PRIMORSKI DNEVNIK
•SjSBfVSB* - Cena 35 lir
Leto XIX. Št. 58 (5433)
TRST, sobota 9. marca 1963
(le
'n
4
A
SIRSKA VOJSKA JE IZVRŠILA DRŽAVNI UDAR |0B SOLIDARNOSTI ZAR, IRAKA IN JEMENA
«Revolucionarni svet» bo vodil politiko arabske enotnosti in politiko pozitivne nevtralnosti - ZAR in Irak ponudila pomoč v primeru vmešavanja od zunaj
8. — Sirska vojska je danes zjutraj izvršila državni I !*%k Zru*ila dosedanji režim. Vojska se je najprej polastila til *'nar P°staje in ob 6.45 po krajevnem času je radio javil, da 0. ISmu ni svet Poveljstva revolucije* prevzel oblast. Na vsem ^ ^ letališč glaSlli izredno stanje- Zaprli so vse meje, pristani-
|Hvržf0gias Poveljstva revolucije javlja, da so «oborožene si--^avi revoluclonarno gibanje*, ki se takole označuje:
JJtl ob0fnie ima namen znova po- t-:---------■	.. ..
1 ^ Pot ™žene sile na pravo arab.
be in sporazume ter listino Združenih narodov. Oborožene sile sprejemajo politiko, ki temelji na bandunškem sporazumu, politiko pozitivne nevtralnosti in sodelovanja z vsemi drugimi državami na podlagi enakosti.
j, SM	in ljudstvo imata ne-
!.0, S*| U.tdrav-vero v arabsko enotnost S Podlagi. Oborožene sile ijter e.°Vale. da uresničijo ta | |t). 'n°tnosti, kolikor mogoče
V?«stst0^ene sile nimajo name-S Vojav°iaški režim v Siriji.
Sfosto ®e obvezujejo, da bo-°VaH mednarodne pogodil	""1U|,|„|||||||||,|,||,| 1Min,n,,11,11,11,m, .................................................IIIIII1I Illllllllllllllllllll
5. Vojska proglaša svojo vero v revolucijo bratskega Jemena in se obvezuje podpirati vse napore za osvoboditev te dežele pred nevar- i V začetku razglasa obrazlo nostjo reakcije in imperializma. I poveljstvo revolucije razloge,
6.	Oborožene sile blagoslavljajo revolucijo bratskega iraškega ljudstva, ki je uničila izolacionizem in demagogijo v Iraku in je povrnila Iraku pravo arabsko obličje, da mu omogoči, da znova prevzame svoje mesto med naprednimi deželami pod zastavo enotnosti, svobode in socializma.
7.	Sirija nudi roko svobodnim a-rabskim deželam: Iraku, Združeni arabski republiki, Jemenu, Alžiriji. Prav tako nudi roko tudi vsem svobodnim Arabcem, kjerkoli so.»
Razglas se zaključuje: ((Slovesno se obvezujemo pred bogom, da bomo korakali po pravilni poti v i-menu enotnosti, svobode, socializma. Bog je največji (Alah o Ah-bar), slava Arabcem.«
■" začetku razglasa obrazloiuje
za-
V
ml
;W
ti^1
Z«4
Predsednik republike Segni vključil obisk v Maroku
2W1

Maroški kralj Hasan II. bo obiskal Italijo - Voditelj KPI Togliatti o izjavah tajnikov političnih strank na «VoIilni tribunih
Predsednik republike Segni in zunanji minister
.............._______________ ■ ■
|St>riiiJta danes zaključila svoj uradni obisk v Maroku. Ob ,tk l^ia s° izdali skupno uradno sporočilo, v katerem se po-,ftr |?tvj ^ drugim, da je ta obisk «potrdil in utrdil vezi prija-"	® obstajajo med obema deželama*. Med razgovori so
V6Siie sŽnost odnosov med Italijo in Marokom in pomen ved-:&» di!e?a sodelovanja med	ed Fezom in Flo-
renco. Slovesnosti se je udeležil
If“ do*® ®u
RSrna lama- Pri pregledu Dl ega položaja so ugo-,^n° soglasje* med in Maroka, kar za-

ju skupne koristi »n!?t°vill z izrednim zado-dosežene uspehe na EP	in kulturnem pod-
ri Ob * Področju tehnične poji' ,?ele8aciji sta soglašali f ®Sii. . n.^ega razvoja tega
ijfi0,f
2/	filede kmet
1 j J1 bo a*ne industrije. To P S C kratkem na dnevnem JO* komisije, ki bo pro-
<KJne možnosti-
C*''1' inU^u razBovorov med V "larnii ”asanom je Segni po-
Wt«iie gwkral]a na uravd,?i Vil; s d Hasan .le povabilo
4
«r>, da*,'- Hasan" je povabilo obiska pa bodo do-
jublJ^r tat%kaikr-republlke " dopo ‘ prt/ JNC?, Casablanco, kjer živi 1 l^oltu ^a italijanska kolonija u ‘V, V,1’0 n»nato P3 je obiskal še le	prestolnico Maroka Fez,
!>,1
m
voval slovesnosti o
tudi florentinski župan La Pira in Hasan II. Jutri si bo Segni ogledal tekstilno tovarno »Cofi-tex», popoldne pa bo odpotoval v Marakeš.
Voditelj KPI Togliatti je napisal članek za revijo »Rinascita*, v katerem komentira izjave političnih tajnikov strank na televizijski oddaji .Volilna tribuna*. S tem v zvezi pripominja zlasti, da Moro ni zavzel nobenega stališča; da je dejal, da KD pripada pravica, da vlada deželo, da je to delala do sedaj in da namerava še nadalje upravljati deželo; njegova polemika je bila spričo tega • naperjena, tako na desnici kot na levici, proti tistim, ki na katerikoli način in izhajajoč s kateregakoli stališča osporavajo to stališče KD», medtem ko se je zdelo, da ga vse ostalo »namreč predlagana določitev bodoče politične usmeritve, sploh ne zanima*.
Kar zadeva nastop bivšega predsednika vlade Scelbe, Togliatti pravi, da je po mnenju Scelbe vse dopustno in vse možno, le da bi KD postala močnejša, in doda-
DANES
S
•	yjv i inesec po državnem CllI , SS si"?1"1 je včeraj zjutraj
fj. % lila* ka voiska podoben dr-
,110 J) t V la „V Siri-ii ter tak°j SP°’
'eK\ £ iv" in a?.1. roko Iraku- ZAR-t’f>e K n vS ^'Hrijl ter vsem svo-
*££bcem’ k** koii *°-ir»' s* < V Svoh pa se glasU°: enot-
»°	nda in socializem. V	l,„B___
l >ta raZRlasu revolucionar-	skih'poskusov
9	V arahva1"^- <irugim reče'	linu je izjavil,
f je	'C nisi-, a. ^Irija in nJeno	sporočila, kda
id j h„ nikoli priznala me-
tC^i s* Vit,vtlilt m“vine> temveč samo nestU	.C arabske domovine.
1 J V';tlje Z,'it je pomenila u-
ljuasuj8lobIjih tcženj sir'	po t
^ A	.t0da reakcija je	skih
PtišJk“Vala zar0t0; ,ta'	čile. ^a v.e
*	e Sla ^rij,, do katastrofalne	je pokazalo
'ib,N'Jn,eU1 KRipta' ki je	da .vojna b
l .ril a'ostn Ug0 leto in ki je naj-p0< f1	razdobjc zgodovine
$ V , pa so častniki bede-i* obl' ^	P°veljstvo izvršilo
^AttO Kil ^	o Prevzelo oblast. Za
, 1>* V 2?'r,Ov4„°Ve|jnika vojske je V v ap general El Atasi, ki ■°n	1 '\CjSOtnoati obsojen na
1-	marca ‘»n* vo-
\V	'ii *U.p0ra za ponovno
ligCO^	i r|je 2 Egiptom. Tur-
.,| D* V <k/P?ro«l, da je pred--9VedV V,v turu, vlade E1 Azem pri-!fi 6il vi* SSLltast° Poslaništvo v Da-rill,,,'lf V* rp.,vlada je ponudila il V, SS p^lucionarnemu svetu
«SL.n P“ 80 j°
;i	Si han "M<
.
o S*, tl' ,V^dji Zna<aj vojaškega uda--	V M" „nn’ doslej ni bilo
0lfcelV iV1««! j 'kakršnih komcnta-)da d‘5	,4' ‘ajoi^av« ameriškega dr-
y tta ka Heana Ruska, ki Sj t. buk6 (1, d'*s‘‘danje informaci-
obvez-

1 A t\,v°Haklonili z izjavo> da y f V' poln* Sama v celoti ob->1- / M? C'°*aj- Vsa ...............
poročila sir-ves dan po-, JMti. "viSke Postaje v Iraku It-T* i)0 ada ZAR je sporo-‘dela v vsakem zu-na Sirijo napad
ZDA ne na-emu sodelovanju
Potil" driavami na Pri-s pogojem, da
NiS?
to ne krši mednarodnih nosti.
Rusk je dal poleg tega še vrsto izjav glede najbolj perečih svetovnih vprašanj. Za Kubo je povedal, da ZSSR umika svoje o-sebje. Glede jedrskih poskusov je rekel, da sedanje perspektive za podpis pogodbe o prepovedi jedr-niso dobre. O Ber-da vlada SZ še ni sporočila,’ kdaj bi želela obnoviti pogajanja. Glede jedrske sile je rekel, da je pripadnost atomskemu klubu zelo draga in da bo Merchant s sedanjega potovanja po Evropi prinesel mnenja evrop-držav, ki jih bodo ZDA prou-Za Vietnam je dejal, da se neko izboljšanje, to-bo trajala še nekaj časa.« Končno je omenil tudi Indijo in izjavil, da rešitev kašmir-skcga vprašanja ni povezana z dajanjem ameriške pomoči, očitno pa je, da bi rešitev «ustvari-la trdno fronto, ki bi okrepila obrambo obeh držav.«
V Ženevi pa so vsi glavni govorniki včeraj ponavljali svoja že znana stališča, in pozornost opazovalcev je še vedno obrnjena na dejavnost osmih izvenblokovskih delegacij. Tudi predsednik ameriške kohgresne komisije za atomsko energijo je izjavil, da so možnosti za sporazum v Ženevi zelo šibke.
Stavka rudarjev v Franciji je dosegla že osmi dan in se bo nadaljevala ob vedno večji solidarnosti vsega ostalega delovnega ljudstva. Sinoči je govoril — kot je bilo napovedano — predsednik vlade Pompidou, ki je predvsem opozarjal na nevarnost inflacije, za katero je dejal, da je v nekem smislu kakor rak. Zato je pozival na previdnost zaradi naraščanja cen in prenaglega dviganja mezd. Toda takoj je dodal, da vsi ti znaki niso hudi, vendar pa napovedujejo nevarnost. Rudarje je pozval, naj se vrnejo na delo in obljubil zvišanje mezd septembra z veljavnostjo od prvega aprila.
ja, da po drugi plati 'zadržanje strank, ki se gibljejo okrog KD, kaže za sedaj precejšnjo zadrego in da je tako, da ni moč nikakor razumeti, kakšne perspektive more odpreti tem strankam samim. Togliatti nadaljuje: »PRI se omejuje na vlogo modrega mentorja, ki pojasnjuje nekatere ne povsem dobre stvari, vse pa nekoliko v oblakih, daleč od sedanje diskusije, hkrati pa ne more, morda pa noče dojeti vsaj kakšnega od očitnih vprašanj sedanjosti*. Kar zadeva Saragata, je danes »tisoč-odstotno atletski človek, ki opravičuje *’:iVi poveličuje centrizem in izključuje za desetletje kakršnokoli nacionalizacijo, hkrati pa zamolčuje kritike na račun političnih stališč KD, ki jih je v preteklosti vendarle kritiziral*
Kar zadeva socialiste, Togliatti pripominja, da je usmeritev, s katero se PSI spušča v volilno .borbo, za sedaj najbolj negotova od vseh. Na mnogih področjih, kjer se je bitka začela z vso resnostjo, so socialisti za sedaj odsotni.
Nennijeve izjave na televiziji pomenijo izmikanje in so take, da puščajo odprta in možna kakršna koli tolmačenja in kakršen koli izhod. «Toda, kako se je moč boriti s podobnih pozicij? Tudi če dopuščamo — kot zadevo jutrišnjega dne — stik in kompromis socialistov z vlado, ki bi bila usmerjena v levo, morajo biti izhodiščne po. zicije jasne, prikazati in zagovarjati jih je treba odločno; v nasprotnem primeru — zaključuje Togliatti — bodo že koj na začetku na milost in nemilost nasprotnika.«
V Ženevi še vedno zastoj
radi katerih je vojska izvršila dr-1 žavni udar:	»Od vseh začetkov I
zgodovine je arabska Sirija vedho imela aktiven delež s tem da se je borila pod praporom arabizma in arabske enotnosti. Arabska Sirija in njeno ljudstvo nista nikoli priznala meja svoji domovini, temveč sta priznavala samo meje velike arabske domovine Zaradi tega ne vsebuje narodna himna Sirije besede Sirija, temveč poveličuje arabizem in junaško borbo vseh Arabcev. Ko je bila ustanovljena Arabska liga, jo je Sirija podpirala in je storila vse, da jo razvije. Sledila je sirsko-egiptov-ska združitev, ki je ustvarila Združeno arabsko republiko in je v tej obliki odražala najgloblja stremljenja našega ljudstva do velike a-rabske enotnosti. Sirsko-arabsko ljudstvo se je predalo tej enotnosti z vsem svojim srcem, s svojo dušo in s svdjo vero. Sirško-arab-sko ljudstvo je hotelo samo okrepitev te sirsko-egiptovske enotnosti. Toda reakcija, ki sta jo hujskala imperializem in oportunizem, •» je razkrinkala. Izkoriščala je storjene napake v začetku združitve. Kovala je zaroto proti republiki. Na ta način je prišlo do katastrofe ter ločitve Egipta in Sirije. Sirsko-arabsko ljudstvo, poteklo je poldrugo leto od razbitja sirsko-egiptovske enotnosti! Prenašali ste najbolj žalostno razdobje, kar jih je tedaj poznala vaša zgodovina. Od tistega trenutka vas je reakcija nadzorovala. Prodani tisk je lagal o vaših pravih stremljenjih. Toda nobena stvar ni mogla menjati vašega prepričanja, in vaša čustva so ostala nespremenjena. Vaše oddaljevanje od res svobodnih arabskih dežel je postajalo vsak dan večje. Sirsko-arabsko ljudstvo, vse kar se je dogajalo, ni ušlo vašim oboroženim silam! Častniki so bedeli. Poveljstvo r.i pa noben način krenilo vstran in ni imelo druge skrbi, nego oa spodbuja stremljenje sirskega ljudstva. Davi je poveljstvo izvršilo revolucionarno gibanje in je prevzelo oblast*.
Takoj po prvi oddaji radia Da mask je kairski radio ponavljal omenjene oddaje in isto je storil tudi bagdadski radio nekoliko pozneje. Kmalu zatem je bagdadski radio oddajal poziv sveta iraške revolucije svetu sirske revolucije, naj takoj vzpostavijo telefonsko zvezo med Damaskom in Bagdadom zaradi važnega sporočila. Takoj nato je bagdadski radio oddajal sporočilo v kodeksu, ki se je glasilo:	»Strite glavo kači,
strite glavo in ne odrežite ji samo repa*. Od tega trenutka sta bagdadski in kairski radio neposredno oddajala vse oddaje radia Damask. Od časa do časa je sirski radio ponavljal, da »narodno po veljstvo sirske revolucije koraka z roko v roki z narodnim poveljstvom iraške revolucije*. Geslo iraške revolucije od 8. februarja se stalno ponavlja: »Enotnost, svoboda, socializem*. Od časa do časa je sirski radio prekinil sporočila in oddajal vojaško koračnico »Alah o Ahbar*, ki so jo skomponirali v Kairu ob angleškem napadu na Suez in ki jo je iraška revolucija izbrala za svojo vojaško koračnico.
Pompidou: Rudarji naj iakajo do septembra «da se prepreči nevarnost inflatije»
Obljubil je povišek za 7,25 qdst. z veljavnostjo od prvega aprila - Sedaj pa naj se rudarji vrnejo na delo - Včeraj dveurna solidarnostna stavka nameščencev v podjetjih za plin in elektriko - Novi pozivi vladi, naj začne pogajanja
(Nadaljevanje na 2. strani)
PARIZ, 8. — V pričakovanju govora predsednika vlade Pom-pidouja, ki je bil napovedan za 20. uro, se je stavka rudarjev tudi danes strnjeno nadaljevala ob splošni podpori ostalih delavcev in vsega prebivalstva.
Razen tega je bila danes dveurna stavka nameščencev v nacionalizirani industriji plina in električne energije iz solidarnosti z rudarji in v podporo zahtev za izboljšanje delovnih pogojev.
Zg 12. marca pa je napovedana dveurna stavka železničarjev, ki zahtevajo obnovitev pogajanj za izboljšanje delovnih pogojev. Stavko bodo razčlenili
tako, da bo praktično ovirala promet 24 ur.
Tudi danes poročajo o izrazih solidarnosti do stavkajočih rudarjev. Skupina 29 duhovnikov rudarskega bazena Blanzy-Monteceau je poslala pismo predsedniku repu-
čustvujejo s trpljenjem stavkajočih rudarjev in dodajajo, da pogoji, ki jih postavlja vlada, lahko imajo še hujše posledice, in zato je potrebno takoj obnoviti pogajanja za pravičen sporazum. Škof iz Metza je predlagal sestanek med sindikali. sti in ravnateljstvom rudnikov, da pride do sporazuma. Škof iz Nimesa je sklenil pozvati vernike, naj sodelujejo pri nabiranju prispevkov za rudarje.
Nocoj Je župan in poslanec v He-ninlietardu napovedal ustanovitev regionalnega medsindikalnega odbora za severno Francijo, ki bo u-pravljal solidarnostno blagajno za stavkajoče rudarje in skrbel za raz-
2E5NEVA, 8. — Po štirih tednih pogajanj o prekinitvi jedrskih poskusov ni moč še videti, kakšen bo nadaljnji razvoj pogajanj. Tudi po današnji seji je stališče obeh strani ostalo nespremenjeno. Pozornost mednarodnih opazovalcev je še vedno obrnjena na dejavnost osmih izvenblokovskih delegacij, ki bi utegnile pripraviti kompromisno formulo. Jutri se bo ponovno sestal delovni odbor teh delegacij, da pripravi dokončen dokument v obliki nove spomenice. Sovjetski delegat Carapkin je ponovil sovjetsko stališče, da bi bilo odveč diskutirati o tehničnih vprašanjih, dokler se ne sporazumejo o številu inšpekcij in avtomatskih postaj. Obtožil je zahodne države, da nameravajo nadaljevati oboroževalno tekmo.
Ameriški delegat je v svojem odgovoru ponovil že znane ameriške argumente in obtožil SZ, da noče sporazuma. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek.
Ameriški demokratski senator Pastore, ki je predsednik mešane komisije kongresa za atomsko energijo, se je danes razgovarjal s Ken-nedyjem. Po razgovoru je izjavil, da je mnenja, da so zelo šibke možnosti sporazuma na ženevski konferenci, in mnenja je, da se tudi Kennedy povečini strinja z njegovim pesimizmom.
Trgovinski sporazum med FLRJ in Avstrijo za 1963-64
DUNAJ, 8. — S podpisom protokola o blagovni izmenjavi in plačilnemu prometu v letih 1963 in 1964 so se danes na Dunaju uspeš no končala jugoslovansko-avstrij-ska trgovinska pogajanja. Spora zum nudi važne možnosti za nadaljnjo razširitev blagovne izmenjave in za razvijanje drugih oblik gospodarskega sodelovanja med obe-, ma državama.
blike, v katerem poudarjajo, da so- deljevanje podpor. Odbor so usta.
...n..Hlinili.....................................................
S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Ugoden potek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo
Adenauer naj izpolni obljubo, da bodo ustaši in njihovi mandatarji kaznovani Ogorčenje zaradi smrtne obsodbe južnoafriškega voditelja
BEOGRAD, 8. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da jugoslovansko-italijanska trgovinska pogajanja v Rimu potekajo ugodno. Opaža se obojestranska želja po napredku jugoslovansko-itali j anskega gospodarskega sodelovanja, vlagajo se napori, da se omilijo ovire, ki so
na poti k intenzivnejši izmenjavi posebno jugoslovanskega izvoza oziroma uvoza z Italijo.
V zvezi z napovedanim obiskom predsednika Mehike Adolfa Lopeza Mateosa je Kunc izrazil prepričanje, da bo obisk tega uglednega borca za mir in prijateljstvo med narodi prispeval h konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju in nadaljnjemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in Mehiko.
Zahodnonemški kancler Adenauer je včeraj izjavil, da bonska vlada ne samo obsoja napad na jugoslovansko zastopstvo v Bad-Godesbergu, temveč da ima za svojo dolžnost, da se vsi krivci, torej tudi tisti, ki stojijo za zločinom, odkrijejo in kaznujejo. Pričakuje se, da bodo tem izjavam kanclerja Adenauerja sledili tudi konkretni ukrepi bonske vlade in da se bo v zvezni republiki temeljito in trajno onemogočilo delovanje ustaških in drugih fašističnih elementov, da se bodo njihove teroristične organizacije prepovedale, a znani vojni zločinci izročili jugoslovanskim oblastem.
Nekateri grški listi so pred dnevi javili, da so jugoslovanski obmejni organi prekinili potovanja več sto grškim delavcem, ki so bili na poti v zahodne države na delo.
V zvezi s temi vestmi, ki jih je grško časopisje objavilo na način, da vzbuja sum v pravilnost postopka jugoslovanskih oblasti, je Drago Kunc dejal, da so jugoslovanske oblasti začasno ukinile tranzitna potovanja grških delavcev skozi Jugoslavijo, ker so avstrijske oblasti nekaterim grškim delavcem prepovedale vstop v Avstrijo. Po sporazumu med Grčijo in nekaterimi zahodnimi državami, med temi tudi Avstrijo, grškim državljanom za potovanje v te države niso potrebna vstopna dovoljenja. Ker pa so pri izvajanju tega sporazuma s strani Avstrije nastopile nekatere težave, so bile jugoslovanske oblasti mnenja, da bi prihranile težave in nepotrebna potovanja grškim delavcem in so zaradi' tega sprejele ustrezne u-krepe. Tranzitna potovanja grških delavcev potekajo trenutno v redu. »Ce v bodoče na jugoslovan-sko-avstrijski meji ne bo nobenih težav, bo odpadla tudi potreba ponovnih podobnih ukrepov*, je dejal Kunc.
Napovedano skupno akcijo nevezanih držav v ženevskem odboru za razorožitev za preprečevanje težav in za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov je Kunc ocenil kot nujno potrebno in koristno. »Pričakujemo, je dejal Kunc, da bodo predlogi, ki jih pripravljajo nevezane, države, čla* niče odbora, naleteli na ustrezno
razumevanje pri jedrskih silah in prispevali k sporazumu, ki bi pripomogel k uspešni rešitvi drugih mednarodnih vprašanj*.
V zvezi z obiskom odposlanca glavnega tajnika Združenih narodov Ralpha Buncheja v Jemenu je Kunc izrazil prepričanje, da bo delovanje v OZN usmerjeno na preprečevanje napada na jemen ske meje iz sosednih držav prispevalo ne le k utrditvi neodvisnosti Jemena, temveč tudi k u-trditvi miru na vsem področju.
Peto zasedanje gospodarske komisije OZN za Afriko v Leopold-villu je zastopnik državnega tajništva ocenil kot zelo važno za nadaljnji gospodarski razvoj in za okrepitev enotnosti afriških držav na gospodarsko-političnem področju. Na vprašanje, kako gleda na obsodbo južnoafriškega voditelja Aplenija in njegovih sodelavcev, je Kunc izjavil, da je jugoslovanska (a verjame da tudi svetovna) javnost sprejela z globokim ogorčenjem smrtno obsodbo znanega prvaka protikoloniali-stičnega gibanja Afrike Aplenija in strogo kaznovanje njegovih sodelavcev s strani sodišča rasističnega Vervordovega režima. »Prepričani smo, da se z takim brutalnim ravnanjem ne more zatreti proces antikolonializma*, je zaključil Kunc.
Kunc je na koncu obvestil novinarje, da je pomočnik državnega tajništva za zunanje zadeve Josip Djerdja sinoči odpotoval v nekatere države Afrike, da bi obiskal diplomatska zastopstva Jugoslavije v teh državah.
B. B.
novili na izrednem zborovanju županov rudarskih področij. Razen tega so župani sklenili, da se bodo borili za izredno zasedanje parla-menta, ki.bi razpravljal o položaju rudarjev. Zatem so župani predsedovali zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč liudi.
Tudi skupina 50 poslancev in žu. panov iz Lorene, ki so se zbrali v občinskem uradu v Forbachu, je izglasovala resolucijo, s katero pozivajo predsednika vlade, naj že sedaj zagotovi, da se bodo pogajanja obnovila na novi podlagi in bolj v skladu s pravičnimi zahtevami rudarjev.
Pompidou je v nocojšnjem govoru po radiu in televiziji primerjal sedanje gospodarsko stanje v Franciji organizmu, »ki sicer ni bolan, a vendar potrebuje posebno nego*. Dodal je, da v raznih primerih, ko prizadeti nima nobene bolezni, mu zdravnik, »če je resen, določi poseben režim m previdnostne ukrepe, in to stori proti volji klienta*.
Pompidoujev govor po radiu je imel obliko intervjuja. Na vprašanje, ali ima francosko gospodarstvo, čeprav ni bolno, mrzlico, je Pompidou odgovoril, da ne verjame, »da se kaj koti*, toda mnenja je, da je prišel trenutek, ko je potrebno biti previdni in se braniti, zato da bi lahko vzdržali.
»Znaki so številni, kakor na primer naraščanje cen, ki se je pospešilo zaradi zime. Pa tudi mezde so se prehitro dvigale in so prekoračile ritem povečanja proizvod* rje*. Razen tega je zunanja trgovina Francije po letu 1958 prvikrat slaba, ker uvoz v veliki meri .prekaša izvoz. Za sedaj niso vsi t: znaki hudi, vendar napoveduje* j? nevarnost bolezni, ki je inflacija*.
Na vprašanje, ali pomeni beseda
več sovjetskih ladij in na poli so še druge.
2.	Jedrski poskusi: Sedanje perspektive za podpis pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov niso dobre. ZDA želijo, da bi točno proučili vse podrobnosti glede števila inšpekcij na kraju samem, glede primerov, ko je treba določiti inšpekcijo, glede področij, ki bi jih nadzorovali, in glede sestava inšpekcijskih skupin.
3.	Berlin: Sovjetska zveza ni še sporočila časa, ko bi želela obnoviti pogajanja z ZDA. Verjetno je temu vzrok Gromikova Odsotnost iz Moskve.
4.	Jedrska sila: Izjava zahodno-nemškega ministra za obrambo, da bi ustanovitev te sile stala 506 milijonov dolarjev letno, je precej realistična, toda ne absolutno točna. ZDA ne skušajo vsiliti kakršenkoli načrt Evropi, temveč hočejo, da so evropske države soodgovorne glede jedrske obrambe. ZDA upajo, da bodo sedanji razgovori Merchanta v Evropi omogočili, da bodo evropske države sporočile kako idejo, ki jo bodo ZDA proučile. Pripadnost atomskemu klubu je zelo draga. Prav o-koli tega se morajo vrteti seda* nji razgovori.
5.	Srednji vzhod: ZDA ne nasprotujejo tesnemu sodelovanju med arabskimi državami na prijateljski podlagi s pogojem, da to ne krši mednarodnih obveznosti. Infdrmacije, ki prihajajo iz Sirije, ne dopuščajo še točne ocenitve položaja. ZDA so naklonjene neodvisnosti Saudove Arabije in Jordanije Poslanik Bunker je sedaj v Saudovi Arabiji, da se se-Zjiani s položajem v Jemenu.
6.	Vietnam: Položaj v Južnem Vietnamu je na važnem preokretu in se izboljšuje. Vladne čete so
inflacija nekakšno strašilb, je Pom-! prevzele pobudo pri operacijah pidou odgovoril, da niti ekonomi-' proti osvobodilnemu gibanj u, toda
1	v	,	*	,	«.a»w»% K/i An nal* ni n ne tl Trn 1 n I o
sti ne morejo točno definirati nv
flacije. Vendar pa so dobro znane njene posledice, ki so bolj ali manj hude; toda pride trenutek, ko jih dežela ne more več prenašati. »V začetku je inflacija skoraj prijetna bolezen. Vsi se čutijo bogatejši, ali čutijo možnost, da naglo povečajo svoj dohodek. Ko zdravnik priporoča previdnost, ko hoče vlada vsiliti previdnostne ukrepe, jih dežela zelo slabo sprejme. To pa zaradi tega, ker dežela ne čuti bolezni, ni čutila bolečine in čuti samo nadležnost pripomočkov, ki se hočejo naložiti. Inflacija je v nekem smislu kakor rak. Ko se čuti bolečina, je prepozno za zdravljenje, razen, če se ne uporabljajo »konjski* pripomočki*.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izjave Deana Ruska
WASHINGTON, 8. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci govoril o glavnih mednarodnih vprašanjih. O-menil je:
1. Kuba: Sedaj je v teku umikanje sovjetskega osebja s Kube, in ZDA sledijo temu umiku z največjo pozornostjo. Vendar pa a meriška vlada nima podatkov o točnem številu tega osebja. Na Kubo je v zadnjih dveh tednih prišlo
vojna bo še nekaj časa trajala.
7.	Srednja Amerika: ZDA odločno podpirajo vse poskuse držav Srednje Amerike, da se poveča njihovo sodelovanje.
8.	Brazilija: ZDA upajo, da bo bližnji obisk brazilskega finančnega ministra v Washingtonu izboljšal možnosti v zvezi s finančnim položajem v Braziliji.
.9 Kongo: Položaj v Kongu bi moral omogočiti skrčenje števila vojakov OZN. Vendar je treba pri tem upoštevati vzporedno on gamziranje kongoške vojske in ka-tanške policije.
10.	Indija: Ameriška vlada od blizu opazuje vprašanje varnosti v Indiji. Ameriško vojaško odpor slanstvo, ki je obiskalo Indijo, pripravlja sedaj v Londonu poročilo o pomoči, ki naj bi jo dale ZDA Indiji. Rešitev kašmirskega vprašanja ni povezana z dajanjem ameriške pomoči, očitno pa je, da bi indijsko - pakistanski sporazum ustvaril trdno fronto, ki bi okrepila varnost obeh držav.
11.	Evropska politika: Ni prišlo do nobene bistvene spremembe a-meriške politike do Evrope po tiskovni kbnferenci, ki jo je imel de Gaulle 14. januarja. ZDA sodelujejo pri pogajanjih o carinskih vprašanjih upoštevajoč, da Anglija ni bila sprejeta v skupno tržišče. Razen tega nadaljujejo ZDA posvetovanja z zavezniki NA TO o nadaljnji politiki
Vprašanja, l;i so v splošnem interesu
delavcev vseli dežela po svetu
V Casablanci je bil III. nacionalni kongres sindikalne centrale Zveze dela Maroka. Znano je, da maroški sindikati sodijo med najborbenejše v tem delu sveta. Med drugim so značilna naslednja stališča in odločitve:
1.	Radikalna agrarna reforma, ki naj vsebuje konfiskacijo zemlje naseljencev in fevdalcev brez odškodnine in njeno brezplačno razdelitev revnim kmetijskim delavcem po principu »zemljo tistim, ki jo obdelujejo*.
2.	Socializacija življenjskih sektorjev gospodarstva in glavnih aredstev za proizvodnjo ter menjavo.
3.	Ostvaritev in razvoj z ozirom na socializacijo državnega sektorja na demokratični podlagi, ki naj bi igral dominantno vlogo v razvoju celokupnega gospodarstva in ki bi bil popolnoma neodvisen od tujih monopolov. Državna podjetja bi naj bila pod nadzorstvom delavskega razreda z zagotovitvijo pogojev stvarne demokracije na področju socializiranega gospodarstva.
4.	Zedinjenje boja za ekonomsko osvoboditev v okviru arabskega Magreba.
5.	Zavrnitev kakršnekoli pomoči neokolonialističnega porekla.
Kongres je postavil v ospredje boj za demokratizacijo političnih institucij z zahtevo, da naj se izdela ekonomski in socialni program, okoli katerega se bpdo delovne množice zbirale v svojem vsakodnevnem boju.
Potem so se 9. in 10. januarja sestali zastopniki številnih sindikalnih organizacij Azije, Afrike, Latinske Amerike. Med njimi so bili zastopniki Splošne zveze alžirskih delavcev, Zveze sindikatov Jugoslavije, Konfederacije dela ZAR, Enotne centrale delavcev Čila, Generalnega sveta sindikatov Japonske, Koordinacijskega komiteja sindikalnih organizacij Cejlona, Nacionalne zveze delavcev Malija, Nacionalne konfederacije delavcev Gvineje in Zveze dela Maroka.
Razpravljali so o aktualnih vprašanjih v mednarodnem delavskem gibanju ter o možnostih kako premagati nesoglasja, nesp> razume ni razhajanja v mednarodnem sindikalnem gibanju. Prišli so do skupnega zaključka, da obstoje življenjski interesi delavskega razreda in sindikalnih organizacij vseh dežel, o katerih je potrebna in možna enotna akcija in široko sindikalno sodelovanje. Ideje, o katerih so razpravljali, so izoblikovali v načrt dokumenta, ki je bil dan v razpravo vsem sindikatom ne glede na to ali so včlanjeni'v tej ali oni mednarodni sindikalni centrali ali ne. Obenem je dana pobuda za mednarodno konferenco vseh sindikalnih organizacij, ki bi se bile pripravljene sestati in tako združiti svoje sile na podlagi tega dokumenta.
Ne gre za neko novo mednarodno sindikalno organizacijo ali centralo. Gre za konzultacijo med sindikalnimi organizacijami na podlagi življenjskih interesov in prob’emov, ki so skupni delavskemu razredu in sindikalnim organizacijam vseh dežel. Namen je okrepiti vlogo delavskega razreda in njegovih organizacij v nacionalnem in mednarodnem merilu.
Temeljno izhodišče za široko mednarodno sindikalno združevanje in sodelovanje je politika miroljubne koeksistence. Poudarjeno je bilo, da je aktivna miroljubna koeksistenca edina alternati-• hladni vojni* in vojni sploh,
lavski razred važen činitelj za manjšanje nevarnosti pred ekonomskimi krizami in povečanje nezaposlenosti.
Narodi nedavno osvobojenih kakor tudi že odvisnih dežej so s svoje strani zainteresirani za u-spešnejše odpravljanje dediščine kolonializma, za svobodno razpolaganje z lastnimi bogastvi, za hitrejšo rast zaposlenosti, za sodobnejšo tehniško opremljenost oo-stoječih gospodarskih vej in industrijski razvoj Svojih dežel.
V interesu vsega sveta je, da se zmanjša prepad v ekonomskem razvoju in da se pospeši vzpon dežel v razvoju. V interesu delavskega razreda in sindikatov tako v nezadostno razvitih kakor tudi. v razvitih deželah je — da se or-ganizira in razširi mednarodna pomoč deželam v razvoju brez kakršnihkoli političnih pogojev, vidnih ali skritih, spoštujoč politično, ekonomsko in družbeno u-reditev dežele, ki sprejema pomoč, da se poveča potrošnja v nezadostno razvitih področjih, da se doseže stabilizacija cen surovinam, da se odpravi monokultur-nost in položaj mnogih -dežel, ki so surovinski privesek industrijskih dežel, da se podpre boj za industi-ializacijo in diverzifikacj-jo gospodarstva azijskih, afriških in latinskoameriških dežel.
Sindikati naj sodelujejo pri tehnični pomoči in formiranju modernega delavskega razreda v nerazvitih deželah in njegovem strokovnem usposabljanju. Mednarodno sindikalno gibanje podpira povečanje finančnih vlaganj v nerazvite dežele pod pogojem, da bodo ta sredstva izkoriščana v interesu teh dežel in z njihovim polnim sodelovanjem.
Čeprav je ekonomska integracija rezultat objektivnega procesa regionalnega grupiranja različnih dežel, nosi v sebi, če je zaprta in če deluje diskriminacijsko, težke negativne posledice ekonomskega in političnega značaja.
Čeprav je ekonomska integracija »Male Evrope* privedla doslej do trgovinske ekspanzije znotraj tega zaprtega tržišča, do o-stalega sveta pa pomeni nevarnost za svetovni ekonomski razvoj nasploh.
Industrijsko razvite zahodnoevropske dežele in Združene države Amerike nadzorujejo okoli
razvite dežele pomenilo izgubo
1,2 milijarde dolarjev, kar je dvakrat več ko
blagovnega
polovico svetovnega prometa.
Samo v prvih treh letih, ko se je uveljavila zahodnoevropska *n-tegracija, je udeležba nerazvitih dežel na tem tržišču padla od 38 odst. v letu 1957 na samo 33,5 odst.,, v 196Q, lejif., To, Je ?a jpe-
kot je v i?tem obdobju znašala celokupna bilateralna finančna pomoč dežel zahodnoevropskega ekonomskega bloka nezadostno razvitim deželam.
Odprava carinskih barier med industrijsko razvititni deželami vodi k razširjanju tržišča in do ekonomskih spodbud. Toda po* stavljanje carinskih barier nasproti drugim deželam, pa pomeni obliko pritiska na te dežele z namenom njihovega vključevanja v regionalni integracijski sistem. Iz -dosedanje prakse je očitno, da takšna politika zavira industrializacijo in ekonomski razvoj teh dežel.
Sedanja politika zaprtih regionalnih grupacij je privedla do povečanja moči monopolov in do kartelizacije v razvitih deželah. V tem je tudi nevarnost za neoviran razvoj sindikalnih gibanj razvitih dežel, za ohranitev njihove avtonomije, za pridobitve in standard delavskega razreda.
Nasprotno od tega je pa regionalna ekonomska integracija nujna za nezadostno razvite dežele, zaradi ohranitev samostojnosti v odnosu do metropol, zaradi upiranja kolonialnim silam in neo-kolonialističnim manevrom, zaradi lastnega hitrejšega razvoja. Pred kratkim osvobojene dežele sodijo, da je neobhodno okrepiti njihovo medsebojno sodelovanje in integracijo v regionalnih okvirih.
Regionalna integracija dežel v razvoju, odprava carinskih barier med njimi kakor tudi legitimni ukrepi zaščite, ki so usmerjeni na razvoj konkurenčno sposobne industrije, so pozitiven prispevek njihovemu ekonomskemu in družbenemu razvoju pod pogojem, da favoriziranje lastnega gospodarstva ne gre za škodo drugih.
Zastopnjki sindikatov, zbrani v ■Casablanci podpirajo mednarodne iniciative *— nacionalnih in mednarodnih organizacij, držav ali organov Združenih narodov — ki so usmerjene k razširitvi mednarodnega ekonomskega sodelovanja in menjave na večje sodelovanje dežel Afrike, Azije in Latinske Amerike v svetovni ekonomski menjači, za povečanje menjs-med socialističnimi in kani-

