkov, hitrejšem in boljšem transportu, energetskih učinkih, boljšem izkoriščanju materiala in časa, pri izboljšanju pogojev dela ter še drugih specifičnih učinkih posamezne investicije. Matjaž Drčar Stimulacija kvalitete proizvodnega dela V oktobru smo v Stolu vpeljali materialno stimulacijo kvalitete proizvodnega dela. Res, da še ne v celotnem obsegu, pa vendar, premika se. DS tozdov ter DS DO je v juliju potrdil predlog meril za stimulacijo, katerega je pripravila služba za analizo OD ter služba kontrole kvalitete in sicer poizkusno za dobo 6 mesecev. Po 6 mesecih pa bo analiza delovanja meril pokazala že toliko rezultatov, na osnovi katerih bo možno sistem korigirati, nadgrajevati in širiti, ali pa - če se bo izkazal kot neučinkovit - celo ukiniti. Merilo za stimulacijo kvalitete proizvodnega delaje mesečno dosežen procent slabih kosov na posamezni strojni skupini v okviru stroškovnega mesta v primerjavi z normalnim procentom slabih kosov, ali skrajšano; z normativom (N). Normativ je rezultat večmesečnega spremljanja podatkov vzorčnega pregleda kvalitete dela na strojni skupini (vzorec najmanj 500 kosov) in se v začetnem obdobju glede na tekoče podatke po potrebi korigira 3-mesečno, po 6 mesecih pa potem samo še polletno oz. letno. Normativ predstavlja odstotek slabih kosov, izdelanih na določeni strojni skupini v določenem časov- nem obdobju, ki je glede na celotno izdelano količino polizdelkov na tisti strojni skupini v danih specifičnih pogojih še sprejemljiv oziroma normalen (N). Mesečno dosežen procent slabih kosov za vsako strojno skupino kot tudi za stroškovno mesto ugotavlja služba za kontrolo kvalitete na osnovi vsakodnevnih vzorčnih pregledov kvalitete polizdelkov. Služba predlaga tudi normativ kvalitete za posamezno strojno skupino v okviru določenega stroškovnega mesta. Za izračun procenta slabih kosov za stimulacijo se doseženo število slabih kosov z lažjimi napakami upošteva s ponderjem 1, doseženo število slabih kosov s težjimi napakami » s ponderjem 2 in doseženo število škartiranih " kosov s ponderjem 3. Pri tem se kot lažje napake štejejo tiste, kijih je možno na isti operaciji, kjer so nastale, tudi popraviti. Kot težje napake so tiste, ki jih je možno popraviti z običajnimi dodatnimi deli (popravila) na drugem delovnem mestu in ne tam, kjer so napake nastale. Kot škart pa štejemo tiste napake, ki jih ni možno ali pa jih ni racionalno popravljati. Ne štejejo se kot slabi kosi delavcem na posamezni strojni skupini tisti slabi kosi, ki jih izločijo pred izvršitvijo delovne operacije na tej strojni skupini. Ali drugače povedano; predmet pregleda kontrolne službe so le tisti kosi, katere delavec odlaga na stojko ali trak po izvedeni delovni operaciji. Polizdelek ima lahko napako v materialu, napako obdelave ali pa obe hkrati. Za izračun stimulacije se ne upoštevajo podatki, pri katerih je celomesečno število vzorčno pregledanih kosov na strojni skupini manjše od 100. Delovanje merila je omejeno z razponom od 0 N % do 6 N % slabih kosov. Stimulacija na kvaliteto proizvodnega dela znaša: pri 0 N % slabih kosov ......... + 10 % OD pri 0,5 N % slabih kosov ....... + 5 % OD pri 1 N % slabih kosov ............ 0 % OD pri 2 N % slabih kosov ......... - 4 % OD pri 3 N % slabih kosov ......... - 8 % OD pri 4 N % slabih kosov ........ - 12 % OD pri 5 N % slabih kosov .........- 16 % OD pri 6 N % slabih kosov ........ - 20 % OD Za vmesne vrednosti pa je stimulacija sorazmerna. Stimulacija na posameznika se obračunava mesečno. Pri tem se po VK-10 upošteva število norma ur, ki jih je posameznik naredil na določeni strojni skupini ter doseženi procent stimulacije na strojni skupini. Za neposredne vodje del (mojstre) in vodje oddelkov se za stimulacijo upošteva povprečni procent stimulacije strojnih skupin na stroškovnem mestu v tekočem mesecu. Če dela na večih stroškovnih mestih, se mu za izračun šteje povprečen rezultat stroškovnih mest. Vodje obratov pa imajo povprečje stroškov mest obrata v tekočem mesecu. V obračunu OD in na izplačilnih dokumentih se ta stimulacija izkazuje ločeno. Delovanje merila spremlja služba za kontrolo kvalitete in služba za analizo OD. Služba za kontrolo kvalitete usklajuje in korigira podatke o normalnem procentu slabih kosov (N) glede na dosežene, služba za analizo OD pa ostale elemente delovanja merila kot so razpon delovanja in višina stimulacije. V izjemnih primerih, če se kvaliteta materiala in obdelave bistveno spremeni zaradi objektivnih okoliščin, se merilo začasno ne uporablja, če tako sklene poslovni odbor. Kot je že v uvodu rečeno, je z oktobrom startala stimulacija na kvaliteto dela in sicer neposrednim vodjem del, vodjem oddelkov in obratovodjem. V najkrajšem možnem času pa bo tudi še na ostale delavce v neposredni proizvodnji. Tone Šimenc Delovna prizadevanja poslovne enote 5 Vsaka naša poslovna enota je