Češčeno bodi sveto in brezmadežno spočetje presvete device Marije! (Odp. 100 dni.)
Venec
svetih pesmi
za očitno in domačo službo Božjo bogoljubnih kristijanov.
MInilolliči in device. Ktsri in mladi naj h valijo ime (ionpo-ilovo!	1*8. 14«. 12.
, -W-
Sedmi natis. t+G-
Z dovoljenjem ▼iaokoiaatitega Lavantinskc^ra knrao-škofijstva.
V Mariboru 1898.
Založilo kal. tixk. ilrtiStvo v Maritoru. Tink tiskarne *v. f:irilil.* '

222509
„Fojte Gospoda novo pesem; pojte Gospodu vse dežele. Fojte Gospodu, ter hvalite njegovo ime; oznanjenj te dan na dan njegovo blagost. Oznanjujte med narodi njegovo slavo, med vsemi narodi njegove čudeže; zakaj Gos(>od je velik in vse hvale vreden." (Ps. 95,1—4.)
„ Učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s livalnimi in duhovnimi pesinami, pojte Iiogu veseli v svojih srcih! (List do Kološ. 3, IG.)
„Pohožno, sveto petje je nebeško opravilo, duhov" sko kadilo; ono razsveti našo dušo, povzdigne v nebesa, vodi človeka v Božjo tovaršijo. razveseli srce, nabrani nečimerne govore, varuje pred praznim smehom, opominja na prihodnjo sodbo, spravi in pobrati stare nepri-jatelje. Kjer se |x>vzdiguje sveto petje iz skesanih src, tam je Bog s svojimi angelji pričujoč." (Sv. Bazilij.)
Kilor ima grlo za petje, naj pri službi Božji mete parni poje s pevci vred; lepo petje je dvojna poboinost. In da bo pelje v resnici prava poboinost, se ima, kolikor je mogoče, peli cela pesem, to velja posebno o meinih, pesmih. Kar pa se ne more speli, naj se pobožno moli M premiH/iije.
Pesmi
za nedelje in praznike Gospodove.
I. Mešna pesem. I.
Vstop. Tebe molit, Oče večni, * v tvojo hišo pridemo; * greh spoznali smo nesrečni, * milosti te prosimo. * Res hudo smo te žalili, * oh. pa ne zavrzi nas; * tebi bomo zdaj služili, * poslušali ccrkvc glas.
Slava. Slava Hogu na višavah, * in na zemlji mir ljudem; * oznanjuje po širjavah * se rešenje vsem stvarem. * Milostljivi Hog, dodeli * tudi nam nebeški raj; * z angel,ji tam bomo peli * hvalo, čast ti vekomaj.
Emmjelij. Blažim vest se oznanjnje, * nam odpira pot v nebo, * luč nebeška razsvet-ljuje * grehov in zinotnjav tem<5. * Le resnice vroče želje * peljejo nas k čednosti, * čednost sveta pa veselje * rajsko nain že tu deli.
Vera. So pretesne duha meje, * temna nas obdaja noč, * le iz vere svete veje * v dvomu luč, v trpljenju moč. * Oče večni, ti ohrani * v pravi veri nas zvesto, * vseh zmot-njav nas krivih brani. * da le tebe ljubimo.
A*
4
Darovanje. Prinesemo, trikrat Sveti, * trte, klasja sad ti v dar, * prosimo tc, naj obsveti * milosti ga tvoje žar. * Sprejmi, Večni, dopad-ljivo * dare tc ponižnosti; * vžgi ljubezen v srcih živo, * varaj nas pregrešnosti.
Svet. K Bogu srca povzdignimo, * vir ljubezni večne je, * trikrat svetega častimo, * ki ga angelji slave. * K njemu verno pribe-žite * vsi, ki vest vam greh teži, * njega milosti prosite, * saj jo vsakemu deli.
Po poezdif/omnji. Moli, moli rod človeški, w ponižuj sc revna stvar, * Jezus Kristus, Bog nebeški, * sam je prišel na altar. * Vse naj ga poveličuje, * vse naj v prahu moli ga, * vse ljubezen občuduje * milostljivcga Boga.
Karšivanje. Očiščeno srce svoje * tebi posvečujemo, * slast ljubezni večne tvoje * vsaki dan tu čutimo. * Ti si dušam našim hrana, * ki v skušnjavah moč deli, * naša ti slabost je znana, * varuj nas nevarnosti.
Konec. Bog nebeški, blagoslovi * nas še s svojo milostjo, * vtrjeni v ljubezni novi, * da le tebi služimo. * Je daritev dokončana, * srce je očiščeno, * čast Bogu naj bode dana * za dobljeno milost vso.
2. Mešna pesem. II.
Vstop. l'red stolom tvoje milosti * tvoj verni ljud kleči, * in tebe, Bog, v ponižnosti*
5
svoj'ga srca časti. * Daj milost jim, ki hrepene, * v solzah izmiti vse dolge; * odpusti. Oče, grešnikom, * in skaži se dobrotljiv nam.
*	Dobrotljiv nam, * dobrotljiv bodi nam.
Slava, (last bodi v visokosti * Bogu na vekomaj, * in mir po širokosti * ljudem naj bo vselaj. * V ponižnosti pojemo * ti hvalo, trojni Hog! * Od tebe zgolj prejmemo * rešenje iz nadlog.
Evangelij. Iz tvojih ust izhaja * svet cvangelijum; * srce naj nain navdaja * raz-svitlja naj naš um. * Modrost naj slava večna
*	resnico nas uči; * bo duša večno srečna, * če vere se drži.
Vera. Gospod, pred teboj s trepetanjem
*	te tvoja verna stvar spozna, * veruje z živini spoštovanjem * v tebe, edinega Noga. * Veruje tudi v tvoj'ga Sina, * spočet'ga od svetega Duhu, * ki Jesova je korenina * v deviškem cvetu ga scvetla.
Darovanje. 1. Tvoj mešnik zdaj daruje, * Oospod, darove te, * ž njim ljudstvo posvečuje * ti misli in želje. * To kruha je in vina * za grehe naše dar. * spomin je tvoj "ga .Sina * položen na altar.
2. Poglej na darovanje, * Bog, ljubi Oče naš, * in vsliši vzdihovanje, * da nam spet milost daš. * Le smrt in Kri presveta, * in
6
Jezusa Telo * nam daje up, da vzeta * milostno prošnja bo.
Svet. Poj: sveti, sveti, sveti * je Bog in naš Gospod, * poj s Kerubini: sveti * si ti Bog Sabaot. * Vsa zomlja naj ti poje, * nebo. naj tc časti, * imo presveto tvoje * povsod naj se slavi.
Po povzdigovanji. Poglej, o Oče, z visokosti * ves milostljiv na ta altar! * Pokladamo nanj po dolžnosti * zdaj tebi dopadljivi dar;
*	tvoj Sin je dar le-ta presveti * iz zgolj ljubezni darovan; * ki zvolil je za nas trpeti, * ko jagnje bil za nas zaklan.
Jagnjt Božje. O glejte, Božje jagnje * za nas preliva kri, * na križu glavo nagne, * do smrti že medli. * Vse grehe nam odjeinljc, * umrje za dolge, * narodi cele zemlje * po njem mir zadobe.
Obhajilo. Gospod, oh nisem vreden, * da tebe bi zavžil; * alj stori, da bom vreden, * duhovno zopet živ. * Tc v duhu zdaj prejeti
*	iz srca hrepenim, * daj, ženin naš presveti,
*	da milost zadobiin.
Konec. Daritev smo končali, * dar bil je lložji Sin, * in smrti praznovali * njegove smo spomin. * Po njem sedaj prejeli * nebeških smo darov; * naj Bog še nam dodeli * z nebes svoj blagoslov.
7
3. Mesna pesem. III.
Zadetek. 1. IVed teboj na kolenih, * o Bog, te molimo, * in polni želj ognjenih * dobrot te prosimo. * Daritev svete maše * naj ti prijetna bo; * molitve, prošnjo naše * usliši milostno.
2. Ko Jezus se je ločil, * je pri večerji tam * prelomil in izročil * že kruh prijateljem;
*	posvetil tudi vino, * ter ga učencem dal, * to k mojemu spominu * storite, je pridjal.
Stara. Čast tvoja naj razlega * nezmerna se, o Bog! * Nebesa naj presega, * napolni zemlje krog. * Svoj blagi mir dodeli * na zemlji milostno, * da sveto vsi živeli, * prišli bonio v nebo.
Evangelij. Iz Božjih ust izhaja * svet evangelijum, * srce naj nam navdaja, * in razsvetljuje um. * Bog sam uči nas večni, * pri kterem zmote ni: * o srečni, trikrat srečni.
*	če njemu smo zvesti.
Vera. Bog Oče, vsi spoznamo, * da vse je tvoja stvar, * kar je in kar imamo. * je tvoje roke dar. * Od Duha Sin tvoj večni * bil svetega spočet, * po (levi rojen srečni * odrešil ves je svet.
Darovanje. 1. Naj, Bog. dopade tebi, * kar ti darujemo: * scer kruli je sam na sebi * in vino je samo: * pa s kruha in iz vina *
8
ho kmulo, kar zdaj ni, * edinega ti Sina * Telo in prava Kri.
2. Bog, tega darovanja* ne zaničuj nikar! * Vse misli, želje, djanja * in srca vzemi v dar. * O daj, da bomo zvesti * služili tobi le, * odvzemi naši vesti * vse grehe in dolge.
Svet. Povzdignimo, kristjani, * vesele glase zdaj; * zapojrno v Bogu zbrani: * svet, svet, na vekomaj! * Gospodu množ'ca vdana * prepevaj radostno! * Zvcličarju: Hosana, * med nas zdaj prišel ho.
IJo povzdigovanji. Molimo klcčejoči * Boga zakritega, * oko ga ne razloči, * pa vera ga pozna. * Z duhovnega pogleda, * o Bog, te vidimo, * zadosti je beseda, * da v tebe veijemo.
Povživanje. 1. Glej. čudeže odkriva * Zveličal- grešnikom ;* Gospoda hlapce vživa, * je hrana Jezus sam. * Podoba le jc vina, * in kruha belega, * Telo in Kri pa Sina * zares je Božjega.
2. Pri nas, Gospod, ostani * in združi z nami se; * o Jezus, ti nas hrani, * poživljaj duh, srce. * Da ljubimo te vedno, * podpiraj, Jezus, nas, * naj vživamo te vredno, * ko pride snnti čas.
Knmr. Končan zdaj svete maše * jc nekrvavi dar; * usliši prošnje naše, * nas ne zapust' nikar. * Naj v spravo bo to djanjc
9
*	nam, Jezus, naš pastir, * naj bo ti v čast, spoznanje, * nam v časni, večni mir.
4. Mešna pesem. IV.
Vstop. 1. Pred Bogom poklekniiuo, * povzdignimo srce, * v nebesa zdaj pošljimo * vse misli in želje. * Ta dar presvete maše * sprejmi od nas, o Bog, * naj zbriše grehe naše, * naj varje nas nadlog.
2. Mi grešniki spoznamo, * žalili smo Boga; * o težko vest imamo, * pokoja nam ne da * Marija, vsi svetniki, * pomoči prosimo,
*	(la grešniki veliki * še milost najdemo.
Slava. Bog Oče večne slave, * vsa hvala ti, vsa čast! * Ljudem mir volje prave * na zemlji bodi v last. * Bog Sin, nedolžno jagnje,
*	si •/. Duhom svetim svet: * naj duh tvoj k nam se nagne. * k češčenju srca vnet.
Evangelij. Bog sam nam oznanjuje * življenja srečni pot; * temoto razsvetljuje, * nas varje grešnih zmot. * Kristjani, poslu-šajmo, * to Jezusov jc glas, * po njem se vsi ravnajmo, * da bo zveličal nas.
Vera. Spoznam, o Bog nebeški, * da ti si stvarnik moj; * odrešil rod človeški * je Sin edini tvoj. * Svet' Duh pri nas prebiva,
*	nuni učenik poslan; * njegovo milost vživa
*	na zemlji vsak krisjan.
10
Darovanje. 1. Sprejmi, Bog, Oče večni,
*	od mw prečisti dar, * ga grešniki nesrečni
*	ti damo na altar * za svoje hudobije, * in celega sveta; * naj nam jih čisto zinije, * nam tvojo milost da.
2. V ponižnosti pošljimo ta sveti dar v nebo, * Gospod Boga prosimo, * da mu prijeten bo; * da njemu bo v češčenje, * v zahvalo in na čast, * kristjanom pa v življenje,
*	in sveti cerkvi v rast.
Svet. Svet, svet, svet Bog nebeški, * oblast imaš nad vse; * ves svet in rod človeški * ti hvalo, čast daje. * Naj vedno hvaljen bode,
*	povikšan in češčen, * ki je za vse narode * na križu bil vinorjen.
l'o povzdigovanji. O angeljci, hitite, * in pridite z nebes, * nebeški kruli molite, * ni kruh več, Bog je res. * 1'očntkom vsem telesa
*	je Jezus tukaj skrit, * naj, vabi nas, v nebesa * ga pridemo častit.
Sveto obhajilo. 1. Moj Jezus, tebe vžiti
*	iz srca koprnim, * bojim se k tebi priti, * ker tolikokrat grešim. * Očisti dušo mojo, * zedini se z menoj, * pokaži milost svojo, * naj hodem vedno tvoj.
1. O Jezus, pridi, pridi, * preženi grehov noč, * naj duša moja vidi * ljubezni tvoje moč. * (»stani vedno v meni, * poživljaj sla-
11
boga, * z menoj se trdno skleni. * me stori srečnega.
Konec. Zdaj dar smo dokončali, * odpeli čast Bogu; * Očetu darovali * edinega Sinu.
*	Umrlim, živim sprava * za grehe l»ode naj,
*	naj nam ho vsem zastava, * za blažen sveti raj.
5. Mesna pesem. V.
Začetek. 1. Bog, pred tvojim veličastvom
*	molimo ponižno te; * s svoje milosti bogastvom * ozri se v nas grešnike. * Naj daritev ti dopadc, * jagnje je brez madeža, * Jezus vir nebeške gnade. * ki odjemlje greh sveta.
2. Jezusovo zasluženje * nam je grešnim upanje, * in po njem le odpuščenjc * tvoja milost nam daje. * Res obilno smo grešili,
*	te žalili vsaki čas; * ljubi Jezus, ti se vsmili; * vsmili. o Gospod, se nas!
S/ara. Čast Bogu na visokosti, * sveto njega je ime, * po stvarjenja širokosti * naj ga vse stvari časte. * Bodi hvaljen, bodi molj en * večni trojedini Bog; * v tvojo večno čast izvoljen * naj ti služi zemlje krog.
Evangelij. Kvangelija resnica. * nas varuje grešnih zmot; * nam je luč, nam je vodnica, * ki nam kaže pravo pot. * Nauk več-
12
nega življenja * ti, o Jezus, imaš sam; * luč modrosti, razsvetljenja * dajcš, o Zveličar nam.
Vera. Verujem v Boga Očeta * neba, zemlje stvarnika; * v Sina, odrešnika sveta, * vcijcm v svetega Duha. * Verjem tudi vse resnicc, * ktere Jezus je učil; * če se bom držal resnice. * bom v nebesih ga častil.
Darovanje. 1. Večni Oče vse dobrote, * milo glej na ta altar, * za brezkončne grehov zmote * damo ti prijeten dar. * Kruha svetega in vina * dar ponižno darovan, * ki v Telo bo tvojga Sina * spremenjen, nam v hrano dan.
2. Tudi naše premoženje * naj si posvečeno 1)0; * v dar ti damo vse življenje, * svojo dušo in telo. * Dar naš za dolge človeške * na altar pokladamo, * vir naj milosti nebeške * grešnikom nevrednim bo.
Srd. Z angeljci na glas pojemo * sveto pesem, o Gospod; * vse češčenje ti dajemo,
*	svet, svet, svet Bog Sabaot! * Da še bolj goreče vneti, * nam, o Bog, dobrotno daj, * hi ti mogli hvalo peti * tu in tam na vekomaj.
Po povzdigovanji. Bodi moljeno, češčeno * rešnjc Jezusa Telo, * nam v zveličanje rojeno
*	in za grehe križano. * Bodi moljena častita
*	Jezusova rešnja Kri, * ki za greh naš si prelita, * in za grehe vseh ljudi.
1»
Jagnje Božje. Mili Jezus, Božje Jagnje,
*	nosiš grešnikov dolge; * naj se tvoja milost nagne, * da očisti mi srce, * in se sklenem z vernim duhom * v zakramentu zdaj s telioj;
*	živi rne z nebeškim kruhom, * da bom živ in mrtev tvoj.
Konec. Blagoslovi, troj edini * Bog, nas z milostno roko! * V greha in skušnjav dolini
*	varuj svojo množico. * S svojo milostjo ostani * vselej, o Gospod, pri nas; * v smrtni uri ti nas brani, * in odkrij nam tvoj obraz.
6. Mlešna pesem. VI.
Začetek. 'L nebes poglej, Bog Sabaot, * na prah ino pepel, * ki le po tebi, o Gospod,
*	živeti je začel. * Ponižno zdaj na tleh leži,
*	slabosti svoje ne taji; * svoj greh objoka in spozna * te pravega Boga.
Stava. Bog Oče, tebi sliši čast * in hvala vekomaj, * ker ti imaš čez vse oblast. * svoj sveti mir nam daj! * Da tebi ino Jezusu, * in tudi Duhu svetemu * veselo bomo služili * v ljubezni bratovski.
Evangelij. Svet evangelij nas učil * je Jezus, Božji Sin; * nikar kristjan, da bi tajil
*	hudobno nja spomin. * Za Božji nauk preliti kri * vsi bodimo pripravljeni, * saj nam beseda Jezusa * življenje večno da.
14
Vera. Mi verjeino v edinosti * le enega Boga, * spoznamo pa osebe tri, * vse bitja enega. * Bog Oče, on je vstvaril vse, * Bog Sin nas pa odrešil je * darove Božje milosti * nam sveti Duh deli.
Darovanje. 1. Povzdigni srce, o kristjan, * na Božji svet altar, * in z mešnikom daruj skesan * Bogu prijeten dar! * Nebeškemu Očetu zdaj * telo in dušo svojo daj; * alj dar ponižnega srca * pri Bogu le velja.
2. Za nas je Jezus rojen bil, * vse hudo je prestal, * po svetu hodil in učil, * za nas življenje dal; * na križu zadnjič smrt storil,
*	je svojo rešnjo Kri prelil, * in to se na altaiji ho * tud' zdaj obhajalo.
.Sta. Krščanska duša, hvalo daj * neskončnemu Bogu, * povzdigni srce v sveti raj
*	k Očetu svojemu! * Glej, Jezus je za tebe vmrl, * nebesa zopet ti odprl * poj čast in hvalo mu za to * z vso trumo angeljsko!
Povzdigovanje. Odprimo svojo zdaj oči, * poglejmo na altar;* kako se čudno spremeni
*	presvete meše dar. * V podobi kruha belega * molimo Telo Jezusa; * * pod vinom pa častimo ini * njegovo rešnjo Kri.
Obhajilo. Poglejmo, jagnje Božje tam * za grehe zadosti, * življenje novo daje nam
*	zdaj v hrani angeljski. * Kdor Jcznsa Telo
15
zavžil, * in rešnjo Kri bo vredno pil, * življenje večno on ima * od Sina Božjega.
Konec. Dar svete mešc je končan, * poslan v sveto nebo, * nebeški blagoslov je dan * za dnšo in telo. * Veselo gremo zdaj odtod * na svojo delo, o Gospod! * Po smrti nam pa, Jezus, daj * vsem skupaj sveti raj!
7. Mešna pesem. VII.
Vstop. 1. Kristjani, pokleknimo * pred večnega Boga, * Očeta počastimo, * ki nas za Ijulio ima. * Hvaležno ponoviti, * kar storil Božji Sin, * zapored dopolniti: * „To štor"te v moj spomin!"
2. Ko nekdaj na Kalvarji * za vse umrl tam je, * se Jezus na altarji * za nas daruje vse. * Zato se ž njim skleniino; * srce naj zbrano bo, * Očetu se 'zročimo * v ponižnosti lepo.
Slava. Čast, hvala tebi bodi * neskončno večni Bog! * Naj tebe vsi narodi * častijo krog in krog. * Ljubezen, inir ohrani * med nami, o Gospod, * da tvoji volji vdani * tc hvalimo povsod.
Evangelij. Ko v rajski je bliščavi * se Jezus spremenil, * je Oče na višavi * na zemljo govoril: * rLe njega poslušajte, * moj
17
ljubi Sin je to; * po njem se vsi ravnajte, * vam vselej dobro bo!"
Vera. Kar Bog nam razodeva, * spoznam in verjem vse, * ker Jezus to veleva, * je pisano ali ne: * so moje srčne želje * spolniti cerkve glas; * to moje jc veselje, * ker mati jc za nas.
Darovanje. 1. O kaj bi tebi dali? * ker prah smo in pepel, * da k časti bi in hvali
*	ti, o (Jospod, sprejel. * Glej, kruha ino vina
*	se tebi zdaj 'zrači; * kar naj sc v tvoj'ga Sina * TeM, Kri spremeni.
2. Očetu (lar opravlja * za nas zdaj Jezus sam: * daritev on ponavlja, * kakor na križu tam. * Vse svoje premoženje * postavamo na altar, * veselje in trpljenje * Hogn zračimo v dar.
Sret. .Bog, sveto, sveto, sveto je * tvoje ime na veke vse", * angeljski zbor prepeva.
*	„Ncbo in zemlja polna sta * časti in hvale Večnega", naj z naših ust odmeva.
Po povzdigovanji. Oh, poglejte, kak' preliva * Jezus kri, na križ pribit: * iz ljubezni zdaj prebiva * tu v podobi kruha skrit. * Nja ljubezni prevelike * konca, glej, in kraja ni; * on jc trta, mi mladike, * milost svojo nam deli.
Obhajilo. 1. Poglejte, kak daruje * nedolžno Jagnje se; * naše dolge plačuje, * in
1.7
naša sprava je. * Nain daje se zavžiti * v Telesu rešnjcmu, * če z nami se združiti * k življenju večnemu.
2. O Jezus, k tebi priti * mi srce hrepeni, * pa tebe zdaj zavžiti, * zadosti vredno ni. * Dopolni moje želje, * da v duhu prej-mem te; * ti moje si veselje * in vse zaupanje !
Sklep. Daritev svete maše, * o liog, storjena je; * molitve vsliši naše, * dobrotno vsmili se! * 1'odeli vse dobrote, * ki jih potrebni sino, * in vodi nas na pote, * ki peljejo v nebo.
8. Mešna pesem. VIII.
Pristop. Oče. večni v visokosti, * k tebi zdaj se bližamo, * svoje grehe in slabosti * srčno obžalujemo. * Grešnikov se nas usmili,
*	spreobrni nam srce, * da bi zvesto te Ijn-bili * žalovali za dolge.
Slava. Slava hod" Bogu v višavi * in na zemlji mir ljudem! * Naj sc zliva po širjavi
*	milost Božja vsem stvarem! * Tebi, jagnje, »Sin Očeta, * ki odjemlješ greh sveta, * poje vsaka duša vneta * slavo večno iz srca.
Evangelij. Tvoja milost je prižgala * prave vere svetlo luč, * pot v nebesa pokazala. * dala nam resnice ključ. * Daj nam. Bog, tako
B
18
živeti, * kakor evangelj uči, * v sveti veri daj umreti, * večno se zveličati.
Vera. Bog nebeški, vsi spoznamo, * da si stvarnik vseli reči, * mi Očeta te imamo,
*	ki dobrote vse deli. * Ti poslal mun reše-nika. — * Sina si v zveličanje, * Duha dal nam tolažnika, * ki vso milost nam daje.
Darovanje. Vzemi, Oče, dare v slavo, * ki jih tu darujemo; * milost in za grehe spravo
*	ž njimi tebe prosimo. * Tvoja zarja naj obseva * djanja naše,ga steze, * in za dobro naj ogreva * oslabljeno nam srce.
Svet. Sveti, sveti, večno sveti * si o tro-jedini Bog! * Tvojo slavo vedno vneti * poje naj vesoljni krog. * Vsaka stvar naj poje vdana * tvojo čast na vse moči, * večna slava in .hosana- * naj povsod se ti glasi!
Po povzdhjoravji. Bodi hvaljeno, češčeno
*	sveto rešnjc nam Telo; * iz Marije si rojeno, * bilo za nas križano! * Hodi vekomaj češčena * draga, sveta rešnja Kri, * za pregrehe pretočena, — * vir ljubezni večne si.
•lai/nje Božje. Jagnjc Božje, Jezus mili,
*	ti dobrote večne vir, * ti - se vbogih nas usmili, * daj nam svoj preljubi mir! * Milost-Ijivo nas ohrani, * tvojo pot da hodimo, * in da enkrat srečno zbrani * k tebi v raj se snidemo.
19
PovSivanje. O Gospod, ti kruh si pravi,
*	ki življenje, inoč ima, * ti nam bolne duše zdravi, * vodi v kraj zveličan ju! * Pridi, Jezus, v srca naša, * sebi jih prestvari vse, * bodi naša dušna paša, * vsa ljubezen, upanje.
Sklep. Blagoslovi. Oče mili, * našega življenja dni! * Božji Sin, ti se usmili, * da pobožno vsak živi! * Blagoslovi, Duh nas sveti. *grej nas tvoj ga ognja kres, * daj nam srečno vsem dospeti * k tebi v blagi dom nebes.
9. Mešna pesem. IX.
Vstop. Bog Oče! se oziraj * prijazno na altar, * v slabosti nas podpiraj * in sprejmi zdaj naš dar. * Obilno smo grešili, * pa obžalujemo; * o Jezus! nas se vsmili, * na te zaupamo.
Slava. Si češčen na višavi, * o troje-dini Bog, * odmeva v tvoji slavi * naj vedno zemlje krog! * Človeštvo vse naj služi * imenu tvojemu, * z angeljci glase druži * v čast večnemu Bogu!
Evangelij. Nam cerkev oznanjuje * svet evangelijum, * luč, ktera razsvetljuje * s svetlobo rajsko um. * Povsod naj luč ta sije * preganja temo zmot, * nevernim vsem odkrije
*	življenja pravo pot.
H*
20
Vera. Gospod, ponižno vsi spoznamo * ti vsega si sveta vladar; * Dobrote vse, ki jih imamo, * le tvoje milosti so dar. * Verujemo v Božjega Sina * in milost svetega Duha, * ka-toljška cerkev je edina * od Jezusa postavljena.
Darovanje. Ozri, Bog, milostljivo * se na daritev to! * Ponižno, zaupljivo * ti jo prinašamo. * Dar kruha se in vina * skrivnostno spremeni * v Telo Božjega Sina * in pravo rešnjo Kri.
Svet. 0 sveti, sveti, sveti * je Bog, nebes Gospod; * z angeljci poje „ sveti" * naj ves človeški rod. * Naj čast in slava bode * se pela vekomaj! * Osreči vse narode * spoznanje IJožje naj!
Po jiovziliffomnji. Zdaj moli srečni rod človeški, * zdaj sveti milosti se žar, * stvarjenja Bog in kralj nebeški * se je ponižal na altar. * Med nami v cerkvi zdaj on biva. * ne vidijo sicer oči, * spričuje pa nam vera živa * skrivnost to, ktera se godi.
Sv. obhajilo. O Jezus, duša moja * za-vžiti te želi, * me vabi milost tvoja * pa greh moj me teži. * Odrešenik presveti, * očisti greha nas; * daj vredno te sprejeti, * ko pride smrti čas.
21
10.	K povzdigovanju. I.
1.	Zdaj bomo videli * Boga resničnega, * v podobi kruhovi * Jezusa pravega. * Kruh je on angelov, * brana popotnikov, * in živi studenec rešnja Kri.
2.	O Jezus vsmiljeni, * ti si zveličar naš,
*	skoz svojo rešnjo Kri * nam odpuščenje daš. * Kakor obljubil si, * tako se spremeni
*	kruli ino vino v meso in Kri.
3.	Vid'li smo Jezusa * Boga resničnega.
*	človeka in Boga * v podobi skritega. * Vzdigni srce kristjan, * in moli vsaki dan * sveto, prosveto rešnje Telo!
11.	K povzdigovanju. II.
1.	Svoje srce povzdignimo * zdaj k večnemu Bogu; * častimo in hvalimo * sveto rešnje Telo. * V podobi kruha belega * iz vsega srca svojega * dajajmo hvalo Jezusu, * tu pričujočemu.
2.	Premisli, grešni človek ti, * kaj Jezus je prestal, * za te v potrpežljivosti * se voljno v smrt podal. * Do smrti je pokoren bil, * do zadnje kaplje kri prelil, * da tebe bi zgubljenega * zveličal grešnika.
3.	Z ljubezni jc postavil nam * ta sveti zakrament, * ko pri večerji zadnji tam * jc
22
storil testament. * Zdaj Jezus tukaj sam živi, * nam svoje milosti deli, * v podobi kruha belega * se dušam vžiti da.
4. V ponižnosti klečimo zdaj, * o Jezus, pred tebo, * za milosti častimo naj * to z vso hvaležnostjo. * Le tebi zvesto služiti * mi hočemo vse žive dni; * k6 bomo pa ločili se, * daj nam zveličanje!
12.	Blagoslovna. I.
1.	Častimo te, kruh živi angeljski! * Ti pravi človek skup, ino Hog nebeški. * Sveti, sveti, sveti, * sveti, čez vse sveti * Jezus Kristus najsvetejši * v svetem rešnjem Telesi'.
Po neh-terih krajih pojil: Sveto, sveto, sveto, * sveto, čez vse sa'eto * Jezusovo je Telo * v zakramentu moljeno.
2.	Nikdar nas ne zapusti, * o Jezus vir sladkosti, * zlasti pa poslednji čas * bodi, Jezus, ti pri nas! * Častite vsak čas bodi * presladko ime Jezus, * ino ime Marija!
Po ilrui/ili krajih se poje: Ne zapusti nas nikdar, * o Jezus naš zveličar, * ne zapusti nas nikdar!
13.	Blagoslovna. II.
L Vsi ponižno počastimo, * in molimo Jezusa, * z vsega srca zahvalimo * svojega
23
zveličaija; * srce, roke povzdignimo, * naj svet blagoslov nam da.
2.	Večnemu Očetu hvala, * hvala Sinu Božjemu, * naj bi se spodobna dala * tudi Duhu svetemu! * Hvalo vsaka stvar dajala * Bogu trojedinemu.
14.	Blagoslovila. III.
1. Nizko se zdaj priklonimo, * klcčejoči počastimo * v podobi kruha belega * nam pričujočega Boga, * to Božje jagnjc, Jezusa.
1. Pojmo sveto, sveto, sveto * sveto je, čez vse je sveto * preblaženo rešnje Telo, * ki nas bo blagoslovilo * oh bodi vselej hvaljeno. (Tukaj sc utihne in blayosfovi.)
3.	Jezus naš, ti najsladkejši, * dobrot-ljivi, najsvetejši, * sc ti priporočimo zdaj, * ostani pri nas vekomaj * pripeljaj nas v svoj sveti raj.
15.	Blagoslovna. IV.
1. Pripognimo se kristjani * prnl sveto rešnje Telo; * vsi zapojmn skupaj zbrani * čast in hvalo Jezusu. * Sveto, sveto, čez vse sveto * Jezusa rešnje Telo, * našega Zveli-čarja. Ali j)a: Sveto, sveto, čez vse sveto * rešnje Telo Jezusa * našega Zvcličarja.
24
2.	Za svet blagoslov prosimo, * Jezus, blagoslovi nas! * K tebi roke vsi držimo, * vsliši naše prošnje glas. * Sveto, sveto itd.
3.	Kedar bode nam umreti, * Jezus, ne zapusti nas! * Daj nam vredno še prejeti * tvoje Telo zadnji čas. * Sveto, sveto itd.
16.	Blagoslovna. V.
1.	Vsi ponižno počastimo * v zakramentu Jezusa, * na kolenih zdaj molimo * našega Zveličarja. * Na altarji on stanuje, * če ga ravno videt1 ni; * živa vera nam spričuje, * kar ne vidijo oči; * da v tem kruhu Bog živi.
2.	K tvoji časti čemo peti, * sliši, Jezus ti, naš glas; * daj nam blagoslov svoj sveti, * Jezus, blagoslovi nas! (Tukaj te utihne in blagoslovi). Daj, da blagoslova srečno * vsi deležni bodemo, * ino tebe nekdaj večno * vsi vkup vživat pridemo * v tvoje sveto kraljestvo.
17.	Blagoslovna. VI.
1.	Najsvetejši, tebe počastimo, * in ponižno se priporočimo; * vsliši svoje ljudstvo, Jezus vsiuiljcni, * ki pred teboj zdaj kleči.
2.	Blagoslovi, Jezus, pričujoče, * pred teboj ponižno klečcjoče; * milostljivi Jezus, nain vsem vkupej zdaj * blagoslov svoj sveti daj.
25
3. Zdaj smo sveti blagoslov prejeli, * pojmo hvalo Jezusu veseli; * ljubi Jezus, bodi vselej ti pri nas * zdaj ino poslednji čas!
18.	Blagoslovna. VII.
1.	Pred Jezusa ponižno pokleknimo, * Zve-ličarja pobožno počastimo, * ki v zakramentu svetem tu živi, * kar živa vera nas uči.
2.	Zapojmo sveto, sveto, čez vse sveto, * k največi časti vernim razodeto * je Jezusa sveto rešuje Telo, * ki nas bo blagoslovilo.
3.	Oh bodi večno hvaljeno, češčeno, * v pobožnosti ponižno izrečeno * presveto Jezusa rešnje Telo, * IkkT nam popotnica v nebo!
19.	Blagoslovna VIII.
1.	Slavo Večnemu zapeti, * počastiti Jezusa, * mora srce nam goreti * pred obličjem Večnega. * Kakor sveče zdaj gorijo, * naj goreče srce bo; * zvoni lepo naj zvonijo, * orgije z nami ]>ojcjo.
2.	Sveto, sveto vsi zapojmo, * sveto Jezusa Telo; * s svetim glasom povzdignimo * roke in srce, v nebo. * Blagoslovi. Jezus ljubi, * čredo ljubljenih ovčic; * oh, nijenega ne zgubi * svojih bratov in sestric! (Tukaj ne utihne in blaijosiori.)
2(5
Po prvem blagoslovu. 3. Čast in hvala vselej bodi * troj edinemu Bogu, * nuj razširja se povsodi * čast Vsegamogočnemu. * Naj Očeta vsi spoznajo, * in tud' Sina Božjega, * svet'mu Duhu hvalo dajo * ljudstva celega sveta.
Po drugem blagoslovu. 4. Kedar bomo se ločili, * vzeli od sveta slovo, * da bi k tebi se vrnili, * daj nam Bog, v sveto nebo! * Tam ti bomo hvalo peli * z vsemi svct'mi angclji, * pri Očetu tam veseli, * vekomaj prebivali.
20.	Blagoslovna. IX.
1.	O j hvalimo in molimo * sveto Telo Jezusa, * sveto rešnjo Kri častimo * našega Zveličarja. * Sveto, sveto, čez vse sveto * Jezusa Kri in Telo.
2.	To je pravi Kruh nebeški, * prava sveta rešnja Kri, * blagoslovi rod človeški, * milost v naša srca vly! * Sveto, sveto itd.
3.	Živi, Jezus, s svojim kruhom * svojo čredo ljubljeno, * vladaj ljudstvo s svojim duhom, * naj ti vredno služimo. * Sveto itd.
21.	Blagoslovna. X.
1. Koke, srce povzdignimo, * klečejoči počastimo * Jezusa rešnje Telo, * ki nas bla-goslovlo Ik).
27
2.	Jezus, ti nas blagoslovi, * s svojo milostjo prenovi, * naj živimo vsi tako, * da ti čast in hvala bo. (Tukaj ne utihne.)
3.	Kedar bomo se ločili, * vse posvetno zapustili; * Jezus k sebi tisti čas * s tega sveta vzemi nas!
22. Blagoslovna. XI.
1.	Ponižno na kolena pademo, * iz srca pesem vsi povzdignemo: * Sveto, sveto, sveto, * sveto, čez vse sveto, * Jezusa rešnjc Telo * bodi vselej hvaljeno!
2.	O ljubi Jezus, odpri roke zdaj * in sveti blagoslov vsem vernim daj! * Sveto, sveto itd.
3.	In kedar enkrat v večnost pojdemo, * dodeli nam, da vredno prejmemo * sveto, sveto, sveto, * sveto, čez vse sveto * Jezusa rešuje Telo * za popotnico v nebo.
23. Blagoslovna. XII.
1. Počastimo in molimo * najsvetejši zakrament; * k Jezusu še ohrnimo. * proč je stari testament. * Kar z rokami se prejeti. * videti z očmi ne da. * gledamo ('gledanim v duhu živega I loga.
28
2.	Iz ljubezni in dobrote * Jezus v sredi nas živi, * blagosloviti sirote * v zakramentu nas želi. * Toraj, Jezus, blagoslovi * nas, te milo prosimo; * vsliši nas (vsaki čas), Jezus blagoslovi nas! (Tukaj se utihne in blagoslovi.)
3.	Hvalimo Boga Očeta * ino Jezusa vsclaj * čast in hvala bodi peta * svet'11111 Duhu vekomaj ; * kakor od zažetka bila, * naj na večne čase bo * večna čast (večna čast) trojedinemu Bogu.
24.	Blagoslovila. XIII.
1.	0 Jezus, tebe zdaj moliti * v podobi kruha belega, * tvoj sveti blagoslov dobiti * želimo s srca celega.
2.	(iospod, ti naše prošnje vsliši, * čuj našga petja mili glas; * vse zbrane v tvoji Božji hiši, * o Jezus, blagoslovi nas!
3.	Svoj sveti blagoslov ohrani, * vse dobro nam storiti daj, * in vsega hudega nas brani, * pomagaj nam vsem v sveti raj!
25.	Blagoslovila. XIV.
1. Hvalimo te, prečudno skriti Bog, * in prosmo tc, obvaruj nas nadlog! * Sveti, sveti, sveti, * sveti, čez vse sveti! * Vse te hvali naj na glas * v zakramentu vsaki čas.
