Posamezna številka stane 1 din. Naročnina listu: Gelo leto 80 din., pol leta 40 An., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. irren Jugoslavije: Čelo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pr! večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije. 41. številka. v' Hcen lisi za slovensko tjadslno Poštnina plačana v gotovini. »Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo te petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom »« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. 4 Rokopisi se jie vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban šfc'il3. MARIBOR, dne 29. maja 1925. Letnik L Kaj hoče S- Pašič? Kar je Pašič povedal svojemu klubu glede sporazuma, je mnoge zelo.iznenadilo: eni so bili razočarani in poparjeni, drugi in lo so samostojni demokrati so pa na vso moč vpili o zmagi in najboljšem položaju svoje politike kljub temu, da jih Pasic ni niti z besedico omenil. Poleg strankarsko zainteresiranih so bili tudi taki, ki so mislili, da je Pašič res že prestar in preizmučen za politiko ter da je samo iz onemoglosti legel v posteljo. Pa so se prevarali tudi ti, ker se je Pašič točno po svojem programu vlegel in je po tem svojem programu tudi vstal. Pred svojim klubom je Pašič izjavil, da se z radi-čevci niso vodila »pogajanja«, ampak samo »razgovori«. Razlika med pogajanji in razgovori se v danem slučaju veliko premalo upošteva. Pogajan ja so namreč ]Mrava in odkrita trgovina, dočim so razgovori navadno tihotapstvo, ki se po potrebi vedno zataji. Očividno so to razliko najmanj upoštevali samostojni demokrati, ki se obnašajo sedaj tako, kot bi bili dobili od Pasica bogzna kako trdno zagotovilo sodelovanja v vladi. Če bi se le malo bolj poglobili v razliko med pogajanji in razgovori, če bi malo objektivnejše sortili o Pašičevih naklepih in metodah, bi morali takoj spoznati, da jim je Pašič tudi s tem svojim govorom točno in neizprosno povedal, da so poleg n jega samo od danes do jutri. Na eni strani je pa tudi v Zagrebu precej optimizma, ki izhaja iz nepoznan ja ljudi in razmer v Beogra-db. Pašičevo zavlačevanje ima dvojni cilj in namen. Najprej je Pasic za razgovore z. radičevci določil ljudi, ki jih že od nekdaj uporablja za vse nečedne politične trgovine. Ti ljudje so povrh še korupcijomsti, ki so že pred leti izzvali najhujši odpor in ogorčenje cele opozicije in proti katerim se je najostrejše nastopilo lani pod Davidovič—Koroščevo vlado, katero so podpirali Hrvati. Ko so sedaj Laza Markovič, Velizar Jankovič, Janjič in Kojič, ki na nobeden način niso mogli postati ministri v PP. vladi, začeli tako lepo »razgovarjati« z radičevci, so mislili cinični voditelji protiljudske politike, da je to lrajboljše sredstvo za diskreditiranje ideje sporazuma, ki je lani pod Davidovičevo vlado zavzela tako velik razmah. Potem je pa namen Pašičev ta, da se radičevce do prihodnjih volitev popolnoma poniža na stopnjo popolnih kapitulirancev, ki morajo vse sprejeti ter stojijo pred volilci ne samo brez idej, ampak tudi brez vseh pridobitev za svoje popuščanje. Izpodrinjenje Pribiče-viča in njegove skupine od oblasti, bi bila za radičevce pred narodom na vsak način pridobitev in ko so Hrvati odločno povdarjali: »S Pribičevičem skupaj ne gremo niti v raj, kaj šele v vlado« — si je Pašič mislil, pa dajmo na Radičeve poslance še toliko pritisniti, da bodo tudi to žabo pogoltnili, ter se s samostojnimi demokrati, ki so tako silno osovraženi med Hrvati, vsaj za kratek čas na vladi približno tàkò kompromitirali kot lani dr. Šurmin in dr. Drinkovič. Pašič sedaj vse odlaga in če bi, recimo verifikacijo preostalih 24 hrvatskih mandatov odložil za mesec dni, lahko dela med tem s Pribi cevi čevo skupino v parlamentu, kar hoče. Sprejme lahko najreakcijonarnejše zakone in če bi potem sprejel radičevce v vlado, bi tudi oni prevzeli na sebe odgovornost, če že ne za sprejetje teh zakonov, potem pa vsaj za to, kar bi vlada na podlagi teh zakonov počenjala. Pašič drži radičevce v pravih vicah in z ozirom nato, koliko se bodo omehčati v primernem času, jih bo pozval v sedanjo PP. vlado, ali bo pa z njimi res napravil čisti RR strankarski kompromis. V slučaju PPR. kompromisa bi radičevce zgrabila usoda Šurmina in Drinkoviča n tudi za slučaj RR strankarskega sporazuma ali celo vlade, bi Pašičev ožji štab preskrbel, da jim ne bo lahka pol med hrvatski narod. Današnje vodstvo radikalne stranke dela, sistematično na tem, da bi ob prihodnjih volitvah lahko poslalo svoje agitatorje na Hrvatsko s sledečim vabilom: Kaj boste volili radičevce, ko delajo vendar vse, lcar mi hočemo, ko so brezpogojno z nami itd. Kaj boste volili pomočnika, ko lahko volite mojstra.« Končno Pašič ne mara močnih strank okrog sebe in svoje stranke. Najbol j na poti mu je stranka, ki predstavlja eno celo pokrajino, ali pa je celo združila ves narod. Vse mogoče se poskuša in počenja, da se laka stranka razbije in razleti na več malih sktipin, s katerimi se potem »razgovarja«, izigravajoč eno proti drugi. Vrhovni radikalski štab bi užival, če bi lahko zopet mešal in spletkaril med »desničarji«, »centrumom« in »levičarji«, med »Sulejmani« Srbije in »Turki« Bosne, med stranko hrvatske »gospode« in stranko hrvatskih seljakov itd. Da bi se vsaj nekaj od vsega tega doseglo, za to je še vedno politika zavlačevanja, ucenjevanja, pritiskanja in samih »razgovorov« v velikem razmahu. Mislimo, da bodo Hrvati ostali pri svoji odločni besedi, da nočejo biti skupaj s Pribičevičem niti v raju, kaj šele na vladi, priporočamo pa, naj ne bodo preveč po ceni tudi za strankarski sporazum s samimi radikali. V kolikor so tudi malovredni zaupni lepi razgovori z Lazo Markovičem in popom Janjičem, v toliko se že danes vidi precejšnje zbližanje hrvatskega seljaš-kega poslanca z radikalnim poslancem-seljakom. To se je dobro pokazalo pri nedavni razpravi o kmetijskih kreditih in ker je to začetek pravega ne strankarskega, ampak narodnega sporazuma, bi bilo potrebno, da hrvatski poslanci odtegnejo svojo preveliko zaupljivost političnim trgovcem Markovičevega kova ter jo kljub vsem Pašičevim metodam naklonijo pravim srbskim narodnim poslancem, v parlamentu pa iskreno delajo v bloku narodnega sporazuma. Po govoru r I Po Pašičevem govoru, ki se je takoj na razne na- : ! čine ustmeno in v tisku obravnaval, je kmalu zopet J ! nastala tišina. Radikali so samcj skomigali z rameni, « I češ, govori se lahko marsikaj. — Samostojni demokrati i so pa samo po svojih listih uprizarjali huronsko kri-I Čanje o trdni poziciji svoje skupine in »nacijonalnega ) bloka«. Na prvih parlamentarnih sejah po govoru se je I lahko opazilo, da se odliošaji med radikali in radičevci j niso spremenili, dočim so bili •j samostojni demokrati silno osamljeni. Videlo se je, kako samostojno demokratski ministri : in poslanci ljubosumno gledajo med sejnimi odmori na ! vsak razgovor med radikalnimi in hrvatskim: poslanci. Kot jedno Pašičevega govora označujejo radikalski poslanci napoved čakanja na izid Radičevega procesa ter jasno zagotovilo, da se sporazumevanje nadaljuje. Nekateri dostavljajo, da je Pa- šič mimogrede namignil na Radičevo pomilostitev v slučaju obsodbe. Radičevska izjava. Dopisniku »Politike« je eden od vodilnih elanov HSS izjavil: »Kaj naj rečem o govoru, ki se tako različno tolmači? Sicer je pa Pašič govoril samo v svojem klubu, torej ne pred javnostjo in imamo tako mi še večji vzrok, da pustimo stvari svojemu teku. Mi želimo sporazum in sodelovanje z radikali, ne mislimo pa stvari forsirati. Za nas je najvažnejše, da se ohrani parlamentarizem in da se verificirajo naši mandati, da M rahko vsi sodelovali pri sprejemanju novih zakonov v skupščini.