zanimiva, poslovna enota 5 pa je zaradi posebnega dela še prav posebno. O »neserijski« in tapetniški v zadnjem času v Glasilu nismo pisali. Sestavek je nastal na osnovi vprašanj in pogovora z vodjem enote, dipl. ing. Binetom Kladnikom, ki njene oddelke že štiri leta uspešno vodi. Začetno delo poslovne enote 5 je izdelava najrazličnejših lesenih in plastičnih ogrodij za oblazinjene stole. Izdelujejo seveda tudi razna sedala in naslonjala, ki se privijajo na kovinska ogrodja in so furnirana. Med glavnimi izdelki so seveda razni oblazinjeni stoli in fotelji, dvo-in trosedi in tudi kotne garniture. Oblazinjajo v blago, umetno usnje in naravno usnje. Pomemben sestavni del poslovne enote 5 je vzorčna delavnica, v kateri izdelujejo nove lesene stole. Pri tem so največji problem dobri, mladi mizarji, ki bi s primernim znanjem in strokovno usposobljenostjo v praksi razvijali našo tradicijo in jo tako bogatili s sodobnimi vzorci za domači in tuji trg. Ne bo odveč, če naštejemo oddelke poslovne enote 5, ker verjetno polovica bralcev tega ne bi mogla kar stresti iz rokava. Del poslovne enote 5 je v matični tovarni, ob oddelku kovinskih ogrodij in kovinske remontne delavnice, ostali oddelki pa so v novih prostorih za tozdom 2. V matični tovarni je strojni lesni oddelek, vzorčni oddelek in oddelek površinske obdelave. V tapetniški (kot ji v vsakdanjem pogovoru rečemo) pa je oddelek razreza iprena, nalep iprena, oddelek vlivanja poliuretanske mase, oddelek oblazinjanja, montažna delavnica in odpremno skladišče. Proizvodni program poslovne enote 5 je zelo širok. Vsak dan naredijo okoli 600 kom izdelkov, različnih tipov pa je lahko tudi 10. Največ izdelujejo stole in fotelje za investicijsko opremo, izdelujejo pa tudi kinofotelje, ki jih potem na terenu montirajo. Le nekako 10 % je blaga za široki trg; se pravi za zasebno potrošnjo. Fotelji so lahko s poliuretanskim ogrodjem, ki je v nosilnih delih iz trde mase, na mestih, kjer človek sedi in se naslanja, je iz mehke mase. Ogrodja so tudi kombinacija z lesom, kovinska in medsebojne kombinacije. Opravljajo tudi usluge za druge tozde: kar je oblazinjenih delov. Za tozd 4 po potrebi oblazinijo tudi sobna vrata. Da so v tapetniški delavnici delavci sposobni narediti zelo zahtevna dela svoje stroke, je dokaz nova garnitura z imenom senator in ima enosed, dvosed in trosed. Poseben problem enote je oddaljenost oddelkov. Lesni in površinski oddelek sta v matični tovarni, drugo je »na polju«. Vedno je torej treba gledati, da so tu in tja vsi polizdelki pravočasno transportirani, ker delavec ob delovni mizi na to ne more čakati. Glavni materiali, ki jih enota uporablja, so les, vezane plošče iz poslovne enote 6, ipren iz Plane v Podgradu, poliuretanska masa, ki jo uvažajo iz Nemčije, razni dekorativni bla-govi (največ iz Dekorativne tovarne v Ljubljani), umetno usnje (iz Save), pravo usnjd (iz Konusa, Vrhnike in Utoka). Kvaliteta usnja ni dobra in imajo s tem v proizvodnji težave. Pri napeti koži se napake, kot so luknje, zarezi, odrgnine in drugo, še bolj vidi in lahko pokvari izgled sicer lepega izdelka. Problemi so tudi z dobavo raznih manjših polizdelkov. Izdelovalci jih pravočasno ne dobavljajo in končna montaža ni mogoča. To so lahko gumijevi odbojniki za povezavo hrbtnega naslona pisarniškega vrtiljaka z vilicami in plinska vzmet za isti artikel. V septembru so naredili 4000 kom teh vrtiljakov, v oktobru pa se je proizvodnja ustavila, čeprav je veliko naročil. Vprašali smo tudi, kakšna je delavnost delavcev v enoti. Vodja enote je odgovoril, da je dobra. Norme poskrbijo, da mora vsakdo svoje narediti, režijski delavci pa ob tem nuditi kar najboljšo pripravo dela in pomoč. Vodja poslovne enote 5 je ing. Bine Kladnik. V petico je prišel iz razvojnega oddelka. V štirih letih, odkar je vodja PE-5, je pokazal organizacijske in proizvodne sposobnosti. Poleg rednega dela v vodenju proizvodnje je tudi aktiven samoupravni delavec. Je član DS sozda Uniles, član CDS, predsednik komisije za vrednotenje zahtevnosti del in predsednik našega društva inženirjev in tehnikov. Strokovna usposobljenost je zaenkrat zadovoljiva, večji problem pa bo prihodnje leto, ko bo odšlo v pokoj večje število delavcev. V pokoj bosta odšla tudi dva mojstra, to je Franc Burja in Jože Bratuž. Vodja enote je predlagal, da bi potem oddelek oblazinjenja delal samo dopoldne. Delovnih mest bi bilo dovolj, proizvodnje obveze pa bi tudi zadostili. Kakšno je v enoti zanimanje za samoupravno delo in gospodarske zadeve? Veliko delavcev je vključenih v razne organe, vendar bi bilo zanimanje za omenjene zadeve lahko večje. Pravi pokazatelj tega je zbor delavcev, ko je prav od njihove strani postavljenih malo vprašanj. Nek del k temu so prinesli sorazmerno dobri osebni dohodki, ki so pri mnogih delavcih glavni vir zanimanja in vprašanj. Zbor delavcev je dokaj nazorna slika