29
2.	Oh, blagoslovi nas in vse blago. * da te veselo vsak čas hvalimo. * Sveti, sveti itd.
26. Blagoslovna. XV.
1. Glasno zapojmo, čast povzdigujino, * Jezns je v belem krnim prikrit * pred nas postavljen, vselej pripravljen, * ovčicc svoje blagoslovit". * [Sveto, sveto, čez vse sveto; # sveto Jezusa rešnja Kri in Telo.J
1. Iioke skleniino, s srca vzdihnimo: * vsmili se Jezus, zveličar naš! * Teb" se zračimo in te prosimo, * da nam svoj sveti blagoslov daš. * [Sveto, sveto itd.]
3.	Zadnjič vsi skupaj recimo tukaj: * Jezus, vsa hvala tebi naj bo! * Enkrat dodeli, da bi veseli * vekomaj peli slavo tvojo: * [Sveto, sveto itd.]
27. Po službi Božji za slovo. I.
1.	Oj vsiniljeni Jezus, jaz ljubim tebe, * goreče do tebe je moje srcc; * jaz ljubim tebe, * ker ljubiš mene, * iz celega srca jaz ljubim tebe.
2.	Pred tvojimi nogami grešnik klečim, * sem večkrat grah storil, poboljšat" želim. * Te prosim lepo, * ko vmije telo, * da vzemeš, moj Jezus, mi dušo v nebo!
30
28. Po službi Božji za slovo. II.
1.	Pohvaljen bodi Jezna ti, * ki rojen iz Deviee si. * Z Očetom tebe hvaTmo zdaj, * in s svetim Duhom vekomaj.
2.	Marija, mati milosti, * pod plašč svoj sveti nas zakrij. * Ti naše si zaupanje, * v nebesa nas pripcljaj.
3.	Svetniki, vi izvoljeni, * dobrotljivi prijatelji, * z nebes podajte nam roke, * v nebesa nam pomagajte!
29. Po službi Božji. III.
1.	Preden se od tod podamo, * Božjo služIjo dokončamo, * še iz srca celega * počastimo Jezusa.
2.	Stegni, Jezus, roke svoje, * blagoslovi verne tvojo, * milost svojo nam podaj, * daj nam priti v sveti raj!
3.	Jezus, ti si vinska trta, * polna milosti odprta; * mi mladike tvoje smo, * ki na tebi rastemo.
4.	0 Marija, ti devica, * bodi naša pomočnica, * zdaj ino poslednji čas * prosi ti Boga za nas!
30. K pridigi. I.
1. Oče naš, ki v nebesih * kraljuješ vekomaj. * na dušah in telesih * svoj blagoslov
31
nam daj. * Vsel' bodi posvečeno * tvoje sveto ime; * svetejše ni nobeno, * kakor to tvoje je.
2.	Tvoje kraljestvo pridi * po naši smrti k nam: * tvoja volja se 'zidi * na zemlji kakor tam. * Daj nam vsakdanj'ga kruha * za dušo, za telo; * pošlji nam svefga Duha, * ga blagoslovil bo.
3.	Odpusti, mi želimo, * vse naše grehe nam, * kakor mi odpustimo * vsem svojim dolžnikom. * Ne vpeljaj nas v skušnjavo, * od zlega reši nas, * in daj nam misel pravo,
*	te ljubit" vsaki čas.
31. K pridigi. II.
1.	Oče naš, ki v nebesih si, * na zemlji in povsodi; * tvoje ime po vrednosti * vsel' posvečeno l>odi. * Pridi kraljestvo tvoje k nam.
*	se tvoja volja 'zidi * na zemlji, kot v nebesih tam, * teb' k časti, nam pa k pridi.
2.	Vsakdanjga kruha. pros'mo te, * daj Bog otrokom svojim. * Odpusti naše nam dolge.
*	kot mi dolžnikom svojim. * Varuj skušnjav nas vsaki čas, * ne pusti nas grešiti; * od vsega zlega reši nas, * in daj nam k tebi priti-
32. K pridigi o praznikih Marijinih. I.
1. Marijo angelj počasti: * .Marija si češčena, * med vsemi polna milosti, * tak
32
srečna ni nobena; * Gospod je s teboj, blažena * med vsami si ženami": * o mati Sina Božjega, * Marija, bodi z nami!
2. Presrečno tvoje je telo, * si Jezusa rodila, * ki tebe vslišal vselej bo, * karkolj ga boš prosila. * Marija, prosi ti za nas, * da srečno tn živimo, * in kedar pride zadnji čas, * sc tamkaj veselimo.
33. K pridigi o praznikih Marijinih. II.
1.	0 Marija, si čoščena, * polna milosti, dobrot; * ti podobna ni nobena, * Bog je s tclmj, tvoj Gospod.
2.	Blažena si med ženami, * blažen tvoj presveti sad: * Jezus Kristus, sam Bog z nami,
*	nam začetnik Božjih gnad.
3.	Prosi, sveta Božja mati, * za nas grešnike Boga. * da nam njega da spoznati * in ljubiti iz srca.
4.	Grešnim milost spokorjenja * sprosi vsem, Marija, zdaj; * slednjo liro pa življenja
*	sprosi nam nebeški raj!
34. Postna k pridigi.
1. Sem, sem, o grešnik pridi, * poglej Zvcliearja * na strašnem lesu križa * za te razpetega. * Njegovo sveto lice, * premisli, o
33
kristjan, * ni skoro več poznati, * je polno liritkili ran.
2.	Od nog do vrha glave * je z ranami ]iokrit. * ne vidiš kože zdrave, * vsak nd ima razbit. * Le, tvoji grehi krivi * so vseh teh bolečin, * za tebe dolg plačuje * na križu I'»ožji Sin.
3.	< Hej! Jezus glavo nagne, * umije za Ijndi, * ko v strašnih mukali dušo * Očeta izroči. * Zdaj se vsa zemlja strese, * in sobice luč zgubi; * nad Jezusovo smrtjo * strmijo vse stvari.
4.	Alj s križa lnč življenja * prisveti nam lepo. * in zdaj največi grešnik, * če hoče, gre v nebo. * Še na me, Jezus mili, * iz tvojih svetih ran * žar milosti naj sije * na strašni sodnji dan.
35. Pred krščanskim naukom.
1.	Čujte, čujte, o kristjani. * slišite veseli glas, * poslušajte tukaj zbrani, * ljubi Jezus kliče nas. * Z nami hoče govoriti * ml kraljestva Božjega. * po namestniku učiti * nas življenja večnega.
2.	Ljubi Jezus, le govori, * ti življenje večno "maš: tudi zemljo plodno stori, * blago-
C
34
slovi, kar nam daš. * Kakor rosa suho zemljo. * dušo nauk naj napoji, * in jo k večnemu življenju * zopet novo oživi.
3. Sveti Duh, ti oče luči, * čez vse verne se razlij, * nas po učenikn uči, * gani srca vseh Ijndi! * O da zvesto bi hranili * Jezusa veseli glas, * vse, kar bomo ga prosili, * bode Jezus vslišal nas.
36. Po krščanskem nauku.
1.	Srečen, srečen, kdor ohrani, * kar nas Jezus je učil, * vsega hudega se brani, * pred katerim jc svaril; * vir življenja večnega * so besede Jezusa.
2.	Učenosti tovarSice, * nam življenje slajšajo: * in čednosti, tolažnice * nam trpljenje lajšajo: * nas učijo prav živet', * ino nekdaj srečno vmret".
3.	Čast, lepota in bogastvo. * vse le kra-ek čas trpi; * vse posvetno veličastvo * v prah. pepel se spremeni. * Prešla zemlja bo, nebo, * nauki pa ostanejo.
37. Adventna. I.
1. Vi, oblaki, ga rosite, * ino zemlja naj ga da. * ve, nebesa nam pošljite * skor" Zve-ličarja sveta! * Milo so ljudje vzdih vali. *
v grehih, temi so ječali; * Bog je bil zemljo preklel. * greh nebo človeku zvel.
2.	Oče se nebeški vsmili. * vidi toljko bolečin; * da bi se ljudje rešili, * se ponudi Božji Sin. * Dvico (iabrijel pozdravi, * in Marija čista pravi: * rGlej, pokorno je srce.
*	kar Oospod mi zapore."
3.	Zgodba sveta in vesela * nam odklene vsem nebo; * glej. Devica je spočela, * in Beseda je meso! * Pred Gospoda pokleknimo.
*	se za milost zahvalimo; * blagor tebi, grešni svet, * Jezus pride greh odvzet.
3. Bratje, dosti že je spanja. * glas nebeški kliče nas. * dan se bliža, noč odganja
*	zdaj prihaja srečni čas. * Vsi odvrzimo hudobo. * pa oblecimo svetlobo, * da preide greha noč, * in nas vodi Božja moč.
5. Ne živimo več pregrešno. * svet' apostol nas uči, * ne nečisto, ne požrešno. * ne-vošljivost naj beži; * naj se vsak pred njim poniža, * čegar prihod se nam bliža. * da prav s čistini srcem vsak * bo Mcsiju bolj enak.
O Zveličar. pridi skoraj, * da se spolni, kar želim. * in prinesi moč od zgoraj, * da se čisto spokorim; * ti prinesi mir nebeški, da ga vživa duh človeški; * daj. da pridem sodnji dan * k ovcam tje na desno stran!
C*
36
38. Adventna II.
1.	Poslan je angelj Gabrijel * od Boga na ta svet * k brezmadežni Deviei * tje v mesto Nazaret.
2.	K Devici zaročeni * se svetim Jožefom.
*	iz Davidove hiše, * Mariji z imenom.
3.	K Mariji angelj pride, * in tako govori: „CeSčena si Marija, * vsa polna milosti!"
4.	Marija se prestraši * češčenja Božjega.
*	in v srcu premišljuje * besede angelja.
5.	Mariji angclj pravi: * „Nikar se ti ne boj, * ker milost si dobila, * Gospod Hog je s teboj."
6.	»Poglej, ti boš spočela * od Duha svetega, * in Sina boš rodila * z imenom Jezusa."
7.	. lSrez moža boš spočela, * brez vsega madeža. * ki ga nebo in zemlja * obsecV ne moreta."
K. Marija vsa ponižna * se nizko prikloni.
*	in pravi: „Naj se "zide * po Božji volji mi."
9.	-Poglej, pokorna dekla * sem svojega Boga. * v njegovo milost upam * iz celega srca."
10.	Tako "zročil je angelj * in vzel od nje slovo; * vesel se je povrnil * k Bogu nazaj v nebo.
11.	Marija, mati Božja, * prosi Boga za nas,
*	da njega milost z nami * ostane večni čas.
37
39. Adventna. III.
1.	Marija, si češčena * danica jutranja,
*	prelepa, razsvetljena * mati Zveličarja! * Brez vsega madeža * ti bodeS porodila * nam .Sina Božjega.
2.	Od Božje visokosti * nadangclj jc poslan, * k devici greha prosti. * Gabrijel imen-van. * On tako govori: * „(v'cščcna si Marija.
*	vsa polna milosti!"
3.	Marija razumela * besed njegovih ni,
*	zato pa je želela, * naj ji odgovori. * .Marija se ne boj, * glej, ti si milost našla, * svet Duh je ženin tvoj."|
4.	.Bog hoče, da spočela * v telesu svojem zdaj, * in Sina boš imela, * ime mu Jezus daj! * Glej Sin Najvikšcga * kraljeval bo na tronu * očeta Davida."
5.	Kak bo se to zgodilo, * ker ne spoznam moža? * „Vsc bo sc dopolnilo," * odgovor angelj da. * rObscnčil tebe bo * svet Duh, da porodilo * deviško bo telo."
(i. »Glej mati že jiostala * Elizabeta je,
*	ki je imenovala * nerodovitna se. * Saj nemogoča ni * pri Bogu reč nobena. * kar hoče. se zgodi."
7. Na to Marija rekla: * „Naj meni se zgodi: * Oospodova sem dekla. * kar on z
38
menoj stori." * Vesel še angelj zdaj * pozdravi njo, in nese * odgovor v sveti raj.
8.	Se odprejo nebesa, * Sin Božji gre na svet, * 'z Marijncga telesa * telo si hoče vzet';
*	se trudit" in trpet", * za grešni rod človeški
*	na lesu križa vmret".
9.	O Božja porodnica, * prelep deviški cvet. * daj nam devic Devica, * ti pesem slave pet"! * Kdnr pa nam vmreti bo, * pomagaj, o Marija, * da pridemo v nebo.
40. Adventna. IV.
1.	Dopolni se obljube čas, * človeški rod rešiti; * usmili Bog se grešnih nas, * sam hoče k revam priti.
2.	Poslan je angelj od Boga * k Mariji čisti dvici, * nevesti svetega Duha, * in Božji porodnici.
3.	Jo Gabrijel nagovori, * z nebeškim glasom pravi: * .Češčcna si Marija ti!" * jo počasti, pozdravi.
4.	.Nebeške milosti darov * si polna, ti presrečna, * s teboj je Bog in duh njegov,
*	njegova milost večna."
5.	.Nikar, Marija, se ne boj, * glej, mati boš postala * in Božji Sin bo porod tvoj. * ime m h Jezna dala."
39
(i. .In sedež kralja Davida * 11111 bo Gospod odločil, * kraljestvo v hiši Jakoba * na vekomaj izročil/
7.	.Xe prašaj vstrašena : kako * se more to zgoditi? * Bog z Duha svetega močjo * te hoče napolniti."
8.	.Ker dekla sem Gospodova", * Marija /govorila, * .se zgodi, kar je Večnega * modrost z menoj sklenila."
9.	In glej, Beseda. liožji Sin * je zdaj meso postala. * nas rešit z greha glohočin, * med nami prebivala.
10.	Zatorej pred Zveličarja * ponižno po-kleknimo * da nas je prišel rešit, ga * prisrčno zahvalimo!
41. Adventna. V.
1". Vso zemljo tema krije, * in spijo rožice;
*	alj cerkev v čast Marije * obhaja svitnicc izornice): * stoterne slave glas • pred sedežem Marije * doni adventni čas.
'2. Ko zlato solnee, sije * Marijin svet altar,
*	za vencem venec vije * se Iučic svitli žar
*	alj krasnejša Gospa * si mati in devica * brez vsega madeža!
H. Kedar. ko strune glasne. * pozvanja prelepo, * Mariji pesmi krasne * po cerkvi
40
zapojo, * iz src nebeški glas * doni: O sveta mati, * le prosi ti za nas!
4.	0 pojte vsi jeziki, * kar Gabrijel je pel, * Mariji vsi svetniki * glas vzdignite vesel: * .(Všečna vekomaj, * glej, Sina boš rodila, * ime mu Jezus daj!"
5.	Na tvoje privoljenje * je Božji Sin spočet, * da nam bi dal življenje, * odrešil grešni svet. * Oh blažena si res, * Marija Božja mati, * kraljica vseh nebes!
<5. 0 svitnie meše zlate, * pozdravljam vas lepo, * občutljejc „roratett * mi rajske zbujajo. * Bog daj, da bi vesel, * Marija, v svetem raju * ti večno slavo pel!
42. Sveti večer.
1.	Vstan i te, o bratje, nebo se žari. * svetloba po noči, o kaj se godi ?
2.	O zemlja presrečna, veseli se zdaj. * iz neba se bliža nebeški ti raj.
3.	Nakviško pastirci, presrečni je čas. * <;ospod iz višine se bliža do nas.
4.	Tam v hlevccu revnem se dete radi. * Mesija, ki davno ga svet poželi.
5.	Zatoraj. o zemlja, veseli se zdaj, * iz neba se bliža nebeški ti raj!
41
43. Božična. I.
1.	Kur jc že dolgo želel svet, * nocoj se dopolnjuje; * Odrešcnik, Marije cvet, * do nas se ponižuje; * pastirjem angelji pojo, * veselje prinesejo; * Zveličar prišel na zemljo,
*	zato mu čast dajejo.
2.	On, Bog, ima čez vse oblast, * pa vendar, glej ljubezni! * zakril je z mesom svojo čast, * ozdravit' nas bolezni. * Nebesa vsa so njegov dom. * pa lioče v jasle priti:
*	da jaz prevzeten več ne bom, * me mora to učiti.
3.	Le greli Adamov ino moj * ga je na zemljo spravil; * odrešit" svet, se je nocoj * med grešnike, postavil. * Iz srca z angelji bom pel: * Bogu čast po višavah, * da nas je grešnike sprejel, * z veselil v vseh težavah.
4.	O Jezus, moj odrešcnik. * srce ti hvalo poje, * in preden si srdit sodnik, * poslušaj prošnje moje; * s pastirci pred teboj klečim,
*	da me ne boš pognbil; * le tebe Ijnbiti želim. * ker si me ti pred ljubil.
5.	Za me si se nocoj rodil. * in hočeš za me vmreti; * o daj. da več ne bom grešil, * daj sveto ini živeti! * Sicer zastonj za me trpiš. * zastonj za me boš križan: * če me v slabosti zapustiš. * sem vekomaj ponižan.
6. O Jezus, milost le mi daj, * da te ne boiu pozabil, * bom prišel k tebi v sveti raj,
*	ki si me vanj povabil. * Ljubezen te je na zemljo, * nevrednemu mi dala; * ljubezen, upam, bo v nebo * me k tebi pripeljala.
44.	Božična. II.
1.	Že angelj oznanjuje * pastircem blagi čas, * da v hlevcu se spolnjuje * obljube Božje glas. * Tam rojen od Device. * Zveličar je za res, * da rešene ovčice * smo dediči nebes.
2.	Si zvolil je trpljenje * človeštva reve vse; * odpadlih kopernenje * prebada mu srce. * Sam Bog je moral priti * namesto nas trpet; * ljubezni moč odkriti, * na križu je razpet.
3.	Molimo z vero živo, * Mesiji pojmo čast, * ki sprejme ljnbeznjivo. * kdor njemu da sc v last. * Kdo ne bi po vsej moči * res ljubil Jezusa, * ki s pogubljenja noči * v življenj«' nas peljal
4.	Kar v jaslicah prosilo * je Božje dete nas. * kot Jagnjc govorilo * na križu je na glas: * Darujte mi življenje, ki svoje dam za vas. * da srečno bo vstajenje, * ko pride sodbe čas!
45.	Božična. III.
1. Sam. Prelepo nocoj nam žari se nelto.
*	gotovo tak zarja ne sije- svitlo.
1»
Vtd. O zarja nebeška, * prečudno nain sije, * nebeške sladkosti * na srce nam lije.
2.	Sam. Slnšajtc, od kod nam ti glasi done, * od kod so, ki segajo črnino v srce?
Vsi. Na nebu duhovi * tak lepo pojejo,
*	Bogu na višavi * zdaj slavo dajejo.
3.	Sam. Povejte, kaj vendar pomeni vse to, * zakaj vcseluje zdaj celo nebo ?
Vsi. Nocoj se obljuba * presveta spolnjuje,
*	Zveličar na zemljo * se k nam ponižuje.
4.	Sam. () sreča nezmerna za nas je ljudi,
*	tak srečne ni bilo nikolj Se noči!
Vsi. () čase presrečne * smo mi doživeli.
*	kar davno želeli, * nocoj smo prejeli!
o. Sam. Povejte mi, kje je Zveličar sveta,
*	to dete presveto, da videl bi ga?
Vsi. To dete presveto. * neskončno češčeno.
*	je v hlevcn na slanici * ponižno rojeno.
(i. Sam. () čudna ponižnost < Sospodova je:
*	On, stvarnik, pa v hlevee k živinici gre!
Vsi. Pastirčki ubogi * zdaj k njemu hitijo, * v nedolžnosti svoji * ga lepo častijo.
7. Sam. Hitimo mi tudi in k njemu |mj-d nio. * ker pri njem zakladi vseli milosti so.
Vsi. Le pojd'mo vsi k njemu. * lepo ga častimo. * in svoje nadloge * mu vse potožimo! N. Sam. 0 Dete nebeško, ozri se na nas.
*	in milo nas vodi v življenji ves čas!
44
Vsi. Daj lepo živeti, * te zvesto ljubiti.
*	in nekdaj po smrti * v nebesa nam priti!
46. Božična. IV.
1.	Zveličar preljubi * je prišel nocoj, * raduj se, o človek, * in slavo mn poj! * Prelepo in milo * nebo se žari, * tak svitle ni bilo * nikdar šc noči.
2.	V višavi razlega * se petje lep«), * nebeški dnliovi * na nebu pojo. * -Naj Bogu bo slava, * odmeva vse čez, * mir zemlji izviraj * nocoj iz nebes!"
3.	In angelj nebeški * približa se sam, * pastirjem oznani, * ki pasejo taiu: * „Nikar se ne bojte, * veselje povem: * Mesija vsem rojen * nocoj je ljudem!"
4.	rPri Bretlehem mestu * se čudež godi,
*	tam v hlevu na slanici * to Dete leži. * Zivinico revno* za družbo ima; * pastirci tje poj(l"te, * molite Boga!"
5.	In 'radi vsi k njemu * tje v hlevec hite; * dar'vati, postreči * mu srčno žele. * Pobožno častijo * to dete sveto. * obljubijo vsi mu * služiti zvesto.
ti. Let tisoč, že več jc * od tiste noči, * On tisti pa zmiraj * pri nas še živi. * Prisrčno častimo * s pastirci ga zdaj. * mu sveto služimo. * da pridemo v raj!
45
47. Božična. V.
1.	čujte, čujte, vsi ljndje, * čiula sc nocoj gode: * V Betlehemu svetla noč, * ozna-njuje Božjo inoč.
Odpevek: Radnjino se, radnjino sc, * iz ceFga srca vsi, * ker vsmiljen Jezus prišel je * zveličat vse ljudi.
2.	Pred pastirji obstoji * svetli angelj in veli: * „ Glejte, jaz veliko vam * radost zdaj na znanje dam!
3.	,,V Davidovem mestu tam * rojen je Zveličar vam, ki je Kristus, Bog, < lospod. * rešil bo človeški rod."
4.	„Pojdite le v hlevee tje, * tam rojeno dete je, * povito v plcničicc, * položeno v jaslice."
o. Angelji zdaj zapojo: * .Hvala, čast Ikigu naj bo, * in na zemlji mir ljudem. * ki so dobre volje, vsem!"
H. r Hitro gledat pojdimo", * zdaj pastirji pravijo, * „alj je res Zveličar tam, * kar jc pravil angelj nam."
7. Komaj v hlevee stopijo, * v jaslih Dete najdejo: * tam na trdi slami spi * < In. ki v rokah svet drži.
H. Na kolena padejo. * Božje Dete molijo: * .Milo Dete. večni Bog, * reši. reši nas nadlog!"
46
9.	Vsaki da še darck svoj: „ Vzemi ga, Zveličar moj, * ti pa, ljubo Dete, daj * nekdaj meni sveti raj !"
10.	Kaj bi dali mi v spomin * tebi Jezus, Božji Sin? * Vzemi čisto sree v dar, * naj bo večno tvoj altar.
48. Božična. VI.
1.	Pastirci iz spanja vstanite nocoj * le hitro na kviško, in pojte z menoj! * Ne veste, kaj videl nocoj sem že vse, * in kaj že vse slišal, se čuditi je'.
2.	Ko pasel pod hribom sem svoje ovce,
*	na enkrat zagledam vse gaje svetle; * prekrasen mladenič prikaže mi se, * prestrašen jaz revež bojim se ga še.
8. I'a kmalo piv vidim, da bati se ni, * mladenič je angeJj, me nagovori: „Ne boj se, ne boj se, * mi reče, vesel; * rglcj, srečo veliko ves svet je prejel!-1
4.	rKar Bog je obljubil že dolgo popred.
*	nocoj jc vse spolni), odrešen bo svet; * Mesija nebeški vam rojen jc zdaj. * zatiral IuhIoIh), odpiral bo raj."
5.	.Ponižno na slanici tam v jaslih leži,
*	vam rokice milo naproti drži. * Vsi hitite k njemu, on rad vas ima. * molite, prosite, da srečo vam da!"
47
(5. To vse mi je rekel mladenič vesel, * na kviško se dvignil in lepo zapel. * „Uogu na višavi naj slava doni. * in mir naj olijema vse dobre ljudi!"
7. Kristjani preljubi, vstanimo, pojd'mo. * nebeška luč sveti, ko dan je svetlo. * Pred inhuPga Mesijo padimo na tla. * lepo ga častimo iz vsega srca!
H.	O IJete presveto, pri tebi smo zdaj, * te pros'mo ponižno, vse dobro nam daj; * da da tu bi živeli na svetu lepo, * ko vmreti bo treba, da šli bi v nebo!
49. Božična. VII.
I.	Zvonovi zvonijo, * nas s spanja budijo, * z nebes se mi zemljo * veselje glasi. * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * ki v hlevecu rojen * na slanici leži.
2.	S svitlobo obdani, * z nebes so poslani * že angelji sladko * Zveličarju pet'. * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * za naše rešenje * je rojen na svet.
3.	Devica Marija * že Dete povija ;*pa-stirci nedolžni * darove neso. * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite. * ki v jaslih od mraza * trepeče močno.
4.	Tud' ini smo se zbrali. * da bi darovali ; * tukaj na altarji * molili Boga. * Zvo-
48
novi zvonite, * k Jezusu vabite, * o Jezus, le sprejmi * dar naš'ga srca!
0.	Mladenči, device, * čistosti cvetlice * za dar prinesite * dncs Jezusu vi! * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * ki v čistem le srcu * prebivat" želi.
6.	Žene, gospodarji, * v nedolžnosti zarji
*	za dar vi nesite ljubezen zvesto! * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * (la vas blagoslovi * z mogočno roko.
7.	Vi vdovci ubogi, * ve vdove v nadlogi. * za dar prinesite * pa križe svoje! * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * naj Jezus tolaži * vam britko srce.
8.	1'regresni kristjani, * s slabostmi obdani, * za dar prinesiino * spokorno srce. * Zvonovi zvonite, * k Jezusu vabite, * k Jožefu Mariji * nas kličite vse.
9.	Kdar bomo zaspali, * se v večnost podali. * in v hladno gomilo * telo poneso:
*	Zvonovi zvonite, k Jezusu vabite; * o Jezus, zakliči * nas v sveto nebo!
50. Božična. VIII.
1.	Atujdj. Naj slava v višavi * se I logu glasi, * naj mir osrečuje * vse dobre ljudi!
2.	Pastir. Vstanite, o bratje, * se dela že dan, * nobeden ne bodi * dre,moten, zaspan!
49
3.	Od nebu razlega * se petje lepo, * človeški glasovi * tako ne pojo.
4.	Amjelj. Ti zemlja presrečna, * veseli se zdaj, * nocoj se ti bliža* vsa milost in raj.
5.	Pastir. Poglejte nakviško, * če zdi se mi res, * so angelji Božji, * k nam grejo z nebes.
fi. .Množica velika * in dolge vrste, * kak" lepo njih petje * in glasi done!
7.	Amjelj. Nakviško pastirci, presrečni je čas, * Gospod iz višave* zdaj pride do vas!
8.	Veselo naj bije * zdaj vsako srce, * vsi čuti in dihi * naj Boga časte!
9.	Nocoj napojila * jc milost zemlji, * in luč razsvetila * jc črno temo.
10.	Med vami tam v hlevu * se Dete rodi,
*	Mesija, ki davno * že svet ga želi.
11.	Pred njim odmikujc * se greha tema,
*	o blagor pač temu. * kj prav ga sporna I
12.	Ljubezni cvetlice * bo v srca sadil,
*	krivico zatiral. * pravico učil.
13.	Pastir. 0 slava, o slava * ti. Dete svet«), 'narodi vse zemlje * naj tebi poj6!
14.	Karkoli je zvezdic * in lnčie neba.
*	vse v slavo, zahvalo * naj tebi miglja!
15.	Nad hlcvcem prelepo * naj ptički pojd, * na postelj"ci tvoji * naj rožce cveto!
D
50
115. Karkoli le diha, * kar raste, cvete; * vse tebi, o Dete, * naj slavo daje!
17. Angelj. Naj slava v višavi * se Bogu glasi * naj inir osrečuje * vse dobre ljudi!
51. Božična. IX.
1.	Veseli se zemlja, presrečna zdaj si, * Zveličar tvoj mili na svet se rodi: * mu an-gelji prepevajo * v višavi -glorijo"; * raduj se srce, in daj hvalo Bogu!
2.	Badujmo posebno kristjani mi se, * nam v zgled se ponižal nebeški kralj je; * kot detcce tam v štalici * leži na slainiei; * vse k sebi nas vabi, objeti želi.
3.	Od mraza se trese v plenice povit, * se milo le joče. ne zna govorit'; * oj. od-primo svoje srce * da v njeni ogreje se; * pa v čistem lc srcu on bivati če.
4.	O »leteče sveto, nebes žlahten cvet;	* tak" hoflo že v jaslih, za nas si trpet';	* zvestobo ti obljubimo. * te ljubit' hočemo:	* naj večno ti srce podarjeno ho!
5.	Oh, bivaj, prebivaj v njem ti le vse-laj. * da greh in hudobnost ne skvari ga kdaj ; * da čisti vsi ostanemo, * o Dete ljubljeno, * te milosti pros'ino. podeli nam jo!
iil
52. Božična. X.
1.	Ta dan se veseli svet raj * in zemlja hvalo poje, * ker prišel je moj Jezus zdaj, * da reši ovee svoje. * Bog Sin, ki ga Devica vsem * rodila je, resnično vem, * rodi se tudi meni; * zato pri jaslicah klečeč * zapel ljubezni l)om goreč: * z menoj se, Jezus, skleni!
2.	Ko revno Dete tu ležiš, * o Jezus ljulieznjivi, * in ves za grešnike goriš * v ljubezni nevgasljivi! * Da bi odrešil nas nadlog.
*	postal si človek, večni l!og; * o da bi te ljubili! * Oh ne, ne v trde jaslice, * v ljubeča naša srca le * se vleži, Jezus mili!
Zakaj teko pa, Jezus moj, * po licu ti solzice? * alj preveč stiska te povoj * in ojstri rob plenice? * O ne, zavoljo sebe, ne.
*	le čez nesrečne grešnike * vzdihuješ, Jezus mili, * ki bojo za ljubezen vso * s hudobno nehvaležnostjo * te vedno le žalili.
T). O mili, mili Jezus moj, * solzice si obriši, * skleniti hočem se s teboj, * le ovco me |H)iši! * Za vselej grehu dam slovo, * z ljubeznijo na vek zvesto * sem tebi se obljubil; * za sedež tebi dam srce. * pa ti podpiraj. drži me, * da te ne bom več zgubil.
5. Če gledani Božje jaslice, * in v njih tak vbogo Dete. * je ginjeno moje src«?, * vtopljeno v misli svete. * Zdaj dete si, in ne
D*
52
sodnik. * moj Jezus in odrešenik, * tak milega očesa; * alj nekdaj pa sodnik boš moj, * ob vsmiljenje imej z menoj, * zakliči me v nebesa!
53. Božična. XI.
1.	Mesija Dete ljubljeno, * je rojeno; * v presrečnem mestu lJctlchem, * za odrešenje vsem ljudem.
2.	V priprosti tam ovčarnici * krotko leži; * na slamiei zapuščeno * in v jaslice položeno.
3.	Spoznala pa živinica, * jc Jezusa, * da je to Dete pravi liog, * ki nas bo rešil vseh nadlog.
4.	Sem prišli Kralji so trije, * sveti možje; * Darilice prinesli so: * kadilo, miro in zlato.
5.	Pristopimo še mi lepo * darovajino. * telo in dušo Jezusu. * Gospodu porojenemu.
K. Za Dete se zahvalimo * vsi prelepo;
*	zdaj materi brezmadežni * Mariji večno zvoljeni.
7. Si Dete božje ljubljeno * pohvaljeno';
*	naj večna hvala ti * od angeljev in vseh ljudi.
53
53. Novo leto.
1.	Danešnji dan, Zveličar moj, * prejel ime si sveto; * v imenu tem zdaj otrok tvoj * začenja novo leto; * da nam minulo srečno bo, * v imenu tem te prosimo.
2.	In da zapustil bi spomin * pokorščine nam prave * na zemlji, si sam Božji Sin * dopolnil vse postave; # ker komaj, da si se rodil, * si sveto kri za nas prelil.
3.	Začetek dnes že storil si * za naše oživljenje, * in prve kapljice krvi * so tekle v odrešenje;* o daj. da dušam kapljica * ne !io nobena zgubljena!
54. Detetu Jezusu.
1.	Srce ti čem dariti. * preljubi Jezus moj, * ves v tebi se vtopiti, * ostati vedno tvoj. * Sprejmi srce, daj svoje mi, * oba zc-dini, močni ti! * O Jezus, detice z nebes, * prijatelj moj si res.
2.	Srce kipi in le želi. * o ljubi Jezus, te, * v ljubezni tvoji vse gori. * oj Hožje detece; * ko gledam jaz te sužnjega, * oh, tebe vsemogočnega, * ko vidim brez obleke te * v naročji matere.
3 Kdo le tako ponižal je, * preljubi Jezus, te"? * Ljubezen to storila je, * o sveto
r>4
detecc! * Kako ljubezen si močna. * ki daš nam samega Boga! * Kot dete pride k nam na svet * za grehe vseh trpet.
55.	Sveti trije Kralji.
1.	Kristjani, »Ines pred Jezusa * ponižno poklekniiuo, * ljubezni vneta mu srca * hvaležno podarimo. * Prinesli z jutra dalnjega * so kralji mu darila, * dišeče mire in zlata. * in dragega kadila.
2.	1'slišal je nebes Gospod * prisrčna njih voščila ; * da rešen ho človeški rod, * je zvezda naznanila. * Oj, da |k) Jezusu srce * bi naše* hrepenelo, * da bi poslane zvezdice * oko kdaj ne prezrelo!
3.	Tja v Betlchcin, glej, zvezdica * tri .Modre jc peljala, * rešnika našli so sveta, * nad hlcvccm je obstala. * Ko kraljem zvezdica nekdaj. * nam vere luč zdaj sije, * le zvezda ta nas pelje v raj * nebeške domačije.
56.	Sladko ime Jezus. I.
1. Vse v nebesih in na sveti * sveto naj ime časti! * Vse poskuša naj mu peti * in daruje vse moči. * Čcščen, hvaljen Jezus mili, * česčen si ponižno zdaj! * Naj povsod bi te častili * vsi jeziki vekomaj.
55
2.	Ti tolažiš nas v težavah, * v sladkem upanji rediš, * in pomagaš nam v skušnjavah,
*	nas nikolj ne zapustiš. * Češden itd.
3.	O dobrota, srce milo, * kdo spoznati more te! * Kdo prešteti gnad število, * ki od tebe so prišle! * Češden itd.
4.	Vse stvari zdaj ostrmite, * in darujte mu srce, * in ponižno ga častite, * slava nin neskončna gre. * Češčen itd.
5.	Tiče. ribe in zverine, * kar se giblje in živi, * še nebeške visočine; * vse naj hvali ga. časti. * (Vščen itd.
15. Tud" studenci in potoki, * silno morje in vode, * vse gore in skal oboki, * njemu hvalo naj šume. * (Vščen itd.
57. Sladko ime Jezus. II.
1.	Vsi ponižno pokleknimo, * z vernim srcem počiistimo * zdaj ime čez vsa imena,
*	se mu vklanjajo kolena, * ktero vse stvari časte: * Jezusa sladko ime.
2.	Iz nebes nam je poslano, * nam v zveličanje je dano; * drugo ime na vsem sveti * nas ne more več oteti; * le kdor Jezusa časti, * ta neliesa zadobi.
3.	Kedarkolj grešnik žaluje, * in pod grehi omaguje, * zdravja dušnim ranam iše,
56
*	Jezna mu dolgove zbriše; * grešnik, le vzdihuj srčno, * Jezus te ozdravil bo.
4.	Kedar revne nas v svetosti * zadržujejo slabosti, * kedar pridejo skušnjave * in sovražnikov zmotnjave; * vsak premaga srečno vse. * če mu Jezus moč daje.
5.	Jezus, tvoje odrešenje * naj nas pelje vse v življenje, * Jezus, našga srca želje, * bodi žalostnim veselje; * daj v britkosti nam sladkost, * in v slabosti pa krepkost.
6.	Kedar zadnja ura pride, * se življenja pot izide: * stoj nam, Jezus, ti na strani, * v svoji gnadi nas ohrani; * kliealo bo v nas srce: * Jezusa sladko ime!
58. Sladko ime Jezus. III.
1.	0 Jezus, sladek moj spomin, * veselje srčnih globočin. * čez med in pa sladčice vse
*	nazočuost tvoja sladka je.
2.	Ni moč zapeti lepšega, * ne slišati srčnejšega, * iu slajših misel tudi ni, * kot si, o mili Jezus, ti!
3.	S]H>koriiikom si upanje, * pravičnim pa veselje vse; * tem dober, ki te iščejo. * kaj tem še, ki te najdejo!
4.	Naš jezik je ne dopove, * tud' črka ne, sladkosti te; * le kdor si skusi, ve in zna,
*	kaj ljubiti je Jezusa.
57
5. O Jezus, vernih src sladkost, * živ vir in pameti svetlost, * napolniš z radostjo srce, * presežeš vseh ljudi želje.
(». Lepoto, Jezus, angelj ska, * v ušesih pesem milena, * ti v ustih si presladck med,
*	in v srcih pa nebeška jed.
7. So lačni še, ki te jedo, * jih žeja še, ki tc pij«); * si ne žele nič ljubšega, * ko tebe milega Jezusa.
H. O sladki Jezus, moje vse, * si moje duše upanje, * te solzne, iščejo oči. * po tebi duša hrepeni.
H.	Ostani, o Gospod, pri nas, * ostani, Jezus, večni čas; * preženi duha nam temo,
*	in nas napolni z milostjo!
10.	O mili Jczns, čutim naj * ljubezen močno tvojo zdaj; * pripelji me v nebeško slast, * da večno gledam tvoj«) čast.
11.	Veselje bodi, Jezus, nam, * ki boš plačilo naše tam, * ti bodi naše slave vir, * zv«'Iičanje. nebeški mir!
59. Jezus, moje poželenje.
I.	Jezus, moje |H>želenje, * moj edini Ijubljenik, * ti si naših «luš življenje, * ženin in odrešen ik! * Orehi me p»>treti č«'jo. * kdar
58
se Jezus ne glasiš, * ino mojo dušno žejo * samo ti mi pogasiš.
2.	Svet me hoče poguhiti: * zato k tebi pribitim, * hočem noč in dan hoditi. * da. o Jezus, te dobim. * Kdo mi da v nebo zleteti * do prestola Božjega! * I )uša tam želi objeti * Jezusa ljubljenega.