« Ko mnogi govorijo o odlaganju do jeseni, mislijo radičevci, da Pašičev govor odgoditve niti za toliko časa ne pomeni. Odnošaji med posameznimi radikali ia radičevci se niso prav nič spremenili in radikal Laza Markovič ter radičevec dr. Nikič se še vedno vozita % avtomobilom v beograjsko okolico. Dresirani radikali. ! Ni še preteklo 14 dni, ko se je na skupščinski seji, ki ' je razpravljala o poljedelskih kreditih, pokazal velik raz-j dor med radikalnimi poslanci-kmeti, in med1 radikalnimi ! poslanci,bankirji, advokati in drugo gospodo. Tedaj so poslanci-kmeti stanovsko zelo odločno, nastopili in gosposki, radikali niso uspeli niti ob koncu seje in tudi, ne par dni pozneje, da poravnajo nastali spor. Tedaj se je šlo za stekanje kmetskega denarja v Beograd, in nekateri radikalski poslanci so odločno izjavili, 1 1 da imajo Slovenci prav, j ko temu nasprotujejo, ker se v Beogradu večina' denarja’ I uporablja za bankirske špekulacije in razkošne palače ter 1 se le prav malo ali pa celo nič od tega ne vrne kmetu, i Odločnost radikalnih kmetskih poslancev se upravi-I ceno pripisuje razmahu ideje sporazuma sploh, posebej pa še stikom med srbskimi in hrvatskim! poslanci-kmeti. Dosedanji razgovori med radikali in radičevci imajo to dobro, da premostitjejo jezove in prepade med srbskim in hrvatskim seljaštvom. Vodstvo radikalne stranke je dolgo časa držalo svoje ljudi. kratko na vrvi ter jim ni pustilo gledati tja proti Hrvatom in prečanom sploh.. Ob razgovorih je pa ta vrv morala popustiti. Precej Časa se že opaža, da so mnogi radikalni poslanci utemeljevanjem ' in razlaganjem , hrvatskih in slovenskih tovarišev prav pristopni in da 'odkrito "izjavljajo: res je, tudi mi bi bili'za to. To pritrjevanje pa vedno spremlja več ali manj. bojazljiv »ali« in ko se razumni radikali vračajo od klubovih sej, so naenkrat čisto spremenjeni, kakor bi bili dobili kako injekcijo. Če se jih opominja na vse, kar so poprej sami smatrali za pravilno, odgovarjajo precej potlačeno, nekateri pa tudi malo osramočeno: Ne ga-e, ne gre ... Tudi z odpornostjo v zadevah kmetskih kreditov kmalu ni šlo več in prejšnji stanovski odpor je splahnet. Prostovoljno ali prisiljeno, a vendar brez ugovora, so vsi radikalni poslanci poslušali1 poljedelskega ministra Miletiča, ki je zaikon o poljedelskih kreditih utemeljeval na način, proti kateremu so se pred dobrimi desetimi dnevi še toliko upirali. Ko so Iz opozicije padali medklici: »Krediti bodo za same radikale!« se' človek ni mogel ubraniti utiša, da je vodstvo radikalnega kluba ravno s tem geslom pridobilo in pomirilo vse 1 svoje člane. Oportunizem in separatizem — to je glavno orodlje radikalnega vodstva. Gosposki voditelj bo približno na tale način pogovoril poslance-seljake, če začnejo revoltirati: •»Imate prav, če se jezite nad milijonarji v Beogradu, ni pa dobro za vas, če nasprotujete stekanju denarja v Beograd. Če bi se v Beograd stekal samo en del, drugi, v Zagreb, tretji v Ljubljano, bi milijonarji od enega samega dela toliko pora-bilk kakor sedaj od vseh treh in vam bi prav malo ostalo. Zato je boljše, če gre vse v Beograd in ker gospoda vsega, ne more porabiti, za vas še vendar le precej ostane . . .« čaršijski razsipnež in špekulant je velikansko zlo za srbskega seljaka in sicer tako zlo, ki se seljaštvu predstavlja kot nekaj neizbežnega in nedotakljivega. Seljak nekaj časa zmerja in se rotiy končno se pa uda in je vesel, če se mu od tega, kar čar šija potroši, zagotovijo ostanki. Skrb vladinovcev za invalide. Vladna gospoda, med to prednjačijo žerjavovei;/že rešuje invalidsko vprašanje od prevrata do danes. — Udejstvilve invalidnega vprašanja ravno samostojni de-mokratje niso samo zavirali, ampak jo že tudi na primer pod Davidovič—Koroščevo vlado s svojimi zahrbtnimi intrigami onemogočili. Po zadnjih volitvah so glasila Pribičevič—žerjavove stranke z debelimi naslovi razglašala uzakonitev invalidnega vprašanja kot eno prvih in najbolj nujnih točk, ki jo more rešiti vlada narodnega bloka. Ko smo čitali poročila »Jutra« o nujnosti invalidskega zakona, smo v »Naši Straži« priobčili notico, da bo invalidni zakon sprejet v skupščini tedaj, ko bodo v,si vojni invalidi pod grudo. Na to našo notico nam je »Jutro« od 17. aprila 1925 v štev. 90 med političnimi beležkami odgovorilo to-le: »Invalidski zakon in dr. Koroščeva »Straža«. Medtem ko SO'beograjski listi že objavili te dni besedilo no- ; vega invalidskega zakona, ki, ga ima pred predložitvijo j narodni skupščini odobriti še ministrski svet, piše dr, j Koroščeva »Naša Straža« od 15, t. m.: Ako človek zasleduje porod našega invalidskega zakona, potem mora priznati, da bo ta zakon sprejet in uzakonjen od naše narodne skupščine tedaj, ko bodo že vsi vojni invalidi pod grudo. Kako zasleduje »Naša Straža« zadevo invalidskega zakona in kako informira svoje bralce, dokazuje pač najbolje to, da sploh ne ve ali pa zataji, da je že izdelan in da bo po pravoslavnih velikonočnih praznikih že predložen narodni skupščini. Ljudje pri »Straži« so ali zločinci, ali pa hočejo kovati politični kapital iz svoje lastne neumnosti.« Od 17. aprila, ko nas je »Jutro« opsovalo radi obsodile brezvestnega zavlačevanja sprejetja invalidnega zakona pa do danes, je zopet zatonil v večnost več nego en dober mesec. Vlada se v tem času niti zganila ni, da bi bila spravila na skupščinski dnevni red invalidni zakon. Zadevo z invalidnim zakonom je vzela v roke mesto brezbrižne vlade opozicija, ki je predložila 26. maja narodni skupščini načrt zakona o invalidih, ki ga je izdajala kot v vsakem oziru invalidskim zahtevam odgo varjajočega Ifavidovič- Koroščeva vlada. Kol zagovorniki nujnosti invalidnega zakona so nastopili iz vrst «pozicije: bivši minister za socialno politiko dr. Behmen, Agatonovič, Bazala, K-okanovič in Kremžar. V »nemi vladne večine je odgovoril minister za socialno politiko Marko Gjuričic, ki je odklonil opo-zicijonalni načrt invalidnega zakona in obljubil predložitev od sedanje vlade izdelanega zakona o invalidih. Nujnost predloga invalidnega zakona je odklonila vladna večina in med onimi, ki so z vstajanjem glasovali proti nujnosti invalidnega zakona, sla bila dr. Žerjav, ki naglasa vedno po »Jutru« nujnost tega zakona in pa 35 avstrijskim redom železne krone odlikovani ear-zanski junak dr. Pivko. Nujnost predložitve invalidnega zakona je odklonjena s pomočjo glasov dr. žerjava in dr. Pivka. Sedaj po ugotovitvi teh dejstev nam naj blagovoli politične vesti. PASIC IN RAZMERE V VLADNI VEČINI. Beograd, 27. maja. 'Bašič se boji za svojo moč. Radi tega je preprečil, da se ni izvedel načrt dr. Laze Markoviča in dr. Janjiča glede verifikacije vseh hrvatskih mandatov. Ko se je Bašič v nedeljo, 24. maja v svojem govoru javno izjavil, naj se sporazum s Hrvati odloži in naj se počaka z verifikacijo hrvatskih mandatov, so dobili Pašičevi pro-livniki v radikalnem klubu: dr. Laza Markovič, dr. Vo-ja Janjič, Kojič in Ljuba Jovanovič — zaušnico. Ti štirje voditelji radikalne stranke so zadnji čas res z vso paro delali na to, da se napravi s Hrvati in morda tudi s Slovenci stalni sporazum in da se čimprej verificirajo hrvatski mandati. Dr. Laza Markovič, duševni vodja radikalov, jo sprevidel, da je sedanja Pašičeva politika popolnoma zgrešena. Radi tega se je Markovič preorientiral. V radikalnem klubu samem se je takoj opazilo neko vrvenje. Mladi radikali — močni po številu,—- niso več popolnoma poslušni Pašiču. Po Pašičevem govoru, dne 24. maja so se mladi radikali razdelili na dva dela. Tudi Jovanovičeva skupina postaja aktivnejša. Pašič živi v sled teh razmer v veliki negotovosti. Sigurno je, da je bila zadnja Pašičeva bolezen tudi politična. Dr. Laza Markovič mu je s svojim nastopom v anketnem odboru zmešal štrene. Pašič je gotovo že v naprej imel načrt, da bo Hrvate glede ankete potegnil. Saj je izza pogodbe iz leta 1918 in izza Markovega protokola znan njegov način, kako zna varati .... A Markovič, Kojič in Janjič so preko njega s Hrvati pričeli kovati kompromise. Zagrizenim Velesrbom, ki so zbrani v Pašičevi bližini, to absolutno ni prijalo. Da more stari Pasic vse dobro razmisliti, kako bo okrcal svoje nove zakulisne protivnike, je moral imeti dovolj časa na razpolago. Radi lega je bil Pašič bolan. Zanimivo je tudi zakulisno razmerje med dvorom in Bašičem. Dočim vsi glasovi trdijo, da se je dvor opetovano izjavil za sporazum med vsemi tremi narodi, deluje Pašič proti sporazumu. Oba faktorja imata ločeno mnenje, a vendar se razumeta .... Pašič je ostal premijer. Gotovo je, da bo skušal seda j Pašič — ker smat- Žerjav—Pivkovo »Jutro« odgovoriti na to le vprašanje: Žerjavovo glasilo je dne 17. aprila 1925 obljubilo, da bo zakon o invalidih predložen narodni skupščini takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih. Mi ljudje krog »Straže« smo bili po »Jutru« zločinci, ker smo izrazili dvom glede resnosti Žerjavove gospode z invalidnim zakonom. Žerjav in Pivko sla davno po pravoslavnih velikonočnih praznikih glasovala proti nujnosti invalidnega zakona in sedaj smo radovedni: ali je večji zločinec oni, ki ne verjame v uzakonitev invalidnega zakona pod sedanjim režimom, alt oni, ki kol papirnati zagovornik potrebnega zakona glasuje proti nujnosti uzakonit ve? Smo radovedni, kak odgovor bomo prejeli od ljudi krog »Jutra«. Najbrž nobenega! ra, da ima vso moč v svojih rokah — še dalje časa držati Hrvate za vajeti. Mnogo se govori, da želi dvor koncentracijsko vlado, a da je Pašič proti. V radikalnem klubu — če bi smeli radikalni poslanci