zanimanja za odnose in gospodarjenje v delovni organizaciji. Kakšna je informiranost delavcev? Informator in Glasilo poskrbita, da ljudje izvejo za dogajanja in novosti v Stolu. Poenterke redno poskrbe, da so zapisniki pravočasno izobešeni na oglasne deske, posebna skrb pa je namenjena tudi ustnim informacijam, ki potujejo od vodje enote do vseh delavcev. O aktivnosti posameznih delovnih skupin in dele- gatskih nalogah pa Smo že prej označili delavnost. In kakšni so odnosi med enoto in skupnimi službami? Včasih takojšnji in efektivni, drugič pa bolj počasni. Zdi se, da je nekaterim delavcem v skupnih službah preveč vseeno, kako je ta trenutek v proizvodnji. Operativno vodenje proizvodnje je drugačno od drugega. Vodja poslovne enote je prav ob prevzemu svojih nalog ob tem naletel na probleme, praksa in izkušnje pa seveda narede svoje. Danes je treba marsikaj ukreniti, od čakanja ni zaslužka, delavci z normo si tega ne morejo privoščiti. Delavec, vsak, ki je plačan po učinku, mora imeti vedno delo. So pa problemi, ki vplivajo na preskrbljenost z delom. Včasih je problem slaba kvaliteta materialov in komisijski pregled bo rekel da ali ne. Problem je neredna dobava materialov in sestavnih delov. Problem so bila že večkrat premajhna naročila in problem so tudi razne okvare na strojih in napravah, ki jih je potrebno po najkrajši poti in pravilno odstraniti. Delavci v poslovni enoti 5 so si zadnja štiri leta, odkar je njihov vodja ing. Kladnik, prizadevali, da bi šli v korak z drugimi poslovnimi enotami in tozdi. Kadar niso imeli rednih naročil, so delali tudi na zalogo ali pripravili kako drugo delo, ki jim je prišlo prav naslednje dni. Tehnološko stanje oddelkov je potrebno nekaterih zamenjav in dopolnil. V strojnem oddelku je problem tračna žaga, čeprav ni ravno stara. Kolesa in napenjalni mehanizem ni dober in ozek list trese. V tem oddelku bi tudi rabili večvretensko vrtalko za vrtanje furnirskih sedežev. Stroj za vlivanje poliuretanske mase je izrabljen in maso slabo meša. Pri mehki masi prihaja do različne trdosti, pri trdi pa do krhkosti. Enota je že večkrat rabila tudi stroj za prešivanje, s čimer se da večja trdnost oblazinjenim izdelkov in tudi lepši videz. Vedno je potrebno tudi gledati na pravočasen in dober razvoj izdelkov. Posebno v tem času je treba stremeti, da so izdelki vrhunskih oblik in kakovosti. Arhitektka Alenka Pla-ninšček se je dobro vključila v snovanje in' razvoj stolov za izvoz. Tudi arhit. Voukova, ki pripravlja sedežne izdelke širokega programa, uspešno dela. Nekateri stoli in fotelji ne bodo morda izdelani v velikih serijah, se pa bodo dobro prodajali, ker bodo marsikomu všeč. Še vedno so kupci, ki so pripravljeni tudi za to vrsto artiklov plačati primerne vsote. Beograjski sejem mora tudi za to področje pokazati pravi napredek in perspektivo. V poslovni enoti 5 pravijo, da bo tudi v prihodnjem letu dovolj dela, če jih le ne bi oviral zakon o prepovedi investicij v neproizvodne dejavnosti. Danes je proizvodno delo v Stolu dobro vrednoteno. Osebni dohodki niso slabi. Za prihodnje je potrebno gledati, da se bodo naši izdelki prav tako dobro prodajali. Za to pa je potrebna še boljša kvaliteta, ki jo služba za kontrolo kvalitete z merili že ugotavlja in izboljšuje. Delavci poslovne enote 5 se zavedajo, da bodo vse tisto, kar imamo danes, obdržali in izboljšali z delom in prizadevanji na vseh tistih področjih, ki jih današnji zahtevni trg zahteva. Ciril Sivec »Sosed, zares se ne poznava, vendar oprosti. Ali bi mi do petnajstega posodil pol milijona. Že prej, ko smo bili še v bloku, nam je vedno po nekaj manjkalo, sedaj pa kaže, da ne bo nič bolje.« Angelca Zalokar - vodja Službe družbenega knjigovodstva v Kamniku Angelca Zalokar je bila pred kratkim še naša delavka, sedaj pa je vodja službe SDK v Kamniku. Kot je bilo zahtevno delo v Stolu, kjer je vodila finančno knjigovodstvo, je še zahtevnejše njeno novo delo. Prepričani smo, da bo kamniško Ekspozituro SDK-ja uspešno vodila. Želimo ji veliko uspehov! Pri zasnovi posameznih številk Glasila vedno pomislimo, kaj bi našim delavcem predstavili. Priprava načrta številke je naloga uredniškega odbora, ki ob začetku vsakega meseca razmisli, kaj naj bi na ta način ugledalo beli dan. Informacij, o katerih bi morali pisati, je vedno dovolj. Uredništvo Glasila je posebno letos dobro sodelovalo z vodstvom splošnega sektorja. Izmenjanih je bilo veliko zasnov prihodnjih načrtov in opredeljene teme. Tak je tudi pričujoči pogovor s pred kratkim še našo sodelavko Angelco Zalokar, sedanjo vodjo Ekspoziture SDK v Kamniku. Zanimalo nas je njeno dosedanje delo in prihodnji načrti. Angelco smo obiskali na njenem novem delovnem mestu. Ker je v nekem smislu še vedno Stolovka, je bil pogovor brez nepotrebnih besed, razumljiv in zelo zanimiv. Pogovor o finančnem knjigovodstvu in delno tudi o službi SDK je zadeva, ki