m : « S
• 'T i
■ H W< ■«&&&
|L frV

1



m	-•»
■rWk *
W '
■

.............................................................:
Protest
zaradi obsodbe Pasolmija
RIM, 8. — Društvo kinematografskih avtorjev ANAC sporoča, da je dr. Giuseppe Ferrara (član ANAC) poslal časnikarjem, ki pripravljajo televizijsko rubriko »A1-manacco*, sledeče pismo:
»Z največjim obžalovanjem vam sporočam, da ne morem, podpisati režije za «V imenu zakona*, kjer je scenarist in pravni svetovalec javni tožilec dr. Giuseppe Di Gennaro. Znana najnovejša dejstva, ki so privedla do obsodbe režiserja Piera Paola Pasolinija zaradi žalitve vere, mi preprečujejo, da bi svoje ime pridružil imenu dr. Di Gennara, in to ne samo — kot član ANAC — iz solidarnosti do obsojenega režiserja, temveč tudi zato, da reagiram na enega izmed najhujših atentatov na svobodo filma in italijanske kulture*.
VERONA, 8. — V letošnji poletni sezoni na veronski Areni so na sporedu Aida, Gioconda in Lohengrin. Dirigirali bodo Tullio Serafin, Giannandrea Gavazzeni in Lovro Matačič.
Itnjirje	tjl pele* lib če
qlubhu ^ blihahbtvo
ravno v tej suhoparnosti neprizadetem opisovan) gr(t&< ka — posebno, ker mu )	, -
tono pero vtisnilo svo) V je toliko dramatičnosti,	^ j'
Primož Kuret o Merkujevi kantati
Ko je nedavno Slovenska filharmonija v Ljubljani izvedla Merkujevo kantato »O detomorilki Mariji Farrar*, kritik ljubljanskega »Dela» Uroš Prevoršek ni bil posebno navdušen nad kompozicijo. Dokaj drugače pa je skladbo ocenil Primož Kuret, ki je o njej v «Naših razgledih» pisal sledeče: Z Merkujevo kantato »O detomorilki Mariji Far-rar* smo dobili v naši simfonični literaturi tehtno sodobno partituro. Motiv, ki si ga je Merku izbral, in njegova obdelava sta za zdaj v naši literaturi edinstvena. Komponistu so za izvedbo ideje zadoščali solist-baritonist, mešani zbor, dva klavirja in tolkala. Brechtov tekst, ki ga je skladatelj uporabil v originalu, je resnično suho policijsko poročilo in manj pesnitev. Toda
Sovjetski pesnik Jevtušenko se je z ženo vrnil iz Pariza v Moskvo
nniOnillllllllllllMIIIIIIIiniMIIIIIIIIIIIIIIIMlilllllllHIIIMilllHIIIIIIIIinilllllllllllllllIHMIIIIIIIIIIIIlllllllinillllllllllMHinilMIIIIMMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlUinimillllMIIIMIIMIIIinilMIIIIIMIIIIIIMMIIIIHIIIIIIIII
UDAR V SIRIJI
Predsednik sirske vlade pribežal v turško poslaništvo
Tendenciozne vesti izraelskega radia o spopadih na meji in v Siriji
ti ZAR, in dodaja: ((Oborožene si-
(Nadaljevanje s 1. strani)
talističnimi deželami, za odpravo negativnih posledic integracijske politike industrijskih dežel. Doseganje teh ciljev je podlaga za ostvaritev elementarnih interesov delavskega razreda za izboljšanje njegovih življenjskih in d^ojrpih pogojev.
Radio je dalje v kratkih presledkih poročal o številnih brzojavkah, s katerimi posamezni oddelki vojske in razne organizacije sporočajo, da se pridružujejo gibanju.
Pozneje je svet revolucije javil, da so vse vojaške enote, mornarica, letalstvo in vse varnostne sile mobilizirane in da morajo poslušati samo ukaze narodnega sveta revolucionarnega poveljstva. Dalje je radio javil, da je narodni svet poveljstva revolucije prevzel zakonodajno in izvršilno oblast. Omenjeni svet je sporočil, da bo «z železno pestjo« nastopil proti vsem, ki bodo skušali izkoristiti sedanje stanje za špekulacije, zlasti kar se tiče živil. Do novega ukaza je prepovedano pošiljanje kapitala v tujino.
Narodni svet iraške revolucije je takoj po udaru sporočil, da je iraška vojska mobilizirala in da je pripravljena priti na pomoč sirski revoluciji. Minister za informacije ZAR Abdel Kader Hatem pa je sporočil, da bo Združena arabska republika, videla v vsakem zuna-
njem napadu na Sirijo napad pro-
univerzalno ekonomsko sodelovanje je pa praktična uporaba principov koeksistence v gospodarstvu in pot za odpravo mnogih ekonomskih vzrokov vojne nevarnosti, ki ogroža sodobno človeštvo. Zato predstavniki sindikatov menijo, da je razvijanje sodelovanja in, r solidarnosti delavskega razreda vseh dežel njihova osnovna nalog? in cilj na področju
STAVKE V FRANCIJI
^Organizem ni bolan a potrebuje posebno nego»
Vsi znaki kažejo na nevarnost inflacije
nost izziva umetnika. občutil vso suhost P° ,,
bčut*1 ki i°
gle
vso dramatičnost, premore tak suhoparen; '^«1 ški akt in zato se mu 1 jjl kot umetnik našega čas ^ zavzet iskalec novih Pot ‘ st it šlo za barve, ki jih Pr ”(oPf kester, ni mu šlo za so	Hi
vanje nesrečne Marije	'*čste
temveč za to, da zveš a ,jj< Brechtovo pesnitev, da adekvatni glasbeni iz' it pa so mu povsem zadt
Ha