misliti po svoje — je veliko razpoloženje proti Pribičeviču. Vse ga zmerja, nihče ga ne mara. Kakor hitro bodo hrvatski mandati verificirani. bo Pribičevič zletel ven. O tem ni nobenega dvoma. Drži ga še samo stari Pašič. Pri teh razdrapanih razmerah ni upati, da bi parlament v letošnjem poletju pričel s pozitivnim delom. Vse čaka, kaj bo. Situacija in njen nadaljni razvoj je odvisen od tega, kako se bo te dni razvijal razkroj v vladni večini in posebej v radikalnem klubu. V duhu Pašičevega »raztovarjanja,« Na skupščinski seji, ki se je bavila: s 'kmetskimi krediti, je padlo mnogo prav zanimivih klicev od obeh strani: od vladne in o.pozi-cijonalne. Ker je vodstvo kluba že poprej pomirilo zadnjič tako uporne kmetske poslance, ni bilo za. sejo posebnega zanimanja dn ker je zevala na vladni strani velika praiznina, so takoj ob otvoritvi začeli klicati opozicijonalci: Kje je večina? — Po prečitanju zapisnika so opozicijonalci povdarjali, da je največja kršitev parlamentarizma, ko ob tako važni razpravi okrog 30 poslancev nima. pravice govoriti. Izvestitelj vladne večine je na dolgo razlagal, kako se bo tudi s tem zakonom pokazalo, da smo eden in isti narod in kako bi se moral ta .zakon enoglasno sprejeti, ker je vendar v pomoč seljaku. Od hrvatske strani se zaslišijo kliči: 4Krediti bodo samo za radikale! Pod pretvezo seljaške pomoči vodite politiko! Take darove so nam tudi Madžari dajali!« Radikali so na vse to Odgovarjali: »Tako bo, kakor mi hočemo!« ; 04B~ Nevodoilo "3&J® originalno angleško sukno v' modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Mastek, Glavni trg 16. po svetu. Vmešavanje v jugoslovansko-grška pogajanja. Da so veliki »prijatelji« Italijani pridobili del grške javnosti lei jo nahujskali proti pogajanju, ki teče med grško in našo državo, je že znana stvar. Drugi, ki se v to zadevo vmešavajo, so pà grški oficirji, ki pač ne morejo prenehati od političnega delovanja. Nastopila je oficirska struja, ki zahteva, naj grška vlada pogajanja pre kine. Ta pokret je bil že začetkoma dobro znan najvišjemu grškemu komandantu — nekemu generalu v Solunu, ki ga pa ni preprečil, ampak se mu je kmalu sam pridružil. Tudi v atenski garniziji ima la pokret veliko pristašev. Grška vlada se boji, da bo iz lega zopet nastal konflikt z enim delom grške armade. Bolgarski režim vislic je v sredo zjutraj umoril obsojence dr. Fridrnana, Kojeva in Z-adgorskega, ki so bili kot prvi obsojeni na smrt pri tekoči seriji političnih procesov. Razpust dunajskih hakenkreuzlerjev. Vsled resnih nemirov, katere izzivajo zadnje čase dunajski haken-kreuzlerji, se je avstrijska vlada Odločila, da jim razpusti njihove organizacije. Povod temu je dal incident v Mödlingu, kjer je grupa teh nacionalističnih pretepačev napadla mirne delavce ter enega ubila. Razpuščena je že takozvana »Rheinlandgruppe«, ki je posebno agilna. Vlada je dosedaj hakenkreuzlerstvo povsod tolerirala ter ga celo podpirala s tem, da mu je dala na razpolago brezplačno prostore v državnih zgradbah. Dognalo sc je tudi, da je povzročitelj vseh izgredov ter organizator nacionalističnih društev nemški oficir Rossbach, ki je pobegnil iz Nemčije radi sodni jskega zasledovanja. Skupna akcija Francozov in Špancev v Maroku. — Abdel Krim daje v Maroku tudi Francozom dovolj opravka. Dosedaj se jim je posrečilo, potisniti marokanske ustaše nekoliko nazaj, toda ti boji so zahtevati velike izgube. Sedaj pripravlja Abdel Krim novo ofenzivo; njegove čete so najmodernejše oborožene ter razpolagajo celo z letali in številno artilerijo. Naglo likvidiranje vstaje bi bilo mogoče edino, če bi napravili poleg Francozov še Španci novo ofenzivo. Ker ti niso kazali nobene volje, da se sedaj, ko je Abdel Krim še močen, ponovno pomerijo z njim, je poslala francoska vlada v Madrid Malwy-a, da sklene s Španci pogodbo glede skupnega nastopa v Maroku. Mahvy je s svojo misijo uspel, ker se je španska vlada obvezala, dà ne ho sklepala s Kabili nobenega premirja ter bo skušala preprečiti z blokado tihotapljenje orožja, katerega dobavlja vstašem najbrž Anglija. Turčija in Anglija. Turška diplomacija očita angleški, da je hotela škodovati turški državi v vprašanju Mosula. Turška vlada bo izdala sedaj »Rdečo knjigo«, ki bo iznesla vse dokumente, nanašajoče se na reševanje mu šolskega vprašanja. Prej enkrat je bilo že napovedano, da bo Turčija zaprosila za posebno mornaric no komisijo, ki naj bi reorganizirala turško pomorstvo. Sedaj sé pa napoveduje odstop od tega namena in se bodo naprosili za reorganizacijo turške flote in pomorstva sploh, strokovnjaki raznih narodnosti ne za celokupno reogranizacijo, ampak za posamezne panoge mornariške službe. Podmornice bo organiziral Francoz ali pa Nemec. Ko bodo strokovnjaki izvršili delo ža posamezne stroke in panoge, bodo pa izključno samo turški pomorci izvedli celotno reorganizacijo. !z delovanja dr. Žerjavovih prvakov. P«pra\ ki podpredsed. Slav. banke g. Gušila Praprotnika. Gospod Praprotnik nam je poslal na naša resnična razkritja o njegovem z žerjavščino pobarvanem delovanju pri Križevski opekarni in Slovenski banki sledeče popravke: Ni res, da so pri skrajno umazani zadevi zainteresirani g. Praprotnik, ravnatelj Slavenske banke, glavni intimus in podpornik »Jutra«, »Slov. Naroda« in vseh Žerjavovih podjetij, Tone Kristan, bivši direktor Belja, minister n. r., ravnatelj Slovenske banke, sedaj ravnatelj Zadružne socialistične banke v Ljubljani in znani ivanjkovski 'Lovro Peto-var, res pa je- da jaz pri Križevski opekarni sploh zainteresiran nisem. Ni res, da je dr. Andrejčič v Ljubljani steber Slavenske banke in vseh Praprotnikiovih špekulacij, res pa je, da gosp. dr. Andrejčič sploh ni uslužben pri Slavenski banki in res je. da ni v nobeni zvezi z mojimi posli. Ni res, da je bit dr. Andrejčič v Ljubljani in da je še danes mnenja: da ako se napravi kaka kupna pogodba, se napravita vedno dve, ena ža prodajalca in kupca, druga za oblasti in davčni urad, da je ravnokar pribito dr. Andrej-čičeva smernica, katero mu je zabičal Žerjavov državotvorni mecen Praprotnik, res pa je, da jaz z g. dr. Andrejčičem nikdar o kakih takih smernicah govoril nisem. Ni res, da je izvolila družba (recte družabnika: Praprot-nik--Tone Kristan) ko je Lutnir izstopil kot upravni svetnik Križevske opekarne brez občnega zbora v upravni svet Lovro Petovarja iz Ivanjkovec in Viktorja Glašerja iz Ruš, res pa je, da nisem bil in da nisem družabnik Križevske opekarne in da nisem nikdar volil ali sodeloval pri izvolitvi g. Lovro Petovarja iz Ivanjkovcev in g. Viktorja Gia-serja iz Ruš v upravni svet Križevske opekarne. Ni res, da je obremenitev podjetja do 6 milijonov dinarjev umetna in da se beleži samo radi tega, da pride firma v konkurz in bi postali na to njeni lastniki po prav malenkostni ceni Praprotnik in Tone Kristan in še hotelir Lovro Petovar, res pa je, da ni nobena obremenitev Križevske opekarne umetna in da se nobena obremenitev podjetja ne beleži radi tega, da pride firma v konkurz in da bi postal nato med drugim kot nje lastnik po prav malenkostni ceni jaz, ker nisem imel nikdar namena spraviti firme v konkurz in tudi ne namena ,postati njen solastnik. • . ’• y~Z Ni res, da se Praprotnik, kakor hitro iztakne kako podjetje, ki bi znalo postati potom konkurence njegovim kvarno, najprej vgneželi pri njem kot delničar ali družabni lastnik, da ko je enkrat dosežen ta korak, romajo v to firmo Praprotnikov! udani nastavljeno, in se začne umetna obremenitev podjetja, da se v zaseženih firmah vodi vedno dvojno knjigovodstvo in da, ko so enkrat bremena potom fingiranega knjigovodstva zrastla tako visoko, da je izkazana skozi eno leto pasiva, skliče Praprotnik občni zbor in prevzame pri tej priliki kot edini plačnik podjetje, res pa je, da se nisem še nikdar v nobeno podjetje vgnezdil, da nisem nikdar dal nobenega podjetja, pri katerem sem sodeloval, umetno obremenjevati, da nisem pri nobenem takem podjetju dat voditi dvojnega knjigovodstva in da nisem še pri nobenem podjetju, pri katerem sem sam sodeloval, tako postopal. Ni res, da bi bil denar, kojega je zaslužil Praprotnik na škodo Slovenske banke, uporabljal predvsem za pobijanje in uničevanje svojih nasprotnikov in ga razmetavat kot kava lir, res pa je, da nisem na škodo Slovenske banke zaslužil nobenega denarja. Ni res, da je Praprotnik omajal Slovensko banko z raznimi umetno zadolženimi podjetji, res pa je, da jaz Slovenske banke sploh nisem omajal, najmanj pa s kakimi umetno zadolženimi podjetji. Opomba: Naše ugotovitve smo razdelili tako, da se nanaša naš odgovor ad točka a) na vrsto 5 popravka, b) na