jo velja prebrati. Tov. Angelca, vi ste bili še pred dobrim mesecem naša delavka. Kaj ste pri nas delali in kakšno je bilo sodelovanje z ljudmi, s katerimi ste delovno sodelovali? Bila sem vodja finančno-knjigovodske službe. Mislim, da ima Stol prav zdaj zelo dobre delavce v finančno -računovodskem sektorju. Vsem gre za to, da so vsa dela pravočasno opravljena, ne glede na to, če je delavnik pri kraju in ali je ob koncu tedna prosta sobota. Delovno sodelovanje z direktorjem finanč-no-računovodskega sektorja tov. Jegličem je bilo dobro, prav tako tudi s tovarišico Irtovo, Šuštarjevo, Ozimkovo, kot vsemi drugimi sodelavkami v sektorju in zunaj sektorja. Zelo dobro smo tudi sodelovali z ERC-ejem, ki nam je po najboljših močeh stal ob strani. Obdelave so bile vedno pravočasno izdelane. Kaj je knjigovodstvo? O tem zares še nismo veliko slišali in ne prebrali. Knjigovodstvo je po zveznih predpisih določena vrsta evidence, ki po kronološkem vrstnem redu evidentira vse poslovne spremembe v zvezi s sredstvi, viri sredstev, odhodki in prihodki. Knjigovodstvo mora biti dobro organizirano in poslovne knjige tako vodene, da podatki iz njih omogočajo, da delavci lahko spremljajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja. Obenem pa morajo urejeno vodene knjige organom nadzora nuditi vpogled v razpolaganje z družbenimi sredstvi, ter finančno materialno poslovanje (delavski kontroli, službi družbenega knjigovodstva). V DO Stol je knjigovodstvo zaupano Delovni skupnosti, natančneje finančno-raču-novodskemu sektorju. Katere delovne naloge opravljamo v Stolu v finančnem knjigovodstvu? Predvsem spremljamo vse poslovne dogodke na podlagi pisnih dokumentov in jih evidentiramo na zakonsko določene račune -konte. Izpolnjujemo obveznosti plačila prometnega davka. Vodimo tudi evidence trgovskega blaga po posameznih Interierih. Obračunavamo zakonske obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Obračunavamo skupni prihodek med proizvajalnimi tozdi in tozdom Prodaja. Ugotavljamo ustvarjeni dohodek in čisti dohodek in izdelujemo bilance uspeha in bilance stanja. Vodimo evidenco osnovnih sredstev in obračunavamo amortizacijo in revalorizacijo osnovnih sredstev. Obračunavamo tudi osebne dohodke, avtorske honorarje ter nadomestila za čas bolezni. Vodimo pa tudi evidenco o administrativnih in drugih prepovedih na osebni dohodek delavcev. Kako se opravljajo ta dela? Že naštevanja je ogromno! Večino analitičnih evidenc in glavno knjigo se vodi na računalniku. Z dobrim sodelovanjem z delavci ERC, in drugimi delavci, ki so vključeni v kroženje knjigovodskih listin je omogočeno, da lahko DO Stol spremlja mesečne rezultate poslovanja. To večinoma drugim OZD ni uspelo. Kaj je bila vaša osnovna naloga? Moja osnovna naloga je bila skrb za pravilno uporabo finančno materialnih predpisov; za tako organiziranost dela, ki zagotavlja pravočasne in kvalitetne informacije o poslovanju DO Stol. Kako, da ste vendar to delo pustili in se odločili za vodenje ekspoziture SDK v Kamniku? Za to je potrebno še posebno znanje! Pravzaprav sta si v osnovi deli podobni, le da gre v prvem pomenu za neposredno izpolnjevanje obstoječih predpisov in ugotavljanje stanja v DO. V drugem pa za pregled in ugotavljanje pravilnosti teh del. Že pred zaposlitvijo v Stolu sem delala v Kranju kot referentka v službi SDK in si pridobila precej izkušenj. Mislim, da bom s prakso, pridobljeno v Stolu, dobro opravljala dela in naloge vodje SDK Ekspoziture Kamnik. Kaj opravlja služba SDK? Služba družbenega knjigovodstva, kot samostojna in neodvisna organizacija, opravlja naslednje naloge: - evidence in informativno analitične naloge, - kontrole pravilnosti podatkov o razpolaganju z družbenimi sredstvi, - kontrole izpolnjevanja obveznosti OZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev, - ekonomsko finančne revizije, - plačilnega prometa. V Ekspozituri Kamnik se opravlja del nalog, predvsem blagajniško poslovanje (vplačila - izplačila) ter preventivno kontrolo, ker je to enota Podružnice Ljubljana. Kakšne občutke imate ob prevzemu del v Kamniku? Delavci so me lepo sprejeli in upam, da bomo dobro sodelovali. Naše delo posebno v tem času ni lahko. Skupaj bomo skušali zadeve sproti tako urejati, da bodo v korist Službi družbenega knjigovodstva in s tem uporabnikom družbenih sredstev, vsem delavcem v kamniških delovnih organizacijah. Bi hoteli o Stolu še kaj povedati? Iz Stola sem odšla s prijetnimi občutki, prav tako se bom tudi zelo rada vračala vanj. Spoznala sem sodelavce s pravim odnosom do dela. S takimi ni težko delati, ker človek ve, da bo delo dobro opravljeno. Posebno svojim ožjim sodelavkam želim, da bi tudi v prihodnje uspešno delale. Njihovo delo je navzven malo vidno, zahteva pa dosledno spoštovanje določil in predpisov, ki se naglo menjajo. Ker so roki izdelav njihovih dnevnih ali mesečnih poročil