3.	Vse nadloge mi preženeš, * grešni ogenj pogasiš. * ti k ljubezni dušo geneš, * trdo srce. oincčiš. * Vsaka še tak" dolga cesta
*	se mi pot veselja zdi, * da le pridem tje do mesta, * kjer kraljuješ, Jezus ti!
4.	Kcdar jezik moj izreče * sladko Jezusa ime, * že ljubezni pregoreče * srce bije le za te. * Daj mi, Jezus, milost svojo, * da za tebe ves gorim, * in dopolni željo mojo, * da nikolj te ne zgubim.
0.	Kako prazno jc veselje, * ki ga grešni svet deli, * hrepeneče srčne želje * le vtolažiš Jezus, ti. * Kdaj, o Jezus. lioin prebival, * kamor duša poželi, * in sladkosti tvoje vžival
*	v luči večne radosti!
60. Jezusa ljubim.
1.	Jezusa ljubim. * njemu le služim; * moje veselje * Jezus le je. * Jezusa ljubim, * njemu le služim, * dal mi bo Jezus * zveličanje.
59
2.	Jezusa ljubim. * trdno obljnbim * njemu za sedež * moje srce. * Saj ni več moje, * ampak le tvoje * tvoje, o Jezus, * moje srce.
3.	Hočem goreti, * rajši trpeti, * kakor ločiti * se Jezusa. * Naj se pobere, * v pekel se vdere, * grda ljubezen * toga sveta.
4.	Jezusu služim, * čez vse ga ljubim,
*	on jc veselje * moj'ga srca. * Njemu živeti
*	njemu umreti, * njegov čem biti* na vekomaj.
61. Hvaljen bodi Jezus Kristus.
1.	Hvaljen bodi Jezus Kristus, * hvaljen bodi, večni Bog, * tam v nebesih in na zemlji
*	naj te hvali vse okrog! * Tvoja roka jc vstvarila * morje, zemljo in nebo; * vse je modro naredila, * naj ti večna hvala l»o. * Naj časti in hvali te * vse, kar leze ino gre.
2.	Hvaljen bodi Jezus Kristus, * hvaljen bodi naš Gospod, * naj te po vesoljnem svetu
*	hvali ves človeški rod! * Adam je nebesa zgubil * ino pekel nam odprl; * ti si nas pa toljko ljubil. * da si križan za nas vinrl. * Naj te hvali in časti, * kar se križa veseli.
3.	Hvaljen bodi Jezus Kristus. * hvaljen ti zveličar naš. * hvalimo tc vsi kristjani. * kterim toljko milost daš! * Tebi hočemo služiti, * hvaliti te noč in dan: * daj le mod
60
ovčice priti * nekdaj nain na desno stran. * Vse nas vzemi v sveti raj, * naj te hval'mo vekomaj.
62. Jezus, Marija in Jožef.
1.	Imena mi najslajša so: * Jezus, Marija, Jožef. * K vam moje želje vse gredo: * Jezus. Marija, Jožef!
2.	S pobožnim srcem zgovorim: * Jezus. Marija, Jožef! * Oh, vašo naj pomoč dobim: * Jezus, Marija, Jožef!
3.	Pomagajte, pomagajte: * Jezus, Marija, Jožef! * V težavah ine podpirajte: * Jezus, Marija, Jožef!
4.	Skušnjave mi odganjajte: * Jezus, Marija. Jožef! * Težave mi polajšajte :* Jezus, Marija, Jožef!
6.	Viun svojo dušo izničim: * Jezus, Marija, Jožef!* V naročji vašem naj zaspim: * Jezus, Maria, Jožef!
(i. Oh, naj moj zadnji vzdihljej bo: * Jezus. Marija, Jožef! * Da pridem k vam v sveto nebo: * Jezus, Marija, Jožef!
7.	Ko zapustilo bo me vse: * Jezus, Marija. Jožef! * Me v svoje društvo vzemite: * Jezus, Marija, Jožef!
8.	Me v svoje društvo vzemite: * Jezus, Marija, Jožef! * Naj večno tam radujem se: Jezus, Marija, Jožef!
61
63. Postna. I.
1.	Sveta cerkev nagovarja * zdaj kristjana vsakega: * rZdaj ti sveti lepa zarja, * zdaj je dan zvcličanja; * glej, priložnosti zadosti * za pokoro imaš zdaj; * zdaj žaluj in zdaj sc posti, * živel bodeš vekomaj.1'
2.	Mati cerkev post oznani. * dopolnjuje to dolžnost, * ali bode nas. kristjani, * zagovarjala slabost?* S postom se sedaj vojskuje
*	cela cerkev združena, * in hudiča premaguje
*	pod handcrom Jezusa.
3.	S postom bomo posvetili * Jezusu svoje telo, * in v ljubezni razdrobili * vse, kar nas bi motilo. * Solnce nam svetlobo dela, * celo zemljo razsvetli: * v postu duša je vesela, * se v modrosti razjasni.
4.	S postom Mojzes in Elija * vredno se pripravljata, * preden sc na sveti gori * z Bogom pogovarjata. * Danijel tri ccle tedne * se je postil, vzdihoval, * to budilo želje vedne,
*	da skrivnosti je spoznal.
5.	Vernim vsem v prelepem vzgledu * se je postil Jezus sam, * ravno s tem je zapo-vcdal * sc postiti tudi nam. * S tem učil je zamorjenje * nepokornega mesa; * našim postom posvečenje, * duši pa srčnosti da.
(i. ('erkev zdaj zapoveduje, * ker je prav prijetni čas. * naj se k Bogu približuje * po
02
pokori vsak od nas. * Večkrat pridi ti čez leto * svoj'ga Jezusa prejet, * zdaj srce ]m>-sebno vneto * hoče Jezusu živet'.
7. Hodi večni Bog zahvaljen, * da nam zopet milost daš; * z našmi grehi si razžaljen, * pa pokora je tolaž. * Ta odvrne hude šibe * od sveta vpijočega, * tvoja milost k nam dol pride * iz neba visokega.
64. Postna. II.
1.	Angeljski kori žalujte, milujte, * jokajte združeni z nami še vi; * žnlostno s ciframi z nami vzdihujte,, * za nas na križu Sin ISožji visi. * /nami tud" plakajtc vi Sc-rafini, * družbe nebeške in vsaki narod. * umrl na križu v grozni bolečini * Jezus je, jagnje, naš ljubi <>ospod.
2.	Kazen zasluženo Božja pravica * terja za Adamov greli od ljudi, * milost pa, Božjih popolnost kraljica, * Jezusa v spravo trpeti pusti. * Glejte na križu ga ino žalujte, * da je Sin 1 inž j i za greh naš trpel, * kje jc prijatelj. oh to premišljujte, * da za dolžnika umret' bi hotel!
H. Grešnik, za tvoje hudobnosti djanje * Jezus razpet, glej, na križu visi: * glej, so prcltodeni s trnjem možgani, * lice zakrivajo solze in kri. * Kakor da Oče bi njega zapustil,
53
on omaguje na križu od rev; * nagnil je glavo in dušo izročil. * grešnik, ti njemu življenje si vzel.
4. Grešnik, poslušaj, kak Mož j i Sin milo
*	joka, vzdihuje in toži čez te: * „Ljudstvo si moje, na križ me pribilo, * moje dobrote pozabilo vse. * Jaz sem po suhem skoz moije te peljal; * jaz sem te rešil z egiptovskih rev;
jaz na tvoj dom sem te srečno pripeljal, * jaz sem zovražnikom z rok te otel."
'">• »Jaz sem bil tebi za steber v oblaki.
*	jaz sem te čudežno vodil vselej; * z mano nebeško nasiten bil vsaki, * h čcin sem te žalil, povej mi tedaj? * Reci, zakaj me hudobnim zročuješ, * in ubijalca brez kazni pustiš; * z bičem, tepenjem in pljunki pla-čuješ, * me za ljubezen obesiš na križ?«
'»• n«S kisom ,in žolčem ti mene napajaš,
*	ki sem te z vodo življenja pojil; # križaj ga! vpiješ, sodnika priganjaš. * da je krivično me križat' pustil. * Ljudstvo ti moje, glej stegnjene roke. * rane odprte, glej srage krvi;
*	v smrti objemam še svoje otroke ;* grešnik, vse to se za tebe godi! -
7. Križ ti preljubi, pred teboj vzdihujem.
*	naj te objamem, poljubim lepo: * da ko bom enkrat od smrti sprebujen, * tvoje mi /mumije prestrašilo ne bo. * V tebe zaupam.
(»4
o Jezne trpeči, * glas tvoje krvi naj prosi za me, * križ tvoj da gledal brez konca boni v sreči, * kjer si umiral za skesane vse.
H.	Solnee in luna svetlobo zgubijo, * močno žalujejo Itožje stvari; * pa nja sovražniki se veselijo, * ker so to Jagnje na križu vrnori. * Mi o kristjani, pa s srca žalnjmo, * kesanja solze točimo z oči; * k njemu, ki v grobu počiva, vzdibujmo, * njega častimo in molimo vsi
65. Spokorna.
I.	Oh, nebeško je življenje, * kdor 'ina grehov odpuščenje, * in očiščen govori: * O Hog, ti moj Oče si!
Odpevdc: Prizanesi grešnost mojo, * milost daj Gospod, mi svojo, * milost, prosim skesan zdaj. * žalostnemu srcu daj!
2.	Grešno je življenje bilo * moje, že če/, vse število, * nimam toljko las nikdar * jaz nevredna tvoja stvar.
3.	Žalost grenko srce nosi, * strah pa ude moje trosi; * in sedaj, ko grešnik sim * še veselje vse zgubim.
4.	Zginila tolažba moja, * ktcro da ljubezen tvoja. * ker razdražen je tvoj srd, * in po grehu raj zaprt.
65
5.	Alj me tudi boš zavrgel, * če se grelni bom odtrgal; * če spokoril bodein se, * od-liaščenja prosil te V
6.	Dobrih nisi iskat prišel, * kedar si z nebes izišel; * ti zgubljenega sina le * najti si tak" trudil se.
7.	Magdalena išče gnade. * v solzah tebi k nogam pade, * in odpustil hitro si * skesani spokornici.
S. Če se bomo spokorili, * angelji se veselili. * kjer prijatelj njihov je, * kdor nad grehi joka se.
9.	Dolgo nisem več spolnjaval, * kar sem tebi obečaval; * že protiš mi toljki čas, * tvoj'ga srca slišim glas.
10.	Milosti ne bom pozabil, * da si k sebi me povabil, * dnes me reši vseh nadlog, greh odpusti, dobri Bog!
66. Trpljenje Jezusovo. I.
1.	V vrtu tam na Oljski gori. * glej, Zveličar naš kleči; * luna sije v bledi zori. * on krvavi pot poti. * Ga obhajajo težave, * gleda strašno Oolgoto; * in učencev trudne glave * mirno tam počivajo.
2.	Že sovražna truma hruje, * Iškarjot jo sam pelja: * Jezusa on poljubuje. * ga sovražnikom izda. * .Koga iščete V jim reče,
K
Hfi
*	vse popada in leži; * ker se jim pa branit' neče, * so ga križem zvezali.
3.	Iz ljubezni do Očeta * trinogom pusti se vjet', * in za grehe vsega sveta * hoče kakor jagnje vmret'. * Penijo se vrtoglavci, * ves pohleven on molči: * ljudstvo šuntajo hinavci. * da le: .križaj ga" kriči.
4.	Tuj sodnik na sodnem stoli * ga nedolžnega spozna; * truma pa v dvorišči doli
*	se vtolažiti ne da. * .Jaz ne najdeni", Poneij vpije, * „greha, smrti vreden ni!" * rlie čez nas se naj razlije", * kliče ljudstvo, „njega kri!"
it. Roke si Pilat zdaj vinije, * križat Jezusa pusti, * grozno breme hudobije * njemu ljudstvo navali. * Gora strma ino britka, * težek križ in pot jc trd; * Jezus idc brez počitka. * za nas voljno v grozno smrt.
It. Ves oslabljen Jezus dojde * v glav mrtvaških strašni kraj. * da v nebesa človek pojde. * vmira on na križu zdaj: * kri preliva in plačuje, * kar jo Adam pregrešil, * za sovražnike vzdihuje, * da bi Oče odpustil.
7. Ves nedolžni Jezus vmira. * ljudstvo njemu se smeji; * le k Očetu se ozira, * in mu iliiSo izroči. * Pokati začele skale, * tresti zemlja in nebo; * grešne trume so spoznale;
*	Pravi lložji Sin je to!
67
8.	Vidiš tam pod križem stati * Jezusa prijatelje; * ž njimi začni žalovati; * tudi ti razjokaj se! * Magdalena solze taka, * ljubi Janez se solzi, * s svoj'mi solzami omaka * mati svoj'ga Sina kri.
9.	Njega duša obiskuje * vernih duš ]m-čiven kraj, * in pred peklom oznanuje * še očakom sveti raj. * Truplo v skalo pokopali * žalostni prijatelji; * skrbno so zavarovali * Jezusa sovražniki.
10.	Jezus seer je moral vinreti, * da bi nam življenje dal; * vendar v zemlji ne stroh-neti, * sam je spet od smrti vstal. * Hudobija tega sveta * zdaj premagana leži; * v časti svojega Očeta * Izveličar naš živi.
67. Trpljenje Jezusovo. II.
1.	Daj mi, Jezus, da žalujem. * smrt. trpljenje objokujem, * ki si Jagnje. ga prestal, * grehe zbrisal, milost dal.
Odpevek: Jezus, daj, da tvoje rane. * nas presunejo kristjane, * in trpljenje pre-hritko * naj pomoč nam v smrti bo.
2.	Nas odrešit' smrt si /.volil. * pred Očetom trikrat molil, * si krvavi pot potil. * kel"h trpljenja čisto spil.
Tolovaji te obdali, * zvezali te in peljali, * uklonili ti roke. * ktere celi svet drže.
K«
«8
4.	Umoriti te sklenili, * rkrižaj ga- hudobni vpili, * tepli, bili, da sc kri * iz bolečih ran cedi.
5.	Trnje bode čelo tvoje, * za velike grehe moje; * tebi, Jezus, kralj sveta, * žczlo. trst se v roke da.
(5. Oh, na križ so te razpeli, * in na križu te še kleli; * toljko si za nas trpel, * da si grehe nam odvzel!
7. Naši grehi te izdali, * Jezus, so za-sramovali, * tepen za naš greh si bil * in na križu kri prelil.
X. K tebi čeino se podati, * za pregrehe žalovati, * da sc tvoja rešnja Kri * kdaj nad nami ne zgubi.
68. Trpljenje Jezusovo. III.
1.	Ceni trpljenje tvoje peti, * vsmiljenje s teboj imeti, * o nedolžno Jagnje ti, * ki mi greh odvzelo si.
Odpevek: Jezus, vtisni rane, svoje * mi glolmko v srce moje, * bodi meni tvoja kri * k spravi in zveličanji.
2.	Vidim te na goni iti. * in za grešnike moliti: * v ogradi tam ti klečiš, * in krvavi pot potiš.
69
3.	Tebe vezat, tebe suvat, * ranit ino za-srainovat * pridejo sovražniki, * in prerad se vdaš jiiu ti.
4.	Grdo te sodniki 'uiajo, * in vojščakom te predajo, * k stebru te privežejo, * bičajo nevsniiljeno.
0.	Venec s traja 'maš na glavi, * ž njim prehoden, ves krvavi * bolečine vse trpiš. * radovoljno neseš križ.
(i. Strašno ranjen, slab in bledi, * med hudobnikoina v sredi, * vmiraš ti na križu tam, * ino daš življenje nam.
7.	Jaz sem uzrok smrti tvoji, * Jezus, tebe grehi moji * so predali, bičali, * kronali in križali.
8.	Oh, iz srca nje zdaj zgrivaiu, * in se v tvoje rane skrivam. * da se tvoja rešnja Kri * kdaj nad menoj ne zgubi.
69. Trpljenje Jezusovo. IV.
1.	O grešna stvar, le premišljuj. * trpljenje hritko objokuj, * ki Jezus tvoj pastir in kralj, * za grehe tvoje ga prestal.
2.	Glej Jezusa v Getzemani, * kako prevzet je žalosti. * v hritkosti grozni svet život * obliva mu krvavi pot.
70
3. Glej, Jezus tvoj je zapljuvan, * bit, s trnjem venčan, v smrt peljan; * glej. kak razbit tvoj Hog visi * na križu tam na Golgoti!
70. Duša najde Jezusa v trpljenji.
1.	Oh, kako te vidim Jezus mili, * kdo te zvezal je tako po sili V
Odpevek: Oli, moj greh je tega kriv, * bodi Jezus milostljiv!
2.	Kdo, moj Jezus, bil ti je krvavo * kakor tolovaj, presveto glavo"?
3.	Kdo je pljuval v tvoj obraz častiti, * Jezus, da lepote ni slediti "?
4.	Kdo, o Jezus, ti veselje moje. * z biči je raztrgal telo tvoje"?
5.	Kdo je, Jezus, kralj nebeške časti. * čelo s trnjem kronal ti k nečasti"?
H. Kdo. o Jezus, ženin duše moje, * je naložil križ na rame tvoje"?
7. Kdo je v usta polna vse sladkosti * žolč. moj Jezus, dal ti poln grenkosti"?
H. Kdo predrl je z žreblji tvoje roke. * Jezus, rane storil ti globoke"?
51. Kdo na križ pribil noge ljubljene, * ki so iskale, o Jezus, mene"?
lit. Kdo, o Jezus, sulico zabodel, * lju-beznjivo srce ti prebodel!
71
11. Kdo Marija, ti vmoril je Sina. * da ni 'zreči tvoja bolečina ? * Oh moj greh je storil to, * mi odpusti milostno!
71. Očitanje.
Vsak odstavek ne začne: Oh, kaj sem ti storil, zdaj povej, 'predrago ljudstvo moje.* al j koljkokrat, o grešnik, štej, * sem žalil srce tvoje?
1.	Z Egipta sem tebe odrešil, * da rev in težav ne trpiš, * oh kaj sem nad teboj pregrešil, * da mene pribijaš na križ?
Odpenek: O sveti, mogočni in večni I log.
*	usmili se, reši nas grehov nadlog!
2.	V Egiptu sem prvorojene * krotil, za-volj tebe moril; * zdaj biješ in tepeš ti mene,
*	da kri bi nedolžno prelil.
3.	Iz sužnosti sem te odpravil. * sovražnika vtopil v morje; * ti si se mi zoper postavil. * sovražnikom dal me v roke.
4.	Odprl sem ti morje rudeče, * za tebe postavil se v bran; * ti delaš mi rane boleče,
*	nemilo odpreš inojo stran.
o. Sem svetil ti s stebrom ognjenim. * po dnevi te skrival z meglo: * in ti me z jezikom strupenim * Pilatu zatožiš krivo.
(i. V puščavi sem dajal ti mane. * si mrmral, in dal sem mesa; * ti delaš v zalivalo mi rane, * me tepeš, jtobijaš na tla.
72
7. S studencem sem tebe napajal, * si vode se sladke napil; * ti ineni si kisa podajal, * si z žolčem mi žejo gasil.
H.	Glej, štirdeset let sem te vodil, * iz neba pošiljal jedi, * pred teboj v nevarnostih hodil; * v zahvalo me križaš zdaj ti.
9.	Sem tepel z mogočnosti prstom, * ves Kanaan gnal pred teboj; * ti tepeš po glavi me s trstom. * nevsmiljeno delaš z menoj.
10.	Ko vinograd sem te zasadil, * te čedil in kopal zvesti), * te s trdno ograjo ogradil; * grenkoto mi vračaš za to.
11.	Obdal sem te z vel ko lepoto, * da krono kraljevo imaš; * ti delaš pa meni sramoto, * mi triijcvo krono podaš.
12.	Povikšal sem tebe na sveti, * častit, imeniten živiš; * jaz moram pa toljko trpeti, : me vzdigneš, obesiš na križ!
72. Sveti križevi pot. I.
Zičttdc. Vsi pobožno prcmišljujmo * kri-žev |M)t Zvcličarja, * svoje grehe obžalujmo, * ž njimi križali smo ga.
I.	Naši grehi obsodili * v smrt so Sina Božjega; * bojo krivo nas dolžili. * glejmo mirno v Jezusa.
73
2.	Jezus težek križ objame, * za nas krotek nese ga; * vzemi križ na svoje rame,
*	nosi ga vsled Jezusa.
3.	Križ pretežek in veliki * oslabi Zveli-čaija, * greh naš strašen, siloviti * vrže ga na trda tla.
4.	Jezusa Marija sreča. * ves je ranjen, poln krvi; * oh, naj ta britkost boleča * nas k pokori obudi!
5.	Simon mora križ nositi. * Jezus nima več moči; * hočemo v nebesa priti, * nosimo križ voljno mi.
<5. Glej, Veronika se vsmili, * in mu potni prt poda; * Jezus pa obraz svoj mili * nji in nam v tolažbo da.
7. Jezus zopet s križem pade. * pridi grešnik, vzdigni ga; * grešne pusti vse navade, * ž njimi mečeš Jezusa.
S. Žene vsmiljene tolaži. * ki nad njim se jokajo: * le pregrehe prav sovraži,J> Jezus te tolažil bo.
9.	Oh, že tretjič Jezus ljubi * tam leži na trdih tleh; * vendar, grešnik, mu obljubi.
*	zapustiti strašni greh.
10.	Križ do kraja je prinesel. * ga v sramoto slečejo: * grešnik, alj ne boš se tresel, * in vsem grehom dal slovo V
74
11.	Na les križev so pribili * Jezusa, sveto telo: * alj ga bomo še žalili, * ker nas ljubil je tako?
12.	Jezus, glej, na križu vmira, * da živimo vekomaj; * in k Očetu se ozira, * nam sprositi sveti raj.
13.	Jezus mrtev snet je s križa, * in Mariji v krilo dan, * da zakladi paradiža * nam teko z njegovih ran.
14.	V novi grob so položili * Jagnje I'»ožje, dar sveta; * pridi, pridi, Jezus mili, * v grob še našega srca!
Konte. Križ tvoj sveti in trpljenje * vernim dušam milost daj; * tukaj nam sveto življenje, * tamkaj ž njimi sveti raj!
73. Sveti križevi pot. II.
1.	Češeen Jezus, že se sklepa * sodba kriva, sodba slepa, * v smrt na križu te izda! * Daj, o Jezus, koder hodim, * krivo da ni-kolj ne sodim * in ne trem nedolžnega.
2.	Ceščcn Jezus, ki na rame* križ zadel si težki za-me * iz ljubezni greš umret! * Daj, o Jezus, da veselo * križev nosim težo celo. * kar jih tukaj je trpet".
3.	Ceščen Jezus, grozno mučen * in pod težo križii sključen * padel prvič si na tla! *
7»
Daj, o Jezus, da žalujem * prvi padec objokujem * v solzah srca britkega.
4.	Ceščen Jezus, ki na poti * ljuba mati ti gre proti * v morju silne žalosti! * Daj, o Jezus, da Očeta * ljubim te, ljubezen sveta, * mene druži materi.
5.	Ceščen Jezus, križ na rame * Simon Ic z nevoljo vzame, * vendar mora nesti ga.
*	Daj, o Jezus, da objamem * križ sladko, slovo pa vzamem * od počutnosti mesa.
<5. Ceščen Jezus, ti razdjano * je obličje, zapljnvano * brisala Veronika.* Daj, o Jezus, da ne mika * več tega sveta me slika, * ti mi bodi slast srca.
7. Ceščen Jezus, spet ustavi * križ na poti te krvavi, * k tlam na novo te ]k>dri;. * Daj, o Jezus, da spoznanih * grehov, v spovedi opranih * ne ponavljam še in še.
S. ("eščen Jezus, naj le sebe * objokujejo, ne tebe, * hčeram praviš Sijonskim! * Daj. o Jezus, milost eno; * vest mi zbudi obloženo.
*	da nad grehi se solzim.
51. Ceščen Jezus, križ težeči * dela trud ti vedno veči, * v tretje padel si pod njim!
Daj. o Jezus, da navadam * vprem se, v grehe več ne pndam. * zanaprej sveto živim.
10. Ceščen Jenu, slečen za me * žeja strašna tebe vname, * ker nezmeren sem hudo.
76
* Daj, o Jezus, naj pokriva * ude noša sramežljiva, * da sladnosti dam slovč.
11.	Češčen Jezus, kdo trpeti, * te na križu krvaveti * gledal bi brez vsni i Ij en j a i * Daj, o Jezus, da vse inoje * sree bo samo le tvoje, * da ne ljubim več sveta.
12.	(Vščen Jezus, ki se ločiš * v groznih mukali, ko pretočiš * slednjo kapljico krvi! * Daj, o Jezus, daj odpreti * dušam vernim raj presveti. * kri naj ogenj vic gasi.
13.	(!cščcn Jezus, telo tvoje * sprejme Se v naročje svoje * mati vsa prevžaljena. * Daj, o Jezus, to te prosim, * krono naj bodečo nosim, * ki zatrt1 napuh srca.
14.	Če&čen Jezus, s križa sneto* v grobu zdaj počiva sveto * telo vredno vse časti. * Daj. o Jezus, da objeti, * v sree čisto te sprejeti * smem pri mizi angeljski.
74. Premišljevanje trpljenja Kristusovega.
1.	Milo kliče otročiče * liožji Sin. kristjane vso, * da bi vstali, sc podali * vsi na Oljsko goro tje.
2.	Tam v britkosti in žalosti * on krvavi pot poti; * tam vzdihuje, omedljuje, * silna "žalost ga mori.
77
3.	Žolča piti. kisu vžiti * judje njemu dali so: * vse upije, naj zavžije, * in potem ga križajo.
4.	Božje Jagnje glavo nagne, * dnšo svojo izroči; * trde skale so pokale, * svetlo solnce za temni.
5.	Položili v krilo bili * Jezusa .Mariji so: * ona gleda ga vsa bleda, * grenke solze ji teko.
li. Le postojmo, oglcdujino * tukaj Jezusa telo; * glej, vse rane so obdane * z rožno barvano krvjo.
7. Lice belo, prej veselo * zdaj mu tudi oblcdi, * usta, glava, vsa krvava, * glej, oh kakšne so oči!
H. Smo grešili, ga žalili * tak, da strah nas obleti; * duša moja, sreča tvoja. * Jezus tam za te visi.
0. Semkaj priti, vest umiti * v rešnji Krvi hitimo; * da nas brani in ohrani. * Jezusu se zročimo.
10.	Vsi prosimo, povzdignimo * glas. da se usmili nas; * da nas vzame in objame * niilostljivo vsaki čas.
11.	Časna sreča je bežeča, * glej. kak' hitro nas pusti; * zdaj hitimo in skrbimo * le za večno srečo vsi.
7K
12. Dokler znamo, čas imamo. * sveto hočemo živet"; * nra teče in nam reče: * človek, skoraj moraš vmret'!
75. Jezus križani.
1.	V ljubezni goreči Kalvarja blišči, * in vtrinja sc v žarkih presvete krvi. * O blažena gora * zveličanja ti, * postala si zarja * za verne ljudi!
2.	Na gori pa znamnjc * kraljevo stoji, * pobarvano s sragami rešnje Krvi. * Daj, križ ti presveti, * drevo vseh dreves. * se meni objeti, * ključ svetih nebes!
•i. Na križu, moj Jezus, si venec ti zlat". * iz venca pa hočem pet rožic nabrat". * Te rožice lepe * so britke za tc, * o Jezus, pa svete * in sladke za me.
4.	Oj sveti se rožiča prva lepo. * tam tvojo mi kinča to desno rok«'). * Oj varuj me, roka * prevsmiljcna ti, * se vsmili otroka. * ki k tebi hiti!
5.	Pa sveti se rožica druga lepo, * tam tvojo mi kinča to levo roki). * Oj roka pre-sveta, * objemi me ti, * glej, otrok obeta, * tvoj biti želi!
<>■ Pa sveti se rožica tretja lepo, * tam kinča mi tvoje srce presveto. * Oj srce pre-
79
inilo, ti hišica si * kjer najdeni hladilo, * če vest inc boli.
7. Pa sveti se rožica strta lepo. * in kinča mi tvojo to desno nogi). * O Jezus, predragi, * ti greš za menoj; * jaz grešnik pa slabi * bežim pred teboj!
S. Pa sveti se rožica peta lepo, * in kinča mi tvojo to levo nog«). * Sem hodil po poti * pregrešnem do zdaj; * o daj mi siroti, * se vernit' nazaj !
9. Kdaj gledam rodeče te rožice vse, * se zjokam in britko boli me srce, * ter angelj mi reče: * „<>j človek, poglej, * te rožee so žgeče, * hod' priden vselej."
1<>. Pod križem še mati Marija stoji. * se joče, vzdihuje in v solzah topi. * Kam kolj se obrnem * so solze in kri. * oh, kam se kolj vrnem * jc greli preti očmi!
11. Poti tvoj križ, o Jezus, zdaj skesan hitim, * na večno pri tebi ostati želim. * Le tvoj hočem biti, * obljubim zvesto; * za teboj hoditi, * tla pridem v nebo.
76. Sveti križ. I.
1. Križ na Golgoti se vstavi, * Božji Sin umira tam; * zadnje še besede pravi, * ki veljajo tudi nam: * .Daj mi. grešnik, dušo
80
svojo, * le za njo jaz to trpini." — Varuj, Jezus, dušo mojo, * da se večno ne zgubim!
2.	Roke, noge so pribite, * oster žrebelj njih drži; * za pregrehe silovite* mili Jezus tam visi. * 0 ljubezen pre-velika, * ki za grešnika trpi! * Kje je prava inoč jezika. * da dostojno jo slavi V
3.	Rešnja Kri po stebru teči' * iz krvavih svetili ran; * kdor pod križ se. le zateče, * svojih grehov bo opran. * Svet že, vstaja, se vzdiguje * 'z groba zmot, pregrešnosti; * ob, naj krepča. posvečuje * tudi mene rešnja Kri!
4.	Srce vidiin prebodeno, * se iz nja blišči plamen. * ki rnzžene dušno temo * in ogreva svet leden. * Jezus vnemuj tudi v meni
*	svoj'ga ognja sveti žar. * naj mi sveti v dušni temi. * da ne zabim te nikdar!
o. Na drevesu v paradižu * smilili sad je dozorel; * liog v dolini solz na križu * rešnje Telo je, pripel. * Le ga ljubi in uživaj,
*	da nebeški raj dobiš. * v senei križa rad počivaj. * da si dušo ohladiš!
1». Jaz pod križem čem ostati, * pogub-Ijenja se bojim; * še |mh1 križem čem ležati,
*	kedar dušo izročim. * Jezus moj na križ razpeti, * tvoja sveta rešnja Kri * tudi še na onem sveti * mojo dušo naj hladi!
81
77. Sveti križ. II.
1.	Kraljevo znamnje se blišči. * skrivnost iiain s križa zažari, * na njem življenje smrt stori, * življenj«; s smrtjo nam dobi.
2.	Za nas je od krvi neznan, * odprti« je njegova stran, * mu lije rcšnja Kri iz ran. * da greli sveta je bil opran.
3.	Zdaj je Zveličar dokončal. * kar David je prerokoval, * narodom vsem oznanjeval. * da bo z lesa Bog kraljeval.
4.	Prelepo in sveto drevo. * rodeče pisano s krvjo, * si bilo vredno ti samo. * nositi tak sveto telo!
5.	Na tebe j«? pribita b'la * odkupšeina vsega sveta. * pravici žaljen'ga Boga, * da pekla rop je rešila.
(i. .Si češčcn ti. presveti križ, * edin nam upanj«; deliš. * le ti nam milost zadobiš. " in nam odpiraš paradiž!
7. Čast. hvala bodi vekomaj. * neskončnemu Bogu vs«'laj. * presvcti križ nam vernim daj, * da pridemo v nebeški raj !
78. Jezus Nazareski.
1. Zdi s«; mi. da vidim mesto. * mesto tnm Jeruzalem; * vidim ljudstvo tam nezvesto * Jezusa peljati sem. * Grozno Golgota se trese.
¥
82
* pravit' slišim strašen glas: * Glej. nebeški stvarnik nese * tamkaj težki križ za nas.
2. Glej. ki stvaril, je svetove, * z nič poklical vse stvari; * 011, ki vse živi rodove, * zdaj na zemlji tam leži. * Vse ga tepe, vse ga snje. * vse mu grenko smrt preti. * ves pod križem omaguje. * in krvavi pot poti.
8. Kje ste zdaj vi Galilejci, * kterim 011 je kruli delil. * kje boleni ino slepci, * ki vas zdravo je storil. * da bi tukaj pričevali, * da je Jezus pravi Bog? * Daleč tam so vsi ostali. * ktere rešil je nadlog.
4. Strašna ura zdaj prihaja; * sem pogleduj. grešnik, ti! * Strašna groza me obdaja, * videt" ljudstvo, kaj stori: * svete, roke zdaj pribije. * grešnik, grešnik, sem poglej ! * Sveta kri |hi križu lije. * oh pokoro delaj zdaj !
o. Jezus Nazareški vmira, * strašno ziblje se nebo: * plaho ljudstvo se ozira. * trde skale, (Mikajo. * Milo gleda luna bleda. * svetlo solnce otemni, * Jezus prof nebesom gleda. * vpije, kliče, govori:
•>■ „Oče, zdaj je dokončano. * grešnik bo zveličan spet; * vsem rodovom bodi znano. * da je rešen celi svet!" * Zdaj še sveto glavo nagne* in Očetu se zroči: * o nedolžno Božje Jagnje, * naše upanje si ti!
83
79. Sedem besed Jezusovih na križu.
1.	Milo, milo Jezus prosi * s križa za sovražnike; * naših grehov teže nosi. * nam ijnbezni vzgled daje. * . Prizanesi, Oče mili. * če so tud' hudo grešili; * vendar ne vedo. * kaj mi delajo."
2.	Tud' razbojnika usmili * Jezus se skesanega, * odpustiti v smrtni sili, * v raj sprejeti hoče ga; * ko se k Jezusu zateče, * precej mu dobrotno reče: * .Vedi. še nicoj * v raju boš z menoj."
3.	Jezus milo pogleduje * s križa mater v žalosti. * Janezu jo izročuje, * njega z nami materi. * „Janez, glej, tu mater mojo. * vzemi jo zdaj ti za svojo!" * Žena. glej, tvoj sin* zame varh edin'!"
4.	Solnce v toljki grozi zgine. * svet je v mraku zatemnjen. * Jezus silne bolečine * toži. od vseh zapuščen: * .Moj Bog. moj Bog, ljubi Oče. * sliši vzdihovanje vroče; * ti. ki vse živiš. * mene zapustiš!"
o. (»gonj žeje grozno peče. * Jezusa hudo suši, * ker mu kri že skoro steče; * žeja duš še bolj gori. * Vse ljudi bi rad zveličal. * to je s križa glasno pričal. * reče: -Žeja me;" * oh, po dušah le!
8. r Dokončano ho trpljenje, * zdaj. zdaj* Jezus kliče nam; * spolnjeno jo odrešenje. *
F»
84
priča vbogiin grešnikom. * „Kar od mene so učili * in preroki govorili; * zdaj dopolnjeno * vse, vse je zvesto."
7. Kako naj pravični vmira, * Jezus s križa nas uči; * svest naj se v nebo ozira, * kdor pobožno le živi. * Ko scin spolnil voljo tvojo. * Oče, tebi dušo svojo * v roke izročim. * v iniru zdaj zaspim.
80. Počeščenje svetih pet ran.
1.	Počcščena. leva rana * nog pastirja zvestega, * mu od trnja grehov dana. * ko iskal je grešnika. * Tvoja sveta kri naj zmije * krivih potov hudobije * hlapca nehvaležnega.
2.	Desne noge rana strla * hudi kači si glav«); * počeščena. si odprla * vrata grešnikom v nebo. * Odvraeuj skušnjav viharje, * tvoja kri nesreč naj varje * mojo dušo in telo.
3.	Roke leve rana sveta. * ti prisrčna, vir dobrot, * nas objeti si razpeta. * srčno počeščena hod"! * Ti ozdravi duš bolezni. * v sveti viiemaj nas ljubezni. * ne zapusti nas sirot.
4.	Rnna desne vsemogoče. * počeščena tndi ti. * s tebe vir krvi tekoče * blagoslov nam vsem deli. * Blagoslovi tudi mene, * da krvi za greh kropljcnc * kapljica me, doleti.
"). Stran presveta prehodena. * bistro teče potok tvoj; * Ijubeznjiva. počeščena. * greš-
Ki>
nikoni odprta stoj! * V tvojem srcu naj prebivam * in sladkosti mir uživam. * ljubez-njivi Jezus moj !
81. Obljuba ljubezni.
1.	O večna resnica, * verujem na te: * o milost neskončna, * zaupam na te; * o večna dobrota. * jaz revna sirota * te ljubim čez vse, * oglej se na me!
2.	Oh. zdaj še le čutim, * kak slepi sem bil; * da z grehom prekrutim * sem te žalostih * Jaz revež sem tvojo * ljubezen, in svojo * tolažbo zgubil. * in tebe žalil.
H. Oh. srce mi poči * od žalosti zdaj. * te prosim pomoči, * mi milost podaj ! * Vsa kri, ktera teče * po križu, mi reče: * -Tolaženja dar * ti dajem vsi k dar."
4.	Oh. Jezus mi pravi: * „ Poglej mojo stran. * in krono na glavi. * in mojih pet ran; * na križu viseči * v ljubezni goreči. * z ljubezni sem vmrl, * in raj ti odprl.-
5.	Glej, z Jezusa teče * za me rešnja Kri: * ob. močno me peče. * src«5 me lmli. * da nisem ga ljubil, * pa zdaj bom obljubil. * da ga ne zgubim. * in ne žalostim.
6.	Zato se jaz križa * na večno držim. ko smrt se mi bliža. * da ga ne zgubim. *
sfi
Čem s križem živeti, * vse križe trpeti; * čem s križem zaspat", * in s križem čem vstnf!
82. Odrešenje sveta.
1.	Jezik, poj sveto resnico, * svcfm« križu vredno čast; * Jezus je zatrl krivico, * zmagal pekla je oblast, * potolažil je pravico. * umorjen za greha slast.
2.	Adam, Eva sta grešila. * zapeljana bila sta, * jih odrešit" je sklenila * milost večnega Hoga, * da na lesu bo izmila * greh nesrečnega lesa.