vrsto 24, c) na vrsto 42, d) na vrsto 57. Naš resnici odgovarjajoč; odgovor na Praprotnikove laži-popravke. Ad točka a) ugotavljamo: Ko je postal Gusti Praprotnik lastnik Slov. banke, je introniziral gospoda kr. m. n. r. in bivšega beljskega direktorja Kristana za podpredsednika. Podpredsedniško mesto v Slov. banki je prejel Kristan iz rok Praprotnika kot v priznanje hvaležnosti za razne kupčije, koje so izza dobe Kristanovega ravnateljevanja na Belju tesno zvezale g. Gustla in Toneta. Istočasno s Kristanom je stopil v Slov. banko kot tajnik g. dr. Andrejčič in to radi tega, ker je ravno njega iztaknil Praprotnik kot sposobnega, da bo pod Kristanovim in Praprotnikovim vod- ! stvom deloval v interesu te gospode. V času, ko so se vgnezdili pri Slov. banki poleg Praprotnika tudi še Kristan ter Andrejčič, je postal funkcijonar tega podjetja tudi ivanjkovski Lovro Petovar. Ko je bila enkrat ta gospoda zbrana pod skupnim klo bukom, je bil cilj njenega delovanja: uničiti Slov. banko, da se je lahko v njeno palačo preselila tedaj Praprotnikov» Slav. banka in pa uničiti vsa podjetja, ki so se zdela gosp. Praprotniku nevarna kot konkurenca firmi Slav. banke. Imena podjetij, ki so postala žrtev Praprotnikove gospode, smo že večkrat omenili. Ako Praprotnik trdi, da ni zainteresiran pri Križevski opekarni, govori debelo neresnico. On, Arko in Kristan so" se pripeljali v avtomobilu v Križevce, kjer so cenili podjetje in so si zaračunali za vožnjo stroške 8500 D. Ako Praprotnik ne bi imel interesa na križevskem podjetju, se ne bi sam vozil iz Ljubljane na avtomobilu v Križevce in firme ne bi sam in potom izvedencev cenil. Praprotnik dalje zanika, da bi bil dr. Andrejčič steber njegovih špekulacij. Kako za Boga ne, ko je vendar ravno ta gospod od Praprotnika samega nastavljen tajnik Slov. banke in je doslej izpeljal že najbrž vse špekulacije te banke po Praprotnikovih navodilih v korist Slav. banke. Kar se pa tiče Andrejčičevih dvojnih pogodb, in sicer ene resnične in druge fiktivne, o tem že preiskuje davčna oblast in nagrado za to državotvorno poslovanje bo prejela gospoda krog Praprotnika iz rok delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Ad točka b). Občni zbor Križevske delniške družbe je bil razglašen v »Uradnem listu«. Ko se je pripeljal gospod Lumir v Ljubljano, da bi se udeležil občnega zbora, mu je naznanil gospod Andrejčič, da se zbor ne bo vršil, ker glavnih interesentov ni doma. Lovreta Petovarja in ruškega Glašerja jé izvolil (recte: imenoval!) po nalogu Praprotnika di'. Andrejčič brez občnega zbora. Glaser se je zahvalil za to čast, g, Lovro pa se senči in koplje v njej do danes. Dalje zanika g. Praprotnik umetno obremenitev križev-skega podjetja. Resnica je, da je posedala firma tedaj, ko so si spletii v njej gnezdo: Praprotnik, Kristan, Petovar itd. 1 milijon kron obratnega kapitala, 40 vagonov premoga, bogzna koliko opeke, strojev itd. Bila je visoko aktivna, a danes kljub obratu in kljub velikim prodajam opeke izkazuje na papirju 6 milijonov dinarjev pasive. Ta ogromna pasiva je samo maska za oči davčne oblasti. Podjetje bi že tudi bilo v konkurzu, a se ga gospodje radi naših razkritij ne upajo tirati tako daleč. Križevska opekarna nosi lep profit, ki pa roma proti Ljubljani \ Amundsen se je najbrž ponesrečil. Teden dni je minulo, odkar je odletel iz Kingsbava na Spitzbergih Amundsen s svojimi spremljevalci proti severnemu tečaju. Od tega časa je izginil sled za njim, dasi bi se morali letali že davno vrniti; celi polet bi namreč moral trajati k večjemu dva dni. Upravičena je bojazen, da se je Amundsen ponesrečil. Kmalu po odhodu obeh letal je namreč nastal ob Spitzbergih hud vihar in mogoče je, da sta letali izgubili smer; nekateri sodijo zopet, da je Amundsen prispel na tečaj, toda nazaj se letali nista mogli več dvigniti in sedaj mora potovati peš. A Ameriki pripravljajo novo rešilno ekspedicijo, ki naj Amundsena poišče. Nameravala so poleteti tri letala, sedaj pa bo šel na pot najbrž orjaški zrakoplov Los Angelos, kf je lanskega leta prevozil med Nemčijo in Ameriko Atlantski ocean. Iz Slovenije. Nekateri rekruti morajo letos zopet z doma ravno na binkoštni praznik. Ali vojaška oblast ne premore katoliškega koledarja, da ne bi naših katoliških novincev klicala ob najrazličnejših praznikih v službovanje. Novice iz Št. lija v Slov. gor. Zadnje tedne bela žena kosi v naši fari izvanredno. Tekom dobrega tedna smo pokopali kar štiri osebe. — Cesta iiz St. lija proti Mariji Snežni še menda letos ne bo igotova, ker se zemlja na mnogih krajih plazi. Tudi nasipi ne držijo, ker niso zabili v zemljo nobenih odpornih pilotov. Neprevidnost nikjer ni dobra. Gotovo je, da j|e plazovja kriva tudi okolnost, ker je na močvirnatih ikrajjh položenih premalo kanalov. Sicer bo pa cesta zelo lepa in ima zelo malo padca. — V nedeljo, dne 24. maja, smo se Šenitiljčani v velikem številu udeležili slavnost® naših Orlov v Jarenini. Ta slavnost je pokazala, da je ljudstvo Slovenskih goric po veliki večini naše. Zastonj se trudijo Pivkovi orjunci, da bi naše ljudi premotili. — Po ceh fari se govori, da je baje poslanec in orjunaš 'dr. Pivko na svojem shodu pri Sfiligoju govoril, da v Sloveniji ne plačujemo preveč davkov. Če je tako govoril, je pokazal Sfiligojev in Košutniikov poslanec, da prav nič ne pozna težav našega ljudstva. Vse toži o strašnih davkih. Denarja ni več. Vse so' nam že pobrali. In sedaj še samostojno^demokratski poslanec Pivko govori okoli, da Slovenija ni preveč obdavčena! 'Saj ni čuda, da dr. Pivko tako .govori. Nedavno je »Jutro«, katero s slastjo prebira Sfiligoj, napisalo1, da ni res, da je Sloveniji naloženih preveč davkov. »Jutro« je tudi pisalo, da bi Slovenija še več prenesla. Gospoda Sfiligoj in Ko-šuitnik! (Ker tako ljubita1 »Jutro« in Pivku, pa plačajta vir dva vse zvišane davke! Kaj je Sfiligoju na tem, če mu po zaslugi Pivka naložijo še 100.000 K davkov. Saj on ima! Šentiljski »klerikalci« mu nosijo v gostilno1 in mesnico svoje uboge kronice. On pa v zahvalo za to kliče v Št. lij na shod tistega Pivka, ki je v Beogradu glasoval za zvišanje starih in za uredbo novih davkov. Delavcem je tudi Sfiligojev Pivko pripomogel do davka na deloi Dat, da! Sfiligoj, daleč bi nas vi speljali, če bi vaša beseda na svetu kaj veljala! Če hočete, 'lahko vašo gostilno obiskujejo dr. Pivko-, Košutnik, Sardoč in orjunci, a mi se je lahko* izognemo! Kaj je novega pri Mariji Snežni. Za župana je bil izvoljen g. Ploj. Mož pravij, da je pristaš samostojne stran* ke, ki je leta 1920’ po svojih poslancih glasovala za velesrbsko centralistično ustavo in za zvišanje davkov. Zemljiški davek se je povišal tedaj, ko je bila Samostojna v Gospoda Praprotnika spomnimo samo na š-o-štanjsko tvornico za kemikalije (last Vilčnik in družabniki), ki se je tako dolgo obremenjevala na papirju, da je danes njen gospodar g. Praprotnik. Ad točka e). Že prej in tudi danes smo že našteli več podjetij, ki so šla rakom žvižgat, ako se je vrinil v nje g. Praprotnik s svojimi nastavljenci. Da bodo naše tozadevne dosedanje navedbe še bolj podprte z dokazi, omenimo na primer cinkarno v Celju. To podjetje je kot bivša nemška last po prevratu prešlo v last delniške družbe, pri kateri ima država večino delnic. Cinkarna je tudi po prevratu dobro uspevala, a danes leze navzdol, ker tudi pri tem podjetju straši Praprotnik s svojim sistémom. Celjska cinkarna je danes pasivna, trpi škodo država in delničarji, in zakaj je tako? Na to vprašanje bi nam lahko odgovoril g. Gusti! Ad točka d). Ko se je pojavil Praprotnik pri Slov. banki, je imela ta delnic za tri milijone dinarjev, ki So bile tudi vplačane. Še le Praprotnik, Kristan in Andrejčič so predelali bančne statute tako, da so se lahko tiskale delnice v poljubne milijonske svote in to brez dovoljenja ministrstva. Danes so pri vsakem Praprotnikovem podjetju pravila predrugačena v tem smislu, da je dvignjen akcijski kapital na primer od enega na več milijonov brez odobritve iz Beograda. Dokaz zato je dejstvo, da delničarji ne dobivajo dividend izplačanih v denarju, ampak v tiskanih papirnatih delnicah. ^Delnic se tiska tudi radi tega bogzna koliko več, da ostane pretežna večina vedno v rokah gospoda Praprotnika. Slov. banko je omajal Praprotnik na ta način, da je ta morala vzdrževati vsa skrahirana podjetja Slav. banke, nadalje je jemal denar iz Slov. banke po 8%, daši je banka sama plačevala več za vloge, in ga vlagala v Slav. banko. Da je pa to ©majanje Slov. banke skril pred delničarji, je n. pr. dal preceniti vse mogoče bančne tiskovine zelo visoko, izkazal na ta način veliko premoženje, dvignil akcijski kapital, lahkoverni in petični ljudje so videli ta samo na papirju izkazani kapital, kupovali delnice in danes vidijo, koliko so vredne visoko cenjene in danes skoro brezvrednostne tiskovine Slov. banke. (Dalje sledi.) 