točno določeni, je zahtevnost še večja. Vesela sem, da smo se v tem zapisu spomnili delavcev, ki s svojo marljivostjo in vestnostjo tudi pripomorejo k uspešnosti Stolo-vega poslovanja in poslovanja v širšem družbenem delu. Ciril Sivec V pravi roki tudi les poje Modelar ta naši je »taprav« tudi slona oblikovati bi znal. Kdor razmišlja in sloni, postrani gledajo ga vsi. Poglej ga zabušanta spet, mi pa moramo ga ž'vet. Kadar on močno razmišlja, si ideje pridobi. Kdor bi njega cenit znal, bi ga raje občudoval. Čeprav ni lahek ta poklic za našega Franceljna je pravi vic. Kadar ga jezi že vse, se raje šali, kot pa žre. Zato pa dajmo mu prosto, da za nas še kaj naredil bo. S. T. »Da bi ti šel pomagat! Daj no mir, veš, da nimam časa. Že svojega dela imam čez glavo. Če hočeš, vprašaj drugega soseda.« »Kokoši zapri, smrdijo mi in glej, da te ne bom še enkrat opozoril, sosedovih problemov ne bom prenašal.« »Če boš še enkrat ponoči toriral avto ob moji spalnici, ti bom razbil gobec. Da ne boš potem jokal okrog!« »Ne briga me, če imaš zelo veliko in lepo hišo in dvakrat tolikšen dohodek kot naša družina. Dal mi boš mir, če hočeš, da ga boš ime! tudi sam.« Pogovor z nekdanjimi Stolovci Naša vsakoletna navada je, da obiščemo tiste upokojence, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti rednega vsakoletnega srečanja v delovni organizaciji. Če moremo, se takega obiska udeleži kdo izmed tistih aktivnih delavcev, ki upokojenca že z dela dobro pozna. Tako je srečanje še prijetnejše in besede bolj neposredne. V Glasilu smo precej teh upokojencev že predstavili. Prizadevamo si, da bi bili vsako leto predstavljeni drugi in bi tako širši krog bralcev izvedel, kako ti ljudje živijo in tudi, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Nasploh je občutek, da smo s temi upokojenci še posebni prijatelji. Vsakdo nas sprejme odprtih rok in povpraša to in ono o sodelavcih, o delu, o tovarni. Za Glasilo smo letos obiskali pet upokojencev v njihovih domovih in upokojence, ki so v Domu upokojencev v Kamniku. Tri upokojenke na Dolenjski in Štajerski pa so predstavljene v posebnem sestavku. Z Bredo Kukanja in Lojzko Horvat smo se tisti dan najprej pomudili pri Veri Ronko v Kamniku. Stanuje v stavbi, kjer je lekarna in je, kot je sama rekla, zelo osamljena. Otroci jo sicer obiščejo in prijateljici iz soseske, sosedje pa ne. Vera ima 70 let in ima več bolezni. Hodi zelo težko. Le po hrano gre v trgovino. Drva ji morajo drugi pripraviti, prav tako tudi očistiti okna v stanovanju. Potrebovala bi dobro hrano, pa si je ne more privoščiti. Dva milijona sta premalo. Vera je iz Rogaške Slatine, iz vasi Pristava. V Stolu je delala 17 let, v skladišču stolov in v grobem rezu, kjer jo je doletela nesreča. Iz debelinke ji je vrglo kos lesa v glavo in prebilo lobanjo. Kost se ni zarasla in se mora še danes zelo paziti, da se ne poškoduje. Vera je ob našem obisku jokala in potožila še druge stvari, v glavnem pa so bolezni, preveliki življenjski stroški in osamljenost Pri Frančiški Pirš v Šmarci smo bili postreženi s kavo. Tudi Frančiški so tekle solze po licih. Povedala je, da človek zdravja, dokler ga ima, niti malo ne ceni. Delala je v grobem rezu in v mizami 17 let. Ima tri otroke, mlajša hčerka je doma. Dobro se razumejo. Francka ima 65 let in je bila na težki operaciji. Tolaži jo, ker se z možem in otroci dobro razume in jo imajo radi. Na letošnjem Stolovem pikniku ni bila, čeprav je bil le nekaj sto metrov od njene hiše, plesni oder pa je šla pogledat. Tudi Jernej Jereb je iz Šmarce. Bolj na spodnjem koncu. Sedel je v kuhinji in nas prijazno sprejel. Nič ni skrival, da mu je zelo dolgčas. Rad bi šel pripravljat hrano za zajce, pa ni mogel. Noge ga tako strašno bole in ne ubogajo, da se ne da. Tudi leta so že tu. 78. Takoj po vojni je delal v krivilnici, bil v sušilnicah, kjer so vagončke ročno premikali in so bili posebno pozimi, ko je bil sneg, od vraga težki; delal pa je tudi pri dvigalu hlodov in pri brenti na žagi. Med vojno je bil leto in pol partizan. Še dobro, da ga imata sinova rada. Eden ima hišo zelo blizu in ga pride vsak dan obiskat; s tem, ki je doma in ni poročen, pa se tudi zelo dobro razume. V Mengšu smo se za trenutek pomudili v lepi hiši, ki stoji na levi strani Pšatnega kanala, proti Jaršam. Ferdo Škarja je počival v dnevni sobi. Prisedli smo, hip za tem pa je prisedla še njegova žena. Spomnili smo se na Stol, kjer je Ferdo delal pred 22 leti. Bil je v mizami in zatem delal vzorce v neserijski. Na upokojensko srečanje letos prvič ni prišel. Težko hodi. Levi kolk ima izrabljen. Okoli hiše še gre in s psom na krajši sprehod. Osem križev ni mala stvar. Še eno stvar je Ferdo s ponosom povedal. Tone Škarja je njegov sin. Vsi ga poznamo. Hoditi v hribe mu oče ni nikoli branil, čeprav seje večkrat tudi bal zanj. Pa še na Mlako smo skočili, k Tonetu Bergantu, ki sicer