3.	Nam v nebesa pomagati * bil je ta sklep Mož j i zbran; * kteri htel je zapeljati. * da je sam bil zapeljan ; * tam Bog hoče zdravje dati, * kjer nam bil je strup zavdan.
4.	('as obljube se približa. * dan rešenja zažari: * iz nebes se Hog poniža. * čista dvica ga rodi: * in na strašnem lesu križa * v našem mesu vmret" želi.
5.	V jaslih za nas sirotice * otrok svet leži zakrit. * zraven matere device * je v plenice Hog povit, * oh. nedolžnemu ročice * greh naš sili uklenit"!
(i. .Mine trideseto leto, * tek življenja dokonča; * nam dobit' nebo odvzeto. * se v trpljenje nam poda; * vzdignjen je na deblo sveto * /.a dolge vsega sveta.
7
7. Silna žeja žge, pripeka, * trni hodijo v glavo, * oh. iz srca se izteka * sveta rešuj a Kri z votlo, * sveta in prečudnu reka, * ktera pere vso zemljo!
S. Križ presveti, častitljivi. * lepšega drevesa ni, * gozd nobeden spremenljivi * ga ne /.more, ne rodi. * Žreblji. les prcljuhcznjivi, * večni Bog na vas visi!
S. Skrči se. drevo visoko. * svetim udom se udaj. * ne razpenjaj jih široko. * deblo omeči se naj; * ranjeni so vsi globoko. * naj dobe počitek zdaj !
10.	Samo ti si le nosilo * dragi dar za grehe dan. * iz potopa si rešilo. * kakor liarka. svet končan, * .lagnje pa te je ohlilo * s sveto krvjo svojih ran.
11.	Čast in hvala hod" Trojici; * čast Očetu, stvarniku. * hvala Sinu na desnici. * Jezusu zveličarjn. * svefmn Duhu. zgolj resnici, * čast Bogu neskončnemu!
83. Velikonočna. I.
1.	Zapoj veselo, o kristjan. * veselja tvoj "ga »Ines je dan. * Zveličar naš je vstal od smrti. * in raj odprl je nam zaprti. Allclnja.
2.	Zapoj itd. Premagana je smrt nemila. * oblast peklenska moč zgubila. Allclnja.
88
3.	Zapoj itd. Odrešeni smo vsi pogube, * otroci večne smo obljube. Allcluju.
4.	Zapoj itd. ISandcro zmago glej častito
*	s krvjo Zvcličarja oblito. Alleluja.
0.	Zapoj itd. Odrešeni smo Hožji svatje,
*	in Kristusovi srečni bratje. Alleluja.
(i. Zapoj itd. V nebesih nekdaj vsi veseli
*	presrečni bomo večno peli: Alleluja.
84. Velikonočna. II.
1.	Zveličar naš jc vstal iz groba; * vesel prepevaj, o kristjan! * Premagana je vsa hudoba, * dnes jc rešenja tvoj'ga dan. * Potrta pekla je oblast, * o poj, kristjan, hvaležno čast. Alleluja, alleluja!
2.	Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja. * in tvoje ojstro želo, kje? * Veselo upa duša moja, * življenje večno čaka nje. * Moj Jezus je od mrtvih vstal, * kraljestvo smrti pokončal. Alleluja, alleluja!
3.	Te prešlo jc, o grob. strašenja, * vse-jano v tebe je telo. * pa bo ]>oklicano v življenje. * kjer več trohnjenja zanj ne bo; * da človek, prah ino pepel, * spet oživi častit, vesel. Alleluja, alleluja!
4.	O sreče dan. o (lan veseli. * ki storil ga je nam Gospod: * da bi mu večno hvalo Peli, * odrešen je človeški rod! * Odprt stoji
89
nam paradiž. * in vrata vanj je sveti križ. Alleluja, alleluja!
5. Iz groba grehov, duša. vstani * v življenje novo z Jezusom: * odrešena se srčno brani * premaganim sovražnikom. * V ljubezni sveti zvesta stoj. * Zveličnrju hvaležno poj: Alleluja, allclnja!
85. Velikonočna. III.
1.	Zveličar je od smrti vstal, * ker je za nas že smrt prestal. * Alleluja. alleluja, alleluja!
2.	Je pekla moč premagana. * odrešena pa zemlja vsa. Alleluja!
3.	Prepevajmo veseli zdaj, * odprt stoji nam sveti raj. Alleluja!
4.	Marija, le veseli se, * ker Sin tvoj se prikazal je. Alleluja!
5.	Povsod se dnes razlegaj glas: * Hod" hvaljen Jezus vsaki čas. Alleluja!
(i. K (T grehu dali smo slovo. * naš vojvoda naj Jezus bo. Alleluja!
7.	Kdor z Jezusom vojskuje se, * gotov mu zmage venec je. Alleluja!
8.	Častitljiv vstal lio sodnji dan, * od Jezusa v sveti raj peljan. Alleluja!
9.	Vojskujmo torej srčno se. * saj vojske čas le kratek je. Alleluja!
90
10.	Veselje tam pa večno ho, * daj liog. da pridemo v nebo! Alleluja!
11.	0 Jezus, blagoslovi nas, * da bomo peli večni čas: Alleluja!
86. Velikonočna. IV.
1.	Poglejte duše, grob odprt, * več Jezusa tam ni; * premagana sta greh in smrt, * Zveličar naš živi. * Premagal je sovražnike * in zmage križ slovi; * pred njim je stresel pekel se, * Zveličar spet živi! Alleluja, alleluja!
2.	Spred pekla so očaki zdaj * po njem odrešeni; * odprl jim je spet sveti raj, * Zveličar naš živi! * Hudoba in vsa njena moč
*	premagana leži; * premagajmo tud' mi rekoč:
*	Zveličar naš živi! Allelnja, alleluja!
3.	Vojsk ujmo zdaj se z Jezusom * kristjani srčno mi, * ni smrti se več bati nain: * Zveličar naš živi! * Če z Jezusom premagamo
*	vse zapeljivosti, * veselo lehko pojemo; * Zveličar naš živi! Alleluja, alleluja!
4.	Tud" mi v gomili kratek čas * bomo počivali, * saj bode zopet zbudil nas * Zveličar, ki živi. * Kristjani, pa po smrti še * živeli bomo mi, * to naša alleluja je: * Zveličar naš živi! Alleluja. alleluja!
o. Vesela alleluja bo * v hiši Očetovi, * da srečno tjekaj pridemo, * Zveličar naš živi. *
1)1
Pripravljeni v nebesih tam * so naši sedeži; * pripravlja nam jih Jezus sam, * Zveličar, kjer živi. Allelnja, alleluja!
87. Velikonočna. V.
1.	Jezus, premagalec groba, * ves častit iz njega gre; * glej, obdaja ga svetloba. * varhi strahomn bežč. * Grob jo prazen in odprt.
*	zmagan pekel, greh in smrt! Alleluja!
2.	Razveseli se. Kraljica, * mati zemlje in nebes, * kter'ga mati si, Devica, * je od smrti vstal zares. * »Sleci žalost in britkost. 9 in obleci slast, radost. Alleluja!
3.	Se veseli, Magdalena, * Jezus pred teboj stoji; * sladki glas tvoj'ga imena* ti iz njega ust doni. * Glej, za kogar vsa goriš. * nikdar več ga ne zgubiš. Alleluja!
4.	Vi, apostoli boječi, * srčno se veselite.
*	ker Zveličarja strmeči * zdaj pred seboj gledate. * Oznanjuje vam svoj mir * vaš pre-Ij ubij en i pastir. Alleluja!
5.	Veselimo sc. kristjani. * Jezus je odrešil svet; * sužnosti smo odpeljani. * paradiž odprt jc spet. * Smrtni strup je pokončan. * vstali bomo sodnji dan. Alleluja!
H. Jezus, tebi hvalo večno * poje zemlja in nebo: * svojo stvar si storil srečno. * rešil
92
jo s svojo krvjo. * Alleluja, poje naj, * alleluja vekomaj! Alleluja!
88. Velikonočna. VI.
1.	Zveličar gre iz groba, * ob moč je smrt, trobnoba. * Velikonočno .lagnje bil * je za me drago kri prelil. Alleluja, alleluja, alleluja !
2.	Otet je človek, rešen, * in v brezdno satan trešen; * zgubila smrt je svojo moč. * odprt je grob in kamen proč!
3.	Odrešil je očete * pred peklom dolgo vjete; * častito jih pelja v nebo, * po grehu jim zaklenjeno.
4.	Kak' svetijo se rane * nevsmiljeno mu dane! * Veselje angeljsko doni, * da smrt je mrtva, nas uči.
5.	Je trdna naša vera, * resnica jo podpira : * Zveličar je od smrti vstal, * tnd" nas ne bode grob končal.
li. Mi bomo kratko spali, * iz groba nekdaj vstali. * obudil bo trobente glas, * v nebesa peljal Jezus nas.
7. Dopolnit moje želje, * pripravit mi veselje * greš ti, Zveličar, pred menoj; * Ihjiii prišel, upam, za teboj.
K. Daj se mi spokoriti, * v nebesa srečno priti, * kjer pri Očetu zdaj sediš. * plačilo zvoljcniiii deliš.
93
9.	Vred sodb« bora postavljen, * po sva-tovsko napravljen; * s krvjo bom Jagnjeta opran, * med tvoje svate svat odbran.
10.	Alleluja, alleluja! * Alleluja, alleluja!
*	0 ljubi Jezus, bratom brat, * daj tudi nam od smrti vstaf. Alleluja!
89. Velikonočna. VII.
1.	Ho skoraj minila, prečudežna noč; * grob temni odkrila jc angeljska moč. * Vstal Jezus naš kralj iz groba je zal. * Je zmagana smrt, in pekel zaprt! * Alleluja, alleluja, alleluja.
2.	Marija! se bridko v tihoti solziš;* Da Jezus smrt zmaga, mu srčno želiš. * Glej! blagi tvoj Sin * oj sladek spomin, * Prikaže se ti v nebeški časti. Alleluja.
3.	So svetle mu rane, ko solnčni je žar.
*	O strune ubrane! mu pojte vsikdar. * On rane ima, da svet ga s|iozna; * zdaj večnih nadlog nas rešil jc Bog. Alleluja.
4.	Pod tvojo zastavo Boga te častim: * za tvojo preslavo rad smrt pretrpim. * Moj Jezus, Gospod! slavim te povsod: * naj slava doni vse ure, vse dni. Alleluja.
o. Me žemljica mati zavije v moj grob. * den sodbe čem vstati, tak upal je Job. * Ma-
94
rijn! ti le še prosi za me, * da z groba telo mi vstane lepo. Alleluja.
90. Križevi teden. I.
1.	Dnes kliče Jezus vse sirote, * da k tebi, Bog vse milosti, * k Očetu, ki je poln dobrote, * podajo so v zaupanji. * Zatorej roke povzdigujino, * zaupljivo k Bogu vzdi-hujmo: * 0 vsliši prošnje, Oče naš, * da svoj svet' blagoslov nam daš!
2.	Dobrotljiv, — mora vsak spoznati — * v obljubah zvest si ti, o Bog, * premoreš vse, iu hočeš dati, * kar prosi tebe tvoj otrok. * Po Jezusu se nam odpira, * "z njegovih ran obilno /.vira * brezkončne milost zaklad, * zato nas vslišiš, Oče, rad.
51. Pred tvoja vrata nas postavi. * tvoj Sin, -le trkajte na glas. * prosite, iščite", nam pravi, * .moj Oče se bo vsmilil vas." * Daj, Oče, svetega nam Duha, * za vsaki dan dodeli kruha! * Saj Jezus nam obljubil je, * da bodeš dal, kar pros'mo te.
4. Še ljubi Oče, nam dodeli * vseh grehov odpuščenje zdaj, * da lionio tak' lepo živeli. * da v nje ne pademo nazaj. * Po Jezusu nam dolg izbriši. * med svoje ovce nas zapiši, * da tebi, zvesto služimo * in se ko bratje ljubimo.
95
5. V potrebi, v žalosti pomagaj * in slušaj mili glas otrok, * pomagati nam ne odlagaj, * in blagoslovi nas, o I log! * Za nas, o mili Jezus, prosi, * k Očetu naše prošnje nosi; * oh, bodi zdaj naš besednik, * nekdaj pa ini-lostljiv sodnik!
91. Križevi teden. II.
1.	Poslušajte, o kristjani. * Jezusa veseli glas; * koljko srečo nam ozimni, * prevesela jc za nas: * karkolj hodcmo prosili * mi Očeta večnega, * bomo tudi zadohili * vse od Sina Božjega.
2.	Ker nam Možje visokosti * ni mogoče zapopast", * molimo ga po dolžnosti. * dajmo njemu vselej čast. * Naj molitev naša vstaja, iz te zemlje gre v nebo; * Jezus nam obljubo daja. * da nas Oče vslišal ho.
3.	Kdo prešteje vse dobrote. * ki jih že zavžili smo V * Saj z molitvijo sirote * se Bogu zahvalimo. * Njemu vse to povrniti * nam nikolj mogoče ni: * lložjo voljo dopolniti. * naj v zahvalo se godi.
4.	Oh. v potrebah spet želimo, * da pomagaš, dobri Bog. * kar imamo, ti zročiuio. * vsmili svojih se otrok! * Vinske gore. žitno
96
polje, * Oče, v tvojih rokah so; * žalosti in dobro volje * le od tebe čakamo.
5. Naj nam toplo solncc sije, * naj pohleven dež rosi, * nas varaj škodljive rije, * saj si dober Oče ti! * Trde suše, grozne moče,
*	da nam ne škoduje mraz, * hude zime, strašne toče, * ljubi Oče, brani nas!
(i. In posebno izročimo * svoja srca tebi vsi; * naj pri vsem, karkolj želimo, * tvoja volja se zgodi! * Nas varuj, da ne grešimo. * tebe ne razžalimo, * v tvoji milosti živimo. * kruha manjkalo ne bo.
7. Vladaj Oče, poglavarje,, * daj nam dobre stariše, * daj nam skrbne gospodarje, * pridne pa |todložnike! * Tak se, bomo veselili * srečni že na zemlji zdaj; * tam v nebesih pa hvalili * tebe, (»če, vekomaj!
92. Križevi teden. III.
1.	Hog. ki grešnike strahuješ, * in pravične zveseljuješ, * v nebu ti nad nam živiš.
*	žugaš, tepeš in krotiš.
(klpenk. Sliši nas. stvari uboge. * in odvrni nam nadloge. * zdrave v miru nas obran! * daj nam kruha vsaki dan!
2.	Vsaki dan nas iz dobrote * revne preskrbiš sirote; * si mogočen gospodar. * in skrbiš za vsako stvar.
97
3.	I)aješ ti stvarem živeti, * rta dežuje, solnce sveti, * polje da lepo cveti, * in da žito dozori.
4.	Če živali nam škodljivo * pridejo na vrt in njive, * tvoja volja je tako, * z grehom to zaslužimo.
5.	Če od neba le dežuje, * da nam živež potonujc, * pride to iz tvojih rok * zavolj spačenih otrok.
fi. Če po leti za vročino * vzeme toča nam poljino, * da zelenja videt" ni, * smo si krivi le sami.
7. Če gromi, sc križem bliska, * da se vsak ostrašen stiska, * grešnik tvojo moč spozna, * v svojih grehih trepeta.
H. Svojo moč prav pokazati, * hotel si Egiptu dati * rodovitnost sedem let, * pa lakote sedem spet.
H. Izraelce si posvaril, * z dolgo sušo jih udaril, * ko je Ahab kralj njih bil, * dež tri leta ni rosil.
10.	Je nelto zaprto bilo, * polje deža ni dobilo, * Izrael je malikval * ti si, Hog. ga strahoval.
11.	Pa Elija si ohranil, * čudno lakote ga branil, * ktera trla je strašno * celo zemljo Judovsko.
G
98
12.	Ker se ljudstvo spreobrne, * šibo tvojo si odvrne, * ko Elija prosil je, * dosti deža vlilo se.
13.	0 Bog, tudi nas se vsmili, * ki smo močno te žalili, * kedar bodeš tepel nas, * prošnje vsliši tisti čas.
14.	Le po tvoji sveti volji, * bomo delali na polji, * blagoslovi ga, Gospod, * da bo polno vseli dobrot.
93. Križevi teden. IV.
1.	Bog. poglej, na vsako njivo, * vsako gorco dopadljivo, * razveseli vsi? stvari, * saj naš ljubi Oče si! * Tvoja roka vse blagruje, * dež in solne«? nam daruje.
2.	Posejali smo semena, * k časti tvojega imena * naj bo delo naših rok, * blagoslovi ga, o Bog! * Tvoja roka vse blagruje, * sveti blagoslov daruju.
3.	Kes orali smo, sejali, * rasti le ne bomo dali. * ti nam, Bog, le dajaš rast. * bodi tebi večna čast! * Tvoja roka vso blagruje, * ino zemlji rast daruje.
4.	Lepo rožice cvetijo, * dobro ptičicc živijo; * bolj še pa za nas skrbiš, * ti, o Bog,
99
nam kruh deliš. * Tvoja roka vse blagruje * ino živež nam daruje.
5.	Daj, da drevje rodovitno * bo, in lepo polje žitno, * svetlo grozdje, da zori, * gosta trava zeleni. * Tvoja roka vse blagruje, * dobro leto nam daruje.
6.	K dar razsaja strah viharja, * grom buči in strela vdaija, * toča zemlje sad drobi,
*	vsmili se nas, Oče ti! * Saj si v hude ure sili * tudi še naš Oče mili.
7.	Pa nebo se spet odkrije, * in še lepše solnee sije, * ti pa še bolj zemlje krog*blagosloviš, dobri Bog! * O da zvesto bi ljubili
*	zini raj te, naš Oče mili!
94. Vnebohod Gospodov.
1.	Praznik svet se dnes obhaja, * Jezus gre v sveto nebo, * nam pripravljat delež kraja,
*	kamor nas poklical bo. * Kaj še delamo na sveti? * glava šla je v sveti kraj. * le v nebo nam je želeti, * vživati ga vekomaj.
2.	Razodel je vse resnice, * in odrešil ccli svet, * dal apostolom ovčice, in je bil v nebesa vzet. * Bel oblak jim ga zakrije, * 6j ni več ga videti, * njih srce v britkosti vpije,
*	gledajo za njim oči.
3.	Kakor blisk sta pristopila * svetla dva moža pred nje. * nje lepo nagovorila: *
G*
100
„Kaj pa glodate, možje? * Jezus, ki je Sel v nebesa, * prišel bo spet sodni dan, * sodit duše. in telesa, * vsem odločit večni stan."
4.	Ti si, Jezus, šel pred nami, * in boš prišel sodit nas, * zdaj nas grešnike predrami, * misliti na tisti čas. * Če ne bomo prav živeli, * vekomaj nam bo gorje !* Jezus, tukaj nam dodeli, * da prelivamo solze.
5.	Oh, nikar ne navezujmo * na posvetni prah srca, * stanovitno zaničujmo * zapeljivosti sveta. * Kar je tukaj, sovražimo, * svet apostol nas uči; * kar je gori, pa ljubimo, * kjer Zveličar naš živi.
(i. Kristus moral je trpeti, da je prišel v svojo čast; * nam je vzgled zapustil sveti, * da črtimo grešno slast. * Zgolj veselja ne ljubiti, * križ prenašati voljno, * za Zveličarjem hoditi, * to pripelje nas v nebo.
95. Binkošti. I.
1.	Z enim glasom zdaj zavpijmo * in zaupno vsi vzdihnimo: * pridi, pridi sveti Duh!
2.	Prvi dar nam daj modrosti, * vir pre-sladkih vseli blagosti ;* pridi, pridi sveti Duh!
3.	Umnosti nam žare vlivaj, * srca k dobremu ogrevaj; * pridi, pridi sveti Duh!
4.	Dar nebeški tvoj "ga sveta * v stiskah nam pomoč obeta: * pridi, pridi sveti Duh!
101
5.	Daj moči, svetosti prave, * vselej zmagati skušnjave; * pridi, pridi sveti Duh!
6.	Daj pobožno nam živeti, * po svetosti hrepeneti; * pridi, pridi sveti Duh!
7.	Daj nam v strahu ti služiti, * po otroško te ljubiti; * pridi, pridi sveti Duh!
96. Binkošti. II.
1.	Pridi sveti Duh zares, * ino pošlji nam z nebes * svoje luči žar hliščeč! * 1'ridi Oče vseli sirot, * pridi darovnik dobrot, * pridi ogenj src goreč!
2.	Si tolažnik vseli britkost', * naših duš najboljši gost, * ki nas sladko pokrepčaš. * V trudu si počitek zlat, * in v vročini ljubljen hlad, * v joku nam tolažbo daš.
3.	O preblagc luči plam, * ogenj tvoj, napolni sam * tvojih vernih srca vsa! * Nič brez tvoje milosti * dobrega v človeku ni, * nič ni neškodljivega.
4.	Zmivaj. kar je grdega, * zmakaj. kar je suhega, * in zaceli rane vse! * Mehčaj, kar je trdega, * zgrevaj. kar je mrzlega, * zravnaj steze pogubne!
5.	Daj, ki v tebe verjemo, * in na te zaupamo, * sedem svetih darov nam! * Daj zasluge čednosti. * daj nam smrt pravičnosti. * daj veselje večno tam!
102
97. Presveta Trojica.
1.	Vzdigni se jezik moj * k Hožji desnici,
*	hvalo in čast zapoj * sveti Trojici. * Čast Očetn, Sinu * in Duhu svetemu; * hodi če-ščena presveta Trojica!
2.	Sveta Trojica 'ma * skrh za človeštvo,
*	dušam pobožnim da * svoje kraljestvo.
3.	Oče nebeški nas * milo je vstvaril, * svoje podobe kras * nam je podaril.
4.	Jezus pa, Božji Sin * se je včlovečil,
*	da lii nas bolečin * pekla odrešil.
0.	Svetega Duha dar * žalost prežene, * milosti Božjo žar * grehe odvzeme.
fi. Angclji pojejo * v rajski višavi, * in Boga hvalijo * v večni bliščavi.
7. Molimo vsi Boga * v sveti Trojici, * trojno edinega * v večni resnici!
5.	Kedar pa mine že * doba trpljenja, * oh naj prikaže se * solnce življenja!
9. Sveta Trojica nam * daj, da veseli * v rajskem kraljestvi tam * tebi bi peli: * Čast itd.
98. Vera. upanje in ljubezen. I.
1.	Živo verjem. trdno upam, * srčno ljubit" te želim. * Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti, * zmotam pa srce zapreti; * saj i/, rok ljubezni tvoje * prišlo je življenje moje.
103
Odpevek: Vero upanje povikšaj, * da v ljubezni ves gorim.
2.	Živo veijcm itd. V zmote svet brez tebe zajde, * v tebi se resnica najde: * ti vse veš, o Bog presveti, * brez skrbi ti smem veijeti.
3.	Živo veijem itd. Tri osebe so v skrivnosti, * le en sam Bog pa v svetosti; * v bit-stvn so moči enake, * čudna dela so od vsake.
4.	Živo veijem itd. V tebe, Oče na višavah, * bom zaupal jaz v težavah; * tvoja roka me podpira, * čc me pekel, svet zatira.
5.	Živo veijem itd. Jezus, tvoje odrešenje
*	nam je dalo vsem življenje, * sveti raj je odklenilo, * upanje pa utrdilo.
fi. Živo veijem itd. Ti ine, sveti Duh, podpiraj, * strah pa v srcu mi zatiraj, * da se vtrjen ne preganem, * živ ud Jezusov ostanem.
7.	Živo verjem itd. V tebi, Bog, se veseliti. * tebe vekomaj častiti. * v dobrih delih hočem rasti, * tebi v vseh rečeh dopasti.
8.	Živo verjem itd. Tebi hočem zvest ostati,
*	svet naj žuga me končati: * k tebi hočem le hiteti, * in z veselim srcem peti: * Ljubi Oče, tebe ljubim, * večno ljubit' hrepenim.
9.	Živo verjem itd. Kedar ura mi odbije,
*	in me temni grob zakrije, * ko gnjilad telo
104
razdore, * naj se v mojem srcu bere: * Ljubi Oče, tebe ljubim, * večno ljubit" hrepenim.
99. Vera, upanje in ljubezen. II.
L Kaj je na zemlji naj svetcjše nam, * kaj nas povzdigne s praha in pepela, * kaj je, kar angeljein pridruži nas V * To je krščanska naša prava vera, * to je krščanska naša prava vera. * Je vera, * to je krščanska naša prava vera !
2. Kaj nam v trpljenji vselej da pomoč, * kaj nam pokaže tukaj že nebesa, * kaj je, kar vsako britkost posladi? * To je nam zvesto upanje na Boga! itd. na lloga.
H. Po čem vsak človek z liogoiu v rodu j«i * kaj ga nagiblje rad trpet' bolezen, * prestal" krivic veliko in težav? * To vse krščanska pretrpi ljubezen! itd. ljubezen.
4.	Kdo kaže stezo nam v nebeški raj. * kdo nas uči krščanski vselj živeti, * kdo je. ki nas ko mati oskrbi? * To je katoljška sveta mati cerkev! itd. je cerkev.
5.	Kam iti imamo v nevarnosti. * kje milost je, kdar grehi nas težijo, * kam naj v grenkosti smrtni gremo mi? * Kristjan le hiti z upanjem k Mariji! itd. k Mariji.
li. K Mariji hiti, kdar te greli teži, * k Mariji, kdar se tvoje srce joka, * k Mariji
105
liiti, zaupljivo vpij: * o Mati mila, zdaj še aii pomagaj ! itd. Marija.
7. O naj vsak grešnik preskrbi poprcd, * kot ga pokliče Jezus k ostri sodbi, * si žlahtnih rožic teli dišeči cvet: * za nje dobi v nebesih svetli venec! itd. da venec.
100. Hvalna pesem. I.
1.	Tebe, Hog, vsi hvalimo, * ko (iospoda te častimo, * tvojo moč spoznavamo. * vsi po njej smo in živimo; * vse, kar vstvaril si, kriči: * Večni, ti naš Oče si.
2.	Vse, kar nebo v sebi "ma, * angelj i in Kcrubimi. * Oblastnikov vojska Vsa, * vse Moči in Scratimi: * vse, vse poje na ves glas
*	tvojo hvalo vsaki čas.
3.	Trikrat svet Bog Sabaot, * Hog neskončne si oblasti, * celega sveta (»ospod, * vse je polno tvoje časti; * zemlja, morje in nebo
*	je od nje napolnjeno.
4.	Tebe vsi apostoli. * mučeniki in preroki * hvalijo, da njihov si * učenik, Cospod visoki. * kteri njih napolnil si * z duhom svoje svetosti.
5.	< >če, teb: večnemu, * tvojemu edinem' Sini. * tudi Duhu svetemu, * tri osebe. Bog edini, * po vsem svetu cerkev vsa * dolžno čast in hvalo da.
106
6.	Sin Očeta večnega, * Kristus, kralj nebeške časti, * prišel rešit grešnika * iz hudičeve oblasti, * si 'z Device meso vzel, * Bog in človek biti htel.
7.	Nebo ni zaprto več * krščenikoin v pravi veri; * stri si britke smrti meč * in odprl nebeške dveri; * na desnici tam sediš, * dokler k sodbi ne zbudiš.
H. (Kleče.) Tebe zato prosimo, * s tvojo krvjo mi oprani, * kteri k tvoji službi smo * v tvoji milosti izbrani; * med svetnike v sveti raj * nam po smrti priti daj!
H.	Ljudstvu svojemu, Cospod, * ktero tvoja je lastnija, * k zveličanju kaži pot, * da peklenska hudobija * nam ne škodi, varuj nas
*	tu in tam na večni čas.
10.	Vsaki dan želimo mi * tebe, vel'ki Bog, častiti, * in v imenu tvojem vsi, * kar potrebno je, prositi, * da brez vsega greha bo
*	vsako delo storjeno.
11.	Vsmili, Bog, oh vsinili se* čez sirote nas uboge, * upamo, Gospod, na te, * da od nas boš vzel nadlog«;: * tako nas usmili s«!, * kakor upamo na te.
101. Hvalna pesem. II.
I.	Hvala večnemu Bogu, * vse stvari ga zdaj molite: * stvarnika, dobrotnika, * in
107
Očeta ga častite! * Kernb, Seraf mu poj<5, * hvali zemlja in nebo.
2.	Sveti, sveti, svet' Gospod, * vse je polno tvoje hvale, * trume zvoljenih, o Bog, * večno čast ti l>ojo dale. * Vsi svetniki te ča-ste, * vsi pravični požele'.
3.	Češčen liodi, trojni Bog, * Oče, Sin in ti, Duh sveti, * cerkve tvoje sveti nauk, * zvesto moramo verjeti. * Jezus Kristus, Božji Sin, * je zapustil ga v spomin.
4.	O preljubi Jezus naš, * koljka jc ljubezen tvoja; * žalosten moj grešni stan, * revna bila duša moja. * Ti pa prideš k nam na svet, * pekel, greh in smrt zatret.
5.	Večni Bog in kralj nebes * se poniža brat naš biti; * za nas živel, umrl je, * nam nebesa zaslužiti. * Njega sveta rešnja Kri * nas očisti vse ljudi.
H. Na desnici Božji zdaj * ga imamo pomočnika, * sodni dan pa grešnik bo * videl ostrega sodnika. * Milost grešnik le dobiš. * dokler tukaj še živiš.
7.	Jezus, liodi vsmiljen nam. * v službi svoji nas ohrani; * kri si svojo dal za nas. * greh končaj, pri nas ostani. * peljaj naš«' duše v raj, * delež zvoljenih nam «laj!
8.	Svoje ljudstvo osrečuj * zdaj in vselej nas obvari; * obdaruj in povikšuj * in z vel i-
108
čaj svoje stvari. * Hvalo bomo spevali * tukaj ino v večnosti.
i). Milostljiv nam liodi dnes, * pota v grehe nam zagradi; * daj, o sveti, ljubi Hog,
*	da storimo dobro radi. * V tebe upamo vsak čas, * da ne boš zavrgel nas.
102. Telovo. I.
1.	Praznika svetega * dnes veselimo se,
*	prav iz gorečega * srca naj hvala gre; * staro preide naj, * novo vso bodi zdaj: * misli, djanje, vsak prenovljaj.
2.	Danes ponavljamo * zadnje noči spomin, * in to obhajamo. * kako je Božji Sin * svoje, prijaflje zbral, * jagnje, jim jesti dal, * tak za|M>ved Judov d ostal.
4. Učenci vživajo * velikonočno jed. * zadnjic dobivajo * rešuje Telo prejet" * Za-vživajo ga vsi, * pa sc ne razdeli, * vsak posebej cel'ga dobi.
4.	Kcdar prejemajo * slabi njega Telo, * se ga liavzamejo, * moč jim jc prava to. * Kclih tud" izroči, * da jim ga, in veli: * „Vsi ga pijte, moja je Kri.a
5.	Tak je postavljeno * Telo njegovo v dar, * dušam pripravljeno, * da ga zavživa stvar. * Mešniki storjo to, * sami ga vživajo, ino drugim vrednim dajo.
109
fi. Zdaj od nebeškega * kruha duša živi;
*	iz kruha belega * se nam živ Hog stori. * Čudi se, o kristjan. * Jezus v jed vsem je dan, * bod" si reven, zaničevan.
7. Tukaj te prosimo, * trojni edini l!og,
*	v srcih te nosimo, * varuj nas vseh nadlog,
*	Živi nas slabe zdaj * k tebi nam prit* daj.
*	in te vživati vekomaj!
103. Telovo. II.
1.	Vsi jeziki povzdignite * hvalo, čast Zveličarju, * vsi Gospoda počastite * v zakramentu rešujem tu; * nja Telo in Kri molite,
*	slavo pojte Jezusu!
2.	Nam devica je rodila * Sina večnega Boga; * zemlja je od nje dobila * seme nauka Hožjega; * njega rešnja Kri omila * grehe celega sveta.
3.	Po večerji zadnji zračil * svojo Kri je in Telo, * pred ko se od svojih ločil * in je vzel od njih slovo. * vsem ljubezen priporočil: * „V moj spomin storite to!"
4.	Kruh in vino spremenilo * se je v nja meso in kri: * kakor se je tam zgodilo. * na altarji se godi. * To skrivnostno opravilo * sveta vera nas uči.
5.	Vsi ponižno počastimo. * in molimo Jezusa, * srce, roke |M)vzdignimo. * da svet
110
blagoslov nam da; * 'z vsega srca zahvalimo
*	svojega Zvcličaija.
(5. Večnemu Očetu hvala * hvala Sinu 1 {ožjemu. * da hi se spodobna dala * tudi Duhu svetemu! * Hvalo vsaka stvar davala * tmjedinemu liogu.
104. V čast presv. rešnj. Telesu. I.
1.	Hvali, Sijon, Hešenika, * hvali kralja, učenika * s petjem slave in časti; * koljkor •/.moreš, toljko hvali, * saj mu vredne hvale dali * vendar še ne bomo vsi.
2.	lliser hvale in češčenja * je pa živi kruli življenja, * dnes postavljen pred oči; * ki ga Jezus pri večerji * dal je družbi dvanajsteri, * <In med njimi zdaj živi.
3.	Toraj glas veselja tega * naj se dnes povsod razlega, * kviško srce naj puhti! * Cerkev praznik svet obhaja, * vsem tako na znanje daja. * kaj Zveličar naš stori.
4.	Kristus pride, stam mine * spred resnice senca zgine; * on za nas se daroval. * Nov altar, |iostavo novo, * novi dar, pomoč gotovo * nam je slabim Jezus dal.
fj. Kar je pri večerji storil * Kristus, je tud' nam govoril: * „V moj spomin storite to!J
*	Kdar besedo zgovorimo, * kruh in vino posvetimo * v reši\je Jezusa Telo.
111
(5. Vera to nam oznanjuje: * kruh t meso se sprcmenjujc, * vino v sveto rešnjo Kri. * Kar ne vidiš, kar ne slutiš, * kar s počutki ne počutiš, * vera močna ti trdi.
7. Sicer so podobe razne, * pa reči le niso prazne, * v njih je pravi Bog zares; * naj meso bo naša hrana, * alj pa rešnja Kri nam dana, * vsakikrat je Kristus ves.
H. Kdorkolj Jezusa zavživa, * vsaki celega dobiva, * on ne da se razdelit. * Vživaj tisue jih, alj eden, * prejme ga enako sleden,
*	vživan vendar ni povžit.
*.). Vživa dober ga in hudi, * pa dobita delež tudi * — smrti alj zveličanja: * grešnim smrt, dobrim zdravilo, * glej enako obhajilo * — kak razločen konec da!
10.	če se hostija prelomi, * celi Jezus je, ne dvomi, * tud" v naj menjši trohici; * le podoba se razloči, * bistvo pa ostane v moči,
*	— Jezus se ne razdeli.
11.	Glejte, angeljska je hrana * zdaj pravičnim v živež dana, * grešnik vžiti je ne sme. * V Izakovcm darovanju, * v mani. jagnjetovem klanju * jo že Bog naznanil je.
12.	Jezus. * kruh. pastir nam dani, * ti nas pasi, stoj na strani. * in pripeljaj v sveti raj; * da ti bomo tam veseli * slavo, čast in hvalo peli * med svetniki vekomaj.
112
105. V čast presv. rešnjemu Telesu. II.
1.	Klečcjoči mi molimo * v zakramentu Jezusa. * s svetim petjem počastimo * prav'ga živega lloga, * ki ga zdaj v podobi kruha * na altarju vidimo, * s čistim srcem brez napuha * v svoji pesmi vzdihuimo!
2.	Ljubi Jezus, kralj nebeški, * kak neskončno ljubiš nas! * Da bi rešil rod človeški, iz nebes se k nam podaš; * rojen iz Marije d'vice * prišel si na revni svet, * trudil se za nas ovčico * tri in trideset si let.
3.	Preden se nazaj k Očetu * zopet v sveti raj podaš, * si pokazal vsemu svetu, * kakšno skrb za nas imaš; * kjer pred smrtjo
• v zadnji noči * si izročil testament, * in postavil nam k pomoči * najsvetejši zakrament.
4.	V zakramentu zdaj prebivaš, * svojo milost nam deliš. * v svoji krvi grehe zmivaš. * z mesom svojim nas živiš. * Kaj ti hočem povrniti, * ljubi Jezus, za vse to? * Večno ti želim služiti * in ljubiti tc zvesto.
5.	Vedno hočem prepevati, * in hvaliti tvojo čast; * tebi se v daritev dati, * da bom, Jezus, tvoja last. * Tnd" imam goreče želje, * te nikdar več ne žalit', * moje, glej, bo le veselje, * tebe večkrat vredno vžit".
<5. Alj prestrašim se, ker mislim, * koljko-krat sem že grešil, * oh spoznam, da vreden
113
nisem, * da bi, Jezus, tebe vžil. * Vendar glej, kako goreče * s teboj sklenjen bif želim,
*	stori vrednega me sreče, * da se v tebi zveselim!
106. V čast presv. rešnjemu Telesu. III.
1.	Prepevaj hvalo, moj kristjan, * in bodi s čistim duhom zbran; * oči obrni na altar, * za te se Jezus daje v dar.
2.	Podobe imaš pred očmi, * pa sveta vera nas uči, * da kruh Telo je .Jezusa, * in vino Kri Zveličaija.
3.	Prečudežna je ta skrivnost, * alj verovati je dolžnost: * ker, kar prctemno zdi se nam, * nam zagotovi Jezus sam. *
4.	Tako jc pri večerji djal, * kdar kruh apostolom podal: * rTo moje jc zares Telo, * vino Kri, ki prelita ho/
5.	Kdor vživa to mest) alj kri, * življenje večno zadobi. * Pa prašaj se, ki kruh ta ješ,
*	nevreden vžiti ga ne sineš.
0. Kdo, Jezus, bi te rad ne vžil. * in kdo ne hvalil, ne častil ? * ki v revah milosti deliš, * k pokori srca nam budiš.
8. In kedar pride smrti čas. * že zdaj te prosimo na glas; * v popotnico se nam podaj, * in spremljaj dušo v sveti raj!
II
114
107. Za telovsko procesijo.
1.	Pri izhodu iz cerkve. Oj ovčice Jezusove, * poslušajte mili glas; * oj dušice Kristusove, * ljubi Jezus kliče nas. * Naš pastir med nami hodi, * nas po lepili pašah vodi: * Oh molite — in častite * vsmiljenega Jezusa, * našega Zveličarja! * Oh molimo — in častimo
*	vsmiljenega Jezusa, * našega Zveličarja!