'IBBBBBBBBBBBEIIEIHSBBSIlliSBBBBBBBBB Širite „Našo Stražo“! SBIIBIIIIIDBBBBBBIIHHiililllii vladi. Mermolja je tedaj zastopal tudi stališče, da bi bilo bolje soditi črešnje, nego gojiti vinsko trlo. Mi Snežni-čani nismo iza samostojne-že. Da je izvoljen Ploj, so- krive osebne in krajevne razmere. — Na Sladkem Vrvu je bilo izvoljen odličen naš pristaš Marijan Zčihrer, za župana. Na Tratah pa našinec g. Mali. Obadva sta priljubljena med svojimi občani., — (Snežničani že komaj čakamo> da se otvori nova državna cesta iz Velke čez Sladki Vrh v Št. Ilj. Imeli bomo po novi cesti bližje na železniško postajo. — Na binkoštni ponde-ljek, dne 1. junija, se vrši pri sosednji Sv. Ani 'fepa slovesnost. (Položil se bo vogelni kamen za nov Društveni dom. Slavnostni govor ima naš poslanec Franjo Žebot. Tudi Snežničani se bomo udeležili te znamenite narodne svečanosti. — Sadja bo v naših krajih zelo malo. Le malo sliv, orehov in nekaj ranega sadja je videti. Velika Javna tombola v Ptuju. Nižji poštni in brzojavni uslužbenci v Ptuju prirede v nedeljo, dne 7. junija 1925 na Florjanskem trgu veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Ker je eventualni čisti dobiček namenjen dobrodelnemu namenu in to za podpiranje vdov, sirot in bolnih ter potrebnih članov, prosijo ptujski poštarji najuljudnejše za polnoštevilno udeležbo te dobrodelne prireditve. Odbor. Zločin. Od Sv. Jerneja pri Ločah poročajo: V nedeljo, 17. maja se je zgodil grozen zločin. Karl Bračič, Janez Žnidar in Janez Bračič, so šli v Slovensko Bistrico kupovat potrebno obleko. Nazaj grede stopijo v hišo Šuberkovo, kjer je imel gospodar vinotoč. Od raznih krajev se jim pridruži več'fantov, prepevajoč različne pesmi. Nič slabega sluteč so bili prav dobre volje. Proti večeru so se vračali skupno domov v šentjernejsko faro. Komaj pridejo 2 minuti od Š er bekove hiše, naenkrat počita dva strela iz gozda ter zadeneta pet fantov, in ti so: Bračič Karol, Kovačič Jožef, Bračič Ivan, Metal Franc in Šrot Franc. Ti fantje so bili močno ranjeni, da so jih ostali zdravi fantje morali nesti v bližnjo vas. Gredo naprej proti domu, ko pridejo blizu meje, ki loči Poljčane od Sv. Jerneja, zopet poči strel izza neke ute ali parine ter zadene in rani imenovane: Šrota, Kolar Jerneja; tudi nekaj ženskih oseb je bilo ranjenih, ki so isto pot šle domov, ali imena še niso javno znana. Bili so ti fantje treznega značaja, ljudstvo jih je spoštovalo. Upamo, da pridejo zločinci kmalu v roke pravice. Sestanek stanovanjskih najemnikov v Celju. — V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršil po inicijativi mariborskega društva sestanek delegatov društev najemnikov ljubljanske in mariborske oblasti. Udeležili so se ga zastopniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in Hrast nika. Predsedoval je g. Koren iz Celja. Zborovanje je trajalo z enournim odmorom od 10. do 3. ure popoldne. Dopoldne so razpravljali o raznih točkah novega stanovanjskega zakona. Glede najemnine se je ugotovilo, da hišni lastnik nima nobene zakonite opravičenosti, da zahteva od najemnika posebno odškodnino za odvoz fekalij in smeti, razsvetljavo stopnišč in ometanje dimnikov. V konkretnem slučaju je v tem smislu razsodilo tudi sodišče v I. in II. instanci. V III. inštanci ni zadeva še rešena. Podrobnosti na shodu v petek. — Popoldne je bilo na dnevnem redu vprašanje reorganizacije Saveza v celi državi. Izkazalo se je namreč, da je sedanji savezni odbor v Beogradu nezmožen za vsako realno delo in da zna samo sklicevati brezplodne mitinge. Vsi prisotni so bili edini v tem, da je reorganizacija potrebna, o podrobni izvedbi pa bodo izdelala društva svoje predloge. Sestanku sta prisostovala tudi dva odlična pravnika, ki sta pojasnila marsikatero, še nejasno točko, za kar je jima izrekel predsednik prisrčna zahvalo. Sv. Peter v Savinjski dolini pod komando oštirja. V Št. Petru živi neki Alojz Šribar. Svoj čas Je bit dninar pri škarpi. Nato je kšeftal, imel je sevega samo izgubo, pa kljub temu je danes milijonar v dinarjih. Postavil je pred štirimi leti elektrarno in se pismeno zavezal, da bo dajal tok nekaterim hišam1 po zmerni cenil Najuglednejši po» sestniki toka nočejo, iker šribar ja poznajo., Drogove za električni tok je Šribar samolastno postavil po zasebnih posestvih in brez dovoljenja občinskega odbora tuidi po občinskih cestah. Ker drogi ovirajo promet, so se občani radi tega pri županstvu pritožili. Ker se odbor zaveda, da spada v njegov delokrog tudi cestna policija, Je> dne 17. t. m. v svoji seji sklenil, da se morajo drogi; v kolikor ovirajo promet, iz ceste odmakniti. Ta sklep je1 bil pa za samooblastnega Šribarja povod, da je dal v pisarni dr. Kalana v Celju -napisati v »Novo dobo« članek z napisom: ^Nezaslišano početje občinskega odbora v Št. -Petru v Savinjski dolini.« Šribar in dr. Kalan imenujeta sklep -obe. odbora: »naravnost blazen čin« in poživljata okrajno glavarstvo, naj »odstrani občinski odbor.« Zaupamo v pravičnost politične oblasti in pričakujemo, da bo ista upravičen sklep občinskega odbora odobrila. Ce misli- Šribar po receptu komunizma zasesti občinske ceste, mu povemo, da je v zmoti. Ne sklep -občinskega odbora, temveč zahteva Šribarja po prilastitvi -občinskega sveta je »naravnost blazen čin.« Zasebniki, katerim je šribar samovoljno postavil na njive in travnike -droge, ga bodo -pa skoraj naučili, desiati razliko- med mojim, -in tvojim. Iz Sv. Krištofa pri Laškem. Tu imamo občinskega ge-remta., Prvo njegovo- -delo je bilo-, da je hotel sredi leta zvišati občinske doklade od 80 na 150 odstotkov. A tega zvišanja -niti -razglasiti ni znal pravilno. Zato je- tozadeven sklep gerentskega sosveta neveljaven, na kar bomo opozorili pristojno oblast. -Da bi liberalci svo-j skle-p olepšali, so začeli širiti, kakor je- že njihova navada, o- bivšem o-bč. odboru gorostasne laži, da se- kar kadil Govoričijo o 60 tisočdinarskih neplačanih računih. Ker s-o nekateri liberalci bili že v prejšnjem odboru, morajo- pač vedeti, da so se proračuni vsako- leto sestavljali tako> da je potem ob koncu -leta vsikdar še kaj -ostalo v blagajni. Tudi proračun za letos (Je tako prikrojen. Če vidite neplačane račune; za- kaj ne vidite .nevplačani-h prejemkov, ki jih bo- občina dobila in ki bi zadostovali za pametno in varčno- gospodarstvo na -občinil Zdaj, ko ste- vi dobili blagajno v svoje- kremplje, bo seveda -primanjkljaj, ker liberalec i-n umno gospodarstva, posebno s -tujim denarjem, to ne gre vkup. Neki dolski čudak širi celo govorico; da je bivši -odbor napravil dolga za 700.000 -din. Temu m-ožakarju bomo dali priliko, da pri sodniji -dokaže -svojo trditev. 'Prego-vor pa je; -da kdor laže, tudi krade, zato smo sestavili protest proti nezakonitemu zvišanju doklad: Kako dosledni s-o liberalci, kaže rudniški inžener, ki je tudi v gere-ntovščink Ko smo lani sestavljali proračun, se je zvišanju doklad v imenu rudnika odločno protivil. Ko pa s-o -sedaj njegovi demokratski bratci zvišali -doklade, je z obema- rokama glasoval za to. Kje pa so sedaj rudniški interesi? In če mu za te -ni, k-e-r ne bo -sam plačeval doklad, ampak rudnik, zakaj p-a se mu ne smilijo rudarji, ki so do polovice- mali posestniki in bodo morali sami plačevati doklade? Ali ne sliši g. inžener, -kako prem-ogarji- preklinjajo vse demokrate, ki so jim naprtili nov -davek in jim ga pri plači že -odtegujejo. Pravično bi bilo, da bi ta davek plačevali samo tisti zaslepljenci; ki so volili v demokratsko škrinji-co, zlasti Klotz, Golob, Vojtko-vski -in vsi liberalni volilni priganjači. Zato zahtevamoy naj- s-e razpišejo nove volitve, da va-m -ogoljufani rudarji vrnejo, ker ste ji-h z volitvami spravili v nesrečo. Še nekaj od Sv. Krištofa pri Laškem. Srečna občina, d-obila si- gerenta demokrata! Še srečnejša- si, ker imp ta gerent demokrat -v sosvetu celih šest oštirje-v demokratov in enega pol, -ki še ni dobil koncesije in še ni cel demokrat. 'Zdaj ho v naši pbSirii »luštno.