še ni dolgo v pokoju, pa vendar. Njegova žena nas je zelo prijazno sprejela. Toneta pa prav tisti čas ni bilo doma. Šel je v Ljubljano na pregled. Ko smo odhajali, smo ga že pred Komendo srečali, povabili v avto in odpeljali domov. Bil je presenečen in tudi vesel. Rekel je, daje dve leti v pokoju. Probleme imaš kolki. Težko hodi. Prav sedaj skuša shujšati in hodi na preglede v Ljubljano. Sicer pa je zadovoljen. Z ženo se dobro razumeta. Kakega posebnega dela ne more opravljati; če pa sedi, pa tudi ni dobro. Počasi mora hoditi, tako mu je še najbolj prav. Koliko let ima? 61. Za zaključek obiskov smo bili zmenjeni z vodstvom Doma upokojencev v Kamniku, da obiščemo in vprašamo naše nekdanje Sto-lovce, kako se imajo. Povabilo so vzeli zelo resno in so nas razen Ane Jež, ki smo jo obiskali v sobi in je nismo hoteli buditi iz opoldanskega spanca (pustili smo ji šopek in pozdrav), zbrani počakali v spodnji, veliki sobi doma. Bilo jih je devet. Prijazna sestra je rekla, da so čakali že od jutra. Tako so se veselili srečanja. Posedli smo za dolgo vrsto miz. Upokojenci kot gostitelji na eno stran, mi na drugo. Velika škoda je, ker nas je čas priganjal, upokojenci bi se želeli pogovarjati ure in ure. Zagotovo bi imeli tudi mi na njihovem mestu enake želje. Srečanje je bilo zelo prijetno, saj so ti naši ljudje našli zopet stik s tovarno. Imeli so kup vprašanj in radi smo odgovarjali. In kdo so naši upokojenci v Domu? To sta sedemdesetletna Franc Poglednik in Stane Urh, enainsedemdesetletni Jože Bevk, osemdesetletna Katarina Križnar, petinpetdeset-letna Marija Belec, štiriinsedemdesetletna Marija Sovinšek, oseminsedemdesetletni Frančiška Kramar in Frančiška Janežič in devetinsedemdesetletni Jože Osolnik. Vprašali smo jih, kako se imajo v Domu. Rekli so, da se je na to življenje treba navaditi, strežno osebje in vodstvo Doma pa so pohvalili. Tako je bilo poleg upokojencev, ki smo jih na kratko opisali, letos obiskanih čez štirideset nekdanjih Stolovih delavcev. Prijetno kramljanje moramo zaključiti z žalostno ugotovitvijo, da so že štirinajst dni potem, ko so bili opravljeni obiski, umrle tri naše upokojenke. Ana Jež je umrla pol dneva po obisku, umrli pa sta tudi Majda Bergant in Frančiška Pirš. Življenje je kratko! Tako je, kot je prav ob našem obisku rekla Frančiška Pirš: »Zdravja ne cenimo, niti malo ne!« In res je tako. Dokler ga imamo, nam ni Sindikalno prvenstvo v košarki Košarka je to sezono zaključila z uradnim tekmovanjem za pokal občinskega sindikalnega sveta. Tekmovanje so organizirali člani košarkaškega kluba Kamnik. V nedeljo, 17. novembra, so se zbrali ljubitelji košarke, da se pomerijo, katera DO ima najboljšo ekipo. Tekmovanje je potekalo v telovadnici pri zdravstvenem domu v Kamniku. Prijavile so se naslednje DO: Zarja, Svilanit, Donit, Kik, Prosveta, Utok I., Utok II. in Stol. Tekmovanje, je potekalo v dveh skupinah. Nosilca skupin sta bili ekipi Utoka I in Stola. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Utok II: - Stol, 18 : 38, Utok I : - Prosveta 28 : 18, KIK - Donit: 32 : 28 in Svilanit - Zarja 16 : 23. Zmagovalci prvega kola so se uvrstili v naslednje kolo. Rezultati drugega kola: Stol - Kik 48 : 14 in Utok I - Zarja 28 : 11. Tako se je naša ekipa in ekpa Utoka uvrstila v zaključni boj v finalu. Že začetek je napovedal, da bo tekma zelo težka in da bodo osebne napake odločale o zmagovalcu, ker sta imeli ekipi prijavljenih manj rezerv, kot je dovoljeno in sicer Stol eno in Utok dve. Prvi polčas je potekal v zelo ostri in živčni borbi pod obema košema. Bilo je veliko osebnih napak. Prvi polčas so naši končali z dvema točkama prednosti. Drugi polčas se je za naše igralce začel zelo slabo. Po dveh minutah smo izgubili prvega tekmovalca in ga zamenjali z rezervo. Že naslednjo minuto je moral na klop drugi igralec s petimi osebnimi napakami, tako so ostali le 4 igralci, ki so se morali boriti proti petim nasprotnikovim igralcem. Uspelo jim je tekmo končati z neodločnim rezultatom, kar je že pomenilo velik uspeh. Na vrsti je bil podaljšek treh minut. Ekipa Utoka je še vedno imela številčno premoč. mar. Zdravje pa je poleg življenja največ, kar človek lahko ima. Drugo je v primerjavi s tem na neprimerno manj pomembnem mes- Nadaljevanje je bilo težko in napeto. Vsaka žoga je bila odločilna. Minuto pred koncem podaljška so tudi nasprotniki izgubili enega moža. Tako sta bili ekipi zopet izenačeni. Naši so tedaj lahko svobodnejše zadihali in s pridom izkoristili prednost v višini. Tekle so zadnje sekunde igre, naši so vodili za eno točko in imeli žogo. Žogo so zadrževali do konca in tako z minimalno razliko ene točke osvojili prvo mesto. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, samo telovadnica ni bila primerna. Sprašujem se, kako to, da ni mogoče dobiti večje telovadnice za sindikalno prvenstvo? Vsi delovni ljudje občine Kamnik združujemo sredstva za telovadnice in nimamo možnosti, da bi igrali v njih. Mislim, da so vsi ti objekti narejeni tudi za zaposlene, ki bi radi svoj prosti čas preživeli v telovadnici. Zakaj morajo prevladovati ozki interesi posameznikov, ko gre za uporabo telovadnice. Ko pa bodo želeli pridobiti sredstva od DO, bodo ti morali nameniti sredstva za objekte, kijih ne bodo mogli uporabljati v prostem času. Ali bodo še pripravljeni sprejeti sporazume, do katerih bodo imeli samo obveznosti? Podobne spodrsljaje si res ne moremo privoščiti ter govoriti eno, delati pa drugo. Jože Zupan Nova tekaška proga Člani tekaške sekcije Stol-a so v sodelovanju s smučarskim klubom Kamnik v nedeljo, 17. 11. 1985, pripravili delovno akcijo za ureditev nove tekaške proge. Čeprav se je delovne akcije udeležilo samo 12 »veteranov«, lahko rečemo, daje uspela. Udeleženci akcije so postavili dva mostička in na večih krajih opravili nekaj zemeljskih del, tako daje sedaj nova proga večji del usposobljena. Proga, daljša je dolga 7 km, krajša pa 4 km, poteka od Mini bara po gozdovih proti Rudniku in nazaj in je primerna tako za začetnike kot tudi za bolj vešče tekače. Takoj, ko bo snega dovolj, bo proga tudi steptana, tako da se bodo tekači letos lahko rekreirali na »stari« progi na Križu in pa na novi progi v Volčjem potoku. Dušan Orehek I. Stolov kros Jesen je čas za organizacijo različnih krosov, to je tekov oziroma tekmovanj v naravi. In ker zadnje čase teče ali se kako drugače rekreira vse več ljudi, smo se člani tekaške sekcije odločili, da organiziramo 1. Stolov kros. Izbrali smo sedem kilometrov dolgo progo za moške in 2 km dolgo progo za ženske. Daljša proga je potekala od Volčjega potoka do Rudnika in nazaj, krajša pa po travnikih in poteh pri Mini baru. Tako se nas je v petek, 25. oktobra, zbralo »kar« deset tekačev, ostali navzoči pa so bili starterji, časomerilci in navijači, vse obenem. Tekmovalke na žalost ni bilo nobene, tekmovalci pa so bili razdeljeni v dve kategoriji: člani do 35 let in »veterani« nad 36 let. Kljub skromni udeležbi se je ob 16. uri vseh deset "tekačev pognalo na progo in čez dobrih 22 minut je bil prvi tekmovalec' že na cilju. Omenim pa naj tudi, da je iz objektivnih razlogov manjkal mladinski reprezentant v atletiki Primož Golob, sicer Stolovec, in da bi njegova prisotnost dala tekmovanju še večjo mikavnost. Kljub temu so bili navzoči mnenja, da je tekmovanje uspelo in da kaže tudi prihodnje leto organizirati takšno tekmovanje. Rezultati: moški do 35 let: 1. Orehek Dušan 2. -3. Kemperle Franc, Flerin Robi 4. Virijant Brane 5. Berlec Mare 6. Pohlin Boris 7. Balantič Andrej veterani: 1. Lavrač Janez 2. Okorn Jože 3. Štebe Franc Dušan Orehek Delavca, ki nalaga lesene odpadke v zaboj in vozi k glavnemu kotlu v tozdu 1, nismo nikoli vprašali, kako se piše in kako mu je ime, velikokrat pa ga vidimo pri zelo marljivem opravljanju raznih del, ki so tudi potrebna za red, čistočo in vzdrževanje. Prav zato smo tudi radi objaviti njegovo sliko, original pa bo prejel po izidu številke. »Dokler ni prišel ob nas stanoval ta prekleti sosed, mi je žena dala mir. Sedaj pa misli, da bom tako kot on vsako popoldne delal.« »Vedno premišljujem, da imam najtežje delo. Če tudi drugi tako mislijo, potem je v redu.« Ciril Sivec n Odlično izvedena gasilska vaja Gasilec nekega kamniškega društva je na vaji rekel, da je bolje izvesti sto gasilskih vaj, kot pa gasiti zaresen požar, pa čeprav zelo majhen. Na vaji pa se ni videlo, da je vaja. Vsi gasilci so dali vse od sebe in v nekaj minutah protipožarno zasedb skoraj vso matično tovarno. Bilje trening brez pripombe. Vsem sodelujočim iskrena hvala na požrtvovalnosti. Bilo je, kot da gre zares! Pred zvočnim znakom za vajo so naši gasilci nestrpno čakali za vrati gasilskega doma. Tudi gasilstvo ima v sebi neko silo, ki je gotovo skrb za reševanje družbenega in zasebnega premoženja. Motorko je treba postaviti na točno določeno mesto in za nagel sklop cevi so potrebni pravi prijemi in zasuki. Če so ljudje zares dobro usposobljeni in jih je dovolj, so gasilske cevi položene v trenutku, brizgalne vključene in hidranti poiskani. Opazovalci so lahko samo gledali! Tik pred vajo so se za kratek domenek sešli Franc Juvan, Rado Suhadolc in Lojze Burja, ljudje, brez katerih si našega gasilstva ne moremo zamišljati. Skozi vhod v matično tovarno so naglo vozila vozila okoliških gasilskih društev: teren Dupli-• ca, Titan, Svilanit, Utok, Donit in dve ekipi gasilskega društva Kamnik. Prišleci so vprašali, kam naj zapeljejo, da bo vaja v najkrajšem času kompletna. Dve besedi sporočila in gasilski avto je odpeljal naprej. Delo z vodno peno je zahteva posebne vrste. Občutek je bil, kot da je sneg v trenutku zapadel ta de! stavbe površinskega oddelka mizar-ne. Vsa priznanja bratoma Osolnik, ki sta v azbestnih oblekah prikazala, kako se stvari streže. Vesten