2.	Lepo zvoni mu zvonijo, * do nebes hiti njih glas; * svetlo sveče mu gorijo, * molit' ga učijo nas. * Zemlja in nebo ga hvali.
*	— da Iti hvalo mi mu dali! * Oh zbudite — povzdignite * k Jezusu svoje srce, * v njem se vsi veselite! Oh vzbudimo itd.
;{. Rešnje znamnje svefga križa * kaže nam v nebesa pot; * vsak pred njim se naj poniža, * naj bo hlapec alj gospod. * Da popotni smo, to vemo, * zato zdaj v procesiji gremo. * Se trudite. * in hodite * zvesto le za Jezusom, * pravo pot nam kaže on. * Se trudimo itd.
4. Kakor Jezusu učenci * pot z zelenjem tros'li so; * naj cvetijo njemu venci, * rože pot polepšajo! * On da rožam, da cvetijo, * travnikom, da zelenijo; * Zahvalite — z veselite * njega tud" kristjani vi # z vencem svetih čednosti! * Zahvalimo itd.
115
5. Pri prvem evangeliju: Štir obiščemo altarje, * štiije kraji so sveta; * naj nas Jezus zlega varje, * štirim krajem blagor da. * Štiri slišmo evangelje, * sladko Jezusa povelje: * Ohranite — dopolnite * sveti evangeljski glas,
*	tak bo Jezus vslišal nas. * Ohranimo itd.
(i. Pri prvem blagoslovu: Lepo vreme, huda ura, * bliskanje in strašen grom, * tebi služi vsa natura, * v tvojih rokah naš je dom.
*	Da bo zemlja rodovitna * dala vina ino žita:
*	Obljubite — in zročite, * kar imate, njemu v čast, * ki ima čez vse oblast. * Obljubimo itd.
7. Po prvem blagoslovu: Prvi blagoslov dobili * mali otročiči so (smo), * da bi Jezusu služili * rastli v dobrem prav lepo, * saj nje (nas) ljubeznjivo kliče: * „ Raj te k meni otro-čice!a * Pristopite obljubite * njega večno ljubiti, * grešni svet sovražiti. * Pristopimo itd.
S. Pri drugem evangeliju: V starih časih prerok"vali * so očaki Jezusa, * ker za velko noč zaklali * jagnje so brez madeža. * Kakor Izak na altarji, * tako Jezus na Kalvarji, — * oli spoznajte — hvalo dajte * iz ljubezni smrt stori, * in življenje nam dobi. * Oh spoznajmo itd.
9. Pri drugem Magoslovu: Vojska, lakota, morija * ostre šibe Božje so; * greh jih spleta ino zvija, * da človeštvo tepejo. * Kdor se greha ne varuje, * vselej grenko obžaluje. *
II*
116
Ne grešite — ne žalite * tako dobrega Boga,
*	ki nas vse tak rad ima. * Ne grešimo itd.
10.	Po drugem blagoslovu: Vam, o fantje in deklice, * dragi blagoslov se da, * ki ste svatje in družice * ljubega Zveličarja. * V čistem srcu on prebiva, * s svojo gnado ga poliva: * Oskrbite — ohranite * čisto dušo in telo,
*	da lep tempelj Božji bo. * Oskrbimo itd.
11.	Pri tretjem evangeliju: Preden se je Jezus ločil, * in življenje za nas dal, * nam v spomin ljubezni zročil * rešnje Telo, ter je djal: * „To vi v inoj spomin storite, * vselej mene se spomnite!" * Oh spomnite — ponovite * v obhajilu svetem le, * ki za nas daruje se. * Oh spomnimo itd.
12.	Pri tretjem blagoslovu: Smrt je sreča za pravične, * sveti raj jim je odprt; * alj nesreča za krivične * je največa nagla smrt.
*	Da nas ne bi tud" dobila, * brez poboljšanj a vmoriia: * Pripravljajte — in podajte * se k Očetu spet nazaj * k temu, Jezus, milost daj !
*	Pripravljamo itd.
13.	Pn tretjem blagoslovu: Tretji blagoslov dobijo * dobre žene in možje, * ki za svoje prav skrbijo, * da pošteni so ljudje. * Gospodinje, gospodarji. * poslov in otrok vi-žarji: * Le učite — in svarite, * naj vsi Bogu služijo, * to njih prava sreča bo. * Le nčiino itd.
117
14.	Pri četrtem evangeliju: Kar se v rokah Jezusovih * pri večerji zgodlo je; * prigodi se v mešnikovih *na altaiji tudi še. * V podobi kruha in vina, * kri, meso jc Boga Sina: * Ne dvomite — ga molite, * da ined nami tak živi, * nja ljubezen to stori. * Ne dvomimo itd.
15.	Pri četrtem blagoslovu: Jezus, tvoje je trpljenje * nam odprlo vsem nebo; * zdra\je, žalost in življenje* tebi naj zračeno bo! * Vsega hudega nas brani, * v svoji milosti ohrani! * Oh prosite — in vzdihnite: * Jezus, greha reši nas * zdaj in pa poslednji čas! * Oh itd.
16.	Po četrtem blagoslovu: Strti blagoslov se daja * vsein poštenim starčekom, * kterim solnee že zahaja, * in jih vabi v večni dom; * da za večnost si skrbijo * po nebesih hrepenijo. * To storite — in prosite, * da. ko pride nekdaj smrt, * vam bo sveti raj odprt. * To storimo itd.
17.	Pri vhodu o cerkev: Kar očaki prerok'val i. * kar nas vera zdaj uči. * bomo nekdaj vse spoznali * tam v presrečni večnosti ; * tam v nebesih bo očito, * kar je v zakramentu skrito. * Ne mudite — le hitite * srečno tje v nebesa prit' * z Jezusom se veselit! * Ne mudimo itd.
1K. Kakor z Jezusom veseli * gremo v cerkev zdaj nazaj; * ako bomo prav živeli. *
118
pojdemo tnd' v sveti raj. * Ko zdaj rože pod nogami * bodo zvezde tam pod nami. * Veselite — in ozrite. * se z doline solz v nebo, * tje k Očetu pojdemo. * Veselimo itd.
19. Čiste duše tam vesele * pri nedolžnem jagnjcti * bodo novo pesem pole, * spremljale ga z angelji. * Tam 1k> Jezus in Marija
*	naša ljuba tovaršija. * 1'oželujte — in vzdihujte: * Ljubi Jezns, kjer si ti, * daj, da bomo tudi mi! * Poželujmo itd.
108. Pred svetim rešnjim Telesom. I.
1.	Kaznmcti kdo je v stani * čudež, kteri se godi? * Živa vera nam naznani, * kar je skrito pred očmi: * pod podobo bel'ga kruha * je Zveličar naš zares;*s pripomočjo svet'ga Duha * k nam on pride iz nebes.
2.	Vino njega kri postane, * ktera zbriše grehe nam, * če le srca so mu vdane, * se on z nami sklene sani.*Na altarji se daruje * za dolge, vsega sveta, * Hog in človek skup kraljuje, * in z Očetom vse nam da.
3.	Truplu daje jesti, piti, * kar pa je še več ko to, * naše duše nam nasiti * s svojim mesom in krvjo. * Toda skrbni l>od'mo vedno,
*	da nam v smrt ne bo ta jed; * da jo vži-vamo le vredno, * prav presodimo se pred.
119
4.	Na kolena se vrzimo, * premišljtgmo to skrivnost ; * z glasnim petjem ga častimo, sveta nam je to dolžnost. * liodi hvaljen za dobrote, * ker neskončno ljubiš mus; * ne zavrzi nas sirote, * srno žalili te vsak čas.
5.	Oh, kako smo vendar srečni! * Rog poniža sam se k nam; * vsemogočni, stvarnik večni * se stvarem da vžiti sani. * Hrepenimo po kreposti, * ti pa, Jezus, moč nam daj, * da po svoji mi zmožnosti * ljubimo te vekomaj.
109. Pred svetim rešnjim Telesom. II.
1.	Pridi molit, o kristjan, * od ljubezni svete vžgan; * ker je Jezus v zakramentu * iz ljubezni dan.
2.	Tukaj svete so reči: * Jezusa Telo in Kri; * duša, ktera njega vživa, * se ne pogubi.
3.	liodi češčen, Odrcšnik, * v vseh nadlogah pomočnik, * svojim vernim, tebi zvestim * varli in učenik.
4.	Posvečuj nas ti zares, * čudapolni kruh z nebes. * reši nas od vseh nevarnost * duš ino teles.
5.	Spokorjenja d;ij solze, * grehov zbriši nam dolge; * vera, upanje, ljubezen * v srcih naj žive.
6.	Kedar vmrlo bo telo, * vzemi dušo ti v nebo, * da se bomo veselili * vekomaj s tebo.
120
110. Pred svetim rešnjim Telesom. III.
1.	Molim to pobožno, pravi Hog z nebes,
*	ki v podobi krulia si zakrit zares. * Tebi srce svoje dam v ljubezni dar, * daj, da ga ogreje tvojo luči žar!
2.	Sicer le podoba se pnčutkom zdi, * v nji pa rešnje Telo je in tvoja Kri; * verjein, da resnično tukaj si Hog Sin, * ki se dušam v brano dal si za spomin.
3.	Skrit si bil na križu kakor Hog samo,
*	tukaj skrit si tudi kakor človek elo; * pa oboje verjem, kakor nauk je dan, * prosim, kar razbojnik, prosil je skesan.
5.	lian ne ogledujem, ko Tomaž nekdaj,
*	vendar, da si Hog moj, to spoznam ti zdaj.
*	O spominek vodni v smrt Gospodovo, * živi kruli, ki hraniš dušo sleherno!
6.	Daj, da živo verjem, v tebe upam le,
*	in goreče ljubim s celim srcem te; * daj, da duša moja v tebi le živi, * o sladkost, po tebi zmiraj hrepeni.
(i. Jezus, ki za me si svojo kri prelil. * pred pravico Božjo v svete rane skril; * daj. da moja duša žejo si vgasi, * mir pa v tvojih ranah zopet ziulobi.
7.	Jezus, ki prebivaš skrit pred nami zdaj, * daj. da nekdaj gledam tebe vekomaj !
*	O da bi v nebesih vžival te vesel, * ljubil te in molil, večno hvalo pel.
III. Pred svetim rešnjim Telesom. IV.
1.	Sem kristjani priteeite * ]M>lni vernega duha. * na kolena pokleknite * in molite Jezusa. * Pod podobo je eastito * tukaj Božje jagnje skrito: * češčen bodi vsaki čas. * Jezus, ki si rešil nas!
2.	Angelji in vsi svetniki * stopite dol na zemljo. * bodite nam pomočniki * prav častit' rešnje Telo. * Z duhom zbranim ga hvalimo, # z glasom združenim častimo; * češčen bodi vsaki čas, * Jezus, ki si rešil nas.
3.	Naša pamet onemaga, * razumeti to skrivnost, * milost Božja pa pomaga. * razsvetljuje nje slabost.*To je sveta. Božja mana.
*	vernim v dušno hrano dana; * rešuje Telo jagnjeta. * ki odjeinlje greh sveta.
4.	Grešniki sem priteeite * pred obličje Jezusa. * in ga skesani molite. * da vam svojo milost da; * kedar bomo mogli vmreti, * za jiopotnico prejeti * se, o Jezus, dušam daj. * in nas peljaj v sveti raj!
112. Pred sv. rešnjim Telesom. V.
1. Se nizko priklonimo. * častimo Jezusa.
*	molimo in hvalimo * svoj'ga zveličarja.
122
Odpecek: Mi tebe hvalimo, * mi tebe molimo, * o Jezus v zakramentu* Telesa rešnjega.
2.	Mi vsi bi oslabeli * brez Možje milosti, * da sveto bi živeli * nam le pomagaš ti.
3.	Med nami ti prebivaš, * za nas daruješ se, * nam milost v srca vlivaš, * in zbrišeš grehe vse.
4.	Če nas skušnjava moti,*na te zavpijemo, * ti prideš nam naproti, * da ne omagamo.
5.	Je meso tvoje hrana * in pitje tvoja kri, * da duša okrepčana * za dobro le gori.
ti. Vsem revnim, zapnščenim * tolažbe moč deliš, * z veseljem neizrečenim * srce razveseliš.
7.	()o grešnik se razjoka, * da tebe žalil je, * še tvoja mila roka * obriše mu solze.
8.	O Jezus, kedar pride * življenja zadnji čas * da strah nas ne obide, * obišči Jezus nas.
51. Ti sprejmi duše naše, * o Jezus v sveti raj; * pastir nebeške paše, * jih pasi vekomaj !
113. Pred sv. rešnjim Telesom. VI.
1.	Pritecite sem kristjani * od ljubezni božje vžgani, * prid"te Jezusa častit1, * je v podobi kruha skrit.
2.	Jezus je presveta mana * iz nebes na zemljo dan, * nas popotnike živi, * vodi v raj obljubljeni.
123
3.	Da v nebesa človek more, * kruli nebeški mu pomore; * duša se ne pogubi, * ki od te jedi živi.
4.	O preženi nam skušnjave, * in odvrni vse težave: * kugo vojsko, lakoto, * duše in telesa /Jo!
5.	Daj moč svetega življenja, * britke solze spokorjenja; * živo vero, upanje * in ljubezen vlij v srce!
(i. Kedar bo pa treba vmreti, * daj se vredno nam prejeti, * takrat vzemi nas v nebo
*	ined število zvoljeno.
7. Ljubi Jezus, češčen bodi * tu med nami in povsodi; * z angelji in serafi * naj te vsaka stvar časti.
114. Pred sv. rešnjim Telesom. VII.
1.	Ponižno tukaj poklcknimo, * in z vernim srcem počastimo * vsmiljenega Zveličaija;
*	ki v zakramentu je pred nami. * da bi z gorečimi željami * častili in molili ga.
2.	Si moljcno in počeščeno, * nam iz ljubezni dodeljeno, * presveto Jezusa Telo! * Hod' dušam moč in posvečen je. * zastava trdna jim v življenje, * sladka popotnica v nebo!
3.	Si moljena. o Kri častita. * za grehe vseh ljudi prelita * iz svete Jezusa strani! *
124
Naj cena tvoja nam odmije * vseh grehov naših hudobije; * v skušnjavah nam srčnost deli.
115. Pred sv. rešnjim Telesom. VIII.
1.	lioke lepo sklcniino, * Jezusa počastimo; * ker v podobi kruha res, * je pred nami kralj nebes.
2.	Ljubi Jezus tebi mi, * čast in hvalo damo vsi; * blagoslovi nas serčno, * tukaj zdaj te molimo.
3.	Milostljivo si gospod, * obdaril človeški rod; * mili Jezus varaj "nas, * zdaj in pa posledni čas!
116. Jezus, dobri pastir.
1.	Ti, o Jezus srčnomili, * naš pastir najboljši si, * kak" bi vendar ne ljubili * zvesto te iz vseh inoči! * Doli k nam si se ponižal. * in ovčic iskat prišel; * zbor hudobnih te je križal. * za naš greh si smrt trpel.
2.	Kak' dari ljubezni tvoje* revni vrnit" hočemo"? * Damo vse ti srce svoje * v duhu z verno vdanostjo. * Zvesto bomo poslušali * tvojih ust presladki glas, * tvojo voljo spolno-vali * radi bomo vsaki čas.
125
3.	Oh, prijetno jc hoditi, * pasti v tvoji čredi se, * kako sladko ti slediti, * in ljubiti srčno te! * Pasi nas, o Jezus mili * in nasiti milostno, * daj, da bomo se sklenili * s teboj, kedar vmrjcino.
4.	In ko mine čas nam paše, * v dom nebeški pelji nas, * gor v prebivališče naše, * gledat mili tvoj obraz. * Tamkaj zveste l>oš ovčice * pri Očetu k sebi zbral, * verno gledat' Božje licc * za plačilo boš jim dal.
117. Večerno pozdravljenje Jezusa.
1.	Kak dal'č od tod je tvoja pot. * o Jezus, še od inenc? * Mrači se, žc, vse rosno je, * in zvezde razsvetljene.
2.	O pridi raj na večer zdaj, * obišči dušo mojo! * Odprto je moje srci; * glej. za ljubezen tvojo.
3.	Glej, temna noč, skušnjave moč * me hitro spet obdaja; * le kjer si ti. tam straha ni, * skušnjava tam ne vstaja.
4.	Zvcličar moj, o daj nocoj * pri tebi. da počivam; * in jntre spet nebeško jed * pri tvoji mizi vživam.
5.	Ogledaj se, kak željno t«; * že čaka duša moja; * obišči njo. naj vselej bo 11 nevesta zvesta tvoja.
126
6.	Počivaj ti le v srcu mi * s čednostjo zasajenem; * naj tebi le odpira se, * in drugemu nobenem'.
7.	Oh, vsliši me, in pusti se * v lepoti svoji vživat."; * naj bo odprt nebeški vrt, * da pridem tje prebivat.
8.	Govori tam, o Jezus sam * prijazno z dušo mojo; * v ljubezen jo obleci vso, * olepšaj z gnado svojo.
9.	0 Jezus moj, hod' ti z menoj, * daj meni sc objeti; * oživi me, ko solnčice * od jutra spet zasveti.
118. Vesela pesem Jezusu.
1.	O Jezus, ves moj blagor ti, * ljubezen sladka čez moči, * srce po tebi vse gori * le v tebi se razveseli. * Nc zmaga zlato solnce te, * ti vmakne bleda luna sc, * prijazna zarja zad ti je, * in tudi svitle zvezdice.
2.	Tak čisto lilje, nc cveto, * ne blage rože tak lepo, * vijolec duha nc daj«), * ne drugo cvetje tak ljub«).* Tak sladka ni nobena stvar, * ni tako drag nikaki dar. * tak mil prijatelj ni nikdar, * kot src ti mili gospodar.
3.	Nič ni od tebe višjega. * lepota zemlje zgine vsa, * spreinine duhov množica, * zbledi
127
luč neba svetlega. * V ljubezni pesem podarim,
*	jo v srce tvoje izročim, * se s trumo an-geljev združim, * veselo ž njimi te častim.
4. Ti dušo mojo sam živiš, * se ž njo v ljubezni zaročiš, * mi toljko radosti deliš, * srce obilno zveseliš. * O ljubi ženin, sladki cvet, * si dražji mi, ko celi svet, * za te vse slasti štejem v smet, * in rajši križ si zvolini spet.
B. Po tebi le so želje vse, * ki v smrt podal si se za me; * porosi s svojo gnado me, * kar s srcem, z ustmi prosim te. * Srca veselje ti sladko, * ki si me ljubil tak močno,
*	ko mine mi življenje to, * me pel j i v večni mir, v nebo.
119, Pesem neveste Kristusove.
1.	Kje je Jezus, moje želje, * moje sladko upanje? * Ž njim je pravo le veselje, * moje vse tolaženje. * Pridno hočem ga iskati. * da v posestvo ga dobim, * njega hočem se držati,
*	da ga nikdar ne zgubim.
2.	Tukaj v žalosti prebivam. * moje srce se topi. * in solze zastonj prelivam, * ker ga tukaj najti ni. * Srce moje hrepeneče. * več, ko sebe, ljubi ga, * in s plamenom vse goreče * še življenje rado da.
128
3.	Jaz ga kličem ino iščem * v tebi, oj Jeruzalem, * alj zastonj povsod ga kličem, * ga ne najdem, kamor grem. * O vi brezni, globočine, * pokažite ljubega * o vi hribi in doline, * dajte meni najti ga!
4.	Saj najlepši cele zemlje, * je moj Jezus; njega čast, * nja obličje krasno jemlje * vsi lepoti vso oblast. * Obraz njegov, ko cvetlice * in kot čisto jc zlato, * nja pogled pa, ko zvczdicc * vnema duša za nebo.
5.	Jezus, ti veselje moje, * in življenje si srca, * kaži mi obličje svoje, * ne zakrivaj dalje ga. * Oh, od žalosti umreti * moram, če ne vsmiliš se, * pred ne jenjam hrepeneti,
*	dok ne najdem, ljubi, tc!
(i. Sem dobila, kar iskala * ljubljenega Jezusu. * od veselja bom pevala, * ker imam zdaj ženina. * V rajsko sladkem sem veselji
*	čez in čez napolnjena; * zadostilo se je želji, * /. Jezusom sem sklenjena.
7. Mojc srce poskakuje, * kedar začnem misliti, * kar mi Jezus obljubujc, * če ga hočem ljubiti. * Zlati prstan on obeta * v dar ljubezni čiste mi, * bom nevesta, pa ne sveta,
*	ampak cele večnosti.
H. Venec lepi nevcnljivi * dal mi za plačilo bo. * v družbi njega ljubeznjivi * oj kak
129
biti bo sladko! * Oj zatorej bom ljubila * vedno njega le samo, * zvesto bodem mu služila, * da bom k njemu šla v nebo.
120. Sveta popotnica.
1.	Priteeite, pokleknite * pred Gospoda vsi na tla; * počastite in molite * svojega Zveličarja.
Odpecek: Sveto, sveto čez vse sveto * Jezusa rešnje Telo * v testamentu, v zakramentu * v živ s]M)inin postavljeno.
2.	Ne pozabi, k sebi vabi * svoje, ki so zdravi še; * so v bolezni, poln ljubezni * sani do njih poniža se.
3.	On rešen je, tolaženje * naše je, ko živimo; * on vstajenje in življenje * naše bo, ko vmijeino.
4.	On je v sreči in nesreči * najboljši prijatelj nam; * so pustili v zadnji sili * drugi nas. ostane sam.
5.	Ce boljenje in trpljenje * nas kraj groba pripelja: * on je brana slabim dana. * v večnost je po|iotniea.
ti. V njega upa in zaupa * človek, ko ima še moč; * če vzdihuje, v njem miruje.* ko se bliža smili noč.
I
130
7. Za bolnika pomočnika * se, o Jezus, skaži zdaj; * da bi peli vsel veseli, * pelji nas vse k sebi v raj!
Obhajilne pesmi.
121.	Hrepenenje po Jezusu. I.
1.	Prijatelji, povejte mi, * kod nek moj ljubi hodi? * Moje srce in vse želje * ga iščejo povsodi.
2.	Oglasi sc, kje najdeni te, * o Jezus ljubeznjivi! * Moj duh medli, za te gori * v ljubezni ncvgasljivi.
3.	Moj zlat pastir, vse sreče vir * si ti za dušo mojo; * oh vsmili se, zadeni me * na rame ovco svojo!
3. Zveličar moj, nič se nc boj, * ob pridi skoraj k meni! * Brez tebe mi živeti ni, * zato z menoj se skleni!
5 Glej. srce ti s cvetlicami * prav lepo čem oplesti; * ti bodeš tam prebival sam, * o Jezus, ženin zvesti!
122.	Hrepenenje po Jezusu. II.
1. O kam. Gospod, gre tvoja pot, * kam stopnje te peljajo? * Se že inrači. se dan tcnmi. * in zvezde že migljajo.
131
2.	Zveličar moj. pri men" obstoj,* te čem pod streho vzeti; * res hišica je srotiea, * pa željna te sprejeti.
3.	Me straši noč, sovražna moč, * Gospod, pri men' ostani! * Kjer ti stojiš, noč razsvetliš, * strahovi so pregnani.
4.	Vkup liodeva večerjala, * o sreča nezrečena! * Živ kruh mi bo tvoje telo, * men" duša oživljena.
5.	Pri men' obstoj, preljubi moj, * ki v lilijah prebivaš. * s cvetlicami posteljem ti * srce, da v njem prebivaš.
123. Počeščenje presv. rešnjega Telesa.
1.	Vse, kar življenje v sebi ima. * naj hvali z menoj Jezusa, * ki v zakramentu sam živi * in sebe v jed se nam deli. * Časti, slavi se vedno naj * rešnje Telo j>ovsod, vselaj; * "z Marije nam je rojeno, * oj liodi večno hvaljeno!
2.	Nebeški duhi molijo * Gospoda tu s ponižnostjo; * se ž njimi skleni, o kristjan. * in reci s srcem vsaki dan: * Časti, slavi itd.
3.	O mili Jezus, ki za me * Očetu tu daruješ se. * daj. da za tebe le živim * in vselej vredno te častim. * Časti, slavi itd.
I*
132
4.	Po tebi duša mi želi, * po tebi srce hrepeni: * o zakrament, presladka jed, * oh daj mi vredno tc sprejet'. * Časti, slavi itd.
5.	Le v tebi najde se radost, * živet1 brez tebe je britkost; * za vselej s seboj skleni me, * da večno v raju hvalim te. * Časti itd.
123.	Priprava k sv. obhajilu.
1.	Povzdigni se srce, * pripravi duša se;
*	glej, kliče te Gospod, * oh teci mu nasprot!
2.	On, ki mu angelji, * svetniki Božji vsi * goreče služijo, * se s teboj sklenil bo.
3.	Ki svitlc zvezdice, * in lepe rožice * je stvaril in živi, * on k tebi zdaj hiti.
4.	Preljubi moj Gospod, * jaz prej ne grem od tod, * dokler ne bom sprejel, * in srčno te objel.
5.	Oh bodi hvaljen Hog * od vseh ljudi okrog, * si prišel k meni zdaj * da pridem k tebi v raj.
6.	Nebeški angelji, * in vi svetniki vsi,
*	hvalite Jezusa, * molite z nami ga!
124.	Pred svetim obhajilom. I.
1. Zdaj se zbudi duša moja, * zvonček ho kar zdaj zapel. * zdaj bo prišla ura tvoja.
*	da te Jezus bo objel.
133
2.	Angelji ino svetniki * že pripravljeni stoje, * spremijo te k Božji mizi, * tukaj duše se goste.
3.	Stopi k njemu le v ljubezni * polna srčne žalosti. * v Jezusa se vsa pogrezni. * on je studcn'c milosti.
4.	O Gospod, tako izusti. * nisem vredna te časti, * prosim, grehe mi odpusti * in ozdravi, kar boli.
5.	Pridi tudi, Božja mati, * tudi ti pomagaj mi, * da po vrednem bom med svati * pri tej mizi angeljski.
(i. Vsa nebesa se čudite. * zemlja tud' zavzemi se. * kralj nebeški, ostrmite, * v meni prebivati če.
7. Vse stvari ga zdaj častite. * solnee, zvezde, vse moči. * in z menoj ga vsi hvalite, * njega, kralja vse časti.
125. Pred svetim obhajilom. II.
1. Moj Zveličar, tebe vžiti * moja duša zdaj želi: * trdno se s teboj skleniti * od ljubezni hrepeni. * O. da vredno hi pripravljen * te pod svojo streho vzel. * da očiščen in ozdravljen * tebe Jezus, bi prejel.
134
2.	Če svetost premislim tvojo, * ves se treseni in bojim, * ker spoznam nevrednost svojo, * ves ostrašen ostrmim. * Ti si pod podobo krnha * stvarnik moj, Odrešenik, * verjem z lučjo svefga Duha, * da boš tudi moj sodnik.
3.	Ljubi Jezus, nisein vreden, * da pod mojo streho greš; * ti, moj Bog, si vsega-veden, * vse slabosti moje veš. * Daj mi Jezus, * tak vzdihujem, * preden k tvoji mizi grem, * da vse grehe obžalujem, * te prejet' očiščen smem.
126. Pred svetim obhajilom. III.
1.	Se odprla so nebesa, * glej, že kralj nebeški gre, * duša vzdigni se 'z telesa, * in nasiti si želje. * Truma angeljev se zbira. * na altarji moli ga; * tam studenec gnad izvira. * glej tam svoj "ga ljubega!
2.	Oh. ne čakaj Jezus mili, * pridi, pridi, ljubi moj. * prosim, naglo se me vsmili. * ino skleni se z menoj! * Kes. Gospod, da nisem vreden, * da pod mojo streho greš; * kak pa tebe sem potreben, * to najboljše sam ti veš.
3.	Saj ne morem več živeti. * če ne prideš, o Gospod. * tebe srčno čem objeti, * in
135
popred ne grem od tod! * Torij. Jezus Iju-beznjivi, * pridi in nasiti me, * da v ljnbezni nevgasljivi * večno s teboj sklenem se!
128.	Pred svetim obhajilom. IV.
1.	Ljubi Jezns, pridi k nam. * ker nas k sebi vabiš sam: * združi ženin z dušo se* in pogasi src želje!
2.	Kako te želimo mi, * dopovedat" moči ni; * pridi, Jezus, pridi le, * hrani dušo grej srce!
3.	V tebi le je vsa sladkost, * in brez tebe vsa grenkost: * ti, o Jezus, ti le sam. * daš veselje v srce nam.
129.	Pred svetim obhajilom. V.
L Pridi, pridi Hožja mana. * Jagnje 1'iožje, živi kruh; * moje duše ljnba hrana. * v tebi le živi moj duh. * .Milo za teboj vzdihujem. * srce mojega srca. * in oči v neho vzdignjeni, * vžiti skoraj te. Boga.
2. Vzdigni se, o duša. kviško, * Jezus te zapustil ni. * svoje on Telo deviško * s teboj skleniti želi. * (ilej. tvoj Jezus pride sklenjen * z zbori angeljev devet, ' tebi dare nese ženin, dati jih ne more svet.
136
3.	Ženin Božji, prej operi * v pravih solzah mi srce: * čisto v meni greh zateri. * da prav ljubim, prcjmcm te. * Čista te želim sprejeti, * čista duša skesana, * ljubeznjivo te objeti, * tebe, kralja večnega.
4.	Upam res, da sem umita * duša za ta čist" altar. * s tvojo milostjo oblita, * tvoj je ta preinili dar. * Čutim že nebes veselje, * tvojo, ženin, vso sladkost; * zdaj spolnile so se želje, * v meni si, moj sladek gost.
5.	Jezus inoj, o prečastiti. * sladki Jezus v meni hod", * da se varjeni te žaliti, * ti me vodi vse povsod. * V tebi vselej čem živeti, * zvesta duša ti ostat", * drugo nočem si želeti, * kakor v tebi še zaspat".
130. Po svetem obhajilu. I.
1.	Zdaj, o duša moja. pevaj, * Jezus tvoj je s teboj; * zdaj zročuj, zdaj vzdihuj. * in v ljubezni se ogrevaj.
2.	Zdaj veselja glas zaženi: * Jezus moj, res si moj, * in kot zdaj. vekomaj, * prosim, moraš biti v meni!
3.	Tako dolgo bom prosila, * Jezus moj, hod z menoj ! * da s teboj, ljubi moj, * po nebesih Iniui hodila.
137
131.	Po svetem obhajilu. II.
1.	Tisočkrat je hvala tebi, * o preljubi Jezus moj, * da si me povabil k sebi. * in se sklenil si z menoj. * Imam, Jezus, srce tvoje, * tvojo dušo in telo; * o življenje duše moje, * naj ti večna hvala bo!
2.	Kje sem grešnik ves ubogi * vreden toljke milosti? * da v slabosti in nadlogi * k inoni prideš, Jezus ti. * Kak, o Jezus, |Joln dobrote * vendar mene rad imaš; * da me rešiš vsake zmote, * ti sam sebe meni daš.
3.	Si pozdravljen "z srca vsega * Jezus, moje dnše gost. * da v podobi kruha tega * tvojo sem zavžil sladkost. * O ljubezen, kdo te 'zreče ? * k meni prideš Jezus sam: * rešnja Kri |M> žilah teče, * v srcu Jezusa imam.
4.	Kaj pa jaz čem dati tebi. * ker sem revna, grešna stvar? * vse obdrži Jezus sebi, * dušo in telo za dar! * Tebi hočem jaz živeti, * o presladki Jezus moj, * tebi hočem jaz umreti, * živ in mrtev naj bom tvoj!
132.	Po svetem obhajilu. II.
1. Duša moja, poj veselje. * spolnjene so tvoje želje: * Jezus, Bog, zveličar tvoj * se je sklenil sam s teboj.
138
2.	V mojem srcn zdaj prebiva, * mir sladkost po njem razliva; * slab, ubog bi jaz bil sani, * v njen življenje vse imam.
3.	Vedno hočem ga ljubiti, * v srcu svojem ohraniti; * torej prosim: Jezus moj, * bodi vedno ti z menoj.
4.	Kedar pride čas ločenja, * konec našega življenja : * Jezus, tvoje naj Telo * mi takrat po]iotnja ho!
133.	Po svetem obhajilu. IV.
1.	Prišel k nam si, Jezus, res, * Bog in človek, kralj nebes; * trdno to verujemo, naj ti čast in hvala bo!
2.	S svojim mesom nas živiš, * z rešnjo Krvjo napojiš; * še nebesa upamo, * naj ti čast in hvala bo!
3.	O ljubezen, o sladkost. * naš postal si, Jezns, gost; * da te večno ljubimo, * naj ti čast in hvala bo!
134.	Blagor svetega obhajila.
1.	Oj srečna duša, blagor ti. * ki Jezusa zavžila si, * glej našla si zdaj ženina, * ki vse sladkosti v sebi 'ma.
2.	I'resrečno tudi je telo. * ki prejme Jezusa lepo; * na sodni dan obdal ga bo * nebeški kralj s svojo častjo.
139
3.	Veselja srce poskakuj, * ljubezen lio/jo oznanuj; * tvoj Bog in kralj, nebes radost. * postal je tvoj preljubi gost.
4.	Presrečni vsi počntki ste. * dopolnjene so želje vse; * okušajte rešnje Telo,* ki an-gelji ga vživajo.
5.	Jeziki vsi. karkolj je vas, * se združite v nebeški glas; * oj hvala tebi. Jezus, zdaj, * in čast in slava vekomaj.
135. Pesem obhajilna.
1.	Hvali svet odrešenika * in pastirja dobrega; * hvali duša učenika, * hvali svoj'ga ženina. * Zdaj povzdigni srce svoje, * jezik glasno naj zapoje: * Čast in hvalo Jezusu, * našemu Zveličaiju.
2.	Jezus nas je tako ljubil, * da življenje za nas dal. * čudež je ljubezni storil. * naj bi v njem pri nas ostal. * Zdaj |>ovzdigiii itd.
3.	Prej. ko seje svojih ločil. *jim zapustil živ spomin: * svoje lastno Telo zročil * nam je v živež Božji Sin. * Zdaj povzdigni itd.
4.	Nočem s'rotic zapustiti. * v zakramentu bom pri vas: * z vami hočem se skleniti * v obhajilu vsaki čas. * Zdaj povzdigni itd.
5.	To nam je nebeška mana. * kruh življenja večnega. * to je tista dušna hrana. * ktero Jezus svojim da. * Zdaj povzdigni itd.
140
(i. Kdor zavživa tega kruha, *smrti videl on ne bo; * truplo, tempelj Rvet'ga Duha * Jezus spet obudil bo. * Zdaj povzdigni itd.
7. Kdor vcčeijo vredno vživa, * 011 se smrti ne boji, * Jezus ljubi v njem prebiva, * on pa v Jezusu živi. * Zdaj ]M)vzdigni itd.
H. V srcu Jezusa imeti, * to je duši sladek raj; * na gostiji ž njim sedeti * bo veselje vekomaj, * Zdaj povzdigni itd.
H. Kakor na zeleni paši. * pase Jezus jagnjetn. * v obhajilu duši naši * novo moč življenja da. * Zdaj povzdigni itd.
10.	liC|>o zjutra zarja mila*z roso rož'ce omladi, * lepši z gnado obhajila * Jezus duše oživi, * Zdaj povzdigni itd.
11.	Zeljno pijejo ovčicc * zdrav«; vode bistri vir, * z milostmi poji dušice * Jezus dober njih pastir. * Zdaj povzdigni itd.
12.	Kar je solncc vsemu svetu, * kar je zemlji beli dan: * to je Kristus v zakramentu * tvoji duši, o kristjan! * Zdaj povzdigni itd.
13.	Tol"ko čuda. tol'ko sreče, * kdo ne bode prav vesel ? * Srce naj ti bo goreče, * tla boš vredno hvalo pel. * Zdaj povzdigni itd.
14.	Duša, ktera zapustila * si pastirja 1 {ožjega. * si v puščavo se zgubila; * alj si našla mir srca V * Zdaj povzdigni itd.
141
15.	Čuj, kako te klice milo, * glej. kak za teboj hiti! * Ne bo srce se topilo * toljke Ijubeznjivosti? * Zdaj povzdigni itd.
16.	Pridi k Jezusu ovčiea, * on objeti te želi, * drago kupljena dušica * spet njegova bodi ti! * Zdaj povzdigni itd.
17.	Ljubeznjivo vse objame, * ki se k njemu vrnejo, * vzeme njih na svoje rame, * nosi varno jih domo. * Zdaj povzdigni itd.
1 S. Rane celi jim skeleče, * bolečine jim hladi, * lepo novo jih obleče * z oblačilom milosti. * Zdaj povzdigni itd.
19.	H svojim mesom jih nahrani, * s svojo krvjo na|H)ji, * skrbno jih varuje, brani, * da jih hudo ne vlovi. * Zdaj povzdigni itd.
20.	Duša srečna in vesela * vabi. kliči vse stvari; * pravi jim, kaj si prejela. * v tvojem srcu kdo živi! * Zdaj povzdigni itd.
21.	Kerubini, Seratini * s teboj slavo naj pojo; * v hvalo Jezusu zjedini * se naj zemlja in nebo! * Zdaj povzdigni itd.
22.	Var" se duša zapustiti * svojega Zve-ličarja, * zopet Jezusi zgubiti * bi nesreča pekla b'Ia. * Zdaj povzdigni itd.
23.	Jezus s teboj zdaj ostane. * to veselje tvoje bo; * Jezusa krvave ram* * naj te greha varjejo. * Zdaj povzdigni itd.
142
24.	Jezus tebe vpraša milo: * „Duša moja ljubiš ine?" * Naj bi srce govorilo: * „0 inoj Jezus, ljubim te!" * Zdaj povzdigni, itd.
25.	Vbogo, revno srce moje * od ljubezni naj gori. * naj bo bivališče tvoje, * v njem moj Jezus naj živi. * Zdaj povzdigni itd.
2(5. Jezus, Božji Sin Marije, * tu v podobi kruha skrit, * tebi moje srce bije, * bodi meni varh in škit. * Zdaj povzdigni itd.
27.	Kcdar se - mi bo temnilo, * bodi mi popotnica; * vzemi mene na plačilo * v »lom življenja večnega. * Tam bom vzdigal srce svoje, * tam naj jezik večno poje * čast in hvalo Jezusu, * svojemu zveličarju.