4/?
**»
Vi
S
razna sredstva, ki jih bil. V gradaciji — Pr /rent, ki pa se smisein	J(jj
upora01! •A
čujejo vanjo
• • od ™
glasbeni jezik, ki se širi gfi nalnosti do serialnostt.	jjtl
je glavni čar njegove in tudi njena moč: >^ jjjjd
stimi sredstvi — kot je V preprosta pesnitev — ®os/in
preprosta pesnitev . ^ e-ko stopnjo dramatično1
presivnosti. Izvajalci
Giulietta Mašina bo zopet igrala v nekem filmu, Id ga bo režiral njen mož Federico Fellini
mednarodnih odnosov.
Iz tega dokumenta povzemamo odlomke iz tretjega in četrtega po»lav’a:
Prepad med razvitimi in nezadostno razvitimi deželami izpodriva mednarodno enotnost in otež-knča sodelovanje med narodi. Boj za hitrejšo rast deželv razvoju je hkrati tudi pot za od-stranievame eneea od žarišč svetovnih vojnih katastrof.
V sodobnem svetu tvorijo manjšino industrijsko visoko razvite deže’e. V večini so dežele na začetni stopnji razvoja. V nezadostni razvitih deželah, kjer živi 50 odstotkov svetovnega prebivalstva znaša nacionalni dohodek komaj okoli 100 dolarjev na prebivalca. V industrijsko razvitih deželah, kjer živi samo 15 odst. svetovnega prebivalstva, pa znaša nacionalni dohodek 1500 dolarjev na prebivalca. Za način, kako je danes organiziran svet, je obtožujoče dejstvo, da obstaja okoli milijarda lačnih, od tega je 400 milijonov brez hrane za preživljanje, 600 milijonov svetovnega prebivalstva je pa ogroženo glede njihove življenjske dobe zaradi kronične neprehranjenosti. Nikdar ni bilo bolj očitno kot danes, da ne more biti trajnega blagostanja v neki deželi, dokler se v drugi gladuje.
Iz ekonomskih vidikov je delavski razred industrijskih dežel zainteresiran za razširitev svetovnega tržišča, za industrializacijo nezadostno razvitih dežel, za formiranje delavskega razreda v *eh deželah in za širšo mednarodno ekonomsko menjavo. Njegov interes je — hitrejši ekonomski razsoj vsega »veta. V tem vidi de-
...........................................................................mu.....iiiiiinmimiiiiHiiim.......................................uti
Velik rop v Parizu Preiskava o umoru Lafonda
PARIZ, 8, — Pet oboroženih roparjev, od katerih sta bila dva oblečena v policijsko uniformo, je vdrlo v prostore neke trgovske družbe in odneslo 400.000 frankov (okrog 50 milijonov lir).
Roparji so svoj podvig izvedli ob pol sedmih zjutraj, ko je bila v mestu še skoraj tema in so bile ulice na pol prazne. Z malim tovornim avtomobilom so se pripeljali do vhoda v stavbo, kjer ima sedež družba, se predstavili vratarici in jo pozvali, naj jim odpre vrata, češ da so od policije in da iščejo dve osebi, ki sta zbežali na streho palače: Hkrati so roparji opozorili, naj psa, če ga ima, priveže, da «jih ne bo oviral pri lovu na omenjene osebe*. Ce pa bo slišala kako streljanje, naj se ta, koj zateče v klet.
Potem ko se je vratarica skupno z družino pustila zapreti v klet, so roparji odšli v gornja nad. stropja in vdrli v sedež družbe »Societe Commerciale de l’Est». V prostorih družbe ni bilo nikogar, razen družine generalnega direktorja, ki je bil še v postelji. Roparji so vdrli v njegovo sobo, ga udarili s puškinim kopitom, da so gn prestrašili, in mu veleli, naj jim odpre lastno in družbino blagajno. Medtem ko jim je direktor odpiral blagajne, so mu dejali;
«OAS potrebuje denar, če ne boste pohiteli, boste končali kot La-fond*.
Potem ko so se založili z denarjem, so ravnatelja in njegovo
Bančni ravnatelj Henry Lafond iz Pariza, ki je bil ubit, kot vse kaže, po naročilu OAS
družino spravili v klet in porezali telefonske žice. Sele okrog 8. ure je ravnatelju uspelo obvestiti policijo, kaj se je zgodilo. Za roparji pa ni bilo več sledu.
Policija sicer ni še popolnoma prepričana, da gre za člane politične teroristične organizacije, ampak se nagiba k mnenju, da so se roparji izdajali za oasovce, da bi laže zbrisali sled za seboj.
Medtem pa se še vedno nadaljuje v Parizu preiskava o umoru francoskega finančnika Henryja Lafonda. Policiji doslej še ni uspe lo najti morilce, ker ima na razpolago zelo malo podatkov. Po nekaterih vesteh pa se zdi, da je policija sedaj usmerila svojo preiskavo tudi med pariške finančne kroge, ker so baje izvedeli, da je nameraval Lafond napraviti uradno prijavo sodišču o nekaterih bankah v Alžiriji, ki naj bi z denarjem podpirale OAS. Po nekaterih podatkih, ki jih je dobila policija o domnevnem morilcu, so pa policijskem poveljstvu sestavili »portret robot* morilca, ki naj bi bil visok okrog 1.80 m, široko-pleč, naj bi imel svetlorujave lase, kratko brado, oblečen naj bi bil v svetel površnik s privezano ruto okrog vratu, z zmečkanim klobukom na glavi in z rdečimi rokavicami.
le ZAR so pripravljene z vso svojo silo podpreti revolucijo sirskega arabskega ljudstva proti sionizmu, imperializmu in njihovim agentom.«
Bagdadski radio Je Javil, da je iraška vojska pripravljena na meji. Dodal je, da je sirski revolucionarni svet odklonil ponudbo za vojaško pomoč, ker sirska vojska sama v celoti obvladuje položaj.
El Atasi Je bil povišan v brigad-nega generala in Je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sirske vojske. General Rašed El Kutaimi Je bil povLan v divizijskega generala in imenovan za pomočnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil, polkovnik Diab El Hariri je bil tudi povišan v divizijskega generala in imenovan za načelnika glavnega štaba oboroženih sil. Razen tega so 39 častnikov zopet sprejeli v vojsko v rezervne kadre. Med temi sta dva polkovnika, 10 majorjev, 15 poročnikov. Zadevni odlok pravi, da hočejo s tem popraviti krivico, ki je bila storjena tem častnikom.
El Atasi je bil obsojen na smrt v odsotnosti pred vrhovnim sodiščem za varnost države, ker je 28. marca lani vodil poizkus upora posadke v Alepu za ponovno združitev Sirije z Egiptom. Po neuspelem uporu je El Ataši zbežal in se je skrival.
Sirski radio Je javil, da sirska vojska popolnoma obvladuje položaj ter zanikuje trditve jeruzalemskega radia, češ da je prišlo do spopadov na sirsko-izraelski meji.
Sirska vojska Je pozvala libanonsko vojsko, naj sodeluje pri hermetični zapori sirsko-llbanonske meje, da prepreči prehod meje komurkoli.
Radio Sana je javil, da Je predsednik jemenske republike Salal poslal pozdravno brzojavko voditeljem sirske revolucije. Sporočil je tudi, da Je jemenska vojska v pripravljenosti. Zvečer Je sirska vojska sporočila iraški vojski, da je položaj v Siriji dober, in se za hvaljuje za ponujeno pomoč, ki pa ni potrebna.
V Ankari so sporočili, da je predsednik sirske vlade El Azem pribežal v turško poslaništvo v Damasku skupno z ženo in z dvema hčerama. Meja med Sirijo in Turčijo je zaprta, prekinjene so tudi vse telefonske, telegrafske in letalske zveze. Turška vlada se je sestala na izredni seji. V poučenih krogih v Ankari so mnenja, da je državni udar podpirala stranka Baas, ki jo Je vodil Michel Aflak. Iz Bejruta poročajo, da Je Aflak popoldne odpotoval iz tega mesta z avtomobilom v Damask.
Tudi zveze med Libanonom in Jordanijo so prekinjene. Prav tako je prekinjen letalski in cestni promet med Bejrutom, Amanom in Jeruzalemom. V Bagdadu so sporočili, da bo Jutri narodni praznik, «da se pridružijo veselju Sirije«.
Jordanski kralj Husein Je predsedoval posebni seji vlade. Po seji je predsednik vlade izjavil, da je Jordanija mnenja, da ima vsaka arabska dežela pravico svobodno izbirati svojo usodo brez zunanje intervencije in da se mora ((združitev arabskih dežel uresničiti svobodi«.
Izraelski radio stalno oddaja tendenciozne vesti o spopadih na iz-raelsko-sirskl meji in o spopadih v Siriji.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zatem je Pompidou izjavil, da »ni čudodelnih pripomočkov, toda potrebno je boriti se povsod*. Predvsem je omenil borbo proti višanju cen industrijskih proizvodov in živil ter je dodal: »Po potrebi bomo odprli meje in tudi se zatekli k obdavčenju. Po potrebi bomo tudi uradno določali cene in bomo še posebno nadzorovali posrednike in distribucijsko mrežo. Hkrati smo prisiljeni, da glede mezd določimo neki pameten ritem, ne da bi ukinili kupno moč, temveč da jo postavimo v okvir, ki ga določa načrt*.
Glede načrta je Pompidou izjavil, da vlada ne vidi v njem »biblije*, vendar pa je njena »karta*. Dolžnost vlade in Francozov je, delati za uresničenje gospodarskega načrta.
Zatem je Pompidou izjavil, da rad prizna, da je potrebno »boriti se proti globljim vzrokom zla*. Pri tem je omenil omejitev svobode bankam in prednost dolgoročnim investicijam, ker te omogočajo zvišanje proizvodnje in u-stvarjajo mesta za nove zaposlitve, Pompidou je nadaljeval, da je to Šele začetek, in je napovedal nove ukrepe. Govoril je zatem o stavki rudarjev in je izjavil, da je bila vlada prisiljena ne sprejeti njihovih zahtev zaradi o-menjenih razlogov. Obljubil je, da bo vlada septembra povišala mezde rudarjev za 7,25 odst. z veljavnostjo od prvega aprila. Toda sedaj se morajo rudarji vrniti na delo, ker so s svojo akcijo že pokazali, da niso kapitulirali. Dejal je, da je sprejem načela, da je treba rudarjem revalutirati mezde, prav tako važno kakor povišanje.
Ponovil je, da bo vlada septembra v funkciji konjunkture pripravljena proučiti povišanja. Dejal je, da vlada ni mislila odreči rudarjem pravice do poviškov, ko je odredila mobilizacijo. Govoril je zatem o neprijetnostih in škodi, ki jo stavka povzroča, in je znova pozval rudarje, naj se vrnejo na delo, ker so že dovolj pokazali svoje splošno nezadovoljstvo, in vrnitev na delo ne bi pomenila kapitulacijo.
Pompidou je govoril v zmernem tonu in ni ponovil grožnje o izvajanju mobilizacije. Zato prevladuje mnenje, da bo vlada čakala do ponedeljka v upanju, da bodo številni poskusi posredovanja imeli do tedaj uspeh.
Testenine so ji pomagale do moža
FORMIA, 8, — Na nekoliko nenavaden način si je našla moža 20-letna Wiima D’Angid. Dekle dela v neki tovarni testenin, in sicer pripravlja zavoje. Ob neki priliki je vtaknila v zavojček še svojo fotografijo. Testenine so bile določene za ZDA in tako je fotografijo našel Luigi Pelliccio, rojen v Ameriki toda po poreklu iz neapeljske pokrajine. Stvar se je tako razple-tla, da sta se mlada dva poročila in v nedeljo bo Wilma svojim možem odpotovala v ZDA,
sedaj 131 let. Potemtakem naj bi bila Zanussijeva rajstarejša ženska oziroma najstarejša oseba živeča v Italiji. V resnici pa je ugotovljeno, da je Zanussijeva že pred mnogimi leti umrla nekje v srednji Italiji.
Do tega nenavadnega primera je prišlo pred nekaj dnevi, ko je neki potomec Zanussijeve zahteval na anagrafskem uradu v Avianu potrdilo o smrti svoje prednice*. Službujoči uradnik mu je odgovoril, da za ta urad Zanussijeva ni nikoli umrla. Po kratki preiskavi pa so ugotovili, da se je Zanussijeva sicer rodila v Avianu v omenjenem letu, ampak da je leta 1917 po vdoru avstrijskih čet zapustila svoj rodni kraj in kot begunka odšla nekam v srednjo Italijo, kjer je umrla. Od tam pa niso nikoli javili njene smrti anagraf-skemu uradu občine, kjer se je rodila.
Samo Smerkolj, zbor z dirigentom Samom j||,
— so kantato odlično 11
H. L. Humes: V Pod^„v roman iz vohunskih ^
Zadnja vojna s sV0.^lr'Li $ ki na bojiščih, polit«*tk^,J ^
jami, zakulisnimi
vohunskimi aferami, P

naravnost neizčrpen
vir *»
manopisce, ki hočejo ^ C to hvaležno snov za * nimiva dela. Seveda ta čas že nekoliko 0	0 lil
in v svetu je za tovrs ^ s„.
»,• c o l/VOU J*, ~»	-
raturo manj zanimanja■ j-jtr nekoliko bolj zadaj jrt r \ dela s tematiko zadnje	iv,
slovesu
bivamo šele sedaj v ' ,)t'
t«* f.»y,
prevodu. Tako je t““’ izšel slovenski prevo 'V podzemlju», ki 0a Ju tf.
" V fJUUČV ULIJ 14.», fV» v » • |Ji
mladi angleški P’sate rjj\ [
‘M' , CJ'
Humes. Ta roman )e
torjeve odkritosti •» -,.j v r . mentarne vrednosti do ^ijl
tud' O j,
kem času me.'

rvcfG
in so	o njem	tudi v **,	-i
nosti	mnogo	razpravi)	\
Pravzaprav	roman ‘	.„olr	\	K
bi bilo	nel pol'	C	si
lju ni delo, ki
no zajeto iz zadnje
Za dve milijardi vrednosti so selili
BARI, 8. — Za pol ure so danes zaprli promet na eni izmed ulic
v centru, na vogalih pa so stali ka-
Imela bi 131 let
VIDEM, 8. — Za anagrafski urad v Avianu, naj bi imela Andreina Zanussi, rojena 8. aprila 1832, ko je bila Furlanija še pod Avstrijo,
rabinjerji in agentje z brzostrelka, mi. Preseliti je bilo namrej treba za dve milijardi vrednosti iz o-klopnih celic v starem sedežu neke banke v novo poslopje. Obe poslopji sta kakih 400 m drugo od drugega.
Zaboje so naložili na tovornjak, ki ga je spremljala policija in 'Karabinjerji. Močno zastraženi so de. lavci takoj spravili zaboje v pripravljene prostore v novem poslopju. Vsa ((operacija« je trajala pol ure.
Umor iz ljubosumnosti med tigroma
-	£ t c >f
ja se namreč že po v°^0gA j,-, rižu in je njegovo pomaknjeno na p°lit,c	j
Gre za spopad	tj j-%
Francije z vlado, pn
a s
S
Ve
V
Vi,
5
J}5'
%1
Vi
Ha
Sv
;ii;
;s
k«t
N
‘rži
M«
iti]
6
sd
S v
g
■H

,1lli ,s %
•iv,
v
\
stavlja formalno jedro ^11, ces proti nekemu	jf j
je obtožen kolaboracij ffj || ‘o/
je ootozen Koiaua'— .,Qi • . ^, izdajstva med ohuPjveta'\
Dujardin je samo P' st mo orodje,
potegujejo, drugi _Pa J poh‘(, ‘t
rtm,
taktičnih ozirov. To ie	juti
proces, ki služi za j.	^
V'O*-*=». ***	'
med levimi političnj
li
meričani.	VJ
mi in vlado med samo francosko
,ni
■Sr*
Osrednja osebnost ■	1
major John Stone, b' jji, ^ 1 k« ški obveščevalec v '	( i ‘šl
kak posrednik med zaofj, ^ i,* sk francoskimi silami °dP	.
ga Američani poslal1	n
da bi pregledal moin°' „,ia i riško izkrcanje na Pa	p« : L
dozemski obali. Ta * po vojni glavna obr'vga.elf CS ča proti Dujardinu- , j / V,
knjigi (zdaj je izšel njtil
PADOVA, 8. — V cirkusu Da-rixa Tognija je epizoda med dvema bengalskima tigroma na koncu predstave zelo presunila občinstvo.
Nastopalo je osem zveri, ko se je nenadoma ena izmed njih, samec Sahib, rjoveč zagnala v drugega samca, ki se je imenoval Real, ter mu z enim samim ugrizom raztrgala vrat. Real se je v trenutku zgrudil mrtev. Sabih je bil namreč ljubosumen na Reala zaradi Soraye, lepe triletne samice, ki je v. teh dneh začela nastopati. Real je imel sedem let in je bil vreden tri milijone. Cirkus To-gni ima predstave na pokritem delu padovanskega velesejma, dokler ne bo pripravljen nov šotor in oprema. Kot je znano, je pred kratkim požar Togniju uničil njegov cirkus.
mo prvi del tega TW' irlt j H
icru>«0;VV X
o X
razmeroma še sk
nost, je Alexis ^arn°ja
med junakov franco>
v>
ra. Tretja osebnost. •” ^1
p« ie SA
SV?.
liko vlogo pa ie	S Al ^
ameriški general,	V *C<>
nik v Francih ShePP"^^
kot. nlnnnn nsebnOSt r	-1 ^
knjig'
demo v prvi
ameriške vojaške
<0
službe, ki se boji, da ^ pji ... _____,,evec .c
ne povedal kaj
ne bi z

ronjem prišlo do uS !; h'1
obrata
pjroce
roti
Prekinjena črta kaže, kod bo šla nova žičnica na Monte Rosa do višine 3500 m. Prijatelji nedotaknjene veličastne narave niso posebno navdušeni ob vedno večjem prodiranju žičnic in podobnih sredstev
v gorski svet
nu. Kaj je pravzapj pS, ; še ne zvemo. Slut'in
se med špijoni ‘n z -1 1 J obveščevalci ter t ,.r„,	.
odigrali dogodki, ka	f
dice so se reševale
boditvi. Toda kako j, j: . mev vojne s
zaključil, nam bo
krila druga knjiga.	f j k
va m je zato Prv

»‘““V*’
njena poglavitna o	,«„. ^
tudi pisateljeva Pr 1 naP'
V
jjjju
me več tempa ‘,'0yol*°\l ‘ f i-
"Vi
njena in dolgovez1 kj ta včasih želimo 5Pf ^i?*1* mt* dpč tp.mva v
' n" *
primerno dramatičva’^c( f fc li' živahna, čeprav le 'n 1
ol0°v"*V
0 sprt vriP°'
t Pa \ V”
■važnih j(
Toda u, ■ ,m *> man, ki bo tak, Jc^n
...C	™	. 0KII' j.
izpustitev nevažnm jt p podrobnosti. Toda “
K
Zanimiv in PrivlaZrjti t'./, N še, ker moramo aVt,,niiie 'g , ‘v kla da dobro pozna P° jfl r
re, zlasti francoske
man tudi psihološk0	^
meljen- j ie WXZ
revod	\ J \ \
e
A m
m
.f

oprema, ki pa
<o
dala pa je knjig0 založba Obzorja.
ifj ift, ie
RIM, 8. -	|!i i:
za «festival dveh s 0 od 20. junija do '*• letu,
-
PARIZ, 8. -	,
razstavo del	K
nija, slikarja iz r p' epoQue», ki je umr
n*
„ v -sebnega, delo Uroša
i

3
9. marca 1963
it<«f do/ g ret*’ i«t
»<
■lin l'
I (**
odz”1'
Ni*1
<
c»Pf
>
l> I'
»K* “p"!
V* ^
t,w»*
jcif'
-•5
■inr.
$
d«.
lij«
ff°v
doj"1
> J
»f*
f;.,
V ^
v
l1 * J
H DNEVNIK
^llstein je s kennedyjem govoril tudi o piščancih
Ena dobra letina v Evropi je spravila farmarje v težave
^eriški viški se bodo še bolj povečali, če jim bo pot na skupno lr°psko tržišče otežkočena - Ameriški farmarji že nergajo in grozijo
^kiwC , teSa svojevrstna. So tfc4kiUd} veliki in pomembni
%l(j	marca	— Neki
^ »vi ^asllingtonu gredo mi-^lien n<>Sk' mal° manj kot ne-jje^ kaJti ameriška merila
Judi veliki
Ito,: k* Pa se voditeljem Htev ®cer tako mogočnih Vm, *a telekomunikacije, zde V • m"ni, a'> točneje za ši-tJn°st neprivlačni. Tako je 1 2 obiskom
predsednika ki
V "u‘ 1 obiskom prof. Wal-
‘vgaHallstei,na-
iei ,* evropskega tržišča.
'* ta,3*1? rek°č neopaženo mi-
b.
'"»erišk
široke javnosti. Hallatemov obisk
')l(V'Jako v Washingtonu kot Vita - °rku veže z razmeroma
’^skih^r0^em ameri^kik po-Vjjij interesov v skupnem
VtfJJ tržišču. Zato se dobi %oV[S j vtis. da številni Hall-Hj0 0l)iski ali razgovori za-Vga Satn° eno področje ame-Siali metijs.tva in sicer — 1 W#«*»tv0. U
da
tega bi se zde-—jj.,	™ se Američani s
8 trži°m skuPnega evropske-Pogovarjali in poga-I iti j 6 0 kokoših im piščan-f W? ne glede na to, da se .% e*n sestal s celo vrsto samega predsednika ih‘'“Pa do ministrov in f( -zjih funkcionarjev vtis
'it pr „* dobi zaradi tega, °blem perutninarstva v
5$
trenutku največja te-ameriškega mini-vo Freemana in
‘skrb „ ^stijst'
(S a ni'm večjega števila wVje. e_ri^kega kongresa ter >v. levila ameriških farjev« °da problem
r, r'ga ,'• edini
i1 S B^tijstva. Kriza ameri-M N ,Utn>niarstva je le del v odnbsih med ™ lk ski,- kmetijstvom in evrop-W ■- nini tržiščem, r« r,—.
perutni-problem ame-
Ta pro-v vedno večjem ogromnih viškov ” Pridelkov v ZDA, in o ^}6ga> ker je skupno ev-
\d S\odraža
iSki:
f/ is
dvignilo svoje ba-‘"j	V°k' ko je lansko leto
'"'-/f J krej111'0 carine za 12,5 odst. f jktlt0 Pepeti z viški perutni-^ C it ■ te viške zmanjšati 1“gniti bankrotu? jj l'11« (ja ako pomiriti zaintere-Xj J16 kongresa in kako še ■ f* )>rim adete farmarje.
“"Il	° 0 Perutninarstvu kot
in In še
\ ^tietn
Problemu, toda za-
viškov
■iji.,% i,'* kinj^^ene tudi druge pa-iii*' j t * tji. ljstva, katerim se bodo
tak0 enostavna, kajti s
a#? l' to . viškov v perutninar-,c \, Pove,!
V>m
i, K'ji ^ Slt v kratkem zaprla vra-r^a ,** ii^n° evropsko tržišče ali zapora šele naka-; lltPie,a'5Upno evropsko tržl-
'r4pjeJVa nadaljevati z ures-Svojih načrtov, bo J Pomladi določil nove adi glede uvoza pšeni-®ke krme. Ce zmagajo
n«1/ k" živ,
vjp
nemški
........
i'Vi	kmetijskega
kodo carine
poljedelski na tržišču na uvoz
^'le kar za 30 odst.
v ameriškem In po-
pit "j v	" ministrstvu.
sledica tega bo, po predvidevanjih v Wa.shingtonu, ta, da se bo ameriška povoljna trgovinska bilanca kmalu spremenila v deficit in zaradi tega so bili piščanci in kokoši, nato pa tudi spomladansko povišanje carine, glavna tema v razgovorih, ki jih je Hallstein imel z raznimi predstavniki v ZDA, verjetno tudi glavna tema 45 minut, ki jih je prebil v razgovoru s predsednikom Kennedyjem. In Kennedy mu je, kot pravijo v določenih krogih v Washingtonu, izrazil veliko zaskrbljenost ameriške administracije zaradi V pogajanju ali bolje mešetarjenju s skupnim evropskim tržiščem ameriški politiki in ekonomisti že zatrjujejo, da bo kongres, še posebej pa močan kmetijski loby, vršil močan pritisk na Kennedyjevo administracijo, da bi začela s tako imenovanima proticarinami, ali ustreznimi sankcijami. To bi mOglo pogoditi nekatere od onih, ki danes skušajo zavreti ameriški izvoz v dežele evropskega skupnega tržišča. In tako se je Hallstein
znašel pod križnim ognjem vprašanj, na katera ni mogel in ne more v celoti odgovoriti, kajti zadeva ni odvisna samo od njega.
Načrtovani vstop Velike Britanije v skupno evropsko tržišče se ni uresničil in to je v marsičem pokvarilo gledanja na tej strani Atlantskega oceana. Z druge strani je Evropa v preteklem letu zabeležila izredno dobro žetev. Leta 1962 je namreč Evropa imela za 6 odst. več žita kot leta 1961. To preneseno. v konkretne številke je 11 milijonov ton žita več, tako da se je celotna evropska žetev povzpela na 164 milijonov ton. Istega leta je tudi Sovjetska zveza dosegla rekordno žetev od 147 milijonov ton, kar je za približno 10 milijonov ton več kot leta 1961. In evropsko povpraševanje bo tudi glede drugih ameriških kmetijskih pridelkov manjše kot prejšnja leta, ker se je tudi v drugih panogah pridelek povečal.
Zdi se, da je Američanom trenutno najvažnejše to, kako od-goditi za leto dni vsako dviganje zaščitnih carin na žito in
na krme, to se pravi onih carin, ki bi morale stopiti v veljavo že v prihodnji spomladi. Medtem bi se namreč, kot upajo v Wa-shingtonu, formirali predloženi mednarodni karteli za surovine, s čimer bi se zagotovil delež A-rnerike v oskrbi evropskega tržišča s poljedelskimi pridelki. Toda v dosedanjih razgovorih ni, po izjavah nekaterih krogov, bil dosežen noben pomembnejši napredek. Hallstein je le poslušal in še posluša ameriške pritožbe ln pripombe in ne more ničesar obljubiti, še najmanj more konkretno kaj zagotoviti. Razmere so postale dokaj napete in neprijetne. Nemir se je lotil tako proizvajalcev-farmarjev, kot tudi funkcionarjev na kmetijskem ministrstvu, vštevši tudi njegove najvišje vrhove. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč največji kupec vseh farmarskih viškov. Z druge strani pa tako člani kongresa, ki zastopajo bolj kmetijske predele, kot tudi lobysti, ki »varujejo« iste interese, začenjajo že protestirati in tudi groziti.
I. K.
Vkrcavanje govejega mesa v koprskem pristanišču, od koder ga izvažajo v Vel. Britanijo in drugam, seveda
v zmrznjenem stanju
..................................................................................................................................................................................i,mi,