« G. veliki župan, -hitro razpustite še- ostale »klerikalne« -obči-n-ske odbore in cela Slovenija bo veselo- plavala v —- šnop-su! Demokratska značajnost! Iz Laškega poročajo: Huda prede ministro-mia Pribi-čeviču in Žerj-aJvu, če bosta morala v penzijom Najrajši bi se rešila pod radlikjalsko streho. Če pa gresta -ona-dvla med radikale, bodo morali naši demokrati za njjima. Zato že štejejo, koliko korakov je- o-d advokatske pisarne -do radikalske brivnice Zupančeve, ki je zastopnik srbske stranke v -našem -trgu. Kakor slišimo, biodo morali -naši demokrati moliti hude k-ozje molitvice, predno bo-d-o sprejeti. Podobni -s-o namreč kozlom, ki- letijo za ti-s-tim, ki jim nudi največ soli v podobi denarja. In keT so zdaj radikali pri kasi, bo pač treba- k njim-. O demo--bratskia -značajnost! Laškemu gospodu okrajnemu poglavarju. Občinski odbor krištofske občine je razpuščen. Ali Vam je znano, da se po par. 94 občinskega reda, ki je še v veljavi, morajo razpisati nove volitve najkasneje v šestih tednih po razpustitvi? Ali ste voljni opozoriti na to gospoda velikega župana Baltica? če ne, homo sklepali, da so zakoni samo za pristaše SLS, demokratom pa jih ni treba upoštevati, če gospod veliki župan ne razpiše volitev v Ljubljani in v Trbovljah zavoljo komunistov, naj ve, da se mu jih v krištofski občini ni treba bati. Pri zadnjih volitvah so imeli komaj 15 krogljic. Drugi so svojo lioljševiško kapo že davno zamenjali za demokratski cilinder, ker so uvideli, da so komunisti uboge pare, demokrati pa imajo sicer puhle glave, a debele mošnje. Zato zahtevamo, naj se spoštuje zakon in občinske volitve takoj razpišejo. Smrtna kosa. Iz št. Petra pod Sv. gorami smo prejeli žalostno vest, da je umrl v zagrebški bolnici šent-peterski trgovec in posestnik Jože Černelč.. Pogreb blago pokojnega se je vršil včeraj. Rakev so prepeljali iz Zagreba in je bila položena v lastno grobnico v Št. Petru. Rajni Jože je bil iz znane narodne rodbine Černelč, je umrl v najboljši moški dobi in zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Blagopokojnemu večni mir in pokoj, žalujočima družinama Černelč in Janežič naše sožalje! Na binkoštni pondeljek; dne 1. junija t. 1., iona bralno društvo pri Siv. Ani v Slov. igo-r. lepo slovesnost: blagoslovitev temeljnega' -ba-m-na1 za Društveni- -dom. Prireditev je -celodnevna in sicer: po poznem sv. opravilu se izvrši blagoslovitev; ob tej priliki bo govoril zastopnik Prosvetne zveze v Mariboru. Popoldne ob pol dveh večernice, potem gledališka predstva »Junaška -deklica.« Ker ta da-h slavi tudi MladeMš-ka zveza svojo obletnlicoy vabimo mladeniče iz sosednih župnij, -d-a- s-e- na-šie prireditve v obilnem številu udeležijo! Od zime do pomladi. Prav vesele blnkoštne praznike želimo vsem slovenskim dekletom, fantom ter -čitateljem »■Naše Straže« inženjerski, -podo-ficirp komande inženemje v Skoplju: Josip Pu-c, Limbuš, Josip Slefcove-c, Slov. gor., Jdcoi Kralj, Ptuj, Jaroslav To-kan, Ljubljana, Ivian Jordan, Maribor. Dnevne novice. Pondeljkova številka »Naše Straže« izostane zaradi praznika. Abderitstvo ali pa nov način lova za dobičkanosnimi aferami. Glavna carinska direkcija v Beogradu je pred -dnevi izdala na vse- jej podrejene carinarnice' v državi odredbo, po koji se m-o-ra- carini podvrženo blago, ki pride iz inozemstva v našo državo, zaoariniti v kraju, kamor je naslovljena faktura. Vzemimo za vzgled ljubljanskega vele trgovca, bi je- naro-či-l večje -množine blaga na naslov svoje ljubljanske centrale. Trgove-c bi rad prodal to blago raznim drugim manjšim trgovcem v Mariboru, Celju, ali ga porazdelil na svoje podružnice- po že omenjenih mestih. Dokler -inozemsko blago- ni za-carinjemo; se ga ne sme -razprodati ali porazdeliti. Ta ljubljanski veletrgovec je lahko do zgoraj omenjene -odredbe1 p-ustil za cariniti blago v Mariboru, -plačal -carino -ih potem ga je lahko prodal, kamor in komur je -hotel. Odslej pa, -ker se glasi faktura na -Ljubljano, se m-ora blago- zacarini-ti v -Ljubljani i-n -potem ga. še le lahko trgovec razpošlje n. pr. v Maribor, a bo moral plačati čisto po nepotrebnem prevoznino iz Maribora v Ljubljano in iz Ljubljane zopet nazaj v Maribor. Prevoznina je danes pri neznosno visokih železniških tarifih ogromna in kdo jo bo plačal, ne trgovec, ampak uboga uradniška ali pa delavska para, ki mora kupiti, blago pri trgovcu Na ta način državna oblast sama podražuje blago, ne da bi sama pri tem kaj profitirala Carina se mora plačati in je vse eno* ali se plača v Mariboru, ali pa kje v Bit olju; a pri tej abderiitskl odredbi gre za zvalitev visokih prevoznih stroškov na rame konsumentov. To novo naredbo so pogruntali v Beogradu v prilog kakih srbskih špekulantov,, ki imajo po raznih južnih carinarnah svoje prijatelje med' cariniki in se bo dalo v marsikaterem slučaju izogniti carini, ker se bo odslej inozemska roba za Srbijo carinila v krajih dnevnih afer in umazanih špekulaciji Proti tej odredbi, ki je abderitstvo na eni strani, na drugi pa bo v živo rezala prečanske konsumentei, se bodo morali ostro in energično postaviti trgovski krogi, trgovske zbornice im ikons irnienti1 radi podilaženja blaga. O celi zadevi še bomo razpravljali1 prihodnjič natančneje in pozvali vse prizadete, da se zganejo in protestirajo proti tej odredbi, ki nam bo1 po nepotrebnem praznila že itak potom draginje in davkov izžte žepe! Koliko let je že presedel Stjepan Radič v zaporu? — Predsednik Hrvatske seljačke stranke že sedi odi prevrata do danes dve leti v zaporu. Prvi njegov zapor je trajal od 25. marca 1919 do 27. februarja 1920. Zaprt je bil tedaj prvič pod mladostno Jugoslavijo na osebno odgovornost Svetozarja Pribičeviča in zadržan med štirimi stenami celih 11 mesecev brez vsakega zaslišanja. Na takratno1 vprašanje: Zakaj tiči Radič v zaporu, je odgovoril Pribičevič: »To je moja stvari« Pribičevič je bil tedaj notranji minister. Vladali so tedaj: Pašič in Davidiovič v znani demo-kratsko-radikalni koaliciji, v kateri se je proslavil Pribičevič kot strokovnjak za Hrvatsko. Drugi Radičev zapor je trarjal do 23. marca 1920 do 28. novembra istega leta, torej več nego osem mesecev. Tedaj je bil Radič aretiran v svoji knjigarni v Zagrebu radi govora, kojega je govoril 22.. marca 1920 v Galdovu pri Silsku. Ovadil ga je sisaški mestni predstojnik Srčan. Tretji Radičev zapor je začel 5. januarja 1925 in že trpi pet mesecev. Sedaj, je Radič v odkazani mu zaporni celici pod posebnim policijskim nadzorstvom. Policaj stoji dan in noč pred Radičevo celico in ga spremlja1 pri vsakem koraku in celo tedaj, ko kliče Radiča k sebi preiskovalni sodnik. Kadarkoli se Radič pogovarja s svojimi tovariši, ki ga obiskujejo v zaporu, je vedno pri teh pogovorih navzoč preiskovalni sodnik. Dalmatinci se izseljujejo kar na stotine. Zadnji pon-deljek se je odpeljalo s transoceanskim parobrodom »Belvedere«, ki je last družbe GosuMch, 706 dalmatinskih izseljencev v Argentiniijo in v Brazilijo. Od teh je iz krajev Velaluka in Blato na otoku Korčula 600 izseljencev. Ljudje se trumoma izseljujejo z dalmatinskih otokov in najbolj ilz Korčule. Kriva te izselitve mas je vladna brezbrižnost napram krajem, ki so glede prehrane zelo pasivni1-Nekateri od zgoraj omenjenih izseljencev so bili lansko leto nastanjeni v Makedoniji, Te ljudi so odpravili na makedonske poljane sredi zime in jim niso dali nikakih sredstev, da bi se bili preživeli vsaj tako dolgo* dokler jim ne bi dala obdelana zemlja vsakdanjega kruha. Položaj v tej obljubljeni makedonski deželi je bil tako žalosten, da so vsi tjakaj izseljeni dalmatinski otočani se zopet izselili v Dalmacijo in od tamkaj, kakor zgoraj omenjeno, v južno Ameriko. Čudo srbskega sodišča. V našem listu smo že poročali o začetku obravnave, ki se je začela pred dobrim tednom v Štipu proti proslulemu roparju Bojeviču in ki je bila končana 26. maja. Tolovaj Bojevič je bil radi umorov, ropov ter posilstev obsojen na smrt. Sodišče je razglasilo obsodbo na podlagi izjav porotnikov za vsak zločin posebej. Bojevič je bil radi zločinov pred polnoletnostjo obsojen na 797 let prisilnega dela. Za zločine po polnoletnosti, in sicer za: 35 ropov in 2 slučaja posilstva na smrt. Ropar je poslušal razglasitev obsodbe mirno, samo pesti je stiskal in na čelu se je potil. Njegovi trije zavezniki so bili oproščeni. Smrtni krik žrtve izdal morilca. V Pakracu se je dolgo bahal s svojim bogastvom neki iz Amerike došli Ignac Zec. Izvor njegovega bogastva pa se je le dni nenadoma odkril in Zec je bil aretiran kot izredno nevaren kriminalističen tip, ki je najbrž zakrivil več umorov. Pred kratkim je umoril in oropal svojega soseda Hermana. Prosil ga je za posojilo in ko je Herman šel domov po 20 tisoč dinarjev, ga je pričakal za grmom ter ga ustrelil od zadaj. Sosedje so čuli strel in krik smrtno ranjene žrtve: »Zec, ti si!« in to je morilca spravilo v roke pravice. Smrtna nesreča na Donavi. Te dni se je pripetila na Donavi pri Dalju nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Ribiški Soln, v katerem so bili trije ribiči, je zadel ob potniški parnik »Car Nikolaj II.