28.	Srečna duša boš sedela * pri gostiji Jagnjcta; * skrivno pesem boš mu pela * tam nevesta z volj ena. * Duša, vzdigni srce svoje, * jezik glasno naj zapoje * čast in hvalo Jezusu. * svojemu zveličarju!
136. Povabilo k častni straži Božjega srca.
1. Krščanski! duše, pritecite. * nebeški kralj sam vabi vas; * se njemu v službo p«>-svetite, * o vbogajte ta mili glas! Odp. Src svojih ne utrdite, * ko Božji klic zaslišite, * prijatelji Božjega srca, * o pridite proslavljat ga!
143
1. Krog svojega srca napravil * z dvanajstih zvezd je krono si. * ko častno stražo je postavil, * sprejeti v njo nas vse želi. * Src svojih itd., o prid'te poveličat ga.
3.	Poslušajte, kako žaluje * ljubeče srce Jezusa; * kako se milo pritožuje * čez mlač-nost zda njega sveta. * Src svojih itd., o pridite tolažit ga!
4.	Ljubezen mojo povračuje * hudoben svet s sovraštvom mi; * me nehvaležno zaničuje, * pozabi me in zapusti. * Src svojih itd., o pridite, hvalite ga!
5.	Gorim od žeje, da častili * bi v zakramentu me ljudje. * da moje srce bi ljubili, * ki ljubi jih brez mere vse. * Src svojih itd., o pridite, ljubite ga!
B. Jaz čakam, če bi kdo se znašel, * ki mojo žejo bi gasil; * alj svet je v strašno mlačnost zašel. * v njej večno bo se pogubil. * Src svojih itd., o pridite, milujte ga!
137. Želje častnega stražnika.
1. Jezus naj živi! * Mojc duše hrepenenje. * moj'ga srca poželenje * to edino bo vse dni. * naj počiva alj bedi: Odpecek: Jezus naj živi, * Jezus v meni naj živi!
144
2.	Jezus naj živi! * V mojem srcu naj stanuje, * ga pregreškov oeiščuje, * vse čednosti naj sadi * v njega in jim rast deli.
3.	Jezus naj živi! * Naj v slabosti me podpira, * hude strasti v men' zatira * in k ušnjave odpodi, * alj mi da, nje zmagati.
4.	Jezus naj živi! * V mojem duhu naj kraljuje. * svete misli mu vdihuje, * vlada dušne vse moči, * sebi nje podvrže si.
0.	Jezus naj živi! * V moji duši naj prebiva. * svoje milosti v njo vliva; * varje njo prcgrešnosti, * k dobremu njej moč deli.
(i. Jezus naj živi! * O presrečno to življenje, * sladko z Jezusom združenje, * druz'ga mi želeti ni, * kakor: Jezus naj živi!
138. Presladko srce Jezusovo. I.
1.	Na nebi in na zemlji, * na vseh krajih sveta * v altarskem zakramenti * častimo Jezusa. Odp. (Vseeno. hvaljeno, * od vseh naj ljubljeno * Jezusa sveto srce * na večne čase bo.
2.	Za nas je srce bilo, * ko nas še bilo ni; * nam milosti delilo * v altarski skrivnosti.
3.	l)o vseh je srce milo, * celo do grešnikov: * skesanim zadobilo * je vsmiljenje dolgov.
145
4.	O Jezus, v ranah tvojih, * in v srcu tvojem jaz * dobim v ne volj ah svojih * tolažbo vsaki čas.
5.	V to srce pribežimo, * kdar nam umreti bo, * da vredno zadohimo * sveto rešnje Telo.
H.	Naj grehov nas omije * Kri srca tvojega.
*	da milost nam zašije * življenja večnega.
139. Presladko srce Jezusovo. II.
I.	Jezus, tvoje sveto srce * nas pregrešne, veseli. * k sebi vabi vse ovčice, * naj nobene ne zgnbi.
2.	Tu od večnega pastirja * vsa sladkost se grešnim da. * vsemu svetu milost '/.vira. * kdor za njo skrbeti zna.
3.	To je prava Hožja hiša. * gor k nebeškim vratom pot, * Jezus sam se nam približa. * glejmo, kak' je poln dobrot!
4.	Svoje srce vsem nam dava, * ljubez-njiv za nas skrbi. * brate, sestre nas spoznava,
*	kdor se njemu izroči.
5.	Kdor poda se njemu v hrambo. * vsej nesreči odbeži: * sveto srce za obrambo * mu vse gnade podeli.
<5. Sveto srce je boleče. * kdar ga grešnik razžali: * pa v ljubezni je goreče. * kdar od vernih se časti.
K
146
7.	K tvoj "mu srcu vsi bežimo, * Jezus, le nam prostor daj! * svitle krone v njem dobimo * in presladki večni raj.
8.	Da bi bili vredni svati, * kedar pridemo pred te, * tvoj'ga srca sestre, brati, * vedno naša želja je.
9.	Če pa milost kdaj zgubimo, * in nas svet premagat' če. * pa k Mariji pribežuno, * hitro nam naproti gre.
10.	Srce Jezusa. Marije, * daj nam nekdaj srečno smrt, * kdar nam zadnja ura bije,
*	l)od" nam sveti raj odprt.
11.	Pros'mo, pridi nam naproti, * kedar bomo s sveta šli, * naj skušnjava nas ne zmoti. * da bomo zveličani!
140. Presladko srce Jezusovo. III.
1.	O srce najbolj ljubo * v nebesih in na sveti, * oh daj mi k tvoji časti * veselo pesem peti! (hip. O Jezus, tvoje srce * naj ljubijo, čast»! * vsa ljudstva, vsi jeziki. * vse vrste angeljske.
2.	Ti srce si pohlevno, * si srce Jezusovo;
*	o sree naj krotkejši, * si srce jagnjetovo.
3.	Ti srce si ponižno. * daj mi spoznati tebe, * tla vsaki čas te iščem. * ne iščem sanfga sebe.
147
4.	Ti srce si vse čisto, * čez lilijo si belo,
*	o da bi moje srce * v nedolžnosti cvetelo!
5.	Ti srce dobrotljivo, * si sladek vir dobrote * do revnih in nedolžnih. * do vdove in sirote.
ti. Ti srce Ijubeznjivo, * ti ljubiš vse goreče, * z ljubeznijo presladko * objemaš te ljubeče.
7.	Ti srce, plam ljubezni, * kdo te do-hvalil bode? * ti ljubiš mlade, stare, * ti ljubiš vse narode.
8.	O srce, sveto srce, * si vse ljudi rešilo,
*	človeško ktero srce * bo tebi povrnilo V
9.	O srce. sladko srce, * z rosoj nebes napajaš * pravične in nedolžne. * zveličanje njim dajaš.
10.	O srce, dobro srce, * vse grešne k sebi vabiš. * vse hudo, kar storili, * poboljšanim pozabiš.
11.	O srce. ljubo srce. * zakaj te svet nc ljubi? * Unemi ga k ljubezni. * nikar ga ne pogubi!
12.	O srce. milo srce, * zakaj te stvar ne ljubi ? * Ogrej ga za ljubezen. * nikar ga ne pogubi!
13.	O srce sladko srce, * zakaj te mlad ne ljubi? * Mu srce vžgi v ljubezni * nikar ga ne pogubi.
K*
148
14.	O Jezna, v vsako srce * ljubezni iskro vtrni, * zgubljene vse ovčice * na pravo pot zavmi!
15.	Smo dolžni te ljnbiti, * ker vse dolge si vmival, * si trpel vse britkosti, * in kri za vse prelival!
Iti. O srce najsladkejše, * mi vsi v stotere glase * te hvalimo, častimo * zdaj in na večne čase.
141. Presladko srce Jezusovo. IV.
1.	Presvefmu srcu slavo * v ljubezni poj srce ;* le k Jezusu v višavo * vsa srca hrepene. Odpevek. Oj bodi hvaljeno, * srce preljnbljeno!
*	Naj jezik naš te hvali * v ljubezni vekomaj.
2.	Srce res umorjeno, * srce preblaženo;
*	za grehe prebodeno, * srce usmiljeno!
3.	Srce, ti si točilo * vodo in sveto kri;
*	srce, ti si nam bilo * studenec milosti.
4.	Src«; ljuba v goreča * le v tebi zmer gori: * po tebi le se sreča * in milost zadobi.
5.	0 Jezus, prošnjo vsliši. * ki tebi jo zročim: * naj. v tvoj "ga srca hiši * na vekomaj živim.
6.	Kes jagnje sem zgubljeno. * ki je zgrešilo te, * pa željo imam eno: * Pastir, o najdi me.
149
7.	Operi dušo mojo, * oinij s tvojo krvjti,
*	nevesto zberi svojo, * sebi zaroči njo.
8.	Ko tvoje srce milo * ponižno in krotko,
*	tud' moje naj hi bilo * teh čednosti polno.
9.	Odrekam zdaj se vsemu. * kar ljubi, išče svet, * srce darujem Njemu, * ki htel za me umret'.
10.	Pa kdo mi da peroti, * da k Njemu priletim, * kje najdem srečne jH)ti, * da k Njemu pribcžiin!
11.	Ko v srcu tem počival. * bom hvalo pel na glas: * nebeški mir užival * v tem srcu večni čas!
12.	Ho jezik mi utihnil. * pogled že gasnil moj, * še vmirajoč bom vzdihnil: * Srce. glej, ves sem tvoj !
142. Posvetitev Božjemu srcu Jezusovemu.
1.	Sveto srce Jezusa. * vir vsmiljenja Božjega: * sprejmi naša srca v dar. * varuh naš in gospodar! Oilpcrok: Tebi vse posvetimo. * svojo dušo in telo; * kar imamo in kar smo, * vse naj večno tvoje bo.
2.	Srce Sina Božjega. * tempelj Duha svetega; * molimo ponižno te, * skleni v svoje nas srce!
150
3.	Srce kralja našega * in pastirja zvestega: * tebi se pod vržemo. * tvoja zvesta čreda smo.
4.	.Srce naš'ga stvarnika * in očeta skrbnega ; * tebi se darujemo, * tvoji hiti hočemo.
5.	Srce rešcnikovo, * si nas pekla rešilo ; * varuj nas v nevarnosti, * da noben se ne zgubi.
15. Srce si prijatelja * našga in učitelja;
*	uči nas te ljubiti, * zvesto vsclj ti slnžiti.
7. Srce polno milosti, * k tebi prihežimo mi; * zveza s teboj storjena * naj na veke ne neha!
t
143. Zadostovanje Božjemu srcu Jezusovemu.
1.0 srce ljubeče, pred teboj klečim, * ljubiti te srčno nad vse hrepenim. * Presrečna je duša, ki ljubi te res, * že tukaj okuša veselje nebes! * Ljubezen Serafov imeti želim,
*	da ž njo vso mrzloto ti nadomestim.
2. Srce prečastito, oglej se na me, * slaviti te vredno, so moje želje: * vse hvale in časti naj vrednejše si, * alj malo jih tebe v resnici časti. * Ceščeiyc vseli stvari podarit" želim, * da s tem vse nečasti ti nadomestim.
151
3.	O srce presveto, to milost mi daj, * da molim v ponižnosti tukaj te zdaj, * odvračam hrczhožnost, razžaljen j o vse, * kar ranilo lii te, o ltožje sree! * V moljenju se z angelji družit' žalim. * da vsa bogokletatra ti nadomestim.
4.	Srce dobrotljivo, usmiljeno vsem, * <lobrot brez števila skazujcš ljudem: * alj skoraj nobeden jih prav ne spozna. * kdo dolžno zahvalo, o Jezus, ti da V * Z .Marijinim srcem te hvalit" želim, * da vso nehvaležnost ti nadomestim.
5.	O srce goreče, med nami živiš, * po dušah te žeja, * po njih hrepeniš; * alj malokdo mara za tvoje želje, * le redki te iščejo, sladko srce! * Zato si gorečnost svetnikov žt?-lim. * da mlačnost kristjanov ti nadomestim.
ti. Srce Ijubeznjivo, veselje nebes. * na naših altarjih zapuščeno res; * svet te ne spozna, in ceniti ne ve, * zatoraj brezvestno pozabi na te. * Pri tebi ostati si vedno želim. * da vso zapuščenost ti nadomestim.
7. Častilci, ljubitelji tega srca. * kot stražniki zvesti ohdajajmo ga * v ljubečem sočutju vse ure, vse dni. * in mu zadostnjmo iz cele moči. * Srca vseh ljudi si želim pridobit', * nje tvojemu srcu, o Jezus, zračit'.
152
144. Priporočanje presv. srcu Jezusovemu.
1.	Prečisto Jezusa srce, * altar ti vse svetosti, * izniij iz srca madeže, * in grehov ga oprosti!
%
2.	Odvzemi mlačnost mi srca, * ker ona se ti studi; * dodeli duha novega. * gorečnost v njem obudi.
3.	Srce ponižno in krotko, * prepolno vse dobrote; * da moje ti podobno bo, * ljubezni daj gorkote.
4.	Pa kaj, če prav serafiška * ljubezen v njem se vname, * še ta gorečnost angeljska * premajhena je za me.
5.	Da toraj bo ljubiti moč * te prav, srce presveto, * od zgoraj pošlji mi pomoč. * ljubezen vlij mi vneto.
6.	Naj ognja tega plam vsikdar * iz srca mi se dviga: *. plamena tega naj požar * srce v pepel prežiga.
7.	0 lepa smrt in blažena: * ljubezni sile vmreti! * ljubezen srce naj konča, * Zveličarju v dar sveti.
8.	V ljubezni tvoji naj končam. * ljubezen si najslaja; * da z novim srcem tebi dum * ljubezen vso brez kraja!
153
145. Sveta Družina.
1.	Nora luč iz Vatikana * je prisijala lepo * v vsako hišico kristjana. * naj prežene temo vso: * sveti Oče, Leon mili, * skrbni za vse narode. * so pobožnost naročili * v čast presvete rodbine.
2.	V Nazaretu je živela * skrito sveta družbiea; * tri osebe je imela — * vsaki dobro jih pozna: * Jezus, Jožef in Marija, * sladka njih imena so. * Zginila bo hudobija,
*	če jih vsi posnemamo.
3.	Sveti Jožef gospodarjem * in očetom rodbine, * kakor tudi vsem tesarjem * daje nauk molitvice. * l'a še tudi ]>otrpeti * vam v nadlogah treba je, * in v ponižnosti živeti
*	kinč je vaše hišice.
4.	Gospodinje in rodnice * pa Marijo častite; * pustite vse veselice, * .Jezusa le iščite. * V vašem srcu naj kraljuje * mir ljubezen do moža; * žena zvesto naj spolnuje * vse dolžnosti zakona.
5.	I)cte. Jezus, oznanuje * poslom in otrokom pot: * vsaki vestno naj spolnuje, * kar pokazal je Gospod: * Kadi cerkev obiskujte, * starišem se družite. * Božje nauke premišljujte. * skrbno se jih učite.
154
(i. Za dražino ubogljivost * bodi zmiraj trdna vez; * je ne skvari zapeljivost, * če doni molitva zmes. * Tudi čistost je krasota * — zgled Družine Svete vse * — je nebeška prelepota * za krščanske rodbine.
7. Oj, le sveti nam premilo, * ti Družina Sveta, zdaj! * Ko se bo pa nam zmračilo, * kaži stezo v sveti raj. * Jezus, Jožef in Marija! * Hranite vse tukaj nas; * bodite nam tovaršija * tam v nebesih večni čas!
Pesmi za Marijine praznike.
146. Marija brez madeža spočeta. I.
1.	Med zvezdami nam zvezda sije, * edimke nima več nebo, * okrog presvitle žarke lije, * le v njo ozira se oko. * Ta zvezda, o Marija ti. * brez madeža spočeta si!
2.	Na nebn zarja se razgrinja * čistejša, lepša «»1 zlata. * prelepo s«' okrog otrinja. * nebeških žarkov svit ima. * Ta zarja, o Marija ti, * brez madeža spočeta si!
;{. Med trnjem roža prievetela, * dišava njena se slavi, * v lepoti svoji ne zvenela * edina krasna nam cveti. * Ta roža, o Marija ti, * lire/, madeža spočeta si!
165
4.	Pregrehe noč je zemljo krila, * in dolg težil človeški rod; * le ena hči je prosta bila,
*	si njo je v mater zbral Gospod. * Edina hči, Marija ti, * brez madeža spočeta si!
5.	Devica čista in presveta, * vseh milosti napolnjena, * od greha čisto vsa izvzeta * edina hči Adamova! * Naj lepša vseh, devica, si * brez madeža spočeta ti!
147. Marija brez madeža spočeta. II.
1.	Ti edina * o Marija, * za nevesto zvoljena * si od Dnha svetega. * Tebi, lepa,
*	naj razlega * slavno petje se glasno. * naj odmeva se v nebo!
2.	Ti le sama * si odbrana * lilija brez madeža, * čista mati Jagnjcta. * Po vsem svetu
*	in v nebesih * tvoje hvali se ime. * slava, slava tebi gre!
3.	Tebi mili * v solz dolini * revni se zročujemo, * za pomoč te prosimo. * Ti nas brani * v sili vsaki! * Daj živeti nam lepo, dozoreti za nebo!
148. Marija brez madeža spočeta. III.
1. Daj mi vredno počastiti * tvoje sveto spočetje, * kjer si ti začela biti * Božja stvar
166
čez druge vse. * O Marija, počeščena, * ti kraljica angeljev, * si človeštvu dodeljena, * vir rešenja grešnikov.
2.	Od začetka si odbrana * mati večnega Boga, * z milostjo obdarovana, * v spočetju brez madeža; * hči Boga Očeta zvesta, * mati Sina Božjega, * Duha svetega nevesta. * si devica čista vsa.
3.	Kakor jutranja danica * zvezd svitlobo zatenmi. * tvoja čistost, o Devica, * zmaga vrednost vseh stvari. * Kakor lil jo sred osata * te je stvaril večni Bog; * sama čista, gnad bogata, * si zmed Evinih otrok.
4.	Kakor solnce v zarji zlati * v svitlciu tronu prisija, * tako v tebi, sveta Mati, * Bog častitljiv tron ima. * V tronu tvojega telesa * je prisvetil Jezus sam, * da bi kazal pot v nebesa * grešnikom zgubljenim nam.
5.	0 Devica čista, sveta, * mati si brez madeža, * bodi tebi hvala peta * vedna, ne-prenebana: * naša tukaj v solz dolini. * od nevrednih grešnikov, * tam v nebeški domovini * od zveličanih duhov.
149. Zgodnja danica.
1. Marija, o zgodnja danica. * prisveti, vseh milost kraljica! * Nam Jezusa, milosti
157
solnce znanjuj; * nam grešnim v teinnieah hudobe * prižgi luč nebeške svitlobe— * luč vere katoljške med nami razsuj !
2.	Vihar po valovih nas meče, * z oblakov nam strele bliščeče * razbiti čolnič, nas končati prete; * da skoraj bi nam zasvetila, * prikaži obupnim se mila, * - nam z upanjem svetim umiri sreč'1!
3.	Tak blizo sc solnea sprehajaš. * sc v morji radosti napajaš, * ter v ognji njegove ljubezni goriš. * Ti mrzla nam srca ogrevaj, * in prošnjo na prošnjo pridevaj, * da dar nam goreče ljubezni dobiš.
4.	Nas grehi, krivice težijo, * pravične nam kazni protijo * in cerkve katoljške je žalosten stan. * Dobrotljiva mati se skaži. * srd Večnega ti potolaži. * da milost in spravo doseže kristjan.
150. Devici brez madeža spočeti.
1.	Ena zvezda prikazala * z temnih je oblakov se, * lepša ko danica zala. * lepša kakor zvezde vse. * Še stvarjenja kras naj-veči * nje lepoti ni enak: * solnea žar svetlo goreči * proti nji je temen mrak.
2.	(ilej. Marija imenuje * zvezda sc izvoljena. * njeni prihod oznanjnje * srečen dan
158
zveličan j a. * Ta je zarja lepa tista, * v krasu rajskem sveti se, * bolj ko zlato solnce, čista, . * lepša kakor zvezde vse.
3.	Solnce nekdaj ni svetilo, * zvezd na nebu tud ni b'lo; * pride čas in spremenilo * v prah se nični bo vse to; * njena pa lepota zala * vseh preseže časov tek, * je vse veke presijala, * in cvetela bo na vek.
4.	Preden Oče trikrat sveti * vstvaril je nezmerni krog, * niso b'Ii Se časi šteti * b'la je večnost le in Bog; * preden vodam je tečaji;, * prede,n luč je zemlji dal, * in postavil morju graje, * še nebes obok ni stal:
5.	Ti, Devica si presveta, * bila že izvoljena. * v večnem času si spočeta. * čista vse brez madeža. * Kedar delati naravi * je podstavo bil začel; * kedar sive na višavi * je oblake, gor pripel:
(i. Ko nezmerni so svetovi * nastopili daljno pot. * po besedi je njegovi * vse se gibalo povsod: * Takrat ti pri njem si bila. * ž njim ravnala si že vse, * v njem s«; vedno veselila, * in pred njim igrala se.
7. Blagoslov je ves Gospodov * se na te obilno zlil; * blagoslov pa vseh narodov * spet iz tebe je priklil: * torej vse te srečno števa,
159
*	o velika ti Gospa, * tvoja slava se odmeva
*	po krajeh vsega sveta.
151. Svečnica. I.
1.	Pesmi glasno oznanjajte * čast Marije vsem stvarem, * nje ponižnost povišujte, * lep izgled naj Ih> ljudem. * Mati Božja posvečena
*	darovat dnes v tempelj gre; * saj bolj čista ni nobena, * pa postava zapove.
2.	Simeon, mož razsvetljeni * dete sveto koj spozna, * da rešnik je zaželjeni, * Božji .Sin in luč sveta. * O, da bi še mi spoznali. * da je prišel k nam Gospod, * vedno Jezusa iskali * in hodili pravo pot.
3.	Sveče danes plamenijo, * vere svete so pomen, * vere žarki razsvetlijo * z zmotami didi zatemnjen. * Tud' mi v srcih luč nažgimo. * plani ljubezni do Boga, * kot Marija pa bodimo t tud' ponižnega srca.
152. Svečnica. II.
1. O Marija, Božja mati, * v tempelj neseš Jezusa, * hočeš tam očiščevati * srce si brez madeža. * Vsa ponižna si spolnila. * kakor terjal Mojzes je, * da bi tudi nas učila,
*	vdati Božji volji se.
160
2.	Žalost srčno ti naznanil * Simeon je, stari mož, * (la ti dušo meč bo ranil, * da točila solze boš. * In popolno si se vdala * v Božje sklepe vseh reči, * zvesta Bogu si ostala, * srečne in težavne dni.
3.	0 devica, Božja mati, * žalostnih to-lažnica, * daj nam voljno vse prestati, * [trosi za nas .leznsa! * Pomočnica bodi mila, * v čistosti obrani nas; * daj, da srečno bi svetila * tvoja luč nam zadnji čas!
153. Oznanjenje Marije device. I.
1.	Si Marija počeščena. * pravi angelj k njej ]toslan, * z milostjo si obdarjena * dnešnji ta veliki dan! * Milost Božja je zvolila * tebe izmed vseh stvari; * te devico posvetila, * med ženami take ni.
2.	Kaj se boš. Marija, bala V * Bog za tvojo čistost ve; * Sina bodeš svetu dala, * in mu Jezus bo ime. * Bo velik po celem svetu, * Božji Sin se imen'val;*in po Davidu očetu * vekomaj bo kraljeval.
3.	Kak se to zgoditi hoče? * mi, Marija govoriš! * Je pri Bogu vse mogoče. * da devica |iorodiš. * (Hej, Marija svojo teto, * dolgo ni b'Ia vslišana: # le poglej Elizabeto. * s sinom je obdarjena.
161
4.	Slišala je to povelje, * ostrmelo ji srec;
*	njej storiti je veselje, * kar Gospod ji zapore. * Glej, Gospodova sem dekla, * kar želi, zgodi se naj, * je (levica čista rekla; * angelj se povrne v raj.
5.	Glej, devica je spočela, * ohranila čisti cvet, * in obljubo je sprejela, * da bo rešen celi svet, * Božji čudež zdaj molimo, * Božjo skrivnost in modrost, * Jezusu se izročimo, * da nas reši vseh hritkost.
154. Oznanjenje Marije device. II.
1.	Cvetic se ena je scvctela, * prežlahtno dijc njeni cvet; * kot pesem je preroka pela,
*	iz Jese prišla je na svet; * ]>o kteri mrzlo zimno noč * je došla grešnikom pomoč.
2.	Brez trnja vsa je ta cvetlica, * na sebi nima madeža; * prečista, lepa j«; devica, * ponižna, milega srca. * Prcsladko cvete cvet iz nje, * ki sladko daje upanji;.
3.	Pozdravil da bi to cvetlico, * je poslal angelja Gospod. * oznanil sveto ji novico. * prinesel polnost ji dobrot. — * In z Gabrijelom vesele * nebeških duhov vrste se.
4.	Devica bodi počeščena. * vsa polna ti si Božjih gnad, * tako ni žena b"la nobena *
L
162
povišana nohenokrat! * Najviši sam, glej, s teboj je, * Marija, o ne čudi se!
5.	Glej, Duh njegov te je odločil, * v namena večnem te odbral, * se s teboj, čista, bo zaročil, * in matere ti čast bo dal. * Iz tebe ]k)lna milosti, * rodil se bode Sin časti!
6.	Prikloni čistil se devica, * ponižno vpraša, kak bo to, * kot zarje ji žarijo lica, — * „ devica sem, Gospod ve to, * in srce moje ne spozna * nobenega nikjer moža."
7.	„Bogu pa moč je vse storiti, * glej, sveti Duh v te prišel bo, * vso čisto hoče te hraniti, * Sin Božji v tebi cvetel bo; * udaj, Marija, sc zato, * Gospodu mati hod' voljnč."
8.	Nebo in zemlja, vse potihne * in čaka zdaj besede nje, * udana nagne se in vzdihne
*	ponižna vsa besede tc: * „Glcj, dekla sem Gospodova, * zgodi naj se mu volja ta!"
9.	Nebesa se razveselijo, * stoglasno petje zadoni, * Boga, dcvico poslavijo; * na zemlji grešni se dani. — * Beseda bila je meso, —
*	rešenje prišlo nam je ž njo.
155. Angeljevo češčenje.
1. Je angelj Mariji * češčenje prinesel:
*	sBoš Sina spočela * od svetga Duha."
163
Odpevek: O sveta Marija, * le prosi za nas, * da hudi sovražnik * ne pride do nas.
2.	Marija je rekla: * „Sem dekla Gospoda; * po tvoji besedi * se naj mi zgodi!"
*	O sveta itd.
3.	In sveta Beseda * je meso postala, * med nami prebiva, * ji .Jezus ime. * O sveta itd.
156. Češčena si Marija. I.
1.	Ko v jasnem pasu priiniglja * nam zvezdica daničica, * sc sliši milo že zvonenje
*	Mariji v čast in počeščenje; * in z zlato zarjo vse časti: * Češčena si Marija ti!"
2.	Ko višej sije solnce že, * vzdignje sc, na poldne gre; * se sliši zopet nam zvonenje * Mariji v čast in počeščenjc; * čez hrili in plan se oglasi: * .Češčena si Marija ti!"
3.	In kedar solnce že ljubo * nam za goro žari slov6, * sc glasno čuje šc zvonenje
*	Mariji v čast in počeščenje; * v večernem hladu se glasi: * Češčena si Marija ti!"
4.	„Češčena si Marija ti" * naj sc glasi do konca dni: * naj vedno sliši se zvonenje * Mariji v čast in počeščenje; * ncl»o in zemlja naj glasi: * .('eščena si Marija ti!"
L*
164
157. Češčena si Marija. II.
1. Kar leze ino gre, * z menoj prepevaj vse: — Odpevek: Češčena si Marija!— Marija.
2.	Iz srca vsaki čas * čem pevati na glas.
3.	Kdar v jntro zazvoni, * že peti me budi,
4.	Kdar poldne spet zvoni, * pozdraviti veli.
5.	Kdar večno luč zvoni, * se tebi sporoči.
6.	Cel svet razveselil, * ko angelj je častil.
7.	Človeka Bog otel, * kdar molit' je začel.
8.	Jo hudemu oblast * zatrla tvoja čast.
9.	Veselo ti zato * kristjani pojemo.
10.	Naj hode star alj mlad, * prepeva tebi rad.
11.	Kdor to za mater 'ma, * to lepo pesem zna.
12.	Nam žalost ohladi, * v veselje spremeni.
13.	V nebesih tam poj6 * to pesem angeljsko.
14.	Na zemlji krog in krog * jc pesem vseh otrok.
15.	Bogu se dobro zdi, * čc srce govori.
16.	Bog blagoslovi nas * za ta veseli ghis.
17.	Zgubljeno dete ni, * ki mater prav"časti.
18.	Če iščemo pomoč, * vzdihujemo rekoč.
19.	Skušnjava odbeži, * če se le oglasi.
20.	Razveseli srce, * tolažbo nam daje.
21.	Da, vso hudobno moč * premagamo rekoč.
22.	In še poslednji čas * najlajši nam bo glas.
23.	Slovi bo lehko vzel, * kdor je to pesem pel.
165
24.	Pristopila mu bo, * ki zadnjič vzdihnil to.
25.	Bogu zračila ga, * lepo pozdravljena.
26.	Kraljica milosti, * naj tebe vse časti.
27.	Kdar pride smrt po me, * ti mene vsmili se.
28.	Pokaži mi takrat * telesa blažni sad. Oeščena si Marija!
29.	V nebesih naj častim * te s petjem an-geljskim. Češčena si Marija!
30.	Kdar pridem v sveti raj, * bom pel na vekomaj : Oeščcna si Marija!
158. Žalostna Mati Božja. I.
1.	Mati je pod križem stala, * jokala in žalovala, * kjer je visel njeni .Sin. * Srce v žalosti vtopljeno * je pobito, prebodeno * z mečem dušnih bolečin.
2.	O, kaj žalosti prestati * morala je sveta mati. * ktere Sin je rešil svet. * Žalostna vzdihuje bleda, * kako trcpctajc gleda, * kaj trpi nje Sin razpet!
3.	Komu potok solz ne Iijc, * videti brit-kost Marije * grozno, kot morja grenkost? * Kdo presrčno ne žaluje, * če to mater premišljuje * in trpljenja velikost?
4.	Grehe ljudstva na se vzeti. * vidi Jezusa trpeti, * šibam vdati se voljno. * Gleda
166
svoj'ga Sina milo, * ko je vse ga zapustilo, * kcdar mignil jo glavo.
5.	Mati, vir ljubezni prave, * daj, da čutim tc težave * in s teboj žalujem zdaj! * Daj, da mi se srce vnelo * in za Jezusa gorelo * bi v ljubezni vekomaj.
6.	Sveta Mati, to te prosim, * rane Kristusa naj nosim, * vtisni v moje jih srce! * Daj da rane tvoj'ga Sina, * naših grehov bolečina, * tudi mene živo skic.
7.	Daj, da rad s teboj žalujem, * svoje grehe objokujem, * dokler tukaj še živim! * S teboj poleg križa stati * in tam milo žalovati * s srca celega želim.
8.	Svojo žalost, o Devica, * mučenikov vseh kraljica, * tudi v moje src« vlij. * Kri-stnsovo smrt, trpljenje * za prihodnje vse življenje * daj mi premišljevati.
9.	Daj, da tvoj "ga Sina rane * bodo v moje srce vžgane, * njega kri očisti me! * Da se pekla nimam bati, * varuj ti mc, ljuba Mati, * kcdar z menoj v sodbo gre.
10.	Daj, da sveti križ me brani, * Kristusova smrt ohrani, * srce tvoje varje zdaj; * kedar bom pa moral vmreti, * o Marija, daj prejeti * moji duši sveti raj!
107
159. Žalostna Mati Božja. II.
1.	S solzami oblito lice * sveti Materi bledi, * oh, kako sree devicc * morje žalosti topi! * Vsa prepadcna in bleda * vidi s križa snetega, * in v naročji svojem gleda * truplo Sina ljubega.
2.	Oči s krvijo zalite, * in odprto sveto stran; * oh roke, noge prebite, * celo truplo polno ran, * gleda in jih v solzah pere, * in kušujc vsmiljcno; * meč britkosti ji predere
*	žalno srce inaterno.
3.	Vendar smrtne bolečine * ji ne zmagajo srca; * v Božjih sklepov globočine * se ponižna dekla vda. * Vsmiljcna za nas daruje
*	Večnemu prijeten dar: * svoj'ga Sina mu žrtvuje-, * nje naročje — je altar.
4.	Zdaj vzdihujem, o Devica, * ker za mene ti trpiš, * mučenikov vseh kraljica, * ti trpeti me učiš. * Daj. da s teboj rad žalujem,
*	ker v dolini solz živim. * svoje grehe objokujem, * odpuščenje zadohim.
160. Sedem žalosti Marije device.
1. Božje matere devicc * čast prepevaj jezik moj, * mučenikov vseh kraljice * žalosti sočutje poj. Oilp. liritkih žalost |iohin mati. * daj mi s teboj žalovati. * da se grehov spo-korim, * odpuščenje za dobim.
168
2.	V tempeljnn si darovala * v resno smrt Zveličarja, * duša pa je žalovala * z ostrini mečem ranjena.
3.	V britkem potu skoz puščavo * v begu si pred Herodom * ti trpela trud, težavo * s svojim svetim detetom.
4.	S srčno žalostjo iskala*Sina si zgubljenega, * si po njem popraševala * dneve tri užaljena.
5; Oj neznana bolečina * ti je trgala srce, * ko si srečala tam Sina, * ki obložen s križem gre.
6.	Tvojo dušo meč prešine, * ker na križu Sin visi; * čutiš smrtne bolečine,*kedar dušo izroči.
7.	Žalosti si koprnela * z dušo voljno in srčno, * kedar si v naročje vzela * ljubega mrtvo telo.
8.	Oh, prežalostno ločenje, * v grob ti Sina polože, * na srca tvoj ga življenje * težek kamen privale.
161. Marija v nebo vzeta. I.
1. Gospa jc postala, * lio tam kraljevala, * kjer Sin nje živi.
Od pečeh: Moj duh iz telesa * z Marijo v nebesa * povzdigni se ti.
169
2.	Brez njo jaz na sveti * ne moreni živeti, * veselja več ni.
3.	Oh, hndo Iočcnjc! * Kdo da mi življenje, * kdo pomoč deli?
4.	Če tud' se ločila * je mati premila, * nas ne zapusti.
5.	Jc mati skrbljiva, * gospa ljubcznjiva,
*	za nas govori.
6.	Otroke v težavah, * v skrbeh in skuS-njavah * vse rešit' želi.
7.	Ga hoče oteti, * kdor čisto živeti * srčno hrepeni.
8.	Srce polno sreče, * v ljubezni goreče,
*	za njo pohiti.
162. Vnebovzetje Marije. II.
1.	Oncs je odprlo se sveto nebo, * vse po nebesih veselo jo b'lo, * angelji čast ino hvalo pojo, * v sveti raj rožo Marijo nesd.
2.	Družba nebeška z največo častjo * sprejme Marijo, kraljico svojo; * Jezus objame pa mater srčno, * pelje na sedež kral jevi v nelK).
3.	Sveta Trojica Mariji glavo * s krono kraljevo ovenča lepo; * vseh devet korov zapoje pa vmes * angeljsko pesem kraljici nebes.
170
4.	Lepo se jutranja zarja zlati, * lepo se solnce rumeno blišči; * ali še lepše se prestol svetil, * kjer zdaj Marija kraljica sedi.
5.	V raju kraljuje zdaj mati čez nas, * prosi Boga za otroke vsak čas; * vsmiljenje sije 'z Marijnih oči, * srce ljubezni do nas
ji gori-
6.	Kaj bi se treslo še revno srce, * kaj bi oko še točilo solze V * »Saj je Marija vsa polna dobrot, *vsmiljena mati vseli revnih sinit.
7.	Tudi očetje in matere ve, * le ne, to-žnjte čez križe svoje; * k roži Mariji tecite tud' vi, * ona vam križe polajšat' želi.
8.	Kaj pa ti grešnik nesrečni ječiš; * šibe se Božje pravice bojiš"? * Glej, pribežališče grešnikov je, * mati Marija tud' prosi za te.
9.	Tudi nedolžni 'maš dosti trpet" " rcv-ščin, skušnjav in krivice na svet'; * pa ne obupaj, nikar se ne boj, * vzdihni: Marija, na strani mi stoj !
10.	Kedar se bomo pa mogli ločit", * ino za vselej ta svet zapustit"; * takrat, Marija, te pros nio lepo, * pelji nas k Jezusu v sveto nebo!
163. Marija, kraljica nebes.
1. O Devica, si češčena, * ti kraljica vseh nebes, * ti si vsem nam vir življenja, *
171
ti si sladka, mila res. * Svit bliščobe te ol>-daja, * solnčno sije tvoj obraz, * vsa lepota svetfga raja * služi tebi v večni kras!
2.	Vendar tvoj obraz je mili, * mile tvoje so oči, * vse, kar tebe bi prosili, * nas poslušaš mati ti. * Si ponižna in premila. * si nam dobra vsaki čas; * si nam mati, kot si bila * še na zemlji kdaj pri nas.
3.	Glej na zemlji nas sirote, * glej nas revne grešnike, * prosi ti, naj vsake zmote * ljubi Jezus reši vse! * In ko enkrat že nagnilo * se življenje naše bo, * takrat k nam se ozri milo, * sprejmi nas v sveto nebo!
4.	Tebe hočemo ljubiti * zvesto vdani vsaki čas, * tc hvaliti in častiti, * peti slavo ti na glas; * o Devica, bod češčcna, * polna Možje milosti; * taka mati ni nobena, * kakor si, Marija, ti!
164. Presladko srce Marije. I.
1.	Kristjani, povzdignimo * na čast Marije glas, * nje srce počastimo. * ki vedno ljubi nas.
Odpevek: Časti, slavi se naj * od krajev dni vselaj * sladko srce Marije * zdaj in na vekomaj !