SKORAJ VSAK DAN O NJIH SLIŠIMO IN OD NJIH VELIKO PRIČAKUJEMO
Kakšne so in kako delujejo «črne škatle»
kakršne predlaga Malmgren
Pobudo so iznajditelju dali neuspehi v Ženevi - Gre zares za jeklen zaboj, ki pa je poln zelo popolnih naprav - Nihče «robota» ne more prevarati
Modna kreatorka Nina Ricci je pri kazala v Parizu dva pomladanska modela, pri katerih sta posebno značilna klobučka, v katera so »vgrajena« očala za sonce
Na razorožitveni konferenci v 2eneva se pogosto omenjajo tudi — «črne škatle«. «Crne škatle«, ali črne skrinjice, imajo pri starejših ljudeh nekoliko čuden, neprijeten prizvok. Marsikdo se bo še spominjal ,kako se
je pred več desetletji govorilo o «črnih škatlah«, ki so v fantaziji vročih pristašev vojne predstavljale vir ((žarkov smrti«, t. j. neko tajinstveno, stra-hovito orožje. Danes pa je vloga »črnih škatel« pozitivna, ker
bi te naprave mogle služiti temu, da bi predstavniki zainteresiranih atomskih velikih sil mogli najti pot iz sedanje stagnacije na ženevski konferenci.
«Cime škatle« bi morale služiti za kdntrolo podzemeljskih atomskih poizkusov, točneje, preprečevati bi morale tajne podzemeljske poizkuse. Zamisel ni nova.,le da so strokovnjaki menili ,da je postavitev «črnih škatel« preveč zapletena in da niso dovolj gotovo sredstvo. Poleg tega so nekateri računali, da bi bilo treba pri vseh teh napravah vršiti stalno kontrolo. Toda našel se je nekdo, ki je, kot bomo videli, iznašel «črne škatle«, ki bi bile mnogo bolj prikladne, mnogo bolj gotove in nad katerimi bi bilo nadzorstvo zelo enostavno. Tako te «črne škatle« kot njihov izumitelj zaslužijo, da se pri njih ustavimo.
33 let starega švedskega državljana Bioerna Mslmgrena so še pred nekaj meseci smatrali za posebneža. Poznali so ga kot človeka, čigar hoby je izdelovanje najrazličnejših tehničnih pripomočkov in njegovi izumi so se šteli v desetine. Sicer pa je bil urednik telegrafske agencije «Tidningarnas Te-legrambyro» v Stockholmu. Se-
.       '..'".».ra, i  m..........m.„    „„„„„„„    
Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje
ako nekatera slaba krmila pripravimo, da bodo živini ugajala
.(/IC^jo b^kat®rih se sploh ne
'J iS U'™1
V ji '1 l>a' i,„er iim ne gredo v
'■	kft
' o Mijj , , so težko prebav-
Sljj^diij. taka hranila vsebu-
>^I^balJakno°Vi' pa
/it' rflj k Opravi ■Vlne’ le uc 50 *“ *' na^ljena- Prav zaradi
l |j „ > ;. 1'Ila 1	Ir TVS ni.... 1 .1 A.I..
M
Žr '
druoJO nekatera hranila a ga sP»t jedo le, če so
so ne vem
tudi preče so pri-
■čl hra
kmetovalci taka 'm/i to va<ij,> ckn‘la- Marsikatero
VH s«6j’ p° iaslih in
^ ^ i m*'	6 da na ta način
‘v ^ tvji
J SSS nPa . Pridejo v PO-PriPraVe "■
k? J ji'r.=ZlaatiCa' Planico priprav-J 5 V % n!?02‘mi in spomladi, ™p& Pri{jr sRednju le malo J,amo jo pa tako,
t!>So^PNa2reŽem° 5 P°'
‘i>15
ta način pn-
/ ' i'1'!2 šlad° 18 odst- krme-
.. v izgubo. Reza-*vali laže prebav-, aniCou seno ali pa slama, 't , %0 ’ °z'roma med krmo,
* ' VCelo
J« LaniCo
J r ’ "‘“'oma med krmo,
■i
jih sicer živali Ko delamo re-k" «rn ■ biti zrezana stebla kr»" ne mapj’ ker bi ka lahko zašla v
sapnik in bi ne bila primerna za živali, ki morajo prežvekovati.
2.	Drobljenje.: Razne žitarice in pa stročnice ne smemo dati govedu cele ali zmlete, temveč na grobo zdrobljene. Seveda, če jih bomo dali prašičem, naj bodo zmlete, konjem pa dajajmo cele.
3.	Nemočna krma: S tem, da krmo polijemo ali namočimo v vodi, povečamo le za malenkost njeno prebavljivost, nasprotno pa bo govedo suho ali grobo krmo mnogo bolj rado žrlo, če mu jo bomo pokladali namočeno. Namočili bomo rezano slamo, pleve, steblovje stročnic in pa suhe rezance pese.
Suho krmo namočimo v mrzli ali topli vodi, bolje je še, če taki vodi dodamo sol ali melaso — zlasti v primeru krmil, ki so za živino neokusna. Krmila moramo samo zmočiti z vodo ter pustiti tako namočena ne več kot 20-22 ur, da fermentirajo (se prekvašijo). Kuhanje je primerno samo za krompir in korenč-' niče, ker poveča njihovo prebavljivost, nasprotno pa zmanjša hra-, nilno vrednost raznih drugih 1 krm. Kuhanje fe priporoča samo za živino, ki jo pitamo za- zakol. ' Nikdar ne smemo kuhati dobra , ln lahko prebavljiva krmila,
4.	Fermentacija krme in pri■, prava raznih krmnih napojev za I govejo živino: Včasih iniamg na kmetijah neokusno krmo ali dru-
ge stranske produkte, ki jih živina noče jesti. Tako krmo bo živina žrla, če jo bomo pomešali med dobro — zlasti deteljo, ali pa če jo bomo polili s slano vodo ter jo v taki vodi pustili obteženo za nekaj ur, da prične fermentirati. Na ta način pripravimo okusno in toplo ovlaženo krmo, ki je zelo primerna za krmljenje, zlasti v sedanjem času.
Take fermentirane krme pa pripravimo na naslednji način: grobo seno, slamo, koruzne storže itd. zrežemo na koščke, dolge 4-5 cm, peso tudi narežemo. Vse skupaj medsebojno premešamo in damo v neko primerno posodo. Nanjo zlijemo po možnosti gorko nekoliko slano ali z ipelaso
mešano vodo ter jo obtežimo z neko težo tako, da bo vedno na mokrem. Paziti moramo, da bo vode le toliko, da se bo masa primerno navlažila in ne razmočila. Po 16-20 urah, ko prične vse skupaj fermentirati, je pripravljeno za krmljenje živine. Takim krmam lahko dodamo tudi močna krmila,
Take fermentirane mešanice lahko pripravimo tudi s samimi mokami ali otrobi z dodajanjem slane vode ali vode z melaso. Takim hranilom pravimo tudi napoji. Prihodnjič bomo pisali o krmni vrednosti raznih vrst sena posebno glede na košnjo in objavili tabelo, iz katere bo razvidno, koliko krmne vrednosti imajo najrazličnejša krmila, ki jih naši živinorejci dnevno uporabljajo za krmljenje Živine.
Dr. D. R.
daj pa je človek ,ki ga pozna ves svet.
Pred časom je poslal predstavnikom 2.DA, Sovjetske zveze in Velike Britanija .torej predstavnikom treh glavnih atomskih sil pismo ,v katerem je bilo med drugim rečeno: »Avtor je privatno izdelal seizmo-grafski sistem za odkrivanje podzemeljskih atomskih eksplozij. Ta sistem bi se mogel uporabiti, brž ko bi bil sporazum o prepovedi atomskih poizkusov podpisan.«
S tem se je njegov «javni» nastop začel. Sedaj že znani izumitelj je študiral tehniko na Švedskem in nato v Veliki Britaniji. 2, maja lani pa je predstavnikom treh atomskih velesil poslal že omenjeno ponudbo, ki jo je pozneje premier Hruščov v svojem pismu Kennedyju o-menil kot možnost ,da bi na ženevski konferenci prišlo z mrtve točke, posebno ko je Sovjetska zveza naknadno pristala še na tri kontrole na leto.
Na zamisel o »črnih škatlah« je Šved Bioern Malmgren prišel na osnovi vesti iz Ženeve, ko se je stalno ponavljalo, da ni nobenega sredstva, ki bi za gotovo moglo dati nasprotnim stranem jamstvo o tajnih podzemeljskih atomskih poizkusih. U-rednik «Tidningarnas Telegram-byroa» Malmgren je najprej mobiliziral zainteresirane prijatelje, seveda strokovnjake, med katerimi tudi najbolj znanega švedskega strokovnjaka za potrese Markuša Batha, ki poučuje na vseučilišču v Uppsali. Njim je razložil svojo misel in se vrgel na delo. Od tega sestanka je minilo dve leti, in »črna škatla« je bila nared. In ta »črna škatla« je dejansko velik jeklen zaboj, ki je štiri metre dolg, dva metra širok in 1,80 visok in vsebuje štiri glavne sestavne dele: seizmograf za beleženje potresov, magnetno napravo za beleženje podatkov, magnetofon ter baterije, ki so napravljene iz mešanice nikla in kadmija.
Zahodni strokovnjaki so večkrat, ko se je govorilo o »črnih škatlah«, zatrjevali, da je ta zamisel nemogoča, ker se ne more zaupati v nasprotno državo, da ne bi ta «črnim škatlam« jemala tok prav v dneh, ko bi hotela napraviti kak podzemeljski poizkus. Šved Malmgren je to rešil z že omenjenimi baterijami, tako da je vsaka »črpa škatla« dejansko samostojna in neodvisna. Dejansko gre za nekakšen robot, ki
£lj S rpelaso po-
..........HI lllll.Hill...n IIIIIIIIIIIIIIIIIHI.il  ..........III.MIII.M.H....Il.lll...IMIIIIIII.I,.Itlltltl...........,|„„.|.....................UH.......Milili.III.I
OVEN (od 2J.3. do 20.4.) Ne iz-
dajajte svojih , načrtov, da bi vas kdo ne prehitel. Neko novo prijateljstvo, (d se sprenrirtja v ljubezen.
BIK (od 21.4. do 20,5.) Zelja po spremembah vas bo Speljala v nevarne vode. Vesele ure v družini, kar izkoristite kot razvedrilo,
DVOJČKA (Od 21.5, do 22.6.) Posvetite še svojim načrtom z vsemi svojimi, silami, kajti sičer bodo šli po vodi Zadoščenje s strani ljubljene osebe,
RAK (od 23.6. do 22.7.) V dopoldanskih urah boste doživeli prijetno presenečenje, ker bodo vaše Ideje prodrle. Ostanite doma.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Neka oseba, ki ima velik vpliv, se zanima
za vas in za vaše načrte. Majhen nesporazum začasnega značaja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaupajte nikomur, kar imate v programu. Premagujte se tudi pri izražanju svojih čustev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Finančni predlogi ln ponudbe, ki so vredni temeljitejšega obravnavanja. Preveč ljubosumni ste.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Le z dlplomatlčno potezo si boste pridobili nove ln tako potrebne po-
moči. V družini vse kot po navadi.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Na dnevnem redu zelo pereče vprašanje, ki ga boste s svojo taktiko speljali do konca. Bodite pozorni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnih zadevah ne bodite občutljivi. ker bi nikamor ne prišli. Srečne ure z osebo, ki Jo imate radi.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Neka vplivna oseba vam bo pomagala pri uveljavitvi vaših načrtov. Prijetna družba, v kateri se čimbolj razvedrite.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte svoje poslovne zadeve rešiti člmprej in si privoščiti nekoliko odmora. Zelo ste nervozni, kar vpliva na vso družino.
bi v serijski proizvodnji stal od 50 do 60 milijonov lir v naši valuti, opremljen pa bi bil z že omenjenimi štirimi osnovnimi deli, ki so do skrajnosti popolni.
Robot, ki si ga je zamislil in izdelal Malmgren, nosi naslov »ASS-2«. Ta robot bi sizmične motnje in tresljaje, ki bi jih povzročili podzemeljski atomski poizkusi, s pomočjo zelo občutljivega seizmografa, najprej zabeležili, nato pa bi te beležke spremenil v električne impulse. Preko elektronskega filtra, ki bi izločil prirodne potrebe, bi te informacije bile s pomočjo magnetne ngprave speljane ali posredovane in zabeležene v avtomatični magnetofon, ki bi podatke zabeležil vsak dan od ure do ure.
Magnetofon je glavna posebnost te naprave odnosno Malm-grenove »črne škatle«. Posamezen magnetofon te vrste bi stal približno 12 do 15 milijonov lir in bi mogel na enem samem magnetofonskem traku registrirati do 690 podatkov, kar bi zadostovalo za razdobje 140 dni. Strokovnjaki, ki so že prej govorili o «črnih škatlah«, so namreč poudarjali, da bi bilo treba tudi »črne škatle«, kakršne so si zamišljali, kontrolirati vsakih sedem dni. Malmgrenov robot pa bi potreboval kontrolo komaj vsakih 140 dni.
S pomočjo posebne šifre bt
nato seizmologi v kontrolnih postajah v New Yorku ali v Moskvi v vsakem trenutku po telefonu zahtevati informacije od Malmgrenovih avtomatičnih postaj, odnosno robotov, Seveda bi bili «obiski» tem robotom možni tudi sicer in ne le po vsakih 140 dneh, torej po trikrat na leto, ko bi bili obvezni.
Razen tega magnetofon v Malmgrenovi «črni škatli« »hrani« tudi vsa merjenja za konč-no kontrolo. Nevtralna skupina strokovnjakov bi po Malmgre-novem predlogu prihajala k «črnim škatlam« vsake štiri mesece, da bi zamenjala magnetofonske trakove v plombiranih »škatlah« in bi nato posnete trakove poslala na proučevanje mednarodni centrali, ki bi jo ustanovili v Ženevi.
Malmgren meni, da so njegovi avtomati, razen kake izredne izjeme, popolnoma gotovi. Glede tega pravi; «Na samih postajah bi bila vsaka prevara praktično nemogoče. Mogle bi se sicer naprave prevarati in sicer naprave za merjenje, npr. s tem, da bi nekdo vozil okoli postaje s težkim tovornjakom. Toda to bi moglo povzročiti le sum in nič več.«
Da bi velikim silam dokazal, kako Je njegov izum gotov, ga bo na lastne stroške preveril v praksi in sicer v bližini rudarskega mesta Kiruma v švedski Laponiji.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.00 Po Sirnem svetu;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.00 Mali koncert; 15,30 »Sveti Birokracij«, burka v enem dejanju; nato Orkester V. Silvester; 16,40 Pianistka Elvla Merlo; 17.00 Znane melodije; 17.20 Vatikanski koncil;
17.30	Lahka glasba; 18.00 Sodobna
slovenščina; 18.15 Umetnost, književnost In prireditve; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Družinski obzornik; 19.15 Ital. akvarel; 20.00 Športna tribuna; 20.40 Zbor »Slava Klavora«; 21,00 Za smeh ln dobro voljo«; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Strauss:	»Meščan plemič«; 23.00
Kvintet Shearlng.
12.00 Plošče; 12,25 Tretja stran: 13.15 Opereta, kolikšna strast; 13.35 Eno uro v diskoteki; 14.35 Giannl Safred ob marimbi; 14.45 Dantejev »Pekel«.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 12,00 ln 12,50 Glasba po željah; 13.40 Popevke In ritmi; 14,30 Zabavna glasba; 15.30 Valčki; 16.00 Izbrali ste; 16,30 Dogodki In odmevi; 16.45 Dva klasika; 17.00 Srečanje med notami; 17.40 Jazzovski koktail; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje VVanda Jackson; 19,30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
SOBOTA. 9. MARCA 1963 Nacionalni program
6.30	Vreme na Ital. morjih; 8.20 Jutranja glasba; 8.30 Glasbeni sejem; 9.05 Lahka glasba; 9.50 O-perna antologija; 10,30 Sola; 11.15 Duet; 11.30 Koncert; 13.25 Sodobni motivi; 14.55 Vreme na Ital morjih; 15.15 Upodabljajoča umetnost; 15,30 Ital. pesmi In plesi; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba s plošč; 17.25 Izžrebanje loterije; 17,30 Koncert za mladino; 20.25 Radijska igra »Flschlo d’allarme»; 21.30 Italijanske pesmi m melodije; 22.00 Pariški boulevard; 22.30 Plesna glasba.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Niilla Pizzi; 9.35 V deželi sonca;
10.35	Pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12,00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Filmska glasba; 15.15 NaJnoveJSe plošče;
15.35	Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodja; 16.50 Plesna glasba; 18.35 Vaši Izbranci; 20.35 Operna glasba; 21.35 Mesto ob luninem svitu.
III.	program
18.30	Gospodarska rubrika; 18.40 Prejeli smo; 19.00 Na programu Orazlo Flume; 19.15 Angleška kultura; 19.30 Vsakovečerm koncert; 20,30 Revija revij; 20.40 De Falla; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Vsakovečerm koncert.
dancia» se predstavlja
Značilnosti se ene «1100» «Fulvie»
V dobi mrzlične motorizacije, kakršna je naša, prihaja na trg razmeroma mnogo novih modelov. Kljub temu so nekatera nova vozila deležna večje pozornosti kot druga. Tako se dogaja tudi z novim izdelkom znane turinske tovarne »Lancia« s 1100-kubično «Fulvio». To pa ni nič čudno ,saj je turinsko podjetje zares eno najbolj solidnih podjetij in je v povojnih letih vrglo na trg nekaj zelo dobrih modelov.
In kaj nam turinsko podjetje s svojo «Fulvio» prinaša novega? O «Fulvii» se je govorilo že pred dvema letoma, pa čeprav so ji tedaj nadeli ime »Nocciohna« «Fulvia», ki nosi ime po neki manj znani rimljanski cestr, ima 1100-kubični motor, ki je povezan na prednja kolesa. Motor je štiricilindrski in leži poševno, da bi zavzel čim manj prostora. «Fulvia» more razviti brzino 138 kilometrov na uro in porabi 9 litrov goriva na 100 km. ima seveda, štiri brzine, katerih maksimalni dosežki so:	prva 33,
druga 56, tretja 95 in četrta ze omenjenih 138 km. Pred časom so iz podjetja najavljali, da bo njihov novi model šel tudi »čez 140 km«, kar pa danes ne drži. To pomeni, da so se med izdelovanjem odločili za kako spremembo.
«Fulvia», ki naj bi v seriji »Lanciinih« vozil zamenjala «Ap-pio«, ima prostora in je zam.s-ljena na pet potnikov, (seveua ne preveč debelih) Prednja sedeža sta drug od drugega ločena in močno premična, ta»o da se moreta celo povsem povezniti v vodoravno lego. Zadnja sedeža pa sta enotna odnosno sestavljena v en sedež. Vozilo je dolgo 4 m in 14 cm, široko en meter 55 cm, visoko pa en meter in 40 cm. Prazno tehta 9 j kg, sprejme pa maksimalno koristno težo 4u0 kg.
Ob teh strogo tehničnih podatkih se logično postavlja vprašanje, koliko bo »Eulvia« stala. Za sedaj se ne ve se nič. Ceno tega vozila bodo izdali šele v ženevskem avtomobilskem salonu 14. t. m. Ljudje, ki se ukvarjajo s cenami avtomobilov m njih vrednostjo, menijo, da cena «Fulvie» ne bo tako nizka, da bi mogla biti konkurenčna ostalim vozilom iste ali podoD-ne kubature, ki so sedaj na trgu. Nekateri so celo precej kritični in pesimisti. Ne bomo jim sledili, ker se nam tako ne mudi in bomo videli, kaj bodo odgovorni povedali čez nekaj dni v Ženevi. Držalo pa bo, kar menijo o «Fulvii« in njenih konkurenčnih sposobnostih s podobnimi vozili evropske proizvodnje. Najprej kar se tiče zagona. »Fulvia« nima naglega zagona. Tudi kar se njene teže tiče, je na slabšem. Tehta, kot smo videli 995 kg, torej eno tono. Nemško-ameriški »Opel-Kadet« z enako kubaturo tehta komaj 670 kilogramov, prav tako nemško-ameriški »Taunus 12» tehta 717 kilogramov, pa čeprav ima njegov motor 1200 kub. cm, podobno kot «Fiat 1100 D«, ki je še vedno za 100 kg lažja od* »Ful. vie«. Sicer bi mogel kdo reči, da je ta večja teža jamstvo za večjo solidnost karoserije in motorja, kar je značilnost »Lancie« nasploh. Toda v sedanji ostri konkurenci ne le konjskih sii, ampak tudi kilogramov, nas ta trditev ne zadovoljuje, bolje povedano nas ne sme zadovoljiti.
Ima pa «Fulvia» nekaj zelo lepih lastnosti. Predvsem je lepa, kot so lepi vsi modeli istega tu-rinskega podjetja. Je zelo dobro izdelana in solidno dodelana. Ima dvojna vrata, katerih prva so opremljena s posebno alarmno rdečo lučko, da bi vrata med vožnjo ne ostala odprta itd.

Slovenija
8.05 Poštarček; 8.35 Mlada skladatelja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Češke pihalne godbe; 9.45 Slovenski oktet; 10.15 Partiture Zvoni-
mira Clgllča; 10.40 Seznanite se s Parkerjevlml; 10.55 Nova popevka.
11.00	Pozor, nimaš prednosti I; 12.05 Ing. Matekovič: Strojno ali ročno cepljenje trte; 12.15 Pesmi Izpod Pohorja; 12.30 Koncertni drobiž; 13.15 Obvestila; 13.30 Zabavna glasba; 14.05 Lalo: Simfonija v g-molu; 14.35 Na61 poslušalci čestitajo; 15,15 Zveneče kaskade; 15.40 Tri skladbe Todora Skalovskega;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Klavir v ritmu;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Stari operni mojstri; 18,45 Nasi popotniki:
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Vesele In poskočne; 20.20 Grabnar: Vojna tajna; 21.00 Ples; 22.15 Oddaja ga izseljence; 23.05 Sobotni ples.
Ital. televizija
8.30,	12.15	Sola; 12.40 Smučar-
ske tekme v Franciji; 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik ln izžrebanje loterije; 19.30 Odda Ja za delavce; 19.50 Tretja zakonodajna doba; 20.15 Šport; 20 30 Dnevnik; 21.05 StudJo 1; 22 20 Literarna oddaja; 23 15 Dnevnik. DHUG1 KANAL
21.05 Dnevnik; 21.15 Dianeyl*nd;
22.05	TV igra »Pred usmrtitvijo«; 22.35 Devet Beethovnovih simfonij; 23.55 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
16.30 »Trije čarobni psi«; 18.15 Svetovno prvenstvu v hokeju na ledu — Tekma mod Češkoslovaško ln Ameriko; 19.30 TV obzornik;
20.00	TV dnevnik; 20.30 Sprehod skozi čas; 21.05 Muzej voščenih lutk — zabavna oddaja; 22.05 »Studio ena«.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.2, najnižja 3.7, ob 19. url 6.2; zračni tlak 1022.8 pada, veter 1 km severozahodnih, vlage 93 odst., nebo pooblačervo, morje mirno, temperatura morja 4.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
ob
Danes, SOBOTA, 9. mafC
Frančiška
Sorice vzide ob 6.32 tni *
18.01. Dolžina dneva	625
vzide ob 17.10 irr zatone o
Jutri, NEDELJA, 10. ™arc
4o mučencev
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občina podari zemljišče na Kozjaku za center za atomsko teoretično fiziko
Zemljišče med Barkovljami in Kontovelom je vredno 32 milijonov lir - Predlog za ustanovitev mladinske občinske konzulte - Kako je z gradnjo podzemeljskih prehodov za pešce na Trga Goldoni?
V začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je svetovalec Tonel (KPI) opozoril župana, da je uprava Zavoda za ljudske hiše sporočila stanovalcem, da so bile najemnine s 1. februarjem zvišane za 25 odstotkov. To povišanje je uprava utemeljila «z vedno večjimi režijskimi stroški« za vzdrževanje hiš. Potem ko je svetovalec ugotovil, da bo to povišanje prizadelo izključno delavske družine in da se bo pridružilo drugim občutnim povišanjem zlasti živil, je vprašal župana, ali namerava obvestiti občinski svet, kako so glasovali za ta povišanja trije občinski predstavniki v u-pravnem svetu IACP in ali ne namerava opozoriti občinske predstavnike, naj ne potrdijo tega vprašanja. Svetovalec bo dobil odgovor na prihodnji seji.
Socialistični svetovalec dr. Pin-cherle pa je vprašal odbornika za komunalna dela, naj mu pojasni, kako to, da so bile nekatere ceste zelo pokvarjene zaradi vožnje z verigami, zaradi snega in ledu, druge pa niso bile skoraj nič prizadete. Hkrati ga je tudi vprašal, ali ni morda to odvisno od slabše ali boljše asfaltne gmote, ki so jo položili na cestišče in ali obstajajo načini asfaltiranja cest, ki bi preprečili, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo letošnjo zimo. Zaradi raznovrstnih vprašanj mu bo odbornik odgovoril prihodnjič.
Komunistični svetovalec inž. Cuf-faro pa je predložil občinskemu odboru resolucijo, v kateri predlaga ustanovitev občinske mladinske konzulte, v kateri naj bi bili zastopani predstavniki obstoječih mladinskih političnih organizacij, sindikatov, dijakov ter kulturnih, verskih in turističnih ustanov, ki naj postane enotni avtonomni organ tržaške mladine. V resoluciji je rečeno, naj bi ta konzulta začela proučevati vsa vprašanja tržaške mladine, da bi lahko sugerirala pristojnim organom in ustanovam najbolj primerne oblike za bolj učinkovito vključitev mladine v socialno življenje mesta.
Svetovalec Radich(KPI) je vprašal odbornika za zdravstvo, če mu je znano, kakšne ukrepe je občinska zdravstvena oblast sprejela v zvezi z dvema primeroma meningitisa, ki sta se pojavila v neki konfekcijski tovarni v industrijskem pristanišču. Zupan je dejal, da se bo odbornik za zadevo zanimal in da bo odgovoril na prihodnji seji. Demokristjan-ska svetovalka Slatti pa je zaprosila odbornika za šolstvo, če bi posredoval, da bi vskladili urnik otvoritve otroških vrtcev z urnikom dela mater, ki so zaposlene
in ki včasih same ne vedo komu izročiti otroka, da jim ga odpelje v otroški vrtec. Namesto odsotnega odbornika je odgovoril župan, ki je dejal, da je odbornik za vzgojo začel proučevati načrt za reformo urnikov otroških vrtcev, ki naj bi ustrezali veliki večini prizadetih mater. Socialde-krat prof. Lonza pa je vprašal župana, ali mu je znano, da je mnogo družin, ki si želijo, da bi se njihovi svojci, ki so pred leti odpotovali v Avstralijo, ker niso dobili doma ustrezne zaposlitve vrnili domov. Zato je vprašal župana, ali ne bi bilo primerno, da bi občinski odbor to vprašanje proučil in po možnosti sestavil seznam emigriranih oseb, ki se želijo vrniti v Trst. Seveda, bi jim bilo treba zagotoviti zaposlitev. Vprašanje, ki je precej zapleteno, bo občinski odbor prou-
Nato je odbornik za ekonomat dr. Vascotto sporočil, da bo občinska uprava, kot je to predlagal svetovalec prof. Dulci (PS Dl), namestila na Trgu sv. Antona, Trgu Goldoni in Trgu Garibaldi govorniške odre za volilno propagando, ki bodo na razpolago vsem strankam proti skromnemu plačilu. Zatem je komunistični svetovalec Tonel vprašal župana in pristojnega odbornika, kdaj bodo začeli z deli za gradnjo podzemeljskih prehodov za pešce na Trgu Goldoni. Pripomnil je, da so vsi načrti že odobreni in da je znano, da je na razpolago tudi denar. Tudi na to vprašanje bo odbornik odgovoril na prihodnji seji.
Po končanih vprašanjih je občinski svet potrdil vrsto sklepov, ki jih je svoj čas sprejel občinski odbor. Med drugimi jP odbor sprejel tudi sklep, da občinska uprava podari občinsko zemljišče pri trošarinskem uradu med Barkov-l.iami in Kontovelom (na Kozjaku) Mednarodni atomski agenciji za gradnjo Centra za atomsko teoretično fiziko. Okrog tega sklepa se je razvila obširna razprava, po kateri je župan pojasnil, da je dolžnost občinske uprave, da omogoči gradnjo v Trstu tega centra in dejal, da bodo na tem zemljišču zgradili predvsem stanovanja za učno in drugo osebje centra. Ce ho Mednarodna atomska agencija ugotovila, da je to zemljišče neprimerno za omenjene gradnje, bo občina zemljišče prodala zasebnikom (finančna uprava je ocenila, da je zemljišče vredno 32 milijonov lir) in denar podarila omenjeni ustanovi, da bo lahko drugje kupila bolj ustrezno zemljišče. Poleg tega pa je bil z večino glasov potrjen tudi sklep o pristopu občinske uprave v U-stanovo za kmetijsko obnovo (En-
PRED UZAKONITVIJO NOVEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA
Uvedba začasnih kriterijev za izdajo gradbenih dovoljenj
Župan je pooblaščen, da lahko prošnje zavrača ali pa potrjuje, upoštevajoč pri tem novi načrt
Rinascita Agricola). Komunisti dva socialistična svetovalca so
vzdržali glasovanja.
Sinočnje proslave 8. marca
Zveza Italijanskih demokratičnih žena UDI je napovedala za jutri, v nedeljo ob 11. uri v kinu Alabar-da osrednjo proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena. Govorila bo članica vsedržavnega predsedstva dr. Giglia Tedesco.
Sinoči pa so bile že najavljene proslave 8. marca na Opčinah in v Camporah. Na Opčinah sta v Kulturnem krožku govorili o pomenu mednarodnega praznika žena in o vlogi, ki jo ima organizacija UDI v borbi za emancipacijo žena Graziella Gregorič in Stel-lia Pappalardo.
Lepo proslavo 8. marca so sinoči
priredili tudi v Lonjerju na sedežu prosvetnega društva. Priložnostni nagovor je imela tov. Tončka Čokova, nato pa je sledil program, pri katerem so sodelovali recitatorji in domači amaterji, ki sd pod vodstvom člana SG Staneta Raztresena pripravili prizorčka • Na klopici« in «Dva gluhca«
V Trstu podtajnik za vojno škodo
Z ORKESTROM, SOLISTI IN ZBOROM PROSEK - KONTOVEL
Naša Glasbena Matica bo gostovala v Beogradu
Lična spremna publikacija s pregledom našega narodnega, kulturnega in prosvetnega življenja
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo prispel v ponedeljek 11. marca v Trst podtajnik za vojno škodo poslanec Augusto Fa-i nelli, ki se bo sestal ob 10. uri na sedežu zbornice s predstavniki go-i .spodarskih kategorij iz Trsta in Benetk in razpravljal o nekaterih vprašanjih izplačevanja vojne škode.
Gostovanja umetniških skupin in posameznikov iz Jugoslavije pri nos, so bila vedno dobrodošla m zaželena, ker predstavljajo za naše ljudi živo kulturno vez z maUčnim narodom in utrjujejo našo kulturno enotnost. Iz istega razloga pa je prav, potrebno in koristno, da od časa do časa tudi mi pokažemo rojakom v Jugoslaviji, kaj znamo in kaj premoremo, pa če-prav se zavedamo, da so naše možnosti v danih okoliščinah lahko samo skromne.
Doslej je z naše strani te kulturne vezi z matičnim narodom vzdr. ževalo v glavnem naše Slovensko gledališče z gostovanji po Sloveni-ji in v okviru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Pogosteje v prejšnjih in redkeje v današnjih časih se poda na obisk čez mejo kak pevski zbor, precej boli intenzivni pa so individualni stiki naših vidnejših kulturnih in umetniških de. lovcev, slikarjev, pisateljev in skladateljev. Sedaj pa se je ponudila priložnost, da pokaže rojakom rezultate svojega neutrudnega povoj.