« Ribiči so- vozili nekaj sto kil rib iz Bogojeva v Dalj. Čoln je zadel ob ladjo radi teme in ker sam ni imel luči. čoln se je prevrnil in eden od ribičev je izginil v donavskih valovih. Kako se živi od pozdravov. Na Sušaku je bil aretiran neki 'Marijan Frančiškovič, kateri je umel, da živi zelo dobro od samih »pozdravov.« Kot Dalmatinec je dobro poznal razmere nekaterih družin, kili imiajo rojake v Ameriki. Nadel si je ime Marijan Bujon ter se predstavljal povsod za Amerikanca, ki hoče zopet odpotovati v novi svet. Obiskal je obitelji, ki imajo člane v Ameriki ter jim prinašal pozdrave od rojakov iiz novega sveta. Potem je natvezli lahkovernim ljudem, kako slabo se .godi svojcem v daljni Ameriki* ki bi se radi vrnili domov, pa nimajo denarja za vožnjo. Običajno je dobil na ta način par tisoč dinarjev, s prošnjo, naj jih odda v Ameriki na pristojnem mestu. Frančiškovič je tako dalje časa vlekel za nos lahko,verne Dalmatince ter dobro živel na njihov račun. Tašča vzrok rodbinske žaloigre. Pred nekaj dnevi je v Vinkovcih ustreli svojo ženo in sebe brivec Franjo Hermann. Kot vzrok samomora tjje navedel v pismu, da ga je gnala v smrt tašča, ki se je naravnost zaljubila v svojega zeta ter miu je skušala svojo -hčerko na1 vise mogoče načine, odtujiti. Neprestano ga je preganjala ter ščuvala na drugi strani hčerko- proti njemu, tako da se mu je aastudlo življenje ter je napravil klonec s tako obupnim činom. Mladi par. V Osjeku se je te dni poročil 83 let stari krovec Job. Zauner s 761eitnoi gospodično1 Kresijo Lanks. Kot priči sta nastopila prijatelja, ženina 831etni Švajcer. in 84Ietni Gajštajer. Vsi. štirje svatje so imeli skupno 326 let. »Mladi« par se tjje podal1 k poroki v izredno veselem razpoloženju in gostija je tvorila veliko senzacijo za celo mesto. Naš kovinski denar. Obeta se nam že dolgo, da dobimo v promet novi kovinski denar v vrednosti pol, enega, dva in 20 dinarjev. 20 dinarski bo kovan iz zlate zlitine, ostali trije pa iz srebrne. Ministrstvo za finance je dobilo te dni iz Belgije in Francije, kjer se kuje denar v državnih delavnicah, prve odtise novega denarja na ogled. Prva pošiljka dospe meseca julija ter bo takoj izročena v promet. Vozni red, veljaven od 5. junija 1925, je pravkar izšel ter se dobil v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cepa je komadiču 1.50 din. Borza. Budapest 844—864, Berlin 14.45—14.60, Italija 239.5—242.5, London 293—296, Newyork 60.13 -60.93, Pariz 300-305, Praga 179.30-181.70, Dunaj 847—859, Zürich 1167—1177. Dinar notira v Zürichu 8.6214 centimov. Iz Maribora. ZA USTANOVITEV OBMEJNEGA KOLODVORA V MARIBORU. V bližnji bodočnosti se bo odločilo, ali se bo skupni obmejni kolodvor za Jugoslavijo in Avstrijo ustanovil na naših ali na tleh sosednje Avstrije. Za naš Maribor in celo obmejno ozemlje bi bilo velike gospodarske važnosti, da se tak kolodvor ustanovi v Mariboru. Da se merodajni vladni činitelji opozorijo na to dejstvo, so naši poslanci Žebot in tovariši vložili na gospoda ministra saobraćaja in ministra trgovine in industrije v zadevi ustanovitve obmejnega kolodvora v Mariboru naslednjo interpelacijo: Gospod minister! Da se trgovski in potniški promet na severu naše države — preko Maribora — povoljno uredi in da se odstranijo dosedanje težkoče trgovskega in potniškega prometa je neobhodna potreba, upostaviti v Mariboru obmejni kolodvor. Zdi se, da trgovski, industrijski in finančni krogi N. Avstrije delujejo sporazumno z vlado avstrijske republike, da se ustanovi, oziroma ripostavi skupni obmejni kolodvor v Špilju (Spielfeld) ali pa v Lipnici (Leibnitz). Ako se Avstrijcem posreči, izpeljati ta svoj načrt, bo to hud udarec za.trgovino, obrt, industrijo in finance naše države. Vsled tega so se že mnoge korporacije in zastopi obrnili do ravnateljstva državnih železnic, do ministrstva saobraćaja in trgovine z utemeljenimi prošnjami za upostavitev obmejnega kolodvora v Mariboru. Tako je na primer mestni magistrat v Mariboru poslal dne 28. aprila 1925 na prej navedene naslove pod št. 5211-25 naslednjo uradno vlogo. »V časopisju se je opetovano razpravljalo o vprašanju obmejnega kolodvora v Mariboru. Namen tega obmejnega kolodvora bi bil ta, da se manipulacija v potniškem in trgovskem prometu med našo državo in Avstrijo olajša na ta način, da se opravi revizija potnih listov, prtljage in tovorov po organih obeh držav na enem in istem kraju. Temu vprašanju mora podpisana mestna občina posvečati največjo pozornost. Ne glede na dobiček, ki bi ga imelo prebivalstvo našega mesta takoj, se mora upoštevati, da bode kraj, izvoljen za skupne revizije v osebnem prometu, tudi v bodoče imel prednost za ustanovitev skupne carinske postaje v velikem blagovnem prometu. Ni dvoma, da se mora prej ali slej ustanoviti skupen obmejni kolodvor za našo kraljevino in Avstrijo. Vpraša se samo, ali bo kot kraj tega kolodvora določen naš Maribor, Špilje ali Lipnica. Mesto Maribor ima izvanreden gospodarski interes, da se obmejni kolodvor napravi v Mariboru, to pa iz sledečih razlogov: 1. Razmeroma dolgotrajna vožnja Maribor—Graz bi se znatno skrajšala, ako bi odpadel dolgi odmor radi revizije v Spielfeldu. Odhodi vlakov iz Maribora bi bili toliko poznejši, ne da bi se kratile zveze od Leibnitza in Graza in isto velja za povratek. 2. Sitno opetovano odpiranje prtljage bi bilo vsled skupne enkratne revizije odpravljeno. 3. Večja hitrost prometa in olajšanje revizije bi ugodno učinkovala na potniški promet. To pa bi bilo zelo koristno za tukajšnje hotele, kavarne in tudi za vse druge trgovine ker je naravno, da si številni — ljudje — tujci nabavijo razne potrebščine v tujskem središču. 4. Ko bi pa pozneje tudi skupno ocarinjenje tovornih in brzojavnih pošiljk se izvrševalo v Mariboru, tedaj bi naše mesto mnogo pridobilo na veljavi v mednarodnem prometu. Tukajšnje špedicijske tvrdke bi imele ogromno delo, tuzemski eksporterji in importer]! bi opravljali celokupne posle v Mariboru in s tem prihranili mnogo časa in denarja, inozemski trgovci, ki bi morali priti v Maribor radi opravljanja carinskih zadev pa bi oživljevali tujski promet. 5. Povečanje in modernizacija glavnega kolodvora smatralo se je že v predvojnem času za nujno potrebno. To vprašanje bi se avtomatično rešilo z ustanovitvijo obmejnega kolodvora, ker bi se v tem slučaju morale itak zgraditi nove stavbe ali pa stare primerno prirediti. Ker bi uresničenje gornjega projekta pomenilo izvanredno veliko pridobitev ne samo za mesto Maribor ter naše obmejne kraje, temveč tudi za celo državo, prosi podpisana občina, da se naslovljeno ravnateljstvo na merodajnih mestih zavzame za čimprejšnjo upo-slavitev obmejnega kolodvora v Mariboru. Župan dr. Leskovar s. r.« Iz utemeljenih razlogov je razvidno, da je ustanovitev obmejnega kolodvora ria ozemlju naše kraljevine neobhodno potrebna iz ekonomskih in prometnih razlogov. Vprašamo gospoda ministra: 1. Kako daleč so že dospela pogajanja z Nemško Avstrijo radi upostavitve skupnega obmejnega kolodvora za železniške proge na severu naše države? 2. Ali je gospod minister voljan pri pogajanjih z vso odločnostjo zastopati stališče, da se skupen obmejni kolodvor napravi na našem teritoriju v Mariboru. Prosimo za ustmeni odgovor v zbornici. Beograd, 14. maja 1925. Franjo Žebot s. r. in tovariši. Rajnega p. Kalista zadnja pot. Včeraj ob četrti uri popoldne so mariborske kat. organizacije, zastopniki uradov in ljudske množice spremile k večnemu počitku priljubljenega p. Kalista. Poslovilne besede mu je govoril č. g. frančiškanski provincijal, sprevod je vodili ob navzočnosti mnogo duhovnikov iiz Maribora in okolice č. g. stolni prošt dr. Martin Matek. Sprevod je krenil ob zvokih godbe kat. Omladine na samostanski vrt in od tamkaj v grobnico1 pod velikim oltarjem. Rakev so položili v grobnico nasproti rakvi rajnega škofa dr. Mihaela Napotnika, ki si je pridobil za blagopokojnim Kalistom največ zaslug za pozidavo frančiškanske bazilike in samostana. Oba zaslužna moža počivata sedaj skupaj pod oltarjem veličastne hiše božje, za kojo1 sta se toliko trudila v življenju. Tiskovna svoboda v Mariboru. Te dni je stal pred sodiščem odgovorni urednik »Volksstimme« g. Viktor Eržen. Dvignili in obravnavali so naenkrat kar devet obtožb. Te obtožbe so večinoma hateirale na policijskih ovadbah, glede katerih imamo tudi imi že več kot dovolj izkušnje. G. Eržen je bil v osmih slučajih oproščen in samo za neko malenkost obsojen m 200 din. globe. S tem slučajem in s tiskovno svobodo v Mariboru se bomo ob priliki še podrobnejše