2.	V deviški zarji sije * brez madeža srce, * vir milosti pa lije. * na revne grešnike.
172
3.	Srce lepo ponižno * varuj pred grehom nas, * zato priložnost bližno * odvrni vsaki čas.
4.	Srce ljubezni polno, * Marija, kaži nam, * ogrevaj dušo bolno * ljubezni tvoje plam!
5.	Alj v srcu vse radosti * trpljenja meč divja. * je pahnil raj sladkosti * v dno grenkega morja.
ti. Radujmo pa kristjani, * veseli, grešnik, sc: * v tej grenki srčni rani * cveti nam upanje.
7. Srce je zdaj studenec * ljubezni ma-terne, * kar nam spričuje venec, * s kterim ovito je.
H.	Marija nas zapiši * otroke v srce zdaj. * ob smrti nas obišči * in pelji v sveti raj! * Časti, slavi sc naj, * od krajev dni vselaj * sladko srce Marije * zdaj in na vekomaj.
165. Presladko srce Marije. II.
I.	O Marija, mi veseli * pridemo pred tvoj obraz, * da bi čast in slavo peli * srcu tvojemu na glas.
Odpevek: O Marija, srce tvoje, * polno Božje milosti, * bodi pribežališče moje, * bodi hramba vseh ljudi!
173
2.	Tvoje srce je gorelo * kot ljubezni Božje žar, * je čez lepo lil jo belo * svete čistosti altar.
3.	Tvoj'ga srca kri topila * se je v sveto rešnjo Kri, * ker si Božja mati bila * kralja slave in časti.
4.	In na srcu časne hrane * je dobival Božji Sin, * da nam jed nebeške mane * je zapustil v svoj spomin.
5.	Kdo pa žalost bo presodil, * kedar Sel je v smrt tvoj Sin, * tvoje sree pa prebodi! * meč neznanih bolečin!
6.	Sedem mečev zasadilo * se jc v srce matcrno, * kedar si prejela v krilo * mrtvo Jezusa telo.
7.	Alj iz britkih ran zašije * sobice večne milosti, * in iz tvoj'ga srca lije * sedem virov radosti.
S. Zdaj otroci pribežimo # k srcu zlate matere, * grešniki v nja rane skrijmo * pred pravico Božjo sc!
0. Toraj, o Marija, kaži * srce matcrno nam zdaj, * da podpira in tolaži * nas na stezi v sveti raj !
10. Mati, da hi tam častili * tvoje srce vekomaj, * in veselje rajsko pili * nam po svojem srcu daj!
174
166.	Presladko srce Marije. III.
1.	O Marija, srce sveto, * je do nas ljubezni vneto, * polno lložje milosti, * polno lepili čednosti! Odpevek: Naj, Marija, petje moje * hvali sladko srec tvoje, * kar se giblje in živi, * naj te hvali in časti!
2.	Čisto srce za se zbrati, * v njem prijazno stanovati * litel jc Stvarnik vseli reči, * vlil jc v nja nebes dari.
3.	Sveto srce se jc vnelo, * za Boga je vse gorelo, * ni ljubilo drnzega, * ko Gospoda samega.
4.	Blago srce ino milo * nas otrok ni pozabilo. * dobrotljivo je za vse, * prosi za nas grešnike.
5.	Krotko srce je trpelo, * je britkosti kopernelo, * ko je nosil ljubi Sin * težo smrtnih bolečin.
(i. Sladko srce zdaj kraljuje, * se v nebesih veseluje, * z Bogom svojim sklenjeno, * nam v pomoč pripravljeno.
167.	Presladko srce Marije. IV.
1. Bodi tisočkrat češčena * mati Božje milosti; * tak vsiniljena ni nobena, * ko si. o Marija, ti!
175
Odpevek: Tvoje srce mi častimo, * o Marija milostna, * v tvoje srce priliežimo, * Božja mati vsniiljcna!
2.	Ti si čisto srce dala * Bogu večnemu za dar, * in devica si ostala * s čistini srcem ti vsikdar.
3.	Oh, iz tvoje srčne krvi * Jezus je življenje vzel, * on jc v tvojem srcu živi * Bog in človek hiti litel.
4.	Tvojo sree ga jc grelo, * in redilo milostno; * iz ljubezni je gorelo, * da bi dete varno h'lo.
5.	Kak je srce te holclo, * ko je Sin v trpljenje šel; * koljko žalost je imelo, * ko za nas je smrt trpel :1
6.	Srce tvoje v solzah plava, * v žalosti se raztopi, * kedar Jezusova glava * s križa nagnjena visi.
7.	Ti si Jezusovo telo * mrtvo htda v krilo vzet1, * tvoje srce je želelo * zadnjič ga pri sehi met".
8.	Kdo "ma sree kamenito, * ki Marijo gledat" zna * tak trpeti grozovito. * in ž njo nima vsmiljenja!
9.	Veš, o grešnik, grehi tvoji — * pravi Mati žalostna— * so ko meči v duši moji * ostri do krvavega.
176
10.	Vsaka kletva, vsaka jeza, * s ktero žališ Jezusa, * njega spet na križ nateza, * moj'mu srcu žalost da.
11.	(Jrešnik, alj te to ne gene, * da brez vsega vsiniljenja * ti tak grozno mučiš mene, * kaj sem tebi storila?
12.	Vendar z menoj 'mej vsmiljenje, * če ga s teboj nimaš več, * ter poboljšaj si življenje, * in odvzemi grešni meč.
13.	0 Marija, srce tvoje * se mi zlo zasmili zdaj, * vzemi ine za dete svoje, * in varuj me vekomaj.
14.	K tebi čem sc jiiz podati, * o Marija, bodi ti * moja ljubeznjiva mati * zdaj in v smrtni žalosti.
16.	V solzni žalosti dolini * mi otroci jokamo, * s svojim srcem nas zjedini, * k tebi mi vzdihujemo.
Iti. O ti Božja porodnica. * prošnje ne zavrzi ti, * bodi naša pomočnica, * reši nas nevarnosti.
17.	Zemlje in nebes kraljica, * o devica blažena, * bodi naša bescdnica, * naša mati in gospa!
1H. Tvojem' ljubeznjivem' Sini * zdaj ino na zadnji čas * nas vse zroči in zjedini, * prosi Jezusa za nas!
177
19.	V smrti nam k pomoči segni, * in pokaži Jezusa, * s svoj ga srca moč potegni,
*	lirani nas sovražnika.
20.	V tvojem srcu vel'ki, mali * najdejo pomoč vsak čas, * zato tc, Marija, hvali * naš'ga petja mili glas.
168. Presladko srce Marije. V.
1.	O Marija, naša ljuba mati. * sprejmi v milostno srce * verne vse, ki tvoje jih množice * tebi dnes priporoči. * O Marija, o Marija, * ti 'maš materno srce, * vsi smo tvoji sini, hčere, * naša srca tc žele.
2.	Vse duhovne, o Marija, mati, * sprejmi v milostno srce; * naše duše vedno jih težijo.
*	naši grehi jih skrbi. * O Marija, o Marija,
*	ti 'maš milostno srce, * sprosi. da Bog vselej vsliši * njih molitve in prošnje.
3.	Naše starše, o Marija, mati, * sprejmi v milostno srce; * ti jim vračaj, ti obilno plačaj, * noč in dan za nas skrhe. * <> Marija, o Marija, * ti 'maš materno srce, * vsi smo tvoji sini, hčere. * naša srca te žele.
4.	Vse nedolžne, o Marija, mati. * sprejmi v milostno srce: * varuj, varuj njihovo nedolžnost, * varuj, da je ne zgubi. * O Marija,
M
178
o Marija, * ti deviško 'maš srce, * vsi želimo tvoji biti — * tvoji bratje in sestre.
5.	Otročičc, o Marija, mati, * sprejmi v milostno srce: * ti varuj jih, ti jim mati bodi,
*	da pobožno vsel žive. * 0 Marija, o Marija,
*	Ijubcznjivo 'maš srce, * otročiči tvoji biti, * sladko, ljubo je ime.
6.	Grešnikom, Marija, ljuba mati, * sprosi grenke ti solze, * da čez grehe, čez nesrečne zmote * jokajo, dokler žive. * 0 Marija, o Marija, * ti "maš milostno srce * sprosi jim, da bi spokorne * duše v srečno večnost šle.
7.	Vmirajočc, o Marija, mati * sprejmi v milostno srce; * sprosi, da izbriše večni Oče
*	vse njih grehe in dolge-. * O Marija, o Marija, * ti 'maš milostno srce, * daj, da vsaki v smrtni uri * tvojo sladko milost zve.
8.	Duše v vicah, o Marija, mati, * sprejmi v milostno srce; * naj se njihov ogenj, bolečine * hitro, hitro ohlade. * 0 Marija, o Marija, * ti maš milostno srce; * ako naših kdo je v vicah, * oh, podaj mu brž roke.
9.	Žive, mrtve, o Marija, mati, * sprejmi v milostno srce; * ti nas večno k sebi vse pokliči * nad oblake, nad zvezde. * O Marija,
179
o Marija, * ti 'maš milostno sreč, * daj vsem vernim prav živeti, * da svet raj si pridobe.
169. Sladko ime Marije. I.
1.	Marija, o sladko ime * je tvoje, mati in devica, * stvarem gospa, nebes kraljica, * napolni z upanjem srce; * Marija, o sladko ime!
2.	Marija, o sladko ime, * si nam Zveličarja rodila, * nebeška vrata odklenila; * odrešeni te vsi časte, * Marija, o sladko ime!
8. Marija, o sladko ime, * si mati milosti nam dana, * pomoč kristjanov imcnVana; * v potrebah tebi sc zroče, * Marija, o sladko ime.
4.	Marija, o sladko ime! * Ti sprosiš grešnim spokorjenja * pred Mogom milim od-puščenja; * v skušnjavah k tebi pribeže. * Marija, o sladko ime!
5.	Marija, o sladko ime! * Ko nam lo-čenje se oznani, * nam ti stojiš zvesto na strani, * oči mrtvaške otemne, * Marija, o sladko ime!
170. Sladko ime Marije. II.
1. Zakličem Marijo, in polno je že * veselja in mira vse moje srce; * beseda .Marijami vzdigne duha, * vsa žalost neha. * O srečen, kdor ljubi Marijo srčno!
M«
180
2.	Zakličcm Marijo, občutki sladki * prevzamejo moje vse dušne moči. * Svetloba lepote, ki 'zreči je ni, * se v srcu blišči. * O srečen, kdor služi Mariji skrbno!
3.	Zakličcm Marijo, in duh ves goreč * nebeške radosti prenese ne več, * ime Ijubez-njivo vso v meni konča, * živeti ne da. * O srečen, kdor vmiral v ljubezni nje bo!
4.	Zntoraj častimo nje sladko ime, * vsa ljudstva naj vedno nje slavo done. * Mariji, veselju nebes in sveta, * naj hvala se da. * Povsod jo častimo, ljubimo zvesto!
171. Sladko ime Marije. III.
1.	Sladko, sladko ime, * Marija, tvoje je: * Zvezda zgodnja si Marija, * si danica presvetla! * Če temotc duh me zvija, * svetla si mi lučica; * o sveti, sveti mi, * danica svetla ti!
2.	Sladkd, sladko ime. * Marija, tvoje jc: * Si prečudno mila mati. * milo tvoje je srce, * češ pomoč otrokom dati, * brišeš grenke vse solze; * Marija ti povsod * mi mila mati bod'!
3.	Sladkč, sladko ime, * Marija, tvoje jc: * Vsa nedolžna si devica, * čista, modra sveta
181
si, * neomadežna cvetlica, * skrivna roža čistosti; * devica, čisti me, * Marija, prosim te!
4.	Sladko, sladko ime, * Marija, tvoje je: * Ti Marija si kraljica * cele zemlje in nebes, * vselej močna pomočnica, * kdor zaupa v tebe res; * me vidiš v britkosti, * pomaj, Marija, mi.
5.	Sladko, sladko ime, * Marija, tvojo je: * Rajska, si Marija, vrata, * škrinja sprave in mini; * o Marija, hiša zlata, * hiša Božjega Sinu: * me vodi v zlati kraj, * Marija, v sveti raj!
172. Sladko ime Marije. IV.
1.	K tebi, Marija, * vsmiljcna mati, * dncs pribežati * srčno želim; * tvoj'ga imena * god počastiti, * tebe ljubiti * ves hrepenim.
2.	Vtrinja ko zarja * se, o Devica, * moja kraljica, * tvoje ime! * Milosti polno, * žlahno in sveto, * v Bogu jc vneto * tvoje srec.
3.	V smili. Marija * vbogc se srotc. * mati dobrote, * zmisli na me! * Kedar težave * stiskajo mene, * naj jih odžene * tvoje ime!
4.	Revno jc, revno * moje življenje, * križi, trpljenje * grejo čez me. * Ti mi pomagaj, * milostna mati, * voljno prestati * reve grenke!
182
5.	liratjc in sestre * v zemlji trohnijo, * starši ležijo * v grobn mrtvi. * Roža Marija, * k tebi vzdihujem, * duše zročujem, * reši jih ti!
6.	Kakor pa dete * k materi teče, * kedar ga peče * revno srce; * tudi jaz pridem, * k tebi, o mati, * ljubljena mati, * prosi za me!
7.	Kedar pa mora * svet zapustiti, * v grob se vrniti * moje tel6; * ti, o Marija, dušo objemi, * k Jezusu sprejmi * v sveto nebo!
173. Sladko ime Marije. V.
1.	Sveto, sveto je, Marija, tvoje ime; * najsvetejša hči Očeta * si brez madeža spočeta. * Sveto, sveto je, Marija, tvoje ime.
2.	Ljubo, ljubo jc, Marija, tvoje ime; * ti si vzrok nam naše, sreče, * vir ljubezni s tebe teče. * Ljnbo, ljubo jc, Marija, tvoje ime.
3.	Milo, milo jc, Marija, tvoje ime; * ti si vsikdar mati mila, * in nas ne boš zapustila. * Milo, milo jc, Marija, tvoje ime.
4.	Lepo, lepo je, Marija, tvoje ime; * lepše siješ ko danica, * s solnecm venčnim kraljica. * Lepo, lepo je, Marija, tvoje ime.
5.	Sladko, sladko je, Marija, tvoje ime; * ti si vir nam vse sladkosti, * in posoda vse svetosti. * Sladko, sladko je, Marija, tvoje ime.
183
6.	.Močno, močno je, Marija, tvoje ime;
*	vsi sovražniki zbežijo, * ko zakličemo Marijo. * Močno, močno je, Marija, tvoje ime.
7.	Slavno, slavno je, Marija, tvoje ime;
*	tebe bvali nebo, zemlja, * slava večna tebe spremlja. * Slavno, slavno jc, .Marija, tvoje ime.
8.	Srečno, srečno jc, Marija, tvoje ime;
*	daj nam srečno, ljuba mati * v dolgo večnost potovati. * Srečno, srečno je, Mnrija, tvoje ime.
174. Sveti rožni venec. I.
Veseli del.
1.	„Ce8čena polna milosti" * Mariji angelj govori; * „spočoIa Sina, Jezusa. * boš ti od Duha svetega." Odpeeek: Češčena rož kraljica si, * Marija, hvalimo te mi.
2.	K Klizahcti blažena * /. detetom je devica šla; * v telesu Janez maternem * raduje se vesel nad njim.
3.	Devica jc brez madeža * rodila nam Zveličarja : * Beseda večna včloveči, * ko slabo dete se rodi.
4.	I >arujc mati Jezusa, * pokoren je Gospod sveta; * on sam daritev hiti če, * kot pisano v postavi je.
5.	Veselo matcrno srce * pozabi na britkosti vse, * kdar našla je zgubljenega * v tempeljnu Sina svojega.
184
Žalostni del.
(i. Na Oljsko goro Jezus gre, * k Očetu moli tam kleče; * v težavah smrtne žalosti, * za nas krvavi pot poti.
7.	Od Juda Jezus je izdan, * od Kajfa pa zasramovan, * privezan, hičan do kosti ' za nas preliva svojo kri.
8.	Hudobni s trnjem kronajo * presveto Jezusa glavo, * s krvjo zalit je vsaki las * in z ranami pokrit obraz.
9.	0 Jagnjc Božje, kralj nebes, * na goro nese križa les; * alj strašno pade ž njim trikrat. * ljubezen mu pomaga vstat".
10.	Na križ pribit' poln ran visi * Sin Božji med razbojniki, * in moli za sovražnike * Očetu dušo da v roke.
Častitljivi del.
11.	(iospod je z lastne vstal moči, * iz groba šel in spet živi; * premagan pekel, greh in smrt. * svet raj je vsem ljudem odprt.
12.	Je od učencev vzel slovo, * in častitljiv je šel v nebo; * tam na desnici zdaj sedi * sodnik pravičen vseh ljudi.
13.	Kakor je bil obljulto dal, * je Duha svetega poslal, * učence jo za vero vnel * in za ljubezen jih ogrel.
185
14.	Po smrti mater je vesel * v nebesa Jezus k sebi vzel: * tam z ljubim Sinom zdaj sedi * na tronu slave in časti.
15.	Zdaj z zvezdami je kronana * kraljica, mati Jezusa, * ki ga rodila jc za nas,
*	devica čista vsaki čas.
175. Sveti rožni venec. II.
1.	Vsa ponižna si spočcla * svoj'ga Sina v čistosti, * in si meni oskrbela * sveti tiar ponižnosti!
2.	Svoji teti pomagati * mati, čez gore hitiš,
*	vsem ljubezen skazovati, * me devica ti učiš.
3.	Vboga v hlevu si rodila * kralja zemlja in nebes; * ako za me boš prosila, * v duhu bom ubog zares.
4.	Vsa pokorna ti postavi * v tempelj šla si darovat; * daj mi, da v ljubezni pravi * te zamorcin posnemat*.
5.	Našla Sina si, o mati, * v tcmpeljnu preljubega; * hočem tudi jaz iskati. * da ga najdem — Jezusa.
fi. Kri potil si Jezus za me, * za pregrehe in dolge: * žalost naj se v meni vname, * in prcsunc mi srce.
7. Hudih, ostrih šib tepenje, * za inc bičan si trpel; * da bi trupla pokorjenje * v skrbi tudi jaz imel.
186
8.	S trnjem kronan hočeš biti, * kralj nebeški, zasrain'van; * samoljubjc zamoriti, * rad čem biti zanič'van.
9.	Moje grehe mi odvzeti, * nese Jezus križ voljno; * križ pokore čem zadeti, * in nositi ga srčno.
10.	Jezus, s smrtjo tam na križu * si nebesa mi odprl; * spomni se me v paradižu,
*	daj, da grehu boin odmrl.
11.	Jezus, ti si vstal resnično, * zmagal pekel, greh in smrt; * vstal v življenje bom pravično * s tvojo pomočjo podprt.
12.	Jezus moj je šel v nebesa, * na desnici tam živi; * proč sladnosti vse telesa, * gor naj duša hrepeni.
13.	Družbi svojih zapuščeni * dal si Duha svetega, * njega pošlji tudi meni, * naj srce mi čisto da.
14.	Jezus, z dušo in telesom * k sebi si Marijo vzel; * vodi varno ine k ncbesoin * da boni ž njo ti slavo pel.
15.	Jezus je Marijo večno * kronal s slavo in častjo; * da jaz pridem v nebo srečno,
*	ona mi sprosila bo!
176. Sveti rožni venec. III.
1. Češčena cvetlica, Marija češčena! * Olcj, v te se oziram, * cvetlice prebiram, *
187
tri cvetke: slavito, * krvavo, častito, * si v srce sadim, * da tebe častim. * Češčena cvetlica, Marija češčena!
2.	Češčena cvetlica, Marija češčena! * Boš vedno slovela, * Boga si spočela, * ponižno nosila. * prečisto rodila, * si šla ga dar-vat, * ga našla, svoj sad. * Češčena cvetlica, Marija češčena!
3.	Češčena cvetlica, Marija češčena! * Sin v mir naš in spravo * poti se krvavo, * se vsega da zbiti. * in s trnjem oviti, * križ nese težko, * jc križan britko. * Češčena cvetlica, Marija češčena!
4.	Češčena cvetlica, Marija češčena! * Častim te preživo. * Sin vstal častitljivo, * je v raj šel vse slave, * poslal Dnha sprave, * v nebesa je vzel, * tc venčal vesel. * Češčena cvetlica, Marija češčena!
6. Češčena cvetlica. Marija češčena!*Po tebi vzdihujem. * nad grehi žalujem. * da mati premiki * bi Sina prosila. * da sprejme nekdaj * v nebeški me raj. * Češčena cvetlica, Marija češčena!
177. Sveti rožni venec. IV.
1. Poglejte, duše vrtec zlati. * Marijo v vrtu rože brati; * premnoge rože rastejo. * bolj ko jih gledaš, lepše so. * Med rožami pa
188
najdeš tri, * ki jim enakih v vrtu ni. * Prelep in žlahten je njih cvet, * še lepši nauk ž njih posnet.
2.	Glej, prva roža lepo bela, * je rojstva Jezusa vesela, * nam kaže, kak se je rodil * on, ki je Sin Marije bil. — * Lepo rudeče pa cveti * mi druga roža kakor kri, * pomeni, kak je mučen bil, * in rešnjo Kri za nas prelil.
3.	8e tretja roža je rumena, * je bolj kot solncc razsvetljena, * pomeni, da od smrti vstal, * v nebo k Očetu se podal — * Kar vere nas skrivnost uči, * to nam povejo rože tri. * Kar Jezus storil je za nas, * to rože kažejo vsak čas.
4.	Iz njih se zali venec spleta, * in venec je molitev sveta, * ji rožni venec pravyo, * kristjani ga vsi hvalijo. * Po njem se vera oživi. * Marija, Jezus se časti; * in kdor ga prav moliti zna, * po njem življenje uravna.
5.	Zato se kinčaj ž njim v mladosti, * da rasteš vedno na čednosti; * ndadeneč, starček, vsak kristjan. * naj vencu temu bode vdan. * ("'asten na zemlji bodi Bog * po rožnem vencu vse okrog. * Nekdaj nas pelji v sveti raj. * in nam nebeški venec daj !
189
178. Sveti rožni venec. V.
1.	Angelj Marijo počasti: * blažena polna milosti! * Ko pa spočcln je Boga, * Marija k teti se poda. * O .Marija!
2.	V hlevcu Marija Jezusa * nam je rodila milostna; * ga darovala v teinpeljnn, * našla iskaje tam Sina. * O Marija!
3.	Eva v nesrečo spravi svet, * Marija srečo da mu spet; * Jezus trpet za nas hiti,
*	pot ona za nas krvav poti. * O Marija!
4.	Milo se angeljei solze, * groze vsi svete kar strme, * Jezusa videt' bičati, * s trnjevo krono venčati. * 0 Marija!
5.	Ali se ne topi src«', * žalosti britke vam ljndje? * Jezns pod križem, glej, medli. * grenko na križu smrt stori. * O Marija!
<>. Raj nam spet srečnim je odprt. * je zmagan pekel, greh in smrt. * Jezus iz groba slavno gre, * upanje vstati dal nam je. * O Marija!
7.	In po vstajenji svojim spet * se je prikazal Jezus svet ;* v sveta nebesa M poda,
*	pošlje jim Duha svetega. * O Marija!
8.	Angeljei s petjem pridejo. * tehe. Marija, v raj nese, * sveta Trojica krono ti * nebeške slave podeli. * O Marija!
190
179. Sveti rožni venec. VI.
1.	Češčena si, Marija, ti, * blagruje vse in te časti, * nebeški angeljci slave, * slave na zemlji te ljudje: * Marija ti, češčena si!
2.	V devištu ko spočela si, * hitela k teti ljubljeni; * rodila, si nam Jezusa. * Sina Očeta večnega. * Marija ti, češčena si!
3.	Si v tempeljnu darovala, * ga našla spet zgubljenega. * te Jezus mater je častil, * na zemlji ti pokoren bil. * Marija ti, češčena si!
4.	Krvav je pot za nas potil, * za nas krvavo bičan bil, * bil venčan s krono trn-jevo, * za nas je trpel on grozno. * Usmili se nas, Jezus ti!
5.	Teški križ nesel na goro, * nevsmi-ljeno ga nanj razpnd — * na njem umrl je Jezus svet, * da pogubljenja reši svet. * Usmili se nas, Jezus ti!
(i. Častito jc od mrtvih vstal, * v nel>o k Očetu se podal, * poslal jc I Juha svetega. * nam tolažnika milega. * Usmili se nas, Jezus ti!
7. Nebeški angelji pojd, * Marijo v sveti raj nosd; * postavi Bog jo v večno čast, * čez zemljo da, ne.be> oblast. * Kaduj se, o Marija, ti!
H. O rožnovenska ti gospa, * otmi nas grešnike pekla. * in dušam sprosi sveti raj, *
191
kjer s Sinom ti kraljuješ zdaj. * Haduj se, o Marija, ti!
9. Pohlevno k tebi kličemo, * v dolini solz vzdihujemo, * pomagaj ti nam v sveti raj, * da bomo tam na vekomaj! * Haduj se, o Marija, ti!
180. Lavretanske litanije. I.
1.	Oče, stvarnik neba, zemlje, * Sin, ki greh sveta odjemlje, * sveti Duh, ki nam deli * dare Božje milosti. * Molimo te v solz dolini, * o Trojica, Hog edini: * Vsmili se, vsmili se, * vsmili grešnikov sc nas, * vsliši naše prošnje glas!
2.	Bodi zdrava, o devica, * zemlje in nebes kraljica, * o Marija zvoljena. * mati si Zveličarja!
Odpevek: Stoj Marija, nam na strani, * mati nas pred zlegom brani! * Vsaki čas ti za nas * prosi, prosi Jezusa, * o Marija vsmiljena.
3.	O najlepša, najčistejša. * čudovita, najsvetejša, * mati si brez madeža * nam rodila Jezusa.
4.	Mati stvarnika si dika * našega Od-rešenika, * med ženami blažena. * od vseh rodov hvaljena.
192
5. O Marija ljubcznjiva, * najmodrejša dobroti j i va, * verna in mogočna si, * k tebi pribcžimo mi.
B. Sedež Božje si modrosti, * in posodil vse svetosti; * mati vredna vse časti, * nam si zgled pravičnosti.
7. 0 Marija, čista lilja, * vzrok si nagega veselja; * ti si polna vseh dobrot, * kažeš nam v nebesa pot.
S. Skrivna roža, hiša zlata * vernim si nebeška vrata, * rada vsem podaš roko, * ki le k tebi pridejo.
9.	Ti si jutranja danica * in kristjanov pomočnica, * stolp si kralja Davida, * slabili moč in strah peki A.
10.	»Skrinja si miru in sprave, * ti pre-ženeš vse skušnjave; * k tebi grešnik pribeži,
*	kedar vse ga zapusti.
11.	Zdravje si holenih, mati,* nam očitno daš spoznati * v revščini in žalosti, * da pomoč kristjanov si.
12.	Angcljcv in vseli svetnikov, * si očakov, mučenikov, * vseh devic kraljica tam, * v sveti raj pomaga j nain.
13.	Jagnjc Božje ljubeznjivo, * greh od-jemlješ milostljivo: * Jagnjc Božje, sliši nas!
*	Jagnjc Božje, vsliši nas!* (Mej, pred teboj tu klečimo, * tvoje vsmiljenjc želimo; * sliši
193
nas, vsliši nas! * Po Mariji prosimo * priti v tvoje kraljestvo!
i
181. Lavretanske litanije. II.
Za/mje se ena, dve ali tri vrste larretaiiskih litanij, za tem pa sledi eden izmed sledečih odpevkov:
1.	Zapojmo na glas * Mariji na čast: * Marija dcvica, * nebeška kraljica, * lc prosi za nas!
2.	Sveta Marija, sladko ime, * — (»četa nebeškega /voljena hči;* prosi Marija svojega Sina, * prosi v nebesih za nas!
3.	Sveta Marija, * si devica častitljiva. * O preljuba naša mati, * prosi Jezusa za nas!
4.	Sveta Marija, sladko ime, * k tebi vzdihuje naše srce. * Koža duhovna, milosti polna, * prosi Marija za grešnike vse!
5.	Sveta Marija. * prosi Boga za nas! * Hvaljen bodi Jezus * zdaj in na večni čas! * Prosi Marija v nebesih za nas! (Le prosi, le prosi, Marija, za nas!)
N
194
6.	Sveta Marija, * sladka Marija, * vsmili se čez nas! * Nebeška kraljica in pomočnica, * prosi Boga za nas!
7.	.Marija, k tebi vboge reve, * mi zapuščeni vpijemo * objokani otroci K ve * v dolini solz vzdihujemo.
8.	Sveta Marija, vsmili se nas! * Tebe mi prosimo, vsliši ti nas. * Mati vsmiljena, * prosi za nas Boga; * prosi Marija za grešnike vse (V nebesih za nas)!
!). O Marija, čista dvica, * liodi naša pomočnica; * prosi ti za nas Boga, * da nam svojo milost da!
10.	O Marija inilostljiva, * prosi za nas Jezusa; * bodi naša ljuba mati, * o devica zvoljenu!
11.	O Marija, sliši nas revne grešnike! * Zdaj in na večni čas naj ti slava gre; * pomoči brez tebe ni, * prosi, prosi za nas ti!
12.	Le prosi Marija * vselej Boga Sina: * le prosi Marija v nebesih za nas! — Ali pa: 0 prosi, le prosi, Marija za nas: — Le prosi pri Sinu v nebesih za nas! — Ali pa: Oh
196
Marija, oh Marija, prosi za nas Jezusa. * Oh Marija, oh Marija, * prosi za nas grešnike.
13.	Sveta Marija, le prosi za nas, * mi tebe prosimo, usliši ti nas! * Z maternim plaj-ščem zakrivaj ti nas, * v svet' raj pripeljaj ti nas!
14.	Sveta Marija, prosi Boga za nas! * O mati najbolj sveta, * brez madeža spočeta. * devica si pohvaljena, * prosi za nas Iloga!
15.	Sveta Marija, vsmili se čez nas. * le prosi, Marija, v nebesih za nas! * Zdaj pa mi zapojmo vsi: * Češčena si Marija ti! * Marija, mi kličemo na glas: * Marija, Marija, le prosi za nas!
16.	Sveta Marija, usmili se čez nas! * Sveta mati Božja, le prosi ti za nas! * Zdaj pa mi za]M)jmo vsi: Cešccna si Marija! Češčena si Marija, o mati nam hod'!
Marijine pesmi za Šmarniee.
I82. Šmarnica.
1. Že prišla je spomlad vesela. " cvetica se jc razcvetela. * ki vsak jo ljubi, rad ima: * prelepa bela šmarnica.
X*
196
2.	Pomladna cvetka ta razvija * vse cvetje tebi, o Marija, * v češčenje tvoje vsa duhti,
*	in k sebi vabi vse stvari.
3.	Še mene kliče ta cvetica, * da k tebi bližam se, Devica; * so ozri milo Se na me, ozdravi revno mi srce.
4.	Ti bodi moja ljuba mati, * pomoči svoje mi ne krati; * kjer milost tvoja se žari, * objema sreča vse stvari.
5.	Devica, ti se inc usmili, * odkrij obraz mi svoj premili; * da hodim tvojo pot, mi daj, * naj k tebi pridem v večni raj!
183. Slava Mariji.
1.	Naj ti zvijem, Mati mila, * venček cvetja majnika, * naj razlijem ti čutila, * o devica sladka vsa! * Tebi dijc cvetje maja,
*	v tvojo slavo naj cvete, * vse naj lepi čas obhaja, * tvojo čast naznanja vse.
2.	Vse stvari te naj častijo, * Mati, spomladanski čas, * mile ptice žvrgolijo * tvojo slavo ti na glas! * Vsi studenci, vsi potoki,
*	vse doline, vse gora, * hribi nizki in visoki
*	naj v češčen j i združjo se!
3.	Orgije, glasno zabučite, * glas povzdignite z menoj; * vsi jeziki njo častite, * vse, kar zna, glasno zapoj : * Slava tebi, o Devica,
197
*	večna slava naj ti bo; * tvojo slavo naj, kraljica, * poje zemlja in nebo!
184. Majnikova.
1.	Že slavčki žvrgolijo * se maj vesel zbudi; * naj srca podarijo, * kar lepi maj rodi. * Glej, rožic ti delimo, * te vneti posla-vimo, * Marija, Marija. Marija!
2.	Devica ti premila, * ne zvrzi rožic teh,
*	ki v venček ti zložila * ljubezen nas je vseh. * O čuj, srcc boleče, * v te kliče hrepeneče : * Marija ...
3.	Glej, cvetja ti podamo. * v zastavo bo za nas, * za mater te imamo; * nas brani vsaki čas! * Ti daj, da v tvojem krili * ko lepi cvet bi bili, * Marija. . . .
4.	Odbrana vrtnarica * za liožji vrt si ti.
*	ohrani nas, Devica. * v nadlogah zdajnih dni. * Vseli zlegov varuj svoje * pod senco hrambe tvoje. * Marija. . . .
5.	Marija, vir dobrote * nam rosi v dno srca, * ti čista luč brez zmote. * osveti nam duha; * naj Hog, ko gremo z zemlje. * v nebeški vrt nas jemlje; * Marija. . ..
6.	Tam gor na rajski trati * nebeški maj cvete, * tam gor nam. sveta Mati, * pokaži mila se, * da z venci lep ga maja * ti pojemo sred raja: * Marija. . . .
198
185. Šmarnični dar v slavo Marije.
1.	Marija, Marija, * razcveta sc maj * za šmarnice darček * nabiram ti zdaj. * Vse bisere zeadje, * srebro in zlato * z ljubeznijo vpletal* bi v krono tvojo;* pa biser najlepši * ti sama si le: * Marija, Marija * oglej se na me!
2.	Marija itd. Po tratah vso zemlje * bi rad se podal, * vse rože cvctcčc * ti v vence nabral; * pa roža najlepša itd.
3.	Marija itd. Glej, biserna zarja * zlati vse goro, * ž nje svit bom osnoval * krog tvoje glavo; * pa zarja najlepša itd.
4.	Marija itd. Po zvezdah nebeških * stegujem rok<), * rad ž njimi bi venca 1 * podobo tvojo; * pa zvezda najlepša itd.
5.	Marija itd. Kar najdem na nebu, * na zemlji stvari, * vse, vse so preslabe * za tvojo dari; * ker mati c'Io Božja itd.
(i. Marija itd. Ves skesan, o mati, * pokleknem pred tc, * in prosim te, sprejmi * v dar moje srce! * Pa tega ni vredno. * ga grehi teže: * Marija. Marija. * oglej sc na me!
186. Češčenje Marije, kraljice majnika.
1. »Spet kliče nas venčani maj, * k Mariji nas kliče v svet raj ; * cvetlice, goščave * si venčajo glave, * radujc se polje in gaj.
199
2.	Drevesa na vrtu cvcto, * po drevju pa tiče pojo, * nebeški kraljici, * .Mariji devici * pozdrav ino slavo dajo.
3.	Že šmarnicc nežne cveto, * in venec vrtnice plcto, * da krasnega maja * se slava obhaja * cvetlici Mariji lep6.
4.	Pod lipo kapeTca stoji, * v kapel ci altar se blišči, * in biser altarja * ko jutranja zarja * podoba Marije slovi.
5.	In kedar spet maj prievetf, * kapelea ko vrtec diši, * altar ino stene * so vse raz-cvetcne, * da bolj se Marija časti.
fi. Sein trikrat na dan pribežim. * Marijo prav lepo častim; * do nje vse veselje * in srčne 'mam želje, * za čast nje živim in gorim.
7.	Ko zarja zlati vse gore, * darujem Mariji srce; * opoldan spet tečem * v kapel eo in rečem; * oh, prosi Marija za me!
8.	Kdar solnce za goro beži * in -Ave Marijo" zvoni, * vzdihujem: o mati. * tvoj hočem ostati * jaz. dokler ne zaprem oči.
9.	Tako se Marija časti. * ko maj njene slave cveti, * za grešne sirote * pa mati dobrote * prod sedežem Kozjim kleči.
10.	Le kliči nas. venčani maj. * k Mariji nas kliči v svet" raj; * da večno veseli v bi slavo tam peli * Mariji, o Jezus, nam daj!
200
187 Marija rožni cvet.
1.	Krasni majnik že razliva * po cvetlicah žlahten cvct, * in spomlad vsa Ijubeznjiva
*	rojstva god obhaja spet: * ptice glasno po goščavah * slavo Jeznsn pojo, * in Mariji po dobravah * venec šmarnicc plet<5.
2.	Biserna odeja krije * gaj, ledine in polje, * vsa drevesa v čast Marije * nos jo ven-čanc glave; * srce mojo pa radujc * in veselja se topi, * čast Marije oznanjnje, * za Marijo vse gori.
3.	Bodi vekomaj češčena, * o Marija rožni cvet; * taka ni cvetlic nobena, * take nima celi svet. * Vse cvetlice obledjjo, * ko ti, roža, zacvetiš, * žarnc zvezde otemnijo, * ko ti, zarja, prisvetliš
4.	Lepše stvari od Marije * nima zemlja, nc nebč, * iz nje Božje soincc sije, * luna plava pod nogo; * žarki zvezd sc lesketajo * v rajski kroni na glavo, * v tronu biserji igrajo, * v srcu lilije cvet«).
5.	Tako kinča Bog Maryo, * kedar majnik prieveti, * in na zemljo se rosijo * viri Božje milosti; * vsa nebeška tovaršija * pa povzdigne sveti glas: * vsa Bi lepa, o Marija,
*	ti kraljmu si čez nas.
ti. Kaj pa bomo darovali * mi otroci ma-teri? * Na! Marija, venec zali* z rožic svete
201
čednosti. * Na, Marija, vse ti damo. * svojo dušo in telo, * vse, kar smo in kar imamo. * vse naj večno tvoje bo!
7. Ti pa reve nas tolaži, * o Marija, polna gnad, * in v nadlogah nam pokaži * svojega telesa sad. * Kedar bomo se ločili, * vzemi dušo v sveti raj; * da te borno tam častili, * kjer kraljuje večni maj.
188. V slavo Mariji majnikovi.
1.	O Marija, ti cvetlica, * šmarnica si majnika, * lepa vse,h cvetlic kraljica, * kar jih celi svet ima. * Toraj tebi pesmi glasne, * o Marija, se pojo, * slavovite vence krasne * plete zemlja in nehA.
2.	O Marija, zvezda jasna, * lepša kakor solnce si, * vsa si sveta, vsa si krasna. * polna Hožjc milosti; * solnčcn žar ti krilo daja, * zvezde tvoja krona so, * vsi svetniki svefga raja * čast in slavo ti pojd.