KONGRES ZVEZE DELAVCEV GRADBENE IN LESNE STROKE
Delavci vseh strok so dosegli v zadnjih letih številno uspehe
Sindikatu bodo morali priznati pravicor da se bo pogajaI o vseh vprašanjih, ki se tičejo delavcev
Pokrajinska federacija FILLEA (vsedržavna federacija lesnih in gradbenih delavcev) je priredila svoj kongres v pripravo na vsedržavni kongres .ki bo od 16. do 19. marca v Florenci. Delegatom je poročal o delovanju med obema kongresoma v zadnjih treh letih tajnik stroke Mario Criscenti.
V tem razdobju so obnovili kolektivne pogodbe za delavce cementarn, za delavce lesne industrije, za gradbene delavce in za delavce v opekarnah. K tem vsedržavnim pogodbam je treba dodati krajevne, kot na primer pogodbo za pleskarje, ki so jo kar trikrat obnovili. Criscenti je nato poudaril stavkovno borbo cementnih delavcev, ki je trajala leta 1961 kar 40 dni. Prvič so tudi sklenili dopolnilno pogodbo za delavce les. ne industrije. Komaj pred nekaj dnevi pa so sklenili sporazum za mizarje v obrtnih mizarskih delSV. nicah. S tem so se njihove plače prvič izenačile s plačami v lesni industriji.
Kar se same stroke gradbenih delavcev tiče, je v zadnjih treh letih dvakrat obnovila vsedržavno pogodbo, obnovila dopolnilne pogodbe, dosegla ustanovitev gradbene blagajne in tečajev za pre. usposabljanje delavcev. K vsemu
temu je treba še dodati tukajšnjo krajevno borbo zidarjev za izbolj-
Na vprašanje demokristjanskega poveri gradbeni komisiji, ki se mo-
-A._1 _ _	:_— tr-	__«ni	„n nknmriti in %r 4 o m npl m orli 411 ."ll
svetovalca inž. Visintina, naj pristojni odbornik pojasni, na osnovi kakšnih kriterijev občinska uprava izdaja odnosno bo izdajala gradbena dovoljenja dokler ne bo dokončno sprejet in uveljavljen novi regulacijski načrt, je podžupan prof. Cumbat izjavil, da zakon dovoljuje županu, da v času pred dokončno odobritvijo regulacijskega načrta lahko suspendira vsako odločitev o prošnjah za gradbena dovoljenja, če ugotovi, da so te prošnje v nasprotju z novim, sicer še ne uzakonjenim regulacijskim načrtom. Nadalje je dejal, da so nekatere osebe, ki bi hotele, da bi do odobritve regulacijskega načrta občinska uprava prekinila z izdajanjem vseh gradbenih do-
ra obnoviti in v tem primeru tudi ustrezno dopolniti
voljenj, ki bi lahko na kateri koli način prejudicirale bodočo u-veljavitev regulacijskega načrta, druge pa, da so zaskrbljene prav zaradi morebitne podobne politike občinske uprave, ki bi skoraj popolnoma ustavila vsako gradbeno dejavnost v mestu in povzročila veliko škodo gradbenim podjetjem in delavcem.
Razumljivo je torej, je poudaril podžupan, da si občinska uprava prizadeva reševati to važno vprašanje tako, da ne prejudicira o-snovnih potez bodočega regulacijskega načrta, hkrati pa da ne povzroči zmanjšanja dela na gradbenem področju.
Zato se župan, sporazumno z gradbeno komisijo, ravna po sledečih kriterijih:
1.	uveljavitev zaščitnih ukrepov kadar so načrti v vidnem nasprotju z novim regulacijskim načrtom (kot na primer načrt za gadnio hiše na zemljišču, ki ga regulacijski načrt določa za cesto, za z e leno področje, za šolo in podobno);
2.	neuveljavitev zaščitnih ukrepov, ko gre za razporeditev področij ali pa za razdalje, toda preventivna zahteva, ki je pogoj za izdajo dovoljenja, da graditelji sprejmejo neko srednjo rešitev med pravili starega in novega regulacijskega načrta;
3.	v zgodovinskih predelih mesta pa je možno izdati gradbeno dovoljenje za nove stavbe samo pod pogojem, da se spoštujejo obstoječe prostorninske in krajevne značilnosti stavbenih oblik, tako glede vrst kot barv uporabljenega materiala.
Glede zgodovinskih mestnih predelov pa se občinska uprava popolnoma strinja, da je treba čim-prej izdelati podrobne regulacijske načrte, s sodelovanjem pristojnih oseb, ki ne pripadajo občinski u-
Protipožarne patrulje nadzirajo vse področje
Včeraj so se gasilci nekoliko oddahnili. Morda se je treba zahvaliti vlagi in megli, ki ovija mesto in podeželje: včeraj niso i-meli gasilci opravka z že običajnimi požari suhljadi. Vsekakor se je dobro obnesla služba protipožarnih patrulj, ki preprečujejo požare. Na področju devinskega policijskega komisariata deluje Pa_ trulja z avtom in radiom, ki je sestavljena iz dveh gasilcev, šoferja in dveh karabinjerjev. V Miljah deluje prav takšna patrulja. Na Opčinah so v patrulji šofer, dva gasilca in dva policijska agenta. Enaka patrulja kroži tudi po področju barkovljanskega komisariata. Peto patruljo sestavljajo sami gasilci.
šanje delovnih in mezdnih pogojev. Tu so delavci dosegli zvišanje prejemkov za 4600 lir na mesec.
Delavci so tudi dosegli od delodajalcev, da jim plačujejo prve tri dni izostanka z dela zaradi bolezni ali nezgod. V vsedržavnem obsegu so dosegli zagotovitev minimalne mezde, in sicer z zakonom, po katerem dobe dopolnilno plačo, če zgubijo od 1 do 40 ur mezde na teden zaradi slabega vremena.
Kar se tiče borb, so razne stroke federacije v zadnjih treh letih skupno stavkale 336.240 ur ter zgu. bile zato 88 milijonov lir. Toda s tem so si delavci pridobili za 800 milijonov lir poviškov. Sindikat je v tem času reševal okrog 800 sporov med delavci in delodajalci ter
je pridobil za delavce okrog 10 milijonov lir. Sindikat se je nadalje
odločno boril za spoštovanje predpisov za zaščito proti nezgodam na delu.
Tajnik je zatem govoril o organizacijskih vprašanjih in dejal, da bi morali pritegniti številne delavce, ki sploh še niso sindikalno or-ganizirani. Pri tem pa je treba u. poštevati razdrobljenost delovišč. Nato je nakazal naloge, ki čakajo federacijo v prihodnosti. Predvsem se bo potegovala, da se ji prizna pravica posegati v vsa vprašanja, ki se tičejo dela in plačila, in si. cer minimalnih mezd, maksimalnih mezd, poviškov za zaslužno delo, mezd po kvalifikacijah, delovnega urnika, akordov, stimula, tivnih nagrad, tempov dela, števi-la delavcev v podjetjih, delovnih
■m................i...........................
SESTANEK ODBORA ZA VOLILNO PREMIRJE
Soglasen protest strank zaradi stališ£a radia
Vodstvo lokalne radijske postaje je zavrnilo zahtevo po običajnih volilnih oddajah
pravi, in meni, da se
ta naloga
Včeraj se je sestal odbor za volilno premirje, ki je razpravljal o odgovoru lokalne postaje RAI, da ne bodo dovolila običajne volilne oddaje, ki je omogočila vsem nastopajočim strankam, da se predstavijo volivcem. To odločitev so utemeljili z izgovorom, da zadostujejo oddaje po televiziji. Odbor je sklenil protestirati in bo poslal pismen protest na lokalno in vsedržavno komisijo, ki nadzoruje RAI-TV. Vse stranke so bile mnenja, da gre za kršitev demokratičnih načel in da je treba o-mogočiti obravnavo tudi lokalnih vprašanj.
Glede govorniških odrov je odbor sprejel na znanje sklep tržaške občine, da postavi tri odre. Na predlog predstavnika KPI pa so sklenili, da bodo od občine zahtevali, da odre postavi zastonj, tako kot v Miljah in v Tržiču. Tržaška občina je namreč zahte-
Predstavnik KPI je tudi obvestil odbor, da je federacija zahtevala od vladnega generalnega komisarja takojšen odgovor glede zborovanja na Trgu Unitš, da se ne bo zgodilo, da bi komisar zadnji trenutek to zborovanje prepovedal, Kot smo že poročali, je KPI napovedala zborovanje za 17. marec in bo na njem govoril član vsedržavnega tajništva stranke.
Pokrajinsko tajništvo avtonomne federacije KPI sporoča, da sta se sestala pokrajinski federalni odbor in pokrajinska federalna kontrolna komisija, katerima je poslanec Vidali poročal o nedavnem zasedanju centralnega komiteja KPI v zvezi z volilnim programom.
Po daljši razpravi so člani trža-
pogojev in socialnega zavarovanja. Tudi za gradbeno in lesno stroko je sedanja oblika pogodb zastarela in bo treba uvesti sistem razčlenjenih pogajanj.
Glavne zahteve delavcev so: zvišanje mezd, da se prilagodijo naraščajočim potrebam, znižanje delovnega urnika na 40 ur na teden, sprememba pri določanju kvalifikacij, upoštevajoč, da se je delo v gradbeni in lesni industriji močno zmehaniziralo. Poleg tega je treba priznati delavcem v podjetjih vse sindikalne pravice. Nadalje bo treba prisiliti delodajalce, da bodo bolj poskrbeli za varnost delavcev na delu ter da bodo bolj spoštovali ustrezne predpise.
Tajnik Criscenti je omenil tudi nujnost borbe proti krivičnemu ravnanju nekaterih delodajalcev, ki ne plačujejo redno socialnih pri. spevkov za delavce, zaradi česar so prikrajšani na nokojnini in dru. gih socialnih dajatvah.
Po njegovem poročilu se je začela diskusija, v katero so posegli številni delegati in obravnavali
razna vprašanja gradbene, leshe in drugih strok. Na koncu so spre-
jeli resolucijo, ki vsebuje zahteve, gavedene v tajnikovem poročilu. Sledila je izvolitev članov novega vodstva, ki jih bo sedaj 17. namesto prejšnjih 15. Končno so izvolili še delegata za vsedržavni kongres.
Danes stavka v podjetju Laboranti
Danes zopet stavkajo delavci v podjetju Laboranti na Opčinah. Delavci so v stavkovnem gibanju, ker jim hoče delodajalec odvzeti nekatere ugodnosti, ki jim jih je priznal z ločenim sporazumom. Tokrat bo trajala stavka do ponedeljka zjutraj.
Deželni urad za delo sporoča, da dobi takoj zaposlitev 10 zidarjev in 50 delavk, ki jih bodo dodelili pogozdovalnim delom na openskem področju.
nega delovanja tudi naša Glasbena Matica, ki bo 18. t.m. gostovala s svojim orkestrom in solisti ter še z moškim zborom prosvetnega društva P.rosek-Kontovel v Beogradu v sloviti dvorani Kolarčeve univerze.
Za to gostovanje se je Glasbena tatica skrbno pripravila in sesla-
Matica
vila program, ki bo nudil tako or. kestru pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra kot solistom ter zboru društva Prosek-Kontovel pod vodstvom prof, Ignacija Ote dovolj možnosti, da pokažejo srnje znanje. V prvem delu bodo nastopili solisti ob spremljavi orkestra. Vio. linist Aleksander Zupančič bo iz. vajal II. in III. stavek iz Bachovega koncerta za violino in godalni orkester v E-duru, pianistka Tatjana Uršičeva I. stavek iz Hayd-novega koncerta za klavir in orkester v D-duru, violinist Žarko Hrvatič II. stavek iz Mozartovega koncerta za violino in orkester v G-duru, violinski duo Hrvatič-Zu-pančič pa II. in III. stavek iz Vival-dijevega koncerta za dve violini in godalni orkester v a-molu.
V drugem delu bo najprej moški zbor p.d. Prosek-Kontovel izvajal Juvgnčevo sSlovenska zemljan in Otovo eDevins, Milana Pertota tr. žaški narodni sPiščalkan in sNevar. na ljubezen« ter Matetiča-Ronjgo-va «Pesma slobodn. Program bosta zaključili Oskarja Kjudra kantata za moški zbor, solista in orkester sNa Kontovelu« na Gradnikov tekst ter Vrabčeva «Zdravican na Prešernov tekst za moški zbor in orkester. Kot recitator bo sodeloval član SG Stolne Raztresen:
Nalašč za to gostovanje je Glasbena Matica s svojimi sodelavci pripravila tudi lepo spremno publikacijo z vključenim programom. V sestavku z naslovom «Slovenci v Italiji in kratek opis njihovega kulturno-prosvetnega življenja« je podan strnjen pregled tega delovanja od sredine prejšnjega stoletja in podrobneje v pred in povojnem razdobju, nato pa je v posameznih poglavjih prikazano delovanje naših osrednjih kulturnih in prosvetnih institucij Glasbene Matice, Slo. venskega gledališča, literature in likovne umetnosti, šolstva, tiska in organizacij. Ljudem, katerim bo ta publikacija, natisnjena v srbohrvaščini, prišla v roke, bo vsekakor koristen pripomoček za vsaj bežen vpogled v naše nekdanje in današnje razmere in s tem tudi sredstvo za boljše razumevanje okoliščin v katerih se razvija naše narodno, kulturno in prosvetno življenje v mejah Italije.
Od 12. t,m. bo v prodaji spominska
znamka z nominalno vrednostjo -30 lir za »Stoletnico rojstva Gabriela D’An-nunzia«. Za fraokiranJe bo znamka veljavno do 31. 12. 1964, zamenjati pa Jo bo mogoče do 30. 6. 1965.
			
TEŽA VIN POLOŽAJ ITALIJANSKI LADJEDELNIŠKE INDUSTRIJE
To mesec dvojna slovesnost v CRDA toda bodočnost vzbuja zaskrbljenost
l julijem 1964 bodo prenehale državne subvencije za gradnjo velikih ladij
V ladjedelnicah CRDA bosta v kratkem na dnevnem redu dve izredno pomembni svečanosti: 24. t.m. bodo ob prisotnosti predsednika republike siplavili potniško ladjo «Raffaello«, nekaj prej pa bodo izročili Tržaškemu Lloydu veliko moderno potniško ladjo «Galileo Galilej«. Istočasna splavitev 44.000-tonske in izročitev 27.000-tonske potniške ladje sta v sedanjem razdobju izreden dogodek za katero koli ladjedelniško podjetje, upoštevati pa moramo, da je isto podjetje pred kratkim pričelo graditi še eno zelo veliko 33.500-tonsko potniško ladjo «Ocea-niic« za angleško pomorsko družbo in da v ladjedelnici CRDA v Tržiču grade še ladjo «Marcomi», ki je namenjena za Lloydovo progo proti Avstraliji.
intervencije v korist industrijskih panog izginiti. Pogodba točno določa, da je treba julija 1964. leta prenehati s subvencijami. 31. decembra so v vseh italijanskih ladjedelnicah gradili 82 ladij v skupni tonaži 773.000 ton. Letna maksimalna kapaciteta italijanskih ladjedelnic znaša 750-800 tisoč ton. Ta kapaciteta pa ni bila nikoli v celoti izkoriščena, odnosno je izkoriščena komaj 50-odstotno. Italijanske ladjedelnice imajo torej do julija 1964. leta dovolj naročil in zagotovljeno vsaj minimalno delo.
Po tem datumu pa je obzorje zelo temačno. Mnogo se je že govorilo o načrtih IRI, da se zniža proizvodna kapaciteta ladjedelnic, da se združijo razna podjetja, nekatera ukinejo itd.
Se zlasti pa so zaskrbljujoče per-
Istočasna gradnja štirih velikih! spektive glede ladjedelnic CRDA
potniških ladij predstavlja svojevrsten svetovni rekord in govori o izredno visoki kvaliteti ladjedelnic CRDA. Istočasno pa ima gradnja velikih potniških ladij tudi velik gospodarski pomen za ladjedelnice, saj obstaja velika razlika med gradnjo potniške ali pa petrolejske ladje. Pri petrolejski ladji zgrade v bistvu samo votel trup in pogonski stroj, potniška ladja pa zahteva mnogo zapletenejše naprave, bogato notranjo opremo, saj gre v bistvu za manjše plavajoče mesto.
ške ' federacije soglasno sprejeli tudi volilni program tržaških kovala, da stranke plačajo po 65.000 j munistov, ki sta ga obrazložil lir za uporabo govorniških odrov. I poslanec Vidali in tajnik Šema.
Kljub temu velikemu uspehu pa ladjedelnice CRDA niso najbolje zaposlene in izkorišča tržaška ladjedelnica Sv. Marka samo nekaj čez polovico svojih proizvodnih zmogljivosti, in ta odstotek v ladjedelnici CRDA v Tržiču ni bi; veno drugačen.
Perspektive ladjedelniške industrije pa niso najbolj ugodne in v Italiji celo zelo resne, Če ne kritične. Ladjedelniška industrija ima izrazito svetovni značaj, saj gre za gradnjo zelo velikih in finančno pomembnih objektov, poleg tega pa zaradi svobode plovbe pri haja do resnično enotnega tržišča z ladjami. Lani so v vseh ladjedelnicah v Italiji splavili za 345.722 bruto registrskih ton ladjevja. Zabeležili so sicer rahel napredek v primerjavi z letom 1961, ko so splavili 331.314 ton, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je stanje zelo resno, saj so splavili 1958. leta 549.537 ton, 1959. leta 517.373 ton, in 1960. leta 425.105 ton. Ti podatki očitno odražajo stalno težjo pomorsko konjunkturo, padanje brod-nin in težave pomorskih ter lad-jedelniških podjetij.
Do sedaj država podpira italijanske ladjedelnice, saj na osnovi različnih zakonov izplačajo poseben državni prispevek za gradnjo ladij in to sorazmerno s tonažo in kvaliteto ladje. Na osnovi pogodbe o Skupnem evropskem tržišču ' pa morajo vse tovrstne državne
in še posebej za ladjedelnico Sv. Marka. O teh temačnih perspektivah je odkrito govoril na zadnji splavitvi opolnomočerii delegat CR DA inž. Carnevalle, ki je podčrtal, da se CRDA trudijo za preureditev in modernizacijo naprav, c!a bi okrepili konkurenčno sposobnost in s tem omilili perspektive bližnje krize. Kljub temu pa je dodal, da gledajo s skrbjo v bodočnost.
Giuliana Merzagora botra «RaffaeIla>
V nedeljo 24. marca bodo ob 10.30 svečano splavili veliko potniško ladjo «Raffaello». Botrica nove ladje bo soproga p- Brdnika senata Giuliana Merzu '■ Na splavitvi bo prisoten tudi predsednik republike Segni.
Danes na trgovinski zbornici
Poslanec Ceccherini o avtostradah v Italiji
Danes prispe v Trst podtajnik ministrstva za javna dela socialdemokratski poslanec Ceccherini, ki bo govoril ob 18. uri v dvorani trgovinske zbornice o temi: • Avtomobilske ceste v Italiji«. Poslanec bo ob tej priložnosti prav gotovo tudi obrazložil nekatera vprašanja zvezana z izgradnjo avtomobilske ceste Trst-Benetke.
Vse namreč kaže, da so odstranjene zadnje težave pri gradnji te ceste. Ponovno je namreč prišlo do nepredvidenih zaprek, ker so se pojavili glasovi, da naj bo cesta široka samo 19 metrov, namesto 24 metrov. V teh dneh sta bila v Rimu predsednik in opol-nomočeni delegat družbe «Auto-vie Venete«, ki sta imela vrsto razgovorov z vodilnimi prizade-
timi funkcionarji. Tako sta govorila tudi z ministrom za javna dela Sullom, ki je dokončno odobril širino 24 metrov.
Predstavniki družbe «Autovie Venete«, ki jih je včeraj sprejel vladni generalni komisar dr. Maz-za, se bodo danes v Benetkah sestali s predstavniki tamkajšnjih krajevnih ustanov, ki so zainteresirane na zgraditvi avtomobilske ceste. Vodstvo ANAS pa je skli« calo za prihodnji torek v Rimu sestanek z udeleženci današnjega sestanka v Benetkah in s predstavniki družbe, ki je zgradila avtomobilsko cesto med Mestrami in Padovo.
Nesreča delavca iz Prebenega
Včeraj se je pripetila 49-letnemu delavcu Jožefu Slavcu iz Prehe-nega nesreča s skuterjem Ko se je peljal zjutraj ob 6.45 'na delo k Orehu, je vozilo zdrsnilo na
je vozilo zdrsnilo na gramozu ter se prevrnilo. Slavec se je ves potolčen dvignil in se kljub temu še odpeljal na delo. Toda dobro uro kasneje nj mogel več premagovati bolečin ter je prosil pomoči. Z nekim zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli
...	-	... na orto-
pedski oddelek. Zdravniki menijo, da si je zlomil levo ključnico in ida se bo moral zato zdraviti 40 dni.
Tatovi-ljubitelji kriminalnih zgodb
Tatovom ne ugaja le kriminal, pač pa ga hočejo uživati tudi v domišljiji. Zato ni nič čudnega, da so preteklo noč zavrtali luknjo v zadnjo steno časopisnega kioska na vogalu ulic Volta in Marconi ter odnesli kakih 25 kriminalk. Lastnik je odkril tatvino knjig včeraj zjutraj in jo je takoj prijavil karabinjerjem v UL Cologna.
Pijan je vozil po levi strani
Agenti prometne policije so sinoči aretirali 27-letnega Karla Guština, Ul. Fachinetti 1, ki ga bodo prijavili sodišču, ker je Vozil tovornik v vinjenem stanju. Guštin je sinoči okrog 20. ure vozil mali tovornik po Ul. LimRanea, toda ne po desni, ampak po levi strani. Z nasprotne strani je tedaj privozil avto 33-letni Romano Jančič iz Ul.
Donadoni 27 in trčenje je bilo neizogibno. Na srečo ni bilo člove-
ških žrtev, toda avto je zelo poškodovan.	.
Na kraj nesreče je kmalu nato prišla prometna policija,, ki je pod vodstvom brigadirja Linzija napravila preiskavo in Guština odpeljat la v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil pijan.
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri, 10. t. m. ob 17. url v Prosvetnem domu na OPČINAH
Andrč Roussin
«Kadar
se štorklja
zabava»
komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini
pod 18. letom!
V torek, 12. marca ob 20.30 tržaška premiera, v sredo, 13. marca ob 17. uri p on o vite v v Avditoriju v Trstu
Klabund
Krog s kredo»
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi danes 9- 111 ^ ob 20.30 na stadionu I-
☆
☆
☆
KONCERT
LAHKE
GLASBE
Gostuje zabavni zb°letot orkester kulturno-'",, ^ škega društva AHAU*1 iz Ljubljane
Prodaja vstopnic Pr* J^pred •	■	eno uro r
ni dvorane začetkom.
Kitajska pravljična igra v štirih dejanjih
Osebe: Cang-Haitang — Mira Sardočeva; Cangovka, njena mati — Leli Nakrstova; Cang-Ling, njen brat — Miha Baloh; Tong, zvodnik — Edvard Martinuzzi; Ma, mandarin — Stane Raztresen; Yii-pci, njegova I. žena —Zlata Rodoško-va; Cav, tajnik pri sodišču — Rado Nakrst; ču-ču, višji 'sodnik— Jožko Lukeš; Babica — Miranda Caharija; I. kuli — Silvij Kobal; II. kuli — Josip Fišer; Pao, zvodnik — Stane Starešinič; Pesnik — Adrijan Rustja; I. stražar — Danilo Turk; II. stražar — Dušan Jazbec; III. stražar — Jože Sedmak; IV, stražar — Enij Reinhardt.
Režija: ADRIJAN RUSTJA Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi: MIJA JARČEVA
Prodaja vstopnic od ponedeljka 11. t.m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosco-lin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija).
Slov. klub v Trstu sporoča, da je v nasprotju z vabili, ki jih je poslal s programom prireditev v mesecu marcu, zaradi tehničnih ovir sklenil prenesti predavanje Filiberta Benedeti-ča «Nova pota v ruski literaturi« dne 12. marca, kakor tudi družabni večer 18. marca na poznejši čas.
Prva tržaška uprizoritev «Bitke pri Legnanu»
Minilo je 114 let, odkar je bila Verdijeva *Bitka pri Legnann» prvič predvajana v Rimu, in šele sedaj je prvič prišla na oder tržaškega gledališča. (Tako so sedaj le še tri od številnih Verdijevih oper, ki niso bile nikoli uprizorjene v Trstu.)
*Bitka pri Legnanu» spada med tako imenovane patriotske Verdijeve opere in kot taka je tudi doživljala v raznih obdobjih — še najbolj pa ob svojem nastanku — precejšen uspeh. V glasbenem pogledu pa so ji tudi kaj prigovarjali. V zadnjih letih smo videli na repertoarju našega gledališča več starih oper, ki jih občinstvo še ni poznalo; torej je tudi uprizoritev *Bitke pri Legnanu* upravičena.
Včerajšnja predstava je v vseh pogledih lepo uspela. Dirigent Francesco Molinari Pradelli se je za izvedbo zavzel in z zborovod jo Giorgiom Kirschnerjem v glasbenem pogledu delo natančno pri pravil.
Legla Gen cer (L ida), Ugo Sava-rese (Rolando) in Giovanni Gibin (Arrigo) so dali odlične pevske kreacije. Občinstvo jim je večkrat ploskalo že med dejanjem. Dostojno so se uveljavili tudi vsi ostali: Marco Stefanoni (Barbarossa), Silvio Maionica (prvi milanski konzul), Alessandro Maddalena (drugi konzul), Vito Susca (župan iz Coma), Enzo Viaro (Marcovaldo), Bruna Ronchini (Imelda), Raimon-do Botteghelli (glasnik).
Lepe scene so bile izdelane po osnutkih Attilia Colonnella.
GOJENCI SLOVENSKE*3* DIJAŠKEGA DOMA
uprizorijo pod Pt*rn°3vetii« stvom Slovenske Pr
zveze v nedeljo, 1®' ob 16. uri
v LJUDSKEM DOMU v KRIŽU
dramo v treh dejanji"
t>
(JEZUSOVI APOSIOU’
Prodaja vstopnic eno u^°^uJ'
pričetkom predstave skem domu.