bavili. Podružniški odbor udruženja vojnih! invalidov v Mariboru je v svoji seji dne 27. t. m. končno veljavno in soglasno sklenil, da začne akcijo za postavitev spomenika v spomin in počaščenje naših predragih padlih in žal že skoraj pozabljenih vojakov in primerno ureditev zelo zapuščenega in zanemarjenega vojaškega pokopališča. Spomenik bi naj stal na mestnem pokopališču v Pobrežju, kjer počiva več tisoč vojakov iz vseh delov bivše Avstrije, pa tudi tedanje Srbije, Rusije, Italije in drugih držav. Podružnica je določila v ta odbor naslednje: predsednika in podpredsednika tov. A. Kre-peka in F. Geča, dalje tov. A. Goleža, J. Frasa in M. Pravdiča. V odbor se bo nadalje povabilo zastopnika mestne občine, vojaške oblasti, novinarskega udruženja sekcije Maribor, katoliškega in pravoslavnega vojnega kurata in dva strokovnjaka. Upamo, da bo javnost pozdravila ta korak in da ne bo korporacije in ne posameznika, ki ne bi podpiral te akcije, da se čimprej uresniči ta lepa misel. Čut pijetete do padlih in pozabljenih vojakov nam pa tudi naravnost veleva, da jih ne pozabimo, da jim postavimo dostojen spomenik in skrbimo za njihove grobove. Vzamimo si za vzgled vojaška pokopališča drugod. V sramoto so nam in ni čuda, da se zgraža vsak tujec, ki pride na naše pokopališče. Cel načrt je zamišljen tako, da bi se že tekom tega leta odkril spomenik in primerno uredilo pokopališče in to še pred praznikom Vseh svetih. Natančnejše se bo še poročalo, ko se sestane zgoraj navedeni odbor. Naraščajski nastop mariborskega Orla. V nedeljo, 7. junija t. 1., priredi orlovski odsek Maribor pr vit, samo na-■aščajski nastop v Kamnici pri Mariboru. Točke bodo za-Oiimiive in gotovo je, da se (jih bo tudi dobro izpeljalo. Posebno vabljeni so na to prireditev zlasti starši, ki imajo tukaj priložnost, da se nad korajžnim nastopom in izvež-bano telovadbo1 svojih otrok (prvič) zabavajo in veselijo, drugič pa se lahko največ tu prepričajo, kako je posebno telovadba in podobno gibanje potrebno za krepko vzgojo 'n rast. Zbirališče ob dveh popoldne na Koroški cesti 1. \Ta svidenje v Kamnici! Bog živi! Odbor. Društvo «odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru sporoča vsem interesentom, da so bila pogajanja gl e de »Okrožnice« od dne 5. aprila 1925, razposlane vsem odvetnikom in notarjem po Sloveniji, pril seji dne 26. mais 1925 zaključena in sicer le za mariborsko okrožje. Vsled mdatkov teh pogajanj se je sklenilo v poletnem času od maja do novembra nepretrgano uradovanje od 8. do 13. ■tre in sicer le ob sobotah po1 vseh «odvetniških in notar-kih pisarnah in so pisarne dotične sobotne1 popoldneve laprte. Občinstvo uljudno o tem obveščamo ter naprošamo, da svoja pravna opravila po teh pisarnah ob sobotah že dopoldne opravi, iker popoldne1 od 14. ure naprej so tradì tudi pri sodiščih, pri političnih oblastvih, pri bandah itd. zaprti in se tudi tam ne uraduje. — Odbor. Od gojenk uršulirtske šole v Varaždinu, iki so v nedeljo napravile izlet v Maribor, smo dobili te-le vrstice: »Prošle nedjelje bila je naša uršulinska gradjanska škola na izletu u Mariboru. Već putem divili smo se lijeplom slovenskom kraju a osobito nas oduševila okolica samoga Maribora. Bregovi sa vinogradima podaju cijelomu kraju nešto màio' i veselo. U gradu smo razgledali muzej, vrtlarstvo »tDžamonja i. dr.« i crkve kao prvostolnu crkvu, franjevačku crkvu i crkvu sv. Josipa u Studenicama. Uz put smo vidjei gradsko šetalište i različne zavode kao -državnu reato, gimnaziju i preparandiju. Osobito moramo istaknuti naš pohod u samostanu školskih časnih sestara, kojima još jednom srdačno zahvaljujemo na ljubaznom, dočeku i, gostoljubivosti* Nikada ne ćemo zaboraviti ni mladih Slovenkinja, naših vršnjakinja., koje su nas tolikim veseljem ii ljubavlju susretale. Taj izlet u Maribor ostat će nam uvijek u ugodnoj uspomeni. Čujemo, da nam bo prihodnja nedel ja, 31. majnika prinesla velik športni užitek. Klub kolesarjev »Peruu« •v Mariboru priredi ob priliki razvitja svojega prapora kolesarsko in motociklistično dirko na progi Maribor— Dravograd. Start bo ob 7. uri zjutraj na Koroški: cesti pri km kamnu 1. Na kolesarsko dirko so se prijavili olimpijski dirkači, ki so dirkali na olimpijadi v Parizu. Nadalje so se prijavili iz Ljubljane in Zagreba naj-i>oljši motociklisti, med katerimi vidimo, že vsem športnikom znanega motorista Sotlerja iz Zagreba. Po dirki ob 11. uri se na Glavnem trgu"razvije slavnostno klubov prapor. Popoldne ob 3. uri se vrši velika vrtna veselica v Narodnem domu, zvečer pa v vseh prostorih Narodnega doma s plesom ter raznimi drugimi zanimivimi točkami. Upamo, da bo ta nedelja prinesla vsem športnikom in prijatel jem športa, obilo užitka. Zveza vojaških vpokojencev ima jutri ob 10. uri predpoldne svoj redni občni zbor pri Gotou. Prostovoljna požarna hramba v Kamnici priredi v nedeljo, dne 7. junija t. 1., na vrtu g. Seraka veliko poletno veselico. Ker je Čisti dobiček namenjen za nabavo novih cevi, se velecenjeno občinstvo uljudno naproša, da se te prireditve polnoštevilno udeleži. — Odbor. Na binkoštni pondeljek prihiti vse k sv. Urbanu, tam sestanek vseh ljubiteljev narave. At si zdrav, al bolan, hodi wedsno rad na Sv. Urbani Kupujte srečke »Doma ubogih.« Razprodaja srečk »Doma ubogih« je v najboljšem teku, Stavbišče za hišo je na Betnavski cesti in v kratkem se razpiše konkurtz za imbavo vseh ostalih 300 dobitkov. Hiša se prične zidati takoj po srečkanju. Načelstvo oblastne strokovne zadruge brivcev, lasni-carjev in sorodnih stride v Mariboru javlja p. n. občinstvu tn vsem svojim članom, d» so brivnice in damski1 česalni saloni na binkoštno nedeljo, dne 31. maija 1925, dopoldne prodajamo do 1. julija 1925 vse ure, zlatnino in srebrnino za izredno znižane cene. 24-2 5—1 F. KNESER, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 5. MA kaučuk podpetniki In podoiati vzdržijo vsako vreme, so prožni in 1 i^ijenični. Pozor ! Obiščite o priliki binkoštnih praznikov restavracijo »Kosovo« v Mariboru, Grajsld trg 1, kjer se toči pristno dalmatinsko vino po 10 din. v restavraciji, kakor tudi v dalmatinski kleti, nadalje štajerska stara in nova vina. Od osme ure naprej vedno gorka in mrzla jedila. 255 . BSBEEBBifiBi MH® sem že ob- mmMml Prvovrstno čajno maslo iz pasterizirane smetane z garantirano trpežnostjo, oferiie po najnižjih dnevnih cenah I. mariborska mlekarna Adolf. Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. — Razpošilja se po pošti na vse strani. Na željo v 1U in K kg kosih pakovano. 061 Noske klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anioa Traun, Maribor, Grajski trg I Stoj It Kam? Kdor se hoče k binkoštnim praznikom poceni- in solidno obuti, iaj na vsak način obišče 250 TRGOVINO ČEVLJEV, MARIBOR, GOSPOSKA UL. 37 Morske ribe «veže, pečene in marinirane (savour), kakor tudi druge okusne zakuske in zajamčeno pristna dalmatinska vina, olivne^ olje, vinski kis itd., dobite vedno v znani DALMATINSKI KLETI JOSIPA POVODN1KA, MARIBOR, VOJAŠNIŠKA ULICA ŠT. 4. Okusno, pristno ribje jelo, vince črno ali belo, Rezka urno Ti prinese, vse izborno se obnese! 252 □DOPO aaaaaaaaaaaBaa Apno, trboveljski cement, mavec (gips), strešno lepenko, koks, premog, štukaturo itd. dobavlja v vsaki množini in najceneje tvrdka M. Korožac. Mnribor Aleksandrova cesta 23, na dvorišču. Kupujem tudi zdravo celo in zdrobljeno smrekovo skorjo (lubje in čreslo). Sporočite mi takoj količino in ceno. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa FOPEi¥ILA .MEHANIK IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30. ■ Telefon št. 434. ! fCEMENTI SflPNOIa.1 [TRAVERZE I m 1 ■ ■ m ■ in vse vrste železnine B J po najnižji ceni se * ■ dobi na drobno in de- ■ belo pri tvrdki ■ B Ì Ivan Koražijs | 2 trgovina z železnino Maribor najboljše in nBjvax*nejše pri Spodnještajerski Ijndski posojilnicirMariboro, Mm elica št. 6 r. z. z n.zM Stolna elica il 6 ki obrestuje hranilne vloge po i% in 10% oziroma po dogovoru. r v n vi Val4k.il| 1 ki J Ü j ki i ki ! ki : V V ^iv; k.A kJ k. A ki>i! , i V». i M i r.’*i r£' , V, »ViV» ; «V»-i «ŽS i rS! r.» ,>.i, r.« r,» k. - j H i.V! ? .i j ič. lV iV Ci lijiV U O ii li-iV B B ust j Aleksandr ova cesta 42 » g Meljska cesta 1. B ^ j_ Zadružna gospodarska banka d. d Podralnlea r Mariboru. % Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. S*oobIatš*rui prodajaltv srefcfe ttrluirn« ran*. I©tert|e> r ; V i r.i .*y» i M ! IV i V j V IM | V i f.'* *V '.2 ».Viit« j! ..•> KM .'j !. ^ I ^ I «%1 >. « 11. > 1 W . > ^ Tisk Tiskalne sv. Cirila y Mariboru, Odgovorni urednik: Januš Goleč, Izdaja konzorciji »Naše Straža«.