gasilec Marjan Burja je bil po vaji zadovoljen z uspehom. Slikali smo ga ob našem avtomobilu, v posebni gasilski obleki. Še en pogled na vodne prhe, tokrat s strani proti padanju vode. Fotoaparat je bi! le toliko časa suh, da je zabeležil dogodek. Med oddelkoma mizarne so gasilci vrgli dimne bombe. Prizor je biI nenavaden, poizkus pa uspešen. To ni pogled v neko notranjost gasilskega doma, pač pa v zadek gasilskega avtomobila. Čeprav je vaja že potekala, je bilo rezervnih cevi in drugega še dovolj pri roki, za vsak primer. Prijeten je občutek po končani vaji, ko je vse dobro izteklo. Naši gasilci so se pomenkovali, kako je vsakdo opravljal nalogo. Gostje gasilci so tudi stopili skupaj in si rekli to in ono z opravljenega dela. Gotovo pa so si tudi izmenjali ugotovitve, ki bodo prišle prav prihodnjič. Tako mimogrede V trgovinah bodo kmalu začeli prodajati domače mandarine. Za kilogram domačega južnega sadja bo treba odšteti vsaj 500.- din. Vzrok za tako visoke cene je v dejstvu, da je lanska pozeba uničila 95 % stebel mandari-novcev. RAZUMEM OPRAVIČILO ZA MANDARINE. NI MI PA JASNO, ZAKAJ TUDI DRUGI TAKO NAVIJAJO CENE, ČEPRAV JIM NI NIČ POZEBLO. Otok Mljet je postal pravi romarski kraj za vse prebivalce južne Dalmacije ob zadnji podražitvi cigaret. Mljetski trgovci namreč niso sprejeli sklepa ZIS o podražitvi cigaret. ZAKAJ SE KAJ TAKEGA NE MORE ZGODITI NA KONTINENTU, IN NE SAMO OB PODRAŽITVI CIGARET. narjev (novih) nagrade tistemu, ki bi z informacijo ali kako drugače pomagal vrniti dragocene starinske predmete, ki so izginili iz muzeja ponoči 22. septembra. MI SE PA ČUDIMO, ZAKAJ LJUDJE BRSKAJO PO DUPLIŠKI JAMI. Iskra Delta je ponudila svojevrstno pomoč arodnemu muzeju v Ljubljani: milijon di- Jesenske razglednice Franc Stele Po nekajurnem motoviljenju po divjini nad Matkovim kotom se naposled prekobališ na greben nad južnimi prepadi. Septembrsko sonce išče svoje kotičke v veličastnem ostenju Planjave. Naprej bo lažje. Še slabo uro in bomo na vrhu Mrzle gore, na najtežje dostopnem hribu v Kamniško-Savinjskih Alpah. Združenje bank Jugoslavije je sprejelo sklep, da občan, ki dvigne devizno efektivo v krajšem času po vlogi (10 dni), plača 1.000,-din stroškov. HVALA BOGU, DA TO NE VELJA ZA DINARJE, SICER PA JE TO NEMOGOČE, SAJ SMO V DESETIH DNEH PO PLAČI ŽE SKORAJ BREZ DINARJEV. V Beogradu so sprejeli sklep, da bodo morali potrošniki električne energije po novem letu plačevati 63 % zamudne obresti za neredno plačano akontacijo. ELEKTRIKO TI LAHKO PRIKLOPIJO, ODKLOPIJO, SAMI DOLOČAJO VIŠINO AKONTACIJE, SEDAJ PA ŠE TE OBRESTI. PA NAJ KDO REČE, DA NISO MONOPOLISTI. Predsednik skupščine Beograda Bogdan Bogdanovič je na seji Izvršnega komiteja Mednarodnega olimpijskega komiteja v Lizboni preliminarno kandidiral Beograd za olimpijske igre 1992. SEDAJ JE JASNO, ZAKAJ SO SI DELEGATI SRBIJE V ZVEZNI SKUPŠČINI PRIZADEVALI ZA SVOJO REPUBLIKO PRIDOBITI ZAČASNI STATUS NERAZVITE REPUBLIKE. Nedavno tega so vlomilci »obiskali« klubske prostore NK Koper in povzročili precejšnjo materialno škodo. Očitno je, da so iskali denar, saj so razbili tri blagajne, toda ostali so praznih rok. NEKATERI SO PREPRIČANI, DA IMAJO SLOVENSKI NOGOMETNI KLUBI DENARJA. Predsednik Odbora OPEČ gospod Oteiba je napovedal skorajšnjo sprostitev cene surove nafte, kar naj bi na svetovnem tržišču pomenilo znižanje cene za nekaj dolarjev. NAŠ ZIS SI BO SPROSTITEV CENE SIGURNO RAZLAGAL V DRUGO SMER -V PODRAŽITEV. Prikazovanje device Marije v Medjugorju je v Jugoslaviji in drugje po svetu povzročilo pravo obsedenost. Karavane romarjev se z vseh koncev stekajo v Medjugorje in vsi upajo, da bodo prisotni ob pojavu device Marije. VSI HODIJO V MEDJUGORJE, »NEKATERI« PA NOČEJO IN NOČEJO. Mitja Redja Se predno prvi se konča, že drug korak prihaja Človek se vsak dan vpraša, kaj bo jutri? Kje so meje duhovnega in materialnega ustvarjanja? Kaj sem jaz, moja tovarna, družba, v vsem tem kolesju neskončnega časa? In, če je čas neskončnost, so neskončne tudi niti ustvarjanja. Meja ni! Obstajajo le točke zadovoljstva, ki si jih postavlja človek sam, da lahko na njih malo zaspi. In, še spanje traja predolgo, te drugi prebite. Tinč Ko se v poznem popoldnevu vračaš z Debelega vrha v Julijcih, si tako žejen, da se iz ust kadi. . . Kje si voda, ki si tako mojstrsko klesala tisočletne skale? »A veš, na kaj najbolj mislim: Na zimo, da bi čimprej minila in na prihodnji dopust. Toda kaj, ko se tisto, kar mi ne ,paše', tako vleče.« Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Franc PESTOTNIK (odgovorni urednik), Franc STELE, Mitja REDJA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Tine BREZNIK, Diana RUTAR, Boris PLEVEL, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN, Franc PESTOTNIK in Ciril SIVEC. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SŠTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.