GLEDALIŠČE VEHO* ,
Jutri ob 16. uri za d?e.!2, V«i
vseh prostorih druga	^
jeve opere «Bitka pri Lef,na„rvi
• j pi»
mi nastopajočimi kot Pri 0 stavi. Dirigent Francesco Pradelli,	,a pl
Danes' dopoldne se zace j vstopnic,
'1
AVDITORIJ
Danes ob 21. uri in j)UtJ iare i? Jltp1 zadnji ponovitvi Gozzij«<	'
lena ptička«. Režija žno i“ kt f os Scena in kostumi Kenzo C<>*	T%
la Reina. Izvirna glasba Tri™
3 rvcllld, I /. V I I 11 d Sfsa-z c|HC3 *	I <
i. Sodeluje balet «Gitvn** * \
Cene: parter A 1000 liL ^OO
650,'
galerija 300 lir. parterju.
Študent6
Nazionale 15.00 «G4l
Bounty». Technicolor.	*
do, Trevor Hovvard.	pel ^
Arcobaleno 16.00 «La don 'eda|,° do«. Technicolor. PreP°	^
dim pod 18. letom. ■ fr^ji Fenlce 15.00 «Va e u'°Cprepo'^ niatra, Janet Lelffh- ”	P
mladini.
Excelsior 15.00 »II proces*1 -*>
na«. Silvana Mangano.

gregorio, Salvo Randone. ■	.
Frank VVolff.	,	gU*1*	<
Grattacielo 16.00 »20 chl» " p J* i,
Technicolor. Tony OufU®' |jttr*j
Supercinema 16.00 «Sexy Technicolor Ptepoved^^ij^
*
(Sli
V,
Razna obvestila
V nedeljo 10- marca 1963 bo v šoli v Bazovici roditeljski sestanek. Prosimo, da se starši sestanka gotovo u-deležijo. — Učiteljstvo.
Ljudska prosveta
Slovensko planinsko društvo vabi na predavanje o Julijskih Alpah s predvajanjem barvnih diapozitivov znanega tržaškega planinca Sandija Blaži, n«, ki bo v petek 15. t.m. v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9 ob 20.30,
Prosvetno društvo (Andrej Čoki z .Opčin priredi 24. marca t.l. enodnevni izlet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščkovih.
Slovensko planinsko društvo poziva vse izletnike, ki so se vpisali za izlet v Planico, da poravnajo vpisnino do 15. t.m. Nadaljuje se vpisovanje v u-radnlh urah v Ulici Geppa 9-II.
Odhod na izlet v Nevegal pri Bel-lunu, ki ga priredi Slovenski akademski klub Jadran v nedeljo 10. t.m., bo zjutraj ob 5.15 s Trga S. Giovanni. Se nekaj prostih mest je na razpolago v Tržaški knjigarni.
•srvssa »Srt*, ?,
ce Altariva. Prepovedan	L
Filodrammatico 16.00 d " U8f..|r« V»l
Fra Diavolo«. Technico1 • M* (bj gnazzi, Raimondo Viane Orfei.	sP"8#
Aurora 16.30 «La strada >L,
Cristallo 16.30 «Hatari». 1 John Wayne	Alcftri|/
Capltoi 16.30 «L’uomo dl jan<> ^
Burt Lancaster. prep°v ^ ge ’
Garibaldi 16.30 «11	K>„
no«. Charles Aznavour- ,(f E f*i no mladini. Nagrajen v m ^ Massimo 16.00 «Le sette spgeatrlc' dicatore«. Colorscope. 0 j tariva.	.m
lmpero 16.30 «11 delitto 0 Allerson«.	avi
Moderno Danes dve Pred” gjjli5 a in oh 21.00 — Riccardo revijo «CarnevalesCO 1 pi (ir
Maria Di Giullo, Mar '5 Cene: parter 1200—900, *
lop
»ilt
til]
24.
deti
I
4d
el,
"jili
delt,
«ot
•let
let
••it
ffi
'len
'Uti;
i?
*iji
i;
t?
A
sč
K
h
s
1

5
«0
K
U2

Maria Di Giullo, Marl^2l^riJ,' Prepovedano mladini.(i^ti' \ j
rtciAJVCUdiKJ inirtno..-. , .
Astoria 16.00 Dva	ab*1**
technicolorju: «Un
imP1'8
stine« «La furia degh lf
lf>y
Cene 200, znižane
Astra 16 30 «Fuga da
\T____a_ sz: I\f\ UAJČ
JpreP°VI

Vittorlo Veneto 16.00 Giorgip Albertazzi-mladini.	-pe
Abbazia 16.00 «QualcO®a Technicolor. Trov Doo^—er Marconi 15.30 «L’a;ff7
N
i S
Novak, Fred Astaire, Ideale 16.00 «Solo sotto Kirk Douglas.
Včeraj-danes

ROJSTVA, SMRTI 1> P ^ ^
Dne 8. marca 1963 se Je ^ o dilo 9 otrok, umrlo Pa
UMRLI SO: 83-letna tl n i vd. buglien vd
........	I
na Giustina Primosich »V/ 4
lptna M'ario 7'n r>OT.	” i \
Zorzon, 56-letni Vlrgill« fL.
I
Carlo Facch l n i ® cih vd Meesari. 85-1 i
letni
micicth vd. Meesari, “—.,-a do Tam, 86-letma Dom4Yv«,[lla*i vd. Meluzzi, 89-letna A vd. Flora, 71-letna	Gtl?„ i
Durante, 42-letni Vincenz" t„ni<^ letni Silvio Bisl, 754etnl » j zani, Eriča Zannier sta,eseC-G razi a Škrk stara en 1"	^
NOČNA SLUŽBA ^ fM
Dr. Codermatz, Ul. T®r 44; Miarohio, Ul. Ginnasti™ 1)a	.
gher, Ul. S. Gtusto 1; C. Za11* dej Mare, Largo Piave 2, sta d’oro, Ul. Mazzini
t) rj
Namesto cvetja na
Grudna darujeta Berto Klara Segina 500 lir za
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila na^a mama, babica in prababica
KAROLINA PIŠČANC
Pogreb pokojnice bo Jutri v nedeljo ob 10.30 uri žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči sinovi: Dora Gajšek,
Justina Janovska, Sabina in ostalo
/
t
fs
A
DNEVNIK
Jmorski
Zabavni zbor ^anes na stadionu
• Tr«.e® ®- *n jutri 10. bo locef.u ,ln Gorici nastopil s ce-
— 5 —
9. marca 1963
PO NATIIPANOSTI V ItAZKLADIŠČU GOVEJE ŽIVINE V PRETEKLIH DNEH
f»p
Madžarski izvoz živine tudi v bodoče SSpisnstirŠK skozi Jugoslavijo na proseško postajo ?
UfiTi	Akademik
Jem.l:	ZBOR. Skupine Aka-
li{ n .Pevski zbor Tone Tom-Etilen rt,7lorsk> akademski zbor dem,L v°dopivec, Koroški aka-šj u °ktet in Jazz orkester «lj so vam verjetno več tjih ®nJ znane. Nekatere od Hotni.	v Trstu uspešno go-
itklet'• Nabavni zbor šteje 38 ;ibo,.„ln funtov, ki jim pomeni k« („? olasba doživetje in jo « p°dajajo. Poleg zbora Iti jjJ ‘e ženski vokalni kvar-H^člansk, instrumentalni kci(„ , el pragana Popoviča, ki Zbor*Vaja^a tudl de* programa. •Iclatfb ,'evaja večino takih 'ioni-,’ Jf1 so poznane pri vseh >tbits ,ui foezu- Vendar pa pri •leti ■*,a<db vodi komisijo predat t{fj- teta, harmonična ka-U|pejnjai ritmična, zahtevnost. It jL.nost°Pi so zagotovilo, da tf«t j. dosegel kvaliteto, če-■iji j'e eden prvih v Jugosla-"l naijnSl. sam nabira izkušnje ll pri).n dela. Ta njegov nastop 11 Usn.xa tujini in upajmo da 'l na,.„ n' želi mo le, da bi bil 9 PoJi°J-,.eden številnih, ki bo-^lltjj ' kulturne stike z Ju-
fitev sklepov ^vstvenih ustanov
K,
i»'.°<lbor* ZadnB seR )e P°krajin-,. ilvtin ,za Podporne dejavnosti Htj) dobrodelnost proučil in Jin r\TJ}° sklepov zdravstve-
ustanove o plačilu od-
lik'
Podpornih ustanov. Med
jj® Odobril siriat> rtHAinclrf«
della Pileria št. 45,
TOOiBi” odobril sklep Občinske ivširie Ustan°ve o plačilu od--• «... za rekvirirano stavbo v
* tijgs&isnrsasf
Lf	I”Ce 3e odobril sklep, po
^ lii Prot!* Pooblaščajo, da vztra-C?1 svi Prizivu INAM "a dr-
™ k . osltrk .Pr°ti zvišanju bolniki 2. „ninl sklep o izvajanju » "atreda za ambulantno
tkiVparovancem raznih bIa-
0 ustanovitvi mesta i|P o ?a podravnatelja ter liHe jPremembi pravilnika za sami plačujejo bolni-
‘Ifl n 0» Zfl ntrrtolrrt K ni n i on i nn
■Hi.
Živina na proseškl postaji čaka, da jo odpremijo v notranjost Italije
r ■”*
Ho
,'t
lil- %
Qa»'.^a otroško bolnišnico lrjr 0‘0lo so odobrili dogo-Pado--*1-m raziskovalnim cen-
°Vske univerze.
		
A	. oa kazenskem sodo-
P' & V	1 gradbeni podjetnik
t\53 inJ,iz Mil-i “ U!- D’An'
iAor.T,,35-letni geometer Ser-»“ rt.eut iz Mačkovelj štev.