3.	O Marija, ti kraljica * z rajsko zarjo venčana, * si brez madeža devica, * mati svojega Hoga. * Stvar čez vse stvari velika, * zemlje in nebes gospa, * Kožjih angeljev si dika, * o cvetlica majnika.
4.	O Marija, tak prepeva * slavne pesmi sveti raj, * in vsa zemlja jih odmeva. * kedar pride srečni maj. * Daj nam vredno te častiti. *
202
o Marija, rožni cvet, * nekdaj pa k Očetu priti, * tebi večno slavo pet'!
189. Marija rožni cvet.
1.	Hodi tisočkrat češčena, * o Marija, rožni cvet! * Ti enaka ni nobena, * take nima celi svet, * Kar se v svetn rožic najde, * tak nobena žlahtna ni;*v tebi se vsa milost najde, njo dodeli meni ti!
2.	Vsi jeziki so preslabi Mehe, rožo, hvaliti ; * žlahtna roža ne pozabi *|na ine, o Marija ti! * Kdar obraz tvoj pregledujem,* pred katerim tu klečim; * k tebi, mati, jaz vzdihujem, * eno milost si želim!
3.	Da ne ltoš me zapustila * mati prave milosti. * in da hodeš mi sprosiln * Hožjih gnad ohilnosti. * »Saj si polna vse dobrote, * oj devica zvoljena, * spomni se na nas sirote,
*	mati. oj prevsmiljena.
4.	Z milostjo si vsa obdana, * angelj tako govori, * od očeta si nam zbrana. * s tebe milost vsa gori. * K tebi čem se jaz |M>dati, kedar vse me zapusti; * bodi moja ljuba mati,
*	o Marija, roža ti!
190. Bolnikov dar Mariji šmarnici.
1. Vse ti cvctjc zdaj prinaša, * vse ti poje prav srčno, * o Marija, mati naša, * moje
203
upanje sladko! * Vsak otrok unet te hvali * v dnevih lepga majnika. * tvoj altareek se prezali * cvetnih vencev lesketa.
2.	Oh, le jaz pa tu otožen * bivam revež ves bolen; * nisem družit' več sc zmožen * v pevcev tvojih zbor miljen. * Rad bi v vence vil cveticc, * v tvoje svete roke djal, * rad bi gledal tvoje lice * ti čefičenja daroval.
3.	Ali glej, o mati mila, * zgubil glas sem in moči. * roka. ki ti vence vila, * zdaj otrpnjena leži! * Vendar nekaj čem dariti. * ljuba mati, — ali kaj ? * kje cvetlice čem dobiti, * onemogli revež zdaj ?
4.	Sprejmi mati, bolečine * moje v šrnar-nični spomin. * te cvetice so edine, * ki premore jih tvoj sin. * — Si bolnikov zdravje, vzemi * to darilo moje vsaj; * ali pa tjc gor me spremi, * kder bo cvctcl večni maj.
191. Lepota device Marije.
•
1.	Zapojte jeziki * vse zemlje sladko, * vsi Božji svetniki * in celo nebo: * O lepa ■Marija, * vsa lepa si res. * lejiot lepotga * si lepih nebes.
2.	Na Sijonski gori * se vtrinjaš lepo. * vsi angeljski kori * ti slavo pojo: * Od tebe devica, * ni IcjjSc stvari, * za Bogom kraljica * najlepša si ti!
204
3.	Iz solnčnega svita * svoj tron ti imaš.
*	in z zarjo ovita * se vsa lesketaš; * alj lepše še sije * tvoj žarni obraz, * čez vse le-potije * je dušni tvoj kras.
4.	Ti liTja bi iščoča * prelepo evetiš, * vrtnica sloveča, * ljubezni goriš: * in čudo lepote * je tvoje srce, * nebeško milote * z obličja dulite.
5.	Iz zvezd osnovana * ti krona miglja, ne,vesta izbrana * si svetga Duha. * Marija, cvetlica * brez madeža vsa, * najlepša devica
*	si mati Koga!
192. Slava Mariji, prečisti devici.
1.	.Slava Mariji, prečisti devici, * slavo ji pojmo veselo mi vsi! * Slava v nebesih mogočni kraljici, * slava po zemlji naj glasno doni! * Angcljski kori Marijo slavite, * slavo ji pojte iz cele moči! * Slavo vse trume svetnikov ženite, * v svetih nebesih naj slava doni!
2.	Slavo ji pojte nedolžne device! * Slava nji, ki je devica dcvic! * Slavo ji pojto mladcnčcv dušice, * njej, ki je varhinja vaših dušic: * slavo ji pojte vi starčeki mili, * ki je varvala vas mnogih nadlog, * b'la pomočnica vam vselej jc v sili, * jc spremenila v veselje vaš jok.
205
3.	Pevci pobožni, oj vsi zažcnimo. * kdor le premore, naj vzdigne svoj glas; * združeni v petji Marijo častimo; * rslava" zapojmo Mariji na glas. * Slava, Marija, o mati pre-mila, * slava naj tebi na večno doni! * Jezusa si nam devica rodila; * slava zato naj se tebi glasi!
4.	Ti si Marija, res naše veselje, * našega srca si prava sladkost! * Ljubiti tebe so naše vse želje, * vselej |»odpiraj ti našo slabost. * K tebi vzdihujemo revne sirote. * v žalosti k tebi se vtcčcino mi, * vsliši nas. mati. vsa polna dobrote. * na nas obrni ti svoje oči.
5.	Kcdar bo ura poslednja odbila. * in se bo duša ločila odtod. * bodi nam takrat jiomočnica mila. * pridi nam z Jezusom, pridi na prof. * Slava, oj vsmiljena mati, ti liodi,
*	slava iz srca se tebi glasi, * slava razlega se naj vse povsodi, * slava na večno naj tebi doni!
193. Pozdravljenje Mariji.
1.	Zdaj je razsvetljena noč. * tema pregrešna je proč: * s srca Marije vsakemu sije
*	milost in Božja pomoč.
2.	Angelj veseli je ves, * milo pozdravlja jo res: * liodi češčena ino hvaljena. * mati si kralja nebes.
206
3.	Nič se Marija ae boj, * vedno Gospod je s teboj ; * ti si odbrana in blagrovana, * Jezus bo pravi Sin tvoj.
4.	Milosti polna si ti, * tega se vse veseli: * revež te išče, solze si briše, * ko ga pregreha teži.
5.	Jutranji žar razpelja * zvezdice vsega neba: * vse te pozdravlja ino proslavlja * jutranjo zvezdo, gospa!
6.	Solnce rumeno blišči, * k milosti Božji hiti; * vse oniaguje, se ti z ročaje, * milostna mati si ti.
7.	V mraku večernem povsod * nas opominja Gospod, * naj te častimo, dokler živimo, * k tebi hitimo odtod.
8.	Daj, da te hvalil bi prav, * dokler sem živ ino zdrav; * zvečer življenja naj se začenja * večni Marijin pozdrav!
194. V slavo Marije device.
1.	Srce moje * naj Mariji slavo poje, * (lii. o mati, to častim, * ker za tebe ves gorim.
2.	Hči Očeta, * si kraljica vsega sveta, mati moj'ga Jezusa. * niža svetega Duha.
3.	0 devica, * vseli sirot si pomočnica, * mati Ijubeznjivii si, * k tebi prihežitno mi.
4.	O Miirija, * bodi moja tovaršija, * kedar liom slovo jemal, * v dolgo večnost se podal.
207
5.	Vsa vesela * si Marija se spočeta, * polna Hožje milosti, * strla kači glavo si.
6.	Ti si sveta, * dvanajst zvezd ti venec spleta, * ti si zarja lepa vsa, * lilija brez madeža.
7.	.Mati mila, * no boš mene zapustila; * t križih mojih revnih dni * vsniili si; otroka ti.
8.	Mati zlata, * odpri mi nebeška vrata, * da te večno tam častim * z lepim petjem ungeljskiin.
195. Lepota Marije.
1.	1'ojtc, hribi in dolino, * gozdi, travniki, planine, * vsi devico počastite, * ki je lepše nima svet.
2.	Vsi potoki vi šumeči. * ljubi ptički žvrgoleči, * premogočni vseh kraljici * |Hijte hvalo, pojte čast.
3.	Vsi recite: o devica, * kako lepa si kraljica! * Hodi čast in hvala večna * tvoj imi stvarniku. Bogu.
4.	Ti si solnee, srca greješ * od ljubezni, ktero seješ; * ti si luna razsvitljena * od svetlobe vseh nebes.
5.	Lil ja. roža si cvetoča, * najprijotniše dišeča, * si brez madeža vsa čista. * polna ljubeznjivosti.
208
6.	Kar te dela Ijubeznjivo, * in Gospodu dopadljivo, * to je tvoja prelepota * polna vse ponižnosti.
7.	O Marija, Ilogu draga, * nam pa sladka, mila, blaga, * kakor ljubiš svoj'ga Sina, * bodi milostljiva nam!
196. Čast Marije. I.
1.	0 Marija, naša mati, * tebe ljubi celi svet, * vse želi ti čast dajati, * kar živi in zna uinet:; * angelj i v nebeški službi * pozdrav tebi pojejo, * in svetniki v tvoji družbi * noč in dan veseli so.
2.	Zvezde mične se vrtijo, * spleta vene ti njih tečaj, * svetlo slavo ti množijo, * zemlja ti je podnožaj. * Solnce, mesec se združita, * v te obračata ok<5, * tebi vstreči poželita * in služiti ti zvesti.
3.	Tn na zemlji rož'ce lepe * se ozirajo v megle, * nas ljudi od grehov slepe * zavračaj q o na te. * O ti hladno srce moje, * kaj te mika, moti mar, * da ne ljubiš mater svojo * bolj ko vso minljivo stvar?
4.	Oh, raztrgaj vsa vezala, * srčne sile v prah otres', * duša moja, ltoš le spala? * vstani, vstani že zares; * sproži kar tc v duši ginc, * vzdigni in zaženi glas, * ko zvonovi z bele line, * poj Mariji vsaki čas!
209
5. O ne jenjaj, nc prestani, * dokler v žilah teče kri. * dokler smrt srca nc rani, * naj Marijo vse slavi. * Vsi jeziki, vsi narodi,
*	kar se giblje in živi, * tu na zemlji in po-vsodi * vse Marijo naj časti!
197. Čast Marije. II.
1.	Naj nc mine brez Marijne * hvale ti nobeden dan; * duša spevaj, razodevaj * njeni prečastiti stan. * Prav prevdari v Božji stvari
*	nje prečudno visokost; * porodnica in devica * je posoda vseh skrivnost.
2.	Vsi častite in hvalite * mater vredno hvale vse * brez nehanja naj poganja * njena hvala glasno se; * dVica vedna, hvale vredna
*	si čez svete duše vse, * ker si mila nam dobila * grešnikom zveličanje.
3.	Za nas prosiš ino nosiš * naše prošnje pred Boga, * zadržanje in vse djanje * tvoje vernim zgled nam da. * Zmota Eve vboge reve * je storila vse ljudi. * pa Marije vera vbije * kačo. da smo rešeni.
4.	Eva bila nam zgubila * nekdaj je pre-srečni raj; * mati mila si dobila * — blagor nam, — ga spet nazaj. * Za volj tega naj razlega * hvala tvoja se povsod: * velik", mali naj tc hvali, * naj bo revež alj gospod.
0
210
5.	Da si niste dosti čiste * moja usta čast ji pet', * ne prenehaj, se ne vpehaj, * ona mora čast imet'! * Se dopala, o prežah).
*	med ženami vsemi si, * o nevesta Bogu zvesta, * polna lepih čednosti!
6.	Vzgled modrosti in čednosti * ti nam, o devica, si, * Skrinja mira, ki odpira * nam zaklade milosti. * Ni jezika, učcnika, * ki te hvali, kakor gre, * ni ga petja, ni ga cvetja,
*	da dovoljno slavi te.
7.	Luna hela otemncla * pred teboj in zvezde vse; * zvezd lepota je temota, * kedar ti prikažeS se! * Sveta čistost in ponižnost * tebe, o kraljeva hči, * lcpotijo, kinč delijo * tebi, Božji materi.
8.	Previsoka Božja roka * jc po tebi reš'la svet; * odklenila so se mila* — blagor nam, — nebesa spet. * Pokončana in razdjana
*	je zihij moč sovražnika; * spet so revni in pohlevni * okolj trona Božjega.
9.	0 presrečna, krona večna * nas po tebi čaka spet, * ker hudohnik, naš sovražnik
*	je od tvoje roke vjet. * Svet otožen in nezmožen * se zdaj zopet veseli; * ker zvijače hude kače * si razdjala močna ti!
10.	Premagana, vstrahovana * je po tebi večini smrt, * ti dolžnika, s]h>kornikn * pelješ spet v nebeški vrt. * Si nosila in rodila *
311
našega Zveličarja, * ki vsem revnim in pohlevnim * spokornikom milost da.
11.	O presveta, razodeta * ti je častna služba b'la, * da dojila si in bila * dViea sveta, čista vsa. * Si rodila, vendar bila * čista kakor angclji, * ker zibala, povijala * stvarnika si vseh reči.
12.	Raj, veselje in življenje * nam. devica, tvoj jc sad, * ki jc svetu dal odvzeto * čast in vso ohilnost gnad. * Koža svetla nikolj cvetla * tako žlahtna ni nikdar; * ktera spravljaš ino spremljaš * čiste pred Kožji altar.
13.	1'riprošnjica, oj devica, * bodi vedno za nas tam, * kjer kraljuješ, gospoduješ, * bodi mila mati nam. * Spros" nam čistost in ponižnost, * srčnost, zmernost in modrost. * spros" resničnost in gorečnost. * spros" ohilnost vseh čednost!
14.	Oh, podpiraj in odpiraj * vrata Kozje milosti, * da dobimo, kar želimo * tvoji si služebniki. * Varuj, brani, da kristjani. * prava čreda Jezusa, * bodo prosti vseh hrit-kosti * in skušnjav sovražnika.
16. O devica, priprošnjica # bodi tam pri Jezusu, * da se vsmili v naši sili. * in ne sodi nas ostro. * Oj premila. kedar bila smrtna ura ho slovo. * ti priteci in nam reci * k tebi priti gor v nebo!
0»
212
198. Lepota Marije.
1.	O devica, zvezd kraljica, * o Marija rajski cvct! * Te lepote, te čistote, * kakor tvoja, nima svet.
2.	Lilja bela ni cvetela * tak brez madeža kot ti; * roža draga te ne zmaga, * naj jo kraljev vrt rodi.
3.	Luna mila je vklonila * sc globoko pod teboj, * zvezde svetle so so spletle * zgoraj v zlati venec tvoj.
4.	Hvct mi zgine — in z doline * gor ozira se oko, * kjer devico in kraljico * gledam v raju kronano.
199. Marija, moja misel.
1.	Ko zaija zjutraj se razgrinja, * si moja misel ti, Marija! * Obraz megleni mi vedriš, * v trpljenji me nc zapustiš.
2.	Če skuša moč me zapeljiva, * si moja misel ti, Marija! * Podoba tvoja pred očmi * mi vedno miljena stoji.
3.	Ko noč po zemlji se razširja, * si moja misel ti, Marija! * Mrež misli na tc nc zaspiin * bez misli v te sc nc zbudim.
200. Priporočenje Mariji.
1. Zaupno k tebi pridemo, o Marija, * prisrčno tc pozdravljamo, o Marija! * O dc-vica sveta ti, * tebi pesem naša naj doni!
213
2.	Čqj prošenj naših mili glas, o Marija,
*	ozri se milostno na nas. o Marija! * 0 devica vsmiljena * bodi vselej nam naklonjena!
3.	Glej, k tebi se zatečemo, o Marija. * te v solzah milo prosimo, o Marija! * 0 devica milostna, * kaži pravo pot nam do neba!
201. Pozdrav sveti Devici.
1.	Hodi nam pozdravljena, * o nebes kraljica, * nikdar dosti slavljcna. * mati in devica!
2.	Čista vsa. brez madeža. * bila si spočeta,
*	greli in pekel zmagala * v hipu prvem sveta.
3.	Zvezda svetla jutranja, * vseh devic lepota,* radost zemlje in neba* tvoja je krasota.
4.	Milostno poglej na nas. * mati Hogu mila, * bodi dobra vsak nam čas, * ko do zdaj si bila.
202. Moje želje.
1.	Marija, moje želje * s«) vedno te častit', * nii sladko je veselje * te noč in dan hvalit". * Si hči Boga, brez madeža * nevesta Duha svetega * in mati Sina Božjega.
2.	Nad teboj, o Marija * se čudi vse nebo, * in tvoja iepotija * prešinja vso zemljo. * Ti /.voljena si čista vsa, * ti s solncem si opasana * in z zvezdami si venčana.
214
3.	Marija, ti cveteča, * ko bela lilga * v ljubezni pa goreča, * rudeča vrtnica. * Prelepa si, Marija ti! * Pri tronu .Sina svojega * nam sprosi milost od Boga!
4.	Le prosi, o Marija, * ti za nas Jezusa.
*	beži naj hndohija * vsaka sovražnika. * Na strani stoj, da zadnji boj * ne zmaga nas, pomoč nam daj * in pclji ti nas v sveti raj!
203. Marija, duhovna roža.
1.	Častna roža, o devica, * o Marija ljubljena, * rajskih cvetov o kraljica, * bodi nam pozdravljena! * Kjer pobožnih sveta truma, * skrivna roža, te časti, * proč od družb posvetnih šuma * k tebi, mati, prihcži.
2.	Za volj čistosti, dragote * te je, rožo, Bog izbral, * polno milosti lepote * mater svoj'mu Sinu dal; * v tvojem srcu je prebival
*	Jezus s svojo milostjo. * ti v naročju je počival, * tc navdal s prijetnostjo.
3.	V večne slave visokosti. * roža angelj ska stojiš, * in z dišavo vse sladkosti * vsa nebesa veseliš. * Svoje sveto dopadenje. * Večni nad teboj ima, * ti si njega zaželenje,
*	kar ga prosiš, vse ti da.
4.	Oh, obrni v nas sirote * svoj častitljiv, svet obraz. * sladka mati vse dobrote. * prosi Jezusa za nas! * Ko boš Sina ti prosila
215
*	za uboge grešnike. * Božja milost se razlila
*	bo čez nas zapuščene.
204. Marija, naše upanje.
1.	O npanje mi lepo! * Vse moje /.aže-lenje, * ti moje si življenje, * moj mir, Marija, ti.
2.	Če tc, Marija, kličem, * alj če se spomnim na te, * sladkost, veselje za te * prevzame mi srce.
3.	Če kdaj težavna misel * srce v gren-kost pobije, * samo ime Marije * prežene vso britkost.
4.	Na morji si življenja * ti zvezda meni mila, * boš čolnič moj vodila, * da pridem
srečno v raj.
5.	Pod tvojim ljnbiin plaščem, * preljuba moja mati, * želim jaz prebivati. * umreti
tud pod njim.
(j. Če srečen, o Marija. * v ljubezni vnirjem tvoji; * o blagor duši moji, * v nebesa pobitim.
7.	Z vezmi ljubezni svete * mi ti srce ukleni. * tvoj otrok, blagor meni. * bom tebi
zvest ostal.
8.	Saj to srce, Marija. * od zdaj ni mč
več moje, * Bogu ga daj. je tvoje, * ga nočem več nazaj.
21(5
205. Marija, pomagaj nam.
1.	Marija, ti pomagaj nam! * Te pozdravljamo devica, * sc ti vklanjamo, kraljica! * Marija, Marija, le ti pomagaj nam!
2.	Marija itd. Kedar bode nam umreti, * ti nam daj pomoč prijeti. * .Marija itd.
3.	Marija itd. Kedar oči že medlijo, * usta več ne govorijo. Marija itd.
4.	Marija itd. Kedar duša gre "z telesa, * nas britkost in strah pretresa. Marija itd.
5.	Marija itd. Kedar bomo se ločili, * in sc v večnost preselili. Marija itd.
6.	Marija itd. .Sprosi nam od svoj'ga Sina, * da nam bode sodita mila. Marija itd.
7.	Marija itd. Kedar liomo že zaspali, * da bi srečno nekdaj vstali. Marija itd.
H.	Marija itd. Da v nebesih bi veseli * tebi čast in hvalo peli. * Marija, Marija, pripelji nas v svet' raj!
206. Marija pomočnica.
I.	O moj človek, sem pritcci, * vzdigni svoje zdaj oči: * čast Hogn in hvalo reci * 'z cele duše in moči; * ker Marijo Kog devico * nam v pomoč, tolažbo dal, * sebi to nebes kraljico * jc od vekomaj odhral.
2. Hog odgrne vse zaklade, * cclo svojo visokost, * on ji da obilne gnade. * on ji
217
svojo da modrost. * 0 skrivnosti govoriti * je preslaba moja moč. * vendar hočem te prositi, * o Marija, za pomoč.
3.	O ti kronana devica, * nisi sama le za se * gnade polna pomočnica, * tudi za nas verne vse. * Torej k tebi prihitimo * iz težav z zaupanem; * tebe za pomoč prosimo * s srčnim ponižavanjem.
4.	O ti zarja, ti nam svetiš * in nam kažeš pravo pot, * z Božjo gnado nas odrešiš * iz skušnjav in grešnih zmot. * Ti pomagaj nam v dolini * našega popotvanja, * priti k zvoljenih družini * večnega zvoličanja.
5.	K tebi jutranja danica, * bom se grešnik zdaj podal, * bodi moja pomočnica, * kcdar bom pri sodbi stal. * Mene plašijo pregrehe, * trepetam in se bojim, * da inc var-ješ brez ponehe, * zato k tebi pribežim.
(i. O, vseh angeljcv kraljica * in gospa častitljiva, * sveta Božja porodnica. * vsa češčena od Boga! * V vseh britkostib in težavah * bodi naša srednica, * v hudih žalostnih skušnjavah * bcsedniea vsmiljena.
207. Marija, pribežališče grešnikov.
1. O Marija, blaga. mila. * mati Božje milosti, * grešnika ne boš pustila * v brezno pasti žalosti.
218
Odpevek: Oj čez me, prosim te, * vsmili se, vsmili se! * Muti mila, o Marija, * pros' za me, pros' za me!
2.	Tvoje milosti potreben * se pred teboj jaz solzim, * ako ravno nisem vreden, * tvoje dete bit' želim.
3.	Sem po 8'roki cesti hodil * pogubljenja večnega, * svet hudoben me je zvodil * od Očeta dobrega,
4.	Pozapravil sem dobrote, * prevelike milosti, * sem napolnil svoje pote * z grehi nehvaležnosti.
5.	Dobra dela sem zamudil, * in zatratil dragi čas, * kako pozno sem se zbudil * na pastirja mili glas.
6.	Vse dobrote tega sveta * zapustiti zdaj želim, * vendar stopit" pred Očeta * vbogi grešnik se bojim.
7.	K tebi, mati, se obrnem, * k tebi dete prihežim, * tebi mile solze vrnem, * tebi dušo izročim.
8.	Pomočnica krščenikov, * primi me za roko zdaj, * pribežališče spokornikov, * pelji me k Itogu nazaj !
9.	S svojim Sinom, ljuba mati, * spravi mene grešnika, * da mi hoče milost dati, * prosi Duha svetega.
219
10.	lil ko bodem moral vzeti * od tega sveta slovo, * Jezusa še daj sprejeti * duši za popotnico!
11.	Pod svoj sveti plašč zagrinjaj • mene pred sovražnikom, * v sveti raj pa takrat spremljaj * s svojim Sinom Jezusom.
208. Marija, naše upanje.
1.	Z nebes visokga trona, * o mati vse dobrote, * poglej nas revne srotc * enkrat. sam6 enkrat.
2.	In če srce sc tvoje * nas vbogih ne usmili, * še l>omo bolj prosili, * da sc ozreš na nas.
3.	Poglej, da smrti vredni * smo mi pred Sinom tvojim, * da smo z napuhom svojim * vžalili mu srce.
4.	Pa ti ga potolažiš. * besedo eno dati. * čc hočeš, ljuba mati, * in bo odpustil nam.
5.	Gospa mogočna, blaga, v ljubezni reci svoji, * da smo otroci tvoji * in milostijiv nam ho.
fi. Pač res. da nismo vredni * zavolj hudobe svoje * sc štet' otroke tvoje * pa ti si mati še.
7. Svoj mili plašč razgrni * brez straha bomo stali * v ljubezni prebivali, * čc nas ohjaincš ž njim.
220
8. 0 mati sladka, mila, * poslušaj kliče-joče. * zveličaj žalujoče * ki v te zaupajo.
209.	Marija moje upanje.
1. Marija, v tebe upam, * o sladko tolažilo, * v tebi ohladilo * sc srce moje bo. * Če v te Marija mislim, * te hočem zgovoriti,
*	mi srce če stopiti * čutilo presladko.
3. liri t kost alj grenka žalost * obleže srce. moje, * ime presladko tvoje * zaziblje ga v pokoj. * O svetla morska zvezda, * ko val visoko vstaja, * ko grom neviht razgraja,
*	ti vodiš čolnič moj.
3. Pod tvojo braiubo zvesto, * gospa pre-Ijubeznjiva, * dni mojih tek izliva * naj v rajski se zaton. * Zaupam, o Marija, * da se v ljubezni tvoji * skončajo dnevi moji, * bom šel pred Božji tron.
210.	Priporočenje Mariji.
1. Ti, ki nad trume nebeške vse * bližnja pred Jezusom znajdeš se; * ti mati Gospodova, naša pomoč, * razjasni nam uma in pameti noč.
Odjterek: Prosi. Marija, prosi za nas * zdaj in ]>osebno poslednji čas!
221
2.	D tise, ki v grešnih vezeh tiče,* k tebi vse zgrevane pribeže: * do tebe obračajo solzne oči, * o mati premila, se vsmili jih ti.
3.	Duše v skušnjavah, ki jih terd. * k tebi, Marija, se zateko; * ti mati. z ljubcz-njo na nje se oni, * iz silne skušnjave jih čisto otmi.
4.	Dnše trpinčene od britkosf * k tebi vzdihujejo za srčnost;*le prosi za nje, o Marija, Boga, * zadobi pomoč jim od svoj'ga Sina.
5.	Ljuba nedolžnost še kliče v te. * da bi obvarvala čisto srce: * se k tebi ozira z doline skušnjav, * zaupa rešenja od britkih težav.
6.	Bog ti veliko jc dal oblast, * torej Marija, ti gre vsa čast. * podpiraj nas s svojo mogočno roko. * da srečno vsi pridemo k tebi v nebo!
211. Češčenje Marije kraljice nebeške.
1.	Češčena vselj kraljica si. o Marija! * vsega sveta obramba ti. alleluja!
Odpevek: Kerubi radnjte se. * Scrafi po-pevajtc: * Salve, salve, salve regina!
Ali im: Zdrava, zdrava, zdrava kraljiea!
2.	.Si mati Božja milosti, o Marija! * Po tebi Bog nam gnad deli. alleluja:
222
3.	Si nam življenja sladkost zdaj, o Marija, * tolažnica na vekomaj, allclnja!
4.	Češčena si zaupanje, o Marija, * grešnikom pribežališče, alleluja!
5.	O mati, k tebi kličemo, o Marija * ker revni otročiči smo, alleluja!
6.	Vzdihuje revno srce naj, o Marija, * z doline solz gor k tebi zdaj, alleluja!
7.	Nam priprošniea mila si, o Marija, * pred tronoin Božje milosti, alleluja!
8.	Mi grešniki, to prosimo, o Marija, * zapuščenim podaj roko, alleluja !
9.	Saj tvoja roka močna je, o Marija, * in grehe nam razveže vse, alleluja!
10.	To milost nam izprosi ti, o Marija, * da grehe spokorinio vsi, alleluja!
11.	Po smrti pa pokaži nam, o Marija, * ti Jezusa v nebesih tam, alleluja!
212. Zdrava kraljica.
1.	Marija, stvarjenja * si dika zares, * med nebom in zemljo * vse milosti vez.
Odpevek: Češčena Marija, * vsa lepa si ti, * češčena kraljica, * vse ure, vse dni!
2.	Marija kraljica. * si naša sladkost, * na tron posadila * te Božja modrost.
3.	Hog Oče te ljubi * brez madeža hči, * Hog Sin te devico * in mater časti.
223
4.	I Joga svetga Duha * nevesta sloviš, * ker Rožje ljubezni * najlepše goriš.
5.	Kraljico te svojo * pozdravlja nebo, * vsi angelji Hožji * ti slavo pojd.
6.	Na te se obrača * sin revne zemlje,
*	in kliče: Marija, * oglej se na me!
7.	Pred tvoj'mi nogami * se, grešnik solzi,
*	ti mati obriši * mu solzne oči!
8.	Saj polno ljubezni * je tvoje srce, * in v hrambo si vzela * otroke svoje.
9.	Zatoraj nas brani * z mogočno roko,
*	in k sebi Marija, * pripeljaj v nebo!
213. Marija, naša pomočnica.
1.	Ko dan se po gorah prijazno zaznava,
*	hliščeča danica na nebu priplava ;* zvonenje, v zvonikih se milo glasi. * nebes ino zemlje kraljico časti.
2.	V nebesih Marija se razveseljuješ. * kjer vzdihljeje naše Bogn izročuješ. * Migljajo zvezdice, ki gori cvete. * sc vedno pri tebi hliskcčc žare.
3.	Ko ljulH) nam solncc pošilja gorkoto. * prijateljsko gledaš na vbogo siroto; * dobrotna devica in mati si ti, * pri tebi se vedno krepkosti dobi.
4.	O poldne že zopet zvonovi donijo. * ki tebe, prečista Devica, slavijo; * le doli
224
pogleduj. Marija, na nas, * zaupljivo kličemo k tebi na glas.
0.	Neskončna dobrota iz tebe izvira, * ki naše slabosti mogočno podpira; * zaupam zdaj grešnik, le k tebi hitim, * pri tebi pomoči, ljubezni dobim.
(i. Ko solnce preljubo za goro zahaja, * zvonenjc častitljivo Mater obdaja;* ko čas se približa, da v miru zaspim, * Marija, naj v tebi se zopet zbudim !
214. Vzdihljeji k Materi Božji.
1.	Ljubiti, Marija, * te vedno želim; * mi srce odbija. * ko te zgovorim. * Ljubezen Marija, * naj tebi gori; * veselje nam sija,* vse k tebi hiti.
2.	Marija, ljubiti * te, zlo hrepenim; * in tebe zgubiti * se močno bojim. * Ti hramba mi bodi, * v nadlogi kdar sem; * ti mati me vodi, * kam, dete ne vem.
3.	Te ljubiti, Mati, * si vselej želim, * v pomoč te pozvati, * rad k tebi bežim. * Sem tebe razžalil, * ker grešnik sem slep; * od-zdaj te bom hvalil, * potrdi moj sklep.
4.	Veselje si moje. * Marija, vsikdar: * srce ti bom svoje * sporočil za dar. * Naj srca vseli ljudi * v oblast bi dobil; * bi vsa jih rad tudi * Mariji zračil.
225
5.	Mariji sc vdati * si mislim vsikdar;
*	in zvest ji ostati, * je žalit' nikdar. * V življenji in smrti * naj otrok njen bom; * da najdem odprti * Marijin lep dom.
ti. Ti Jezusa geni, * naj vsmiljen mi lto;
*	ti v krilo me deni, * tc prosim lepo. * Kam grešnik dem iti, * čc k tebi nc smem; * pri tebi čem biti, * ker drugam no vem.
215. Čast Marije. I.
1.	Angclji v raju hodijo, * rožo Marijo kronajo. * Kronaj jo, kronaj, večni Bog, * Oče in Sin in sveti Duh!
2.	Angclji v raju pojejo, * rožo Marijo kinčajo. * Kinčaj jo, kinčaj, večni Bog, * Oče in Sin in sveti Duh.
3.	Kcrubi sladko ji pojd. * Scrati jo časte lepo. * Častite kori angeljski, * pojte devici Mariji!
4.	Zvoljcni sc sprehajajo. * svoji kraljici vklanjajo, * roži Mariji zvoljcni: * blažena
si devica ti!
6.	Ptice pod nebom letajo, * hvalo Mariji pojejo * zavoljo srca čistega, * ker je rodila Jezusa.
ti. Ribice v morju plavajo, * slavo Mariji dajajo * zavoljo Sina Jezusa, * našega izve-ličaria.
P
227
7.	Naj le Marijo vse časti, * karkolj na svetu še živi; * kje si pa grešnik, kje si ti, * ali ji daješ kaj časti ?
8.	Rožo, Marijo vse časti, * tudi o greSnik, ti zavpij: * Bodi češčena vekomaj, * sprosi Marija, sveti raj!
216. Čast Marije. II.
1.	Lepa si, lepa si, roža Marija, * tebe časti vsa nebeška družina; * angeljei lepo pojejo, * tebe, Marija, hvalijo.
2.	Z neba pogledal je Oče nebeški, * vidil na zemlji rod zgubljen človeški;* poslal Marijo na ta svet, * nam je dobila milost spet.
3.	Kar nam je Eva nekdaj zagrešila, * roža Marija nam je zadobila:* nam je rodila Jezusa, * našega izveličarja.
4.	Vodi, Marija, po pravem nas poti, * da nas nobena skušnjava ne zmoti; * da nas skušnjava ne vlovi, * da nas sovražnik ne dobi.
5.	Kedar pa bodemo morali vmreti. * daj nam, Marija, še vredno prejeti * blaženo Telo Jezusa, * našega izveličarja.
•>. Zdaj pa mi hočemo pestmi skleniti, * tebe, Marija, prelepo prositi; * ko bomo vzeli v roke luč, * pridi. Marija, na pomoč!
217.	Čast Marije, lil.
1.	Marija, lepši cvet, * ko jc kdaj imel ga svet, * od Boga zmed vseh si zbrana. * mati milosti nam dana, * da pred Jezusom stojiš, * grešnikom pomoč deliš.
2.	Sveta Mati vseh dobrot, * spomni revnih se sirot, * v sren maternem nas nosi. * in pred Bogom za nas prosi: * on z veseljem vse stori, * kar ga prosiš. Mati ti!
3.	Nam pomoč, Marija, daj, * da poltolj-šamo se zdaj; * prosi Božjega sodnika. * njega milost je velika, * da nam on odpustil bo, * storil sodbo milostno.
4.	Grešnik, grehe objokuj. * vredno za nje zadostuj; * če se bomo s|H)korili, * ino Jezusa ljubili, * bo Marija zadnji čas * milost sprosila za nas.
218.	Čast Marije. IV.
1.	Kristjani, Marijo častimo. * nebeška je ona gospa. * jo s petjem veselim hvalimo. * rodila je kralja sveta. * Iz srca jo torej prosimo lepo. * da naj nam pri Bogu besedniea bo; * če človek pomoči želi, * pri nji jo gotovo dobi.
2.	Marija, presvota devica. * ki polna si Božjih darov; * preblaga nebeška kraljica. * kraljica presrečnih duhov! * Poglej, nas na
1*
228
zemlji pregrešnih sirot, * ki tare nas breme pretežkih pomot; * mi kličemo, da bi nas Bog
*	odrešil iz naših nadlog.
3.	0 Mati najbolj dobrotljiva, * ki revežem pomoč deliš, * oči, ki jih solza zaliva, * vsa rada tolažiš, vedriš! * 0 prosi preljubega svoj'ga Sina, * zveličaija našega, kralja mira
*	da milo na nas sc ozre, * in grehe odpusti nam vse.
4.	Ko duša so bode ločila * od tod iz telesnih slabost, * o prosi, Marija premila, * da pride v nebeško sladkost; * kjer gleda, kar tukaj nc gleda oko, * posluša, kar tukaj ne sliši uho, * uživa veselje srce, * kjer Bog mu spolnjuje želje.
219. Hvala Mariji.
1.	Marijo hvalite * vsi verni jeziki, * na nebu svetniki * nji hvalo glasite!
Odpevek: Hvalite Marijo, * Marijo hvalite; * hvalite Marijo * Marijo hvalite!
2.	Marija cvetlica * si lil'ja prcbela, * vsa srca si vnela. * ti rožna devica.
3.	Uklanja na nebi. * Marija preblaga, * luč lunina blaga * in solnca sc tebi.
4.	Ti sebi na slavo * zastarani kači, * in njeni zvijači * zatrla si glavo.
229
5. Devica prečistil, * prehlago rodilu, * in milo redila * si nam Jezu Krista.
ti. Kraljuj, o češčena, * ki v angeljskih glasili, * v vseli krajih in časih * si vedno hvaljena.
7.	Nebo ti je dalo * lepoto device, * pletejo zvezdicc * ti krono prezulo.
8.	O Božja ti mati. * in rožica skrivna. * v svet" raj" milostivna. * nas daj pripeljati.
220. Moja duša hvali Gospoda.
1.	Poveličuje duša ini * Gospoda pre-goreče. * moj Duh se v Bogu veseli, * ki vir mi je vse sreče; * ker v deklo me ozrl sc je, * in srečno liodo zvali * rodovi vsi. do konca dni * odslej me blagrovali.
2.	On. čegar sveto je ime. * olisul me je z darovi, * njegovo večno vsmiljenje * prebiva med rodovi. * ti ga slave, se ga boje; * z mogočno svojo roko * ošabne je prevzetnike * ponižal on glolioko.
3.	Mogočnim vzel je vso oblast. * in nizkim jo podaril, * obilnost dal je revnim v last, * liogate z božtvom vdaril. * Izraela slu-žehnika.* sprejel je dobrotljivo; * ker spomnil sc obljub on jc * vseh danih milostljivo.
230
221. Češčena si Marija ti.
1.	Veselo pesem, jezik moj, * Mariji v čast in slavo poj, * ki je brez madeža spočeta * postala Božja mati sveta; * zato ji vedno čast doni * od vseh jezikov in stvari: * Češčena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!
2.	Če vprašam drobne ptičieo: * »Zakaj tak" lepo pojete, * da sladkih pesem glas medeni * odmeva v log in gaj zeleni ?" * „ Marijo me pozdravljamo", mi ptičice odpevajo:* Češčena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti!
3.	Če vprašam zale rožice: * »Kaj tak lepo se spletate * v prekrasen venček razcve-teni. * iz njega klije duh medeni?" * »Mariji venec pletemo"; * mi rožice odmevajo: * Češčena si Marija ti. * vsa polna Božje milosti!
4.	Če vprašam svetle zvezdice: * „Kaj tak