» ši? da6bt iz ______________- _____
TVNu' bila sok-rjva zarad’
p	ll> neorevidnosti in
tai, ’ neprevianosi Jk-!etn„„ nskih predpisov smr-T*1 jof- H-i,‘j, ti,ga Nataleja Abramija 9^1» maja štev. 702 In « ll. -i h. ivana Škerjanca iz t<h (j* ISeT nL*. 5- ki ju je 24. av-0 ^ Svjfi .,uHl električni tok r.a i *P („adnji hišice v Miljah. S«* krfn sta bila obtožena, *0,t Slla razne predpise za
jel
.po'-- jjjjit
e“|V frl	delu. Počkaj je’ bil
K * C°l b,0t. Podjetnik, Rupreiit rld V'iSč-Pro]ekta''*
/	oh
ant in delovodja. „ -„6 oba obtoženca glede i	Umora oprostilo za-
j,|t{ V* ra,i-7,nja dokazov, glede
*	J KP°v :Zn:h kršitev varnostn.h 15 / V, (j- Predpisov pa je do-
•	(rf k/^ija Se upošteva zadnja
%A
Le se ho to uresničilo, bodo morali razkladiščc na Proseku povečati in bolje opremiti - Tudi včeraj prispelo okrog,60 vagonov iz Madžarske
Položaj na proseški postaji 'e polagoma normalizira. Sicer je 'tudi včeraj prispelo na postajo kakih 50 alf 60 všgonov živin-t, toda ni več tiste sopeče, ki je bila pTve dni tega tedna, Menijo da bo položaj popolnoma normaliziran sredi meseca1, to je okoli 3 5. marca, ko poteče rok za uvoz določenega kontingenta živine iz. Madžarske.
Po podatkih italijanskih železnic je prišlo v prvih dneh marca r.a proseško postajo kakih 1000 vago-,nov živine. Največ jih je prišlo 4. marca, in siicer 123 vagonov, v katerih je bilo od 10 do 20 glav. Zaradi tega so italijanske železnice v teh dneh omejile sprejemanje ip.ošiljk .vagonov z živino, kajti proseške naprave lal^ko sprejmejo dnevno največ do 70 vagonov. D-mejitev velja do jutri.
Do preobremenitve proseške postaje oziroma skladišč in hlevov!, ki so namenjeni tranzitnemu prometu živine, je prišlo zaradi slf-havke in parkljevke, ki razsaja V nekaterih krajih .videmske pokrajine. Madžarski kontingent živine pi moral biti prepeljan v Italijo preko Trbiža in ocarinjen ter pregledan v Pontebi, toda zaradi omenjene bolezni so prehod preko Trbiža zaprli. Izvozniki so sicer čakali nekaj, časa, da bo normalna pot prosti, toda ko so u-videli, da se to zlepa ne bo zgodilo, so živino usmerili preko Jugoslavije' v Italijo, kjer jd sedaj s proseške postaje odvažajo v razne kraje republike.	’■
Posledica tega ukrepa je bila seveda takoj občutena. Razne li-stule in carinska dovoljenja so bila že v Pontebii in to je bil prvi	razlog,	da je	prišlo	do	za-
stoja. Iz Pontebe so morali priti na pomoč tamkajšnji cariniki, toda	kljub temu dplo ni	šlo	od’
rok, ker je- fazklhdišče premajh; no in tudi tehtnica je samo ena. Vsekakor pa so imeli delavci, ki so člani Zadruge za nakladanje in razkladanje, polne roke dela, saj	so na	primer	nekateri	še
včeraj delali ves dan in vso noč, tako	da so	odšli z	dela	šele	ob
6, uri.
Živino odvažajo s tremi vlaki dnevno, a v teh dneh se poslužujejo še četrtega. Toda kot rečeno se bo položaj v nekaj dneh povsem normaliziral, ko bo izostal madžarski kontingent, ki ga morajo' do srede meseca izčrpa1-ti. Jasno je, da je poleg madžarske živine prišlo V teh dneh tudi nekaj živine: j* Jugoslavije, i Zanimivo pa je4 da se že slišijo govorice, I poi katerih- naj bi tudi v bodoče'— tjfe glede na slinavko in zaprt prehod meje. pri Trbižu •— usmerjali izvoz madžarske živine preko Jugoslavije ha prOseško postajo. Ce bi se id govorice uresničile, tedaj pa bp treba ndjr.o zgraditi novo’ raz-kladišče s tehtničo, kajti sedanjč naprave ne zagotavljajo nemoj tenega poteka količkaj' vbčjegd prometa.
Proseška postaja je zatrpana z vagoni, v glavnem madžarskimi, italijanskimi in jugoslovanskimi, ki dovažajo in odvažajo živino
.........................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
It 1 ■ -	--------------------
uVe žrtvi električnega toka gradnji stanovanjske hiše
^benik in geometer oproščena delno zaradi pomanjkanja dokazov, del-. *cradi amnestije - Za 20 litrov zavrženega bencina 5 mesecev pogojno
b&*b°. dv°jn«ga nenamer- Kakor smo že omenili, se je' g|)n dvigali delavcem tia L nad-sta se večraj morala Strašna ties¥eča na delu z§p*dila stropju^	, :	... J
N feni	K?	Si ..N«^a	A
Kakor smo Strašna' nesreča
24. r»vgwsta, PTčdlapskfgg.Vi Ul. 25. maja. Stari Skerjianc si' je tam hotel sezidati . Čedno hišico s svojimi prihranki, da bi med zelenjem in v neposredni bližini mesteca užival s svojo ženo in sinorp zasluženi pokoj m zadnja leta svojega življenja. Izdelavo načrta je poveril Rupreh-tu, gradnjo pa podjetniku Počkaju, ki ju je dobro poznal. Vse delo je potekalo v najlepšem re du m v dveh tednih je bila’ stavba dograjena do prvega nadstropja, Tudi tistega nesrečnega dne, kot običajno, je Škerjanc opazoval delavce in jim tu pa tam po magal, da je šlo delo hitreje od rok. Ko 'so po opoldanskem odmoru spet prijeli za delo, so bili pri gradnji zaposleni štirje dč-lavci. Trije so postavljali betonsko podlago za pod v I. nadstropju, Abrami pa je bil zaposlen pri mešalnem stroju za malto, ki so jo s škripcem na električni po-
sJf :'»0 PR OSE K - K O N TO VEL
v*ia a
1 Un* aanes 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope "tentiis film;	‘
CRIMEN
ALBERTO SORDI, NINO MANFREDI, VITTORIO ®ASSMAN, SILVANA MANGANO, FRANCA VALERI ln DORIAN GRAY
vi
d K
^ danes 9. t. m. z začetkom ob 18. uri Lux film:
1 MATTRO DISPERATI
(Štirje obupanci)
* W' JEPF CHANDLER, JOHN SAXON, DOLORES HART
^ Marsha hunt
s.
«1KIM» PROSEK
Cvaia
L aanes 9. t. m. z začet kom ob 19.30 uri Cinemascope V at7ier Bros film:
1 Magnifici tre
(Trije čudoviti)
Lgo TOGNAZZI, WALTER CHIARI, RAIMONDO VIA-^ELLO in DOMINIQUE BOSCHERO
«e zgrudil. Škerjanc, ' ki je .bil blizu njega, ,mu je priskočil na pomoč in ga je hotel dvigniti. Streslo je tudi njega in- oba sta bila pri priči. mrty,a. Uijil j,u .je namreč električni tok visok«1 napetosti. Neki delaveo je videl strašni prizor in takoj odklopil električni, roki 1 da .bj preprečil še hujšo nesrečo. ,
Jasno je bilo, da je Škerjanca in Abramija ubil električni tok, k* je od nekod uhajal. ‘Preiskovalni orgahi so najprej ugotovili, da je’ tok prišel po škripcu do železne posode za malto, ki jo je Abra mi prijel ž rokami, da bi vanjo naložil malo. Nadaljevali so s preiskavo, da bi ugotovili, kje in kako je prišlo do okvare, za; radi katere je uhajal tok.
Po dolgi preiskavi so ugotovili, da Je nastal močan električni su nek zaradi okvare v spreminje-valnem stikalu električnega mn. torčka za pogon žerjava Tako jg nastal stik preko ogrodja in žice žerjava do železne posode za malto.
Obtožnica je trdila, da se je naprava v električnem motorčku pokvarila zaradi izrabljenosti, k nesreči pa da so prispevale tudi druge okoliščine (nezadostna izolacija, mokra tla itd.), ki da sta jih podjetnik in geometer zanemarila.
Strokovnjak Frapco .Viarengo, ki so ga včeraj zaslišali, pa je trdil, da je stik ppvzročila - okvara v omenjeni napravi električnega motorčka, ki jo je treba pripisati slabi montaži ali konstrukcijski napaki. Pripomnil je tudi, da za montažo take vrste motorčkov ni potrebna roka strokovnjaka, ki pa je potrebna za uzemljitev. ki je bila v tem primeru v redu.
* * *
Laiku, ki sledi sodnim razpravam, se včasih zdijo čudne razsodbe, obtoženec pa ne more verjeti svojim ušesom in sprašuje svojega branilca, zakaj je bil vendar obsojen na tako kazen zaradi take malenkosti. Tako se je včeraj zgodilo na kazenskem sodišču 52-letnemu Benedettu Lonzi z Greto 41, ki je jUslužben . kot delavec pri železniški' upravi ip so ga obtožili, da je iz Vagonskih cistern v štjrih obrokih ukradel nič manj kot 20 1 bencina, .ki bi ga sicer izlili. Sodišče ga je 'obsodilo pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 40 tisoč lir globe in sodnih stroškov.
Nekega dne lanskega leta je podoficir javne varnosti pri izhodu iz remize lokomotiv na glavni železniški postaji ustavil Lon-zo, ki je v rokgh nesel rpajhno posodo. Ko je ugotovil, da ima v posodi 5 1 bencina, ga je odpeljal na zasliševanje, nato, pa so mu napravili hišno preiskavo m so tam našli še 15 1 bencina. Prijavili so ga najprej železniški u-pravi, kateri je moral plačati 680 lir, nato pa še sodišču.
Lonza je povedal, da je bencin pobral iz praznih cistern, ki so jih že enkrat očistili in bi jih še oprali. Te ostanke izlijp-jo in jih ne uporabljajo več, on pa je to mešanico bencina in vode zbiral, da bi ločil bencin od vode in ga uporabil za svojo ribiško barčico. Tudi branilec je poudaril, da so ti bencinski o-stanki brez lastnika in da j.h odvržejo, zaradi česar je zahteval, da sodišče Obtoženca oprosti toda sodniki so bili druga5-nega mnenja in so ga obsodili, čeprav pogojno.
Seja volilnega odbora socialdemokratske stranke	™
listu večkrat poročali o načrtih za gradnjo avtomobilske ceste, ki naj bi preko Gorice povezovala italijansko in jugoslovansko cestno omrežje in bi istočasno odpravila izolacijo, v kateri se je znašlo naše mesto po razmejitvi. Poudarjanje pomena tega obsežnega -javnega dela je pogojeno z gradnjo avtomobilskih cest v Venetu, v zvezi s katerimi se je prav te dni ppjavila vest, da bo avtomobilska cesta med Benetkami in Trstom široka 24 metrov.
Goriški strokovnjaki, ki upravičeno phudarjajo pomen sodobne ceste do Gorice iri dalje po Vipavski dolini proti Podongvju, ob vsaki priliki, tako v okviru načrtov za industrijski razvoj naše pokrajine in še posebej goriške občine, kakor tudi v razgovorih, ki so jih imeli s slovenskimi gospodarskimi predstavniki, navajajo tehtne argumente, da bi bilo vprašanje kar najbolj v ospredju in da bi se zanj zavzeli tudi pristojni organi v Rimu.
Tudi na seji stalne komisije za prevoze pri trgovinski zbornici, kateri so prisostvovali izredni komisar dr. Palisi, inž. Caccese in drugi, so se znova dotaknili zgoraj omenjenega vprašanja. Goriški župan je podal obsežno poročilo, ki so ga vsi prisotni skrbno po-služali, inž. Caccese pa je sestavil besedilo resolucije, ki so jo pHšotrii odobrili.
Resolucija poudarja, da je treba ločiti Izgradnjo avtomobilske ceste med Gorico in avtomobilsko cbSto Benetke-Trst, ki naj bi predstavljala prvi del bodoče avtomobilske ceste, ki bi povezovala italijansko in jugoslovansko cestno omrežje — od drugega povsem ločenega načrta, ki predvideva dograditev krožne ceste, ki bi povezovala mednarodni prehod Rdeča hiša z državnima cestama št. 351 in 56. Prvi načrt ustreza vsedržavnim, mednarodnim in tudi krajevnim potrebam, drugi je bil zamišljen samo kot rešitev, da se prepreči tovornim vozilom, ki Vozijo v Jugoslavijo ali iz nje, prečkanje mestnih ulic.
^Upoštevajoč različne funkcije, ki jih bosta opravljali prej omenjeni cesti, se v resoluciji zahteva, naj se najprej zgradi avtomobilska cestna zveza med Gorico in avtomobilsko cesto Benetke -Trst. Ta cestna zveza, ki bi morala! imeti vse tehnične značilnor šti avtomobilske ceste (širina 24
•uimrtmii..mm,.,..................Ji »Abtrbv), se mora odcepiti od av-
toroobilske c.este nekje med Pal-toanovo in Villessami ter doseči državno Cesto Gradiška - Gorica nekje na Majniei, in sicer na kra-jj«l, kjer je bil kamniti rimski rabst,' čez katerega je vodila pot po Vipavski dolini, čez Postojno s-v Ljubljano.
,' j-Od lega križišča bi se promet ‘lahko usmeril proti Gorici; cestna zveza z Gorico pa naj bi se po-Tlaljša,!^ proti Vipavski dolini. Peljala naj bi južno od goriškega letališča in se tam v bližini spodila z avtomobilsko cesto jugo-' slovanskega omrežja.
S tem v zvezi resolucija poudarja soglasni sklep odbora za proučevanje avtomobilske ceste od 7. novembra 1961.
Oblasti so že določile dve milijardi, s katerima Gorica upravičeno računa. Ta vsota bi zadostovala za gradnjo odcepka avtomobilske ceste proti Gorici, se pravi do začetka državne ceste Gradiška - Gorica.
Nadalje naj se dokonča gradnja krožne ceste od prehoda Rdeča hiša proti Tržaški cesti (imenuje se Ul. III. armata, ki pred-
SPET BESEDA 0 AVTOMOBILSKI CESTI CEZ GORICO
Obstajata dve ločeni vprašanji: Krožna cesta in mednarodna cesta
Resolucija, ki je bila odobrena na seji stalne komisije za prevoze pri trgovinski zbornici
V zadnjih dneh smo v našem stavlja prvi del). Podaljšek te
krožne ceste ne bi smel škodovati širjenju mesta proti jugu. V širokem loku bi morala doseči Sočo kakšnih 400 do 500 metrov južno od mosta 9. avgusta (ki za težak promet ni primeren). Prečkati bi morala državno cesto Gorica - Gradiška in se priključiti državni cesti Gorica - Videm. Za gradnjo drugega dela omenjene krožne poti naj bi poskrbel AN AS iz sredstev v svojem proračunu.
Resolucija se zaključuje z ugotovitvijo, da bi takšna ureditev cestnega omrežja v Gorici odstranila osamelost, v katero je zašlo naše mesto, obenem pa bi po najkrajši poti ustvarili mednarodno cestno zvezo med Italijo in Jugoslavijo.
Zahteve bolnikov v pokrajinski umobolnici
Na zadnji seji pokrajinskega sveta se je precej obširno razpravljalo tudi o reformah, ki so v teku
v pokrajinski umobolnici in ki naj bi prispevale, da se tudi pri nas napravi iz norišnice sanatorij v pravern pomenu besede. V tem smislu so postavili tudi bolniki sami svoje zahteve, ki so jih objavili v zadnji številki svojega notranjega časopisa «11 picchlo«.
Med drugim zahtevajo, naj se preuredi notranja oprema bolnišnice tako, da bo spominjala bolnike na dom in družino. Nadalje zahtevajo izboljšanje sanitarnih naprav in izboljšanje hrane. Odstranijo naj še preostale mreže, ki ločijo dvorišča med seboj. Ustvarijo naj se nove delovne možnosti, ki naj pomagajo bolnikom koristno prebiti njihov prosti čas. Življenje bolnikov naj poteka kolikor mogoče slično življenju ljudi, ki so zunaj bolnice, saj bolniki ne želijo drugega, kot da živijo tako, kot vsi drugi ljudje. Zavedati se je namreč treba, da so tu bolniki, ki so ostali ljudje in jim je treba pomagati, da se povrnejo med normalno človeško družbo. Vsi ti ukrepi bi znatno pripomogli k ozdravljenju in normalizaciji duševno bolnih.
Predsednik-Aiolilrvega odbora PS.
Pl za Goječo $£rgiif JRČvis je "na, sestanku prifazal članom -možnosti izvolitve strankinih kandidatov. Po njegogij) sodbi, ,i kj, tenie^
Iji na iiidlh zadnjih pokrajinskih volitevj ,bo KD prejela v naši deželi tri senatorje, lenega KPI, drugega PSI in tretjega PSEU; skupno bo izvoljenih 7 senatorjev. MSI in PLi nimata za izvolitev senatorja nobenih možnosti. Kar se tiče izvolitev parlamentarcev PSDI i-ma največ možnosti prof. Zuccal-li. Ze lita 1960 je PSDI v volilnem,,pkrožju Belluno - Videm *
Gorica prejela 72.000 glasov, kar naj bi zadostovalo za izvolitev dveh parlamentarcev. Prof. Zuc-'callijk kandidirajo v okrožju Čedad in Cervinjan poleg poslanca Ceccherinija. Tudi nekatere ostaj le močnejše sekcije obljubljajo preference goriškemu kandidatu,
.........................i....................
DIMNIK JE POVZROČIL POŽAR
Ogenj je uničil del strehe in povzroči1500.000 lir škode
Hiša je last Jožefa Komjanca z Valerišča
Prejšnji večer, nekaj po 21. uri, so poklicali goriške gasilce v Ul. Br. Pavia 42 v Gorici, kjer Je nastal požar na podstrešju, ter je zajel tudi streho. Ogenj je uničil precej tramovja ‘ in 80 kv. m strehe. Gasilci so bili na delu dobri dve uri preden so bili kos požaru, ki je nastal potem, ko so se vnele saje v dimniku in so plameni dosegli tudi bližnje tramove. Škodo cenijo na okrog pol milijona lir. Lastnik hiše je'Jožef Komjanc z Valerišča. V stanovanju, kjer Je gorelo .pa stanuje duhovnik Marijan Komjanc. Človeških žrtev pri požaru na srečo ni bilo...........—
Sprememba avtobusnih voženj Gorica-Števerjan
Ker je zaradi vodovodnih del na cesti od Bukovja do Dvora v Ste-verjanu ta del ceste začasno zaprt, vozi Ribi jev avtobus iz Gorice v Steverjanu po naslednjem voznem redu:
Odhod iz Gorice preko Oslavja v Steverjan ob delavnikih: ob 7, 7.30, 10, 12.45, 13.45, 16, 19.30; ob praznikih: ob 14.30,16.30,18.30, 20.15 In 22.
Odhod lz Steverjana preko Oslavja v Gorico ob delavnikih:	7.50,
8.35, 10.30, 14.20, 14.30, 17,35, 20.05; ob praznikih: 15, 17, 19, 20.40 in 22.40.
Odhod iz Gorice samo do Kukov-ob delavnikih: 6.50, 12.30, 13.30,
le'
18.15, 19.30; ob praznikih:	15.30,
17.30 In 22.
Odhod z Bukovja v Gorico ob delavnikih: 7.20, 13.10, 14.25 ln 18.25; ob praznikih: 16.1Q ln 18.10.
Pokopali so Marijo Petrovčič
V torek je umrla v ankaranski bolnišnici bivša uslužbenka Narodne banke tov. Marija Petrovčič. Izhaja iz znane Maksove družine, ki je desetletja imela gostilno v Ul. sv. Ivana. Vrsto let je službovala • v goriški zastavljalnici (Montu). Konec druge svetovne vojne se je poročila, vendar je že po nekaj letih ovdovela.
Sodelovala je v Osvobodilni fronti, pomagala briškim partizanom ter vzdrževala stalne stike z goriškimi aktivisti. Fašisti so jo tudi zaprli ter jo večkrat zaslišali Trdno je verovala v našo svobodo.
Preselila se je v Koper, kjer je čez 15 let službovala pri Narodni banki. Lansko leto se je upokojila zakaj zdravje ji ni več dopuščalo, da bi še nadalje o-pravljala naporno in odgovorno službo. Na tem mestu si je pridobila veliko prijateljev, ki so blago pokojnico visoko cenili.
Obilo občinstva z vseh plati ljudstva, ki je prisostvovalo pogrebu, je bil dokaz o njeni veliki priljubljenosti
Proslava 8. marca julri v Doberdobu
Zenske iz Doberdoba bodo v nedeljo 10. marca priredile s pričetkom ob 15. uri v domači prosvetni dvorani proslavo mednarodnega ženskega praznika, 8. marca. O pomenu tega dne bo govorila pokrajinska svetovalka Marija Selič. Sledila bo zakuska in prijeten pomenek ob poslušanju vesele glasbe. Prirediteljice vabijo vse vaščanke, da s svojo prisotnostjo poudarijo pomen tega dne.
Kratke iz bolnišnice
Sinoči cb 20. uri je prišla po prvo pomoč v goriško bolnišnico 29-letna Antonia Pascolo iz. Gorice, Ul. Colombo 26, ki se je malo prej urezala doma s kuhinjskim nožem na kazalcu desne roke. Nudili so ji prvo pomoč. Ozdravela bo v osmih dneh.
Ob 19, uri pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 53-letnega Marina Piarija iz Kaprive, ki je padel na cesti in si zlomil desno roko v rami. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v treh tednih.
.....................................miiimiiiiiii.im..............umni....
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
V papirnico pri Stivanu je prišel z vrečo krast bakrene odpadke
Star sodni znanec iz Tržiča bo sedel še osem mesecev zaradi kraje
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 10. t. m, ob 17, uri v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13
KONCERT LAHKE GLASBE
gostuje zabavni zbor in orkester kulturno-umetniške-ga društva AKADEMIK iz Ljubljane
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ in v kavami Bratuš od torka dalje.
Cene: sedeži 300 lir, stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir
V bifeju bo na razpolago pijača in jedača
Slovenske žene iz Goriške priredijo jutri, 10. marca ob 15. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
PROSLAVO 8. MARCA
mednarodnega praznika žena.
Sodelujejo pevski zbori lz Steverjana, Dola in Poljan, instrumentalni trlo iz Steverjana, otroški zbor iz Standreža. Na sporedu so tudi priložnostni govor in deklamacije.
Vstop prest
Deloval ho bifč
Za to priliko bo odpeljal avtobus ob 14.10 z Bukovja (Steverjan). .
Dne 15. maja 1962 je nočni čuvaj pri kartonažni tovarni in papirnici »Timavo« pri Stivanu okrog 22. ure opazil neko senco, ki je hušknila med kupi lesa poleg tovarne. Ko je pogledal natančneje Je ugotovil, da je tista senca neznanec, ki je na njegov poziv, naj se ustavi, začel teči ter Izginil v temi. Ko je tekel neznanec preko ceste v Stivanu, ga Je ustavil drugi nočni čuvaj ter ugotovil, da gre za 24-letne-ga Franka Berginca iz Turjaka, Ul. Verdi 21, ki je nosil na hrbtu prazno vrečo. Čuvajema je rekel, da Je hotel v tovarno po neko svoje o-rodje, ki da ga je tam pustil, ko je delal s podjetjem Lovisolo.
Čuvaja pa mu nista verjela in sta obvestila policijo v Devinu. Pri zaslišanju na policiji Je Berginc priznal, da je hotel odnesti nekaj oakrenih odpadkov, za katere je vedel, da ležijo na odprtem in ne-ograjenem prostoru pri tovarni ter jih Je nameraval prodati starinarju v Tržiču, ker je potreboval denar. Povedal je, da Je prišel do Stivana s kolesom, ki ga je skril blizu nekdanjega devinskega bloka, s seboj pa je imel vrečo, v katero Je nameraval naložiti bakrene odpadke.
Včeraj so v odsotnosti obtoženca obravnavali ta primer pred o-krožnim sodiščem v Gorici. Sodišče pa je upoštevalo, da gre za poskus navadne tatvine in Je obtoženca oprostilo z aplikacijo amnestije. Branil ga je odv. Scaramuz-zo uradno.
* * *
Pri drugi razpravi Je sedel na zatožni klopi 38-letni Marino Minin, iz Tržiča, Ul. Trieste 134, ki je že star znanec sodišča ter Je še do nedavnega bil v prisilni delavnici pri Finale Ligure.
Minin se Je moral zagovarjati kar zaradi dveh tatvin, ki so ju združili v skupno obtožnico. Pri prvi je dne 6. junija lani odnesel lz pralnice v stanovanju mestnega stražnika iz Tržiča Modesta Viez-zija po en bakren ln en aluminijasti kotel, oba v vrednosti 10 do 12.000 lir. Bakren kotel so našli cez nekaj dni v starinarnici Rose Pa-netta v Tržiču, kjer ga je za 1650 Ur prodala Mininova ljubica Vilma Petronio. Ko so na policiji Minina zaslišali, je priznal, da je ukradel bakren kotel, zanikal pa je, da bi ukradel tudi aluminijastega.
Do druge kraje pa je prišlo 20. ali 21. oktobra lani, ko Je iz garaže pri stanovanju Francesca Galla-sa v Tržiču odnesel motorček za moped Paperino v vrednosti 4 do 5000 lir. Minin je spravil ukradeni motorček pri neki Luigtji Olivo in ko je ta zvedela, da je bil ukraden Gallasu, mu ga je vrnila. Tudi to tatvino je Minin že na policiji priznal.
Pri včerajšnji razpravi ga Je sodišče spoznalo za krivega obtožene tatvine ter ga za oba prestopka skupaj obsodilo na osem mesecev ln 10 dni zapora, plačilo 35.000 lir globe ln plačilo sodnih stroškov. Pri obsodbi pa so upoštevali olajševalne okoliščine. Obtoženca je u radno zagovarjal odv. Cossa.
gi izpričeval in izpitov za mesto inženirja-načelnika tehničnega u-rada. Prošnje bodo sprejemali do 20. aprila 1963 opoldne. Za infor-mairsikatero prijetno' presenečenje ljubiteljem gorskih vzponov.
Natečaj za občinskega inženirja - načelnika
Občinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj na podla-
V ponedeljek bodo prekopali cesto pod železniškim prevozom
\ ponedeljek zjutraj bo goriŠka občina začela s kopanjem jarka v Ul. Aquileia, pred kolodvorom, na tovornem kolodvoru in v Ul. dei " Magazzini, da bi vanj položili cevi za kanalizacijo. Z deli bodo najprej začeli v Ul. Aqui-leia, in sicer med bencinsko črpalko «Aquila» in železniškim podvozom. 2upanstvo bo zaradi varnosti namestilo prometne znake. Z deli v Ul. dei Magazzini pa bodo pričeli kasneje in bo zaprta dokler delo ne bo dokončano. V ponedeljek bodo pričeli z deli za ureditev kanalizacije v Ul. G. Cesare in Rialto. Tudi ti dve cesti bosta zaprti za promet.
Zborovanje v Sovodnjah kmečke blagajne in kmetov
Jutri, 10. marca ob 11. uri dopoldne, bo v prostorih občinskega doma v Sovodnjah letni občni zbor občinske kmečke blagajne, na katerem bodo podali poročilo o delovanju odbora v lanskem letu ter se pomenili o zadevah, ki se tičejo kmečke zavarovalne blagajne in njenih članov.
Ko bodo zaključili z delom tega občnega zbora bo prav tam sledil še letni občni zbor društva direktnih obdelovalcev zemlje iz sovo-denjske občine. Tudi na tem zboru bodo podali poročilo o lanskem delu ter se pomenili o vseh argumentih, ki se tičejo društva‘in njegovih članov.
koder so jih stalno obveščali o poteku plezalnega podviga. Sporočili so jim tudi, da so plezalce posneli s helikopterja za italijansko televizijo v trenutku, ko so se povzpeli na vrh.
Prebivalstvo iz Trbiža je izredno ponosno na svojega rojaka, ki vedno znova preseneča z drznostjo m sposobnostjo ter bo prav gotovo pripravil, kakor je že, še marsikatero presenečenje ljubiteljem gorskih vzponov.
Nezgoda žene z Vrha
Včeraj dopoidne okrog 11.15 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 28-letno Almo. Vižintin z Vrha št. 30. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je Vižintinova udarila na levi rami in se opraskala po obeh kolenih ter na desni roki. Nudili so ji prvo pomoč in Jo poslali domov s prognozo okrevanja v 15 dneh. Vižintinova je dobila navedene poškodbe, ko'je padla z motocikla.
Menični protesti
V prvi polovici meseca februarja je bilo na Goriškem 745 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 885 v Gorici, 154 v Tržiču, 44 v Ronkah, 44 v Gradiški, 36 v Gra-dežu, 18 v Krminu, 18 v štaranca-nu, 8 v Turjaku, 7 v Škocjanu, 7 t Steverjanu, 4 v Moši, 4 v Roman-$u, 3 v Zagraju, 3 v Doberdobu, 3 t Sovodnjah, 2 v Farri, 2 v Foglia-nu-Redipugli, 2 v St. Petru ob Soči iin 1 v Medeji
Piussijeva naveza splezala na «(!ivetto»
Trbiški alpski plezalec Primo Plussi je v družbi dveh tovarišev, ki sta bila z njim v navezi, pteplezal Sollegerjevo pot na «Ci-vittto* v Dolomitih. Tura predstavlja izreden uspeh za navezo, sajj je morala premagati težke pre-hide, pokrite z ledom in snegom. Dogodek so njegovi prijatelji in znanci iz Trbiža spremljali po
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkin Goriške turistične zveze v Novi Gorici, je bilo v petek zjutraj na raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje:
Lažne pri Lokvah 40 cm srena in —2; Vojsko 485 cm srena ln —2; Kuk 170 cm pršiča in —3; Livek 30 cm srena in —2; Matajur 190 cm pršiča in —3; Idrija 20 cm srena in —4; Bovec 20 cm srena in —2; Log pod Mangrtom 85 cm srena in 0 stopinj.
Jutri bodo tudi smučarske tekme t veleslalomu’ in skokih. Kdor se jih želi udeležiti gre lahko z avtobusom iz Nove Gorice ob 6.45 uri.
V Kanalski dolini pa smo imeli včeraj nasiednje stanje snega: Trbiž, žabnice in Ukve po 70 cm snega, Višarje 180 cm, Bela peč 90 cm in Matajur 150 cm. Povsod je temperatura pod ničlo. Prelaz čez Predli je zaprt za avtomobilski promet, drugod Je mogoč prehod z verigami.
VERDI. 17.00: «Nottl e donne prol-biten. Ameriški barvni film v ci-nemascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.15: «11 processo di Verona«, S. Mangano in F. Wolf. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «E il vento di-sperse la nebbia«, E. Marie Saint in W. Beattjr. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstav« ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «11 gladiatore d Roma«, G. Scott ln W. Guida Italijanski barvni film v cinema scopu: Zadnja predstava ob 21.30.
telefonski zvezi -z Bellunom, od. .ge „Je -bilo >8Q .odstotka?,
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italla it. 89 tel. 2443.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 14. uri, najnižjo 0,2 stopinje pod ničlo ob 7.10. Povprečne dnevne vla-
M 25. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Z Milanom bo Bologna zaigrala odločilno karto
Iz vrst Juventusa in Interja zanikujejo krizo
Ce bo Bologna jutri ob koncu tekme z Milanom dodala svojim 24 točkam še dve, bo vedno lahko upala na uspešen zaključek borbe za naslov. Prvi pogoj pa je seveda, da Inter in Ju-ventus padeta, če ne v jutrišnjem 25. kolu, pa kasneje. Precej se govori, da sta Juve in Inter zašla v krizo, toda iz vodstva te vesti več ali manj prepričljivo zanikajo. Naj bo kakorkoli, v nedeljo se bo videlo kje je resnica. Inter bo sicer imel v gosteh Genoo, Juve pa na tujih igriščih precej nevarno Lanerossi.
Te tekme bodo prav gotovo v ospredju zanimanja jutrišnje nogometne nedelje, ki bo živahna predvsem zaradi medsebojnih srečanj enajstoric, ki se na dnu lestvice borijo za obstoj.
Lahko se reče, da se večina tekem lahko zaključi v korist gostiteljev. To velja za Romo, ki bo imela v gosteh Palermo, kot tudi za Catanio in Ficrentino, katere trener se je odločil za nekaj bistvenih sprememb v moštvu. Težje bo šlo Mantovi z Atalanto v gosteh in Benečanom, katerim bodo skušali Turinčani odvzeti če ne obe, pa vsaj eno točko.
Boljše bi se moralo goditi Samp-dorii, ki ji zmaga nad gostujočo Modeno ne bi smela uiti.
Kot se vidi, bo nedeljski 25. za-vrtljaj prvenstva za naslov v primerjavi s prejšnjimi v glavnem nezanimiv. S tem pa ni rečeno, da ne bo presenečenj, ki bi gotovo poživila zanimanje.
tarna
Boiogna-ivlilan
Catania-Napoll
Fiorentina-Spal
Inter-Genoa
Juventus-LR Vicenza
Mantova-Atalanta
Roma-Palermo
Sampdoria-Modena
Venezia-Torino
Como-Lazio
Cosenza-Verona
Lecco-Messina
Pro Patria-Foggia
X 2
ROMA
Cudicini; Fontana, Carpanesi; Pestrin, Losi, Guarnacci (Jons-son); Orlando, Lojacono (De Sisti), Manfredini, Angelillo, Menichelli.
PALERMO
Bandoni; Ramusani, Giorgio; Maggioni, Malavasi, Sereni; Deasti (De Robertis), Spagni, Volpi, Borjesson, Skoglund
JUVENTUS
Mattrel; Castano, Salvadore; Noletti, Leoncini, Sarti; Nico-le, Del Sol, Miranda, Sivori, Stacchini.
LR VICENZA
Pin; Miazza, Savoini; De Mar-chi, Panzanato, Zoppelletto; Vastola, Tiberi (Vernazza), Vi-nicio, Puia, Campana.
VENEZIA
Bubacco; De Bellis, Ardizzon; Grossi, Neri, Frascoli; Bartu, Tesconi, Mencacci, Raffin, Dori (Pochissimo).
TORINO
Vieri; Scesa, Buzzacchera; Be-arzot, Mialich, Ferretti; Polet-ti (Danova), Ferrini, Hitchens, Spanio (Poletti), Crippa.
CATANIA
Vavassori; Michelotti, Alberti; Corti, Bicchierai, Benaglia; Vi-gni (Alicata), Szymaniak, Pe-troni, Milan, Prenna.
NAPOLI
Cuman; Molino, Mistone; Bodi, Gatti, Girardo; Ronzon, Fraschini, Fanello, Rosa, Tac-chi.
MANTOVA
Negri; Morganti, Cancian, Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Alle-mann, Sormani, Geiger, Gia-gnoni, Recagni.
ATALANTA
Pizzabella;, Pesenti, Roncoli; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Christensen, Da Costa, Mereghetti, Gentili.
SAMPDORIA
Sattolo; Vincenzi,, Tomasin; Bergamaschi, Bbrhasconi, Del-fino; Brighenti, Tamborini ^To-ro), Tbschi, Da Silva (Tamborini), Cucchiaroni.
MODENA
Balzarini; Barucco, Cuttica (Ottani); Balleri, Goldoni (Chi-rico); Conti, Tinazzi, Bettini, Bruells, Vetrano.
FIORENTINA
Castelletti; Ma-
Sarti; Robotti latrasi, Gonfiantini, Brizi (Rim-
baldo); Pentrelli, Dell’Ange!o, Cavicchia, Seminario, Petris.
SPAL
Bruschini; Olivieri, Bozzao; Cappa, Muccini, Riva; Del-1’Omodarme, De Souza, Bui, Micheli, Novelli.
INTER
Buffon; Burgnich, Guarneri; Picchi, Zaglio, Bolchi, Jair, Corso, Morbello, Bicicli, Ma-schio, Mazzola, Suarez.
GENOVA
Da Pozzo; Fongaro, Ratti; Occhetta, Colombo, Baveni; Germano (Bolzoni), Giacomi-ni. Firmani, Almir, Bean.
BOLOGNA
Rado; Capra, Pavinato (Loren-zin); Furlanis, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Pascutti.
MILAN
Ghezzi; David, Trebbi; Beni-tez, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Altafini, Rivera, Fortu-nato.
PRVENSTVO C LIGE V ODBOJKI
Jutri zjutraj v Gorici
Bor-Olimpija za IV, kolo
Ostale tri tekme v Gradiški, Gorici in Trstu
Jutri bo četrti zavrtljaj prvenstva C lige v odbojki. Borovi igralci, ki so v prejšnjih kolih doživeli nesrečen spodrsljaj v Čedadu in dve odlični zmagi nad tržaškimi gasilci in PAV iz Vidma, bodo v nedeljo gostovali v Gorici, kjer bodo nastopili proti slovenski ekipi Olimpiji.
Ce smemo zaupati v sile odbojkarjev športnega združenja Bor, so bodo Tržačani vrnili tudi jutri iz gostovanja bogatejši. 2e proti Videmčanom so pokazali, da znajo zaigrati in zmagati, v četrtek pa so v prijateljski igri proti Izoli dokazali, da so v dobri formi in da se ne ustrašijo niti najbolj nevarnega nasprotnika. Lahko pa trdimo, da bi Bor še bolje nadvladal tekmece, če ne bi igralci večkrat banalno zapravljali servise. Vse pa kaže, da se bodo predstavniki Bora iznebili tudi te hibe in tedaj bodo lahko bolj sproščeno igrali brez živčne napetosti, ki jim večkrat prepreči, da bi tekmece hitreje zmleli in jih odpravili z večjim količnikom.
Tekma v Gorici ne spada med nevarne. Olimpija, vsaj na papirju ne predstavlja oziroma ne bi smela predstavljati resne ovire. Goričani so sicer uporni, borbeni in vzdržljivi, a so premladi in prav zato jim, neizkušenost ne dovoljuje, da bi dosegali boljše u-spehe.
Bor bo v Gorici nastopil v dvorani na Trgu Medaglie d’Oro, kjer bo tekma od 9. uri, s standardno postavo.
Na ostalih igriščih pa bo IV. kolo prvenstva C lige potekalo po naslednjem razporedu:
V Gradiški ob 10. uri Torriana—
AGI (Gorica).
V	Gorici ob 10.30; Gasilci (Gorica) — PAV (Videm).
V	Trstu ob 9.30 Gasilci (Trst) — Polisportiva Friuli.
Hokej na ledu

V TEKMOVANJU ARLBERG KANDAHAR
iiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiMiHiiiimiiiiiiimmiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiii
GORIŠKI NOGOMET
Juventina - Cormontium jutri popoldne v Standrežu
Francozin j a Famose naj hitrejša v smuku
STOCKHOLM, 8. — Današnji dan svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je prinesel prvo večjo presenečenje. V A skupini je švedska reprezentanca ob spodbudi domačih navijačev prisilila po ostri in razburljivi borbi Sovjetsko zvezo na predajo.
Da reprezentanca ZDA ni na višini prejšnjih nastopov se je že vedelo. Kljub temu pa ni nihče pričakoval, da bo Amerika podlegla Finski z rezultatom, ki ne potrebuje komentarja. Kanada je potrdila, da spada med favorite, medtem ko je Romunija z današnjo zmago nad Veliko Britanijo postavila najresnejšo hipoteko za zasedbo prvega mesta v B skupini, kjer je Jugoslavija ■ porazno klonila bolj 'gibčnim Švicarjem.
Holandska in Bolgarija sta se razšli z neodločenim izidom, ki je prvi letošnjega prvenstva. 1 Izidi so naslednji:
A SKUPINA
Švedska - SZ 2:1 (0:1, 2:0, 0:0) Kanada - Zahodna Nemčija 6:0 (2:0, 1:0, 3:0)
B SKUPINA Romunija - Velika Britanija 8:1 (2:0, 3:1, 3:0)
Švica - Jugoslavija 8:1 (4:0, 3:1, 1:0)
Norveška - Francija 8:2 (1:1, 1:0, 6:1)
C SKUPINA
Holandska - Bolgarija 3:3	(1:2,
1:1, 1:0)
Avstrijki Zimmermann in Haas na častnih mestih
CHAMONIX, 8. — Prikupna komaj 18-letna francoska študentka Annie Famose je danes dokazala, da spada med elito alpskih smučark. Danes je namreč zmagala v smuku tekmovanja Arlberg Kandahar pred Avstrijko Edith Zimmermann in svetovno prvakinjo v tej panogi Haasovo,
Ekipa Podgora
iz Sovodenj gostuje v Zagraju igra doma proti Romansu
Juventina bo jutri popoldne igrala v Standrežu, kjer bo imela v gosteh ekipo Cormontium iz Krmina. Gostje kot ekipa sicer niso tako močni, da bi resno ogrožali zmago domačinov, vendar pa se morajo ti resno pripravljati, saj so imeli preteklo nedeljo žalostne iz-
morali
kušnje v Moraru, kjer so pustiti domačinom obe točki. Upoštevati je treba, da Je Lavrenčič odšel k vojakom, poleg tega pa ni gotovo, če bosta lahko nastopila tudi Cjak in Petejan, ker sta se preteklo nedeljo poškodovala. Zato naj se vsi igralci temeljito pripravijo na tekmo in izkoristijo vsako možnost za streljanje v vrata.
Trener Auleta sklicuje za to priliko na igrišču ob 14. uri naslednje igralce: Devetak, Zavadlav, Nanut L., Paškulin, Silič, po možnosti Cjak in Petejan, dalje Ermacora, Puia, Ferfolja, Nanut E., Nanut D., Marega in Batistič.
Sovodenjcl pa bodo jutri gostovali v Zagraju kjer bodo igrali proti ekipi S. Marco. Ce bodo pokazali tako lepo borbeno in disciplinirano igro kot prejšnjo nedeljo doma, bodo lahko dosegli uspeh. Predvsem pa morajo vztrajati v igri in borbi do konca, tudi če bi bili domačini prej uspešni kot oni, ter ohraniti disciplino in skupno igro.
Podgorci bodo jutri igrali doma, kjer se bodo pomerili z moštvom iz Romansa. Tudi zanje velja, da bodo lahko izkoristili prednost domačega igrišča le z vztrajno in disciplinirano igro.
Današnje tekmovanje je potekalo v idealnih pogojih. Proga ni bila samo zelo hitra, temveč tudi naporna, kar je posebno koristilo tehnično boljšim smučarkam kot sta Famose in Zimmermann, ki se zaradi manjše teže slabše znajdejo na lahkih progah, kjer posebno uspeva težja Haasova.
Med tekmovanjem so vsi menili, in to še posebno po nastopu Haa-sove, da je čas Zimmermannove nedosegljiv. Kot štirinajsta pa je prišla do cilja Famose, ki je, kljub temu, da je zajela zadnji zavoj zaradi izredne hitrosti preširoko, u-stavila kronometer 35 stotink sekunde pred časom, ki so ga zabeležili Avstrijki.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	ANNIE FAMOSE (Fr.) 1’59”22
2.	Edith Zimmermann (A.) 1’59”57
3.	Christl Haas (A.) 1’59”61
4.	Barbi Henneberger (Nemčija) 2’00”23
5.	Traudl Hecher (A.) 2’01”80
6.	Bochatay (Fr.) 2’01”88
7.	Heidi Biebl (Nem.) 2’02”08
8.	Pia Riva (It.) 2’02”66
9.	Christine Terraillon (Fr.) 2’02"98
10.	Christine Goitschel (Fr.) 2’03”33
11.	Jahn (A.) 2’03”60
12.	Kiltz (A.) 2’03”92
13.	Obrecht (Sv.) 2’03”94
14.	Staffner (A.) 2’04”66
15.	Obrecht (Sv.) 2’04"77
16.	Mittermaier (Nem.) 2’04”81
17.	Barbieri - Saccomaghi	(Italij%)
2’05”32 itd.
ORODNA TELOVADBA
22 držav povabljenih na evropsko prvenstvo
BEOGRAD, 8. — Prireditveni odbor letošnjega evropskega prvenstva v orodni telovadbi za posameznike, ki bo 6. in 7. julija v Beogradu, je poslal vsem prijavljenim državam tiskovine in dokumente za dokončne prijave. Prav tako so bila poslana vabila vsem inozemskim in domačim novinarjem, ki bodo hoteli slediti tekmam V. evropskega pokala v orodni telovadbi. Na tekmovanju bosta nastopila po dva najboljša telovadca iz 22 držav, so poslale predhodne prijave. Od članic mednarodne telovadne zveze nista poslali prijavo samo Turčija in Portugalska. Kdo se bo od Jugoslovanov poleg Cerarja udeležil tekmovanja, bodo določili verjetno šele po prvenstvu Jugoslavije, ki bo junija meseca.
TENIS
BEOGRAD, 8. — Zastopniki teniške zveze Italije in Jugoslavije so se sporazumeli, da se mladinski reprezentanci obeh držav srečata 13. in 14. aprila v Cremoni. Pravico nastopa imajo igralci pod 23. letom.
Švedska premagala SZ 2:1
KOLESARSTVO
PARIZ, 8. — V nedeljo bo v Fontaipebleauju start etapne kolesarske dirke Pariz — -Nica, Letošnja dirka bo dolga 1881 km in kolesarji bodo vožili ne samo po cestah celine, temveč tudi Korzike od Ajaccla do Bastie.
TEK CEZ DRN IN STRN
Borovi atleti za ekipno prvenstvo
V nedeljo bo na Katinari ekipno prvenstvo v teku čez drn In strn. Tekmovanja se bo udeležila tudi močna ekipa Bora. Vodstvo atletskega odseka vabi za tekmovanje določene atlete, da se zbero pojutrišnjem zjutraj ob 9. uri pri zadnji avtobusni postaji na Katinari. Atleti, ki bodo zastopali Bor so: Sancin Stojan. Žerjal Davorin, Spacal Borut, Fučka Radovan, Fabjan Boris, Hreščak Marko, Švab Dušan, Kralj Vojko, Furlanič Ivan in Križman Bruno.
NOGOMET
RIM, 8. — Tiskovni urad FIGC javlja, da se bo srečanje za pokal pokalnih prvakov Napoli — OFK Beograd, ki bo 20. t.m. v Neaplju, sodil švicarski sodnik Albert Guin-nard. Stranska sodnika bosta njegova rojaka Gerard Blanc in Ju-les Jonin.
.... ...........
S četrtkove prijateljske tekme v odbojki Bor—Izola: Veljak je zidu poslal žogo v nasprotno polje

KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE I. LIGE
Simmenthal v lovu za rekordi' devetnajsta zaporedna zmago
Nepričakovan spodrsljaj Fonte Levissime v Neaplju
Dva rezultata sta v ospredju nedeljskega kola: letošnja devetnajsta zaporedna zmaga Simmenthala, ki predstavlja rekord, ter nepričakovan uspeh neapeljske Partenope nad bolj tehnično ekipo Fohte Levissima.
Pa začnimo pri Simmenthalu. Milančani ‘ tvorijo v tem zaključnem delu letošnjega prvenstva razred zase. Odmaknjeni so od o-stalih ekip, ki se borijo za uspeh, da bi tako izboljšali svoje stanje na lestvici. Simmenthal nima danes nobenih problemov, njegovi atleti so vigrani kot še nikoli in
se lahko igračkajo s še tako močnimi nasprotniki kot je vareški
ko so zabeležili najbolj visok rezultat in obenem nudili priložnost svojemu igralcu, da se postavi na čelu lestvice najboljših strelcev vseh časov. V zadnjem kolu pa so nadaljevali po začrtani poti in, prvič v zgodovini italijanske ko-
šarke, so zabeležili devetnajsto zaporedno zmago. Njen nedeljski na-
Prealpi. Prva in druga garnitura sta danes tajco vliti, da ni skoro poznati razlike med njima, Vsa druga moštva zaostajajo daleč za njimi in so se Milančani lahko lotili lova za rekordi.
Začeli so pred dvema tednoma,
DANES ZADNJI DAN PRIJAVE
Dvodnevni izlet
športnega združenja Bor
v Planico (23. in 24. marca)
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR	v
priredi ob priliki letošnje mednarodne prireditve v smučarskih poletih
DVODNEVNI IZLET V PLANICO z vmesnim postankom in prenočiščem v Kranju.
Odhod bo 23. marca ob 15.30 z avtobusom iz Trsta. V Kranju bo večerja in prenočišče. Udeleženci izleta bodo imeli priložnost prisostvovati prijateljski odbojkarski tekmi med Borom in tamkajšnjo šestorko. Sledila bo prosta zabava s plesom.
24. marca po zajtrku, ob 7.30 odhod v Planico. Povratek v Trst bo približno ob 22. uri.
Cena izleta (prevoz, prenočišče, večerja in zajtrk) je 3.500 Ur.
Prijave sprejema do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (približno 40) Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška samo še danes.
sprotnik Prealpi je enakovredno igral le v prvem polčasu, medtem ko je v drugem delu tekme znatno popustil predvsem zaradi prisebnosti Riminuccija, ki je s sedmimi točnimi meti iz razdalje nabral za svojo ekipo odločujočo prednost.
Po štirih zaporednih porazih si je Partenope izbrala žrtev z bleščečim imenom. Cantujski igralci So bili prepričani, da predstavlja njihovo potovanje v Neapelj formalnost in da si bodo zlahka priborili obe točki. Zato so ravnodušno stopili na igrišče in so podcenjevali nasprotnike. To njihovo mnenje premoči je potrjevala začetna prednost. Ko pa so se domačini zbrali in sami šli v vodstvo, jim je to vlilo toliko volje in požrtvovalnosti, njihov elan je tako zrastel, da od tistega trenutka dalje do samega zaključka se nasprotniki niso več mogli z njimi kosati.
Od ostalih izstopa troštevilčni rezultat iz Vareseja, kjer je Ignis s 35 točkami naskoka odpravil rimsko Lazio. Za tako visoko zmago se lombardski igralci niso posebno potrudili. Pospešili so tempo svoje igre le ko so uvideli možnost te-gi exploita, vendar je treba priznati, da se gostje niso močno upirali: verjetno so hoteli prihraniti sile za ostale, zanje bolj važna srečanja z direktnimi konkurenti v borbi za izpad.
Odkar je Knorr izgubil še zadnja upanja, da bo dohitel Simmenthal, igra iz tekme v tekmo slabše. Končni številčni ižid srečanja s Stello Azzurro je dokaj lažnjiv. V resnici so bili Bolonjčani in Rimljani na igrišču povsem enakovredni in na žalost enakovredni tudi v slabi igri.
Treviso je gostoval v Livornu. Njegovi igralci so začeli z velikim
elanom kakor, da_ bi
zati tudi tamkajšnji P’-‘° \e s®
;asdas s^v'%;:; k
dili prav do zaključka P *»s ftv. la. Lepega nastopa P« K?*'« ponoviti v drugem polegli izkoristili domačini m °a točki.
V Bielli je domačav P*0 z»eJ >
Flaboreo na čelu strla že
nih potezah gostujočega -^jS1 in to kljub poskusom y te * ja, da bi uvedel v svoje
bojevitega^duha.	prešel
Rimski Ex Massimo r pol no publiko dovolj jasn° svojo trenutno premoč . dovsko Petrarca, ki z"“,j0pia‘e
na svojih nastopih izven igrišča.
Ex Massimo — Petrarca Partenope ■— F. Levissi®1 Ignis — Lazio Livorno — Treviso Knorr — Stella Azzurra Simmenthal — Prealpi Biella — Algor
BOKS
STOCKHOLM, 8. — °,„	1%
iksarskih srečanj EdWi”oVfll P
boksarskih vihanj —	,0,
je javil, da bo bivši sv , vak
težke kategorije S e sjei j? JUti mar Johansson branil ev ^ gtiF Nt v slov 15. ali 22. aprila let°s bo » holmu. Njegov nasprotni glež Brian London.
A. BIRABEAU
CHRISTIAN
Leblanc je stopil iz letala prezebel, z glavo težko kot svinec in usti grenkimi kot žolč.
— Ko bi vsaj mogel naravnost domov! — je pomislil. — takoj bi legel v kad tople vode, nato bi se stegnil v na-slanjaču in poslušal ženo, kako pripoveduje o nepomembnih stvareh... A najprej je treba h Clarisi. Nisem ji niti sporočil, da pridem. Lahko bi naredila prizor. Ce se zaradi vas razburja lastna žena, ni ta/ko strašno, ker veste, da bo kmalu minilo. A če počenja to ljubica, ki ji lahko podarjate samo nekaj trenutkov, in če se še ti trenutki spremenijo v prepir, je to resnejša stvar.
Ko je drvel proti Parizu, si je Leblanc že zamišljal Clari-so, kako ga sprejema, jezna do solz, vendar s smehom za solzami, ki vse oprošča. V res-
nici se je treba včasih zelo truditi, če hočeš razumeti ženske. Clarisa Je prepričana, da se v ničemer ne razlikuje od drugih žensk. Le zaradi neke posebne igre usode predstavlja nekaj izjemnega. Vsi moški, ki so jo ljubili, so bili poročeni. Bila je predobra, da bi jih silila, naj se ločijo.
— Doma me čaka žena, a če ne grem z letališča naravnost h Clarisi, bo na smrt užaljena. In če je tako, zakaj bi ljudem povzročal bolečine, ko gre vendar lahko tudi brez tega? Pet minut, kratek vljudnostni pozdrav ne ukrade mnogo dragocenega časa, — je razmišljal Leblanc, ko je udobno sedel v taksiju.
Clarisa si je pravkar lakirala nohte.
— Vrnil sl se že, pa nisi nič sporočil. Kako to? — Namršči-
la je obrvi, nato se je zasmejala: «Oh, najbrž je spoznal, da nepričakovani prihod dopolnjuje zakonsko atmosfero!* Površno jo je poljubil. Sedela je poleg njega in ga začela spraševati o delu, ki bi ga bil moral opraviti na potovanju.
Leblanc je na kratko razložil vse, kar je dosegel. Clarisa se je trudila, da bi pokazala, kako razume vse... v znak pritrjevanja je sklonila glavo in njemu se je nenadoma zazdelo, da je Clarisin vrat preveč odebelel. »Kot da bi imela dvoje vratov, a dovolj bi bil samo eden. Ko sem jo spoznal, je bilo simpatično okroglo punče. Da od. tedaj je preteklo... koliko. Glej, štirinajst let sem že poročen... Clarisa se je pojavila samo leto kasneje ...to-trinajst let...*
— Smem pripomniti, da te cele tri tedne ni bilo v Parizu, da si že precej časa spet tu, vendar še zmeraj nisi vprašal za svojega sina.
Torej še ena izmed Clarisi-nih skrbi. Najbolj občutljiva od vseh. še vedno meni, da
se ne zanima dovolj za njunega nezakonskega sina. Globoko se je zamislil. Neumnost! Dejstvo je samo, da ga pogovor o otrocih vedno utruja.
— Upam, da je vse v redu z malim, ker ga nisi omenila takoj v začetku, — je rekel.
— z njim je v redu, a to ni vzrok, da ne bi vprašal zanj, — je odgovorila. — Ne smeš biti tako prepričan, da je ravno povsem v redu.
— Vedno si govorila, da je Christian zdrav otrok.
—■ Zdrav. A razen tega tudi nežen in slaboten.
Leblanc se je nasmehnil temu materinskemu ponosu. Njemu osebno se je zdelo, da je malček povsem povprečen o-trok.
— Vendar se mu je nekaj zgodilo. Moral je menjati šolo.
— To pomeni, da so ga vrgli iz prejšnje?
— V nekem pomenu so ga vrgli, da. Vendar so mu obenem napravili uslugo. Vzrok je bila kača, ki so jo fantje skrili v profesorjev predal. Pravzaprav otročarija, ki pa je
povzročila celo dramo. Ugotovilo se je, da Je profesor srčni bolnik in da bi ga šala lahko stala glavo.
— Clarisa, kljub temu ni potrebno, da Christian...
— On sploh ni sodeloval! Le raje je sprejel izključitev, kot da bi izdal tovariše. Rekel je: «S tem se ne bom nikdar ukvarjal.* Kaj praviš k temu? V dvanajstem letu? Junaštvo, a? Zares dobra dušica. A ti ne poslušaš, dragi!
— Poslušam, poslušam, — Je neprepričljivo rekel Leblanc.
Res je poslušal s srcem, čudno, kar koli mu je pripovedovala o njunem sinu, v njem se je zmeraj pojavil občutek odpora in nezanimanja. Enostavno, želel je biti čim manj privezan z otrokom. Vse se mu Je nenadoma zdelo hudo bedasto. Ta drugi dom in ta nezakonski otrok. Zakaj vse to? A vendar. Prav gotovo ga pred trinajstimi leti h Clarisi ni pripeljala ljubezen. Bila je samo neka neumna želja; Christian Je prišel na svet kmalu
nato... Vest in' navada sta pozneje spletli to bedasto zmešnjavo, ki je konec koncev ne bi bilo treba še komplicirati.
— Torej, namestila si ga v drugo šolo.
— Seveda. Tu mu je mnogo bolje. Spoprijateljil se je že z nekaj dobrimi dečki. Sedaj je v kinu s tremi prijatelji. Eden izmed njih ga je povabil domov na čaj...
Občutek nepopisnega zadovoljstva je prevzel Leblanca, ko je bil slednjič doma. V prijetnem večernem miru se je potapljal v nekakšno dremavo razmišljanje. Nenadoma je zaslišal korake in hrup v sosednji sobi. Vstal je in odprl vrata... Boječe, na robu velikega naslanjača, z baretko v roki, Je sedel — Christian.
— Ti... Kaj to pomeni?
Deček Je strmel vanj, ne da bi mogel reči besedo. Leblanc se mu Je približal in ga tiho vprašal:
— Da se ni kaj zgodilo tvoji mami? •;
— Ne, oče — je odvrnil mali.
Christian je opazil, kako je Leblancu spreletela glavo neka misel in mu je od nje zardel obraz. Zasumil je, da mu Clarisa slednjič hoče razdreti zakon, ki ga ne bi želel žrtvovati za nobeno stvar.
— Zakaj te je poslala? Govori hitro...
Ona sploh ne ve, da sem oče...
tu,
—■ Kaj.;.? — je rekel Leblanc ves iz sebe. — Kako veš, kdo sem? Kakšen «oče»..,?
Vtem so se odprla vrata in slišati Je bilo glasni: «Dober večer, očka*.
To je bil Didjer, Leblancov drugi sin, zakonski. Takoj je pričel pojasnjevati.
— To je nekdo, ki ga ne po-, znaš, očka. Moj najnovejši prijatelj.
Tako torej, ni bilo tisto. V Christianovem pogledu je Leblanc prebral: »Nisem vedel ničesar. Semkaj me je privedel prijatelj in me pustil v salonu, a potem si se pojavil ti, moj oče.*

mu
je vljudno p°nU<f<j1 $ *
— čudovit fant je. del. Naredil je pravo^ Moral bi
&
mu
čestitati-^/
ko sem ga videl, se!”teij»- j da bova postala Prl^a je r
— Čestitam vam, Leblanc.

&
mianc.	, a v
Nenavadna prijatelj®* }e i' jN kakor obstajajo. Lebla sej ij* še dobro spominjal, k t1> Ki
v mladosti celo pobra
lA
kim prijateljem. Ce p o'
s> !>V
otroka naredila to, šala isto kri.

K
N

v»
'k,
““ P06ut“
hotel mu
Ima... zbirko znamk, jgji^ ^ i no železnico, slike, v®^v0 P" Motilo ga je Christia ^
VpHiarvio	rt	0?^

vedenje, zato je naj ga ohrabri. ^ je ’’ — No, prosim vas, ^ kel Leblanc.	_ je
— Hvala, gospod! govoril deček.
I>


»»,
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Hr — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-838 — Poštni predal 559 r- P(JdrI)2NICA GORICA: Ulica S. Pelllco Ul, Tel 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št 37-338	- NAROČNINA: mesečna 650 Ur -	'
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: aDIT.
Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, oamrtnloe 130 Ur. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo P Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
------ ----^ .
(Nadaljevanj^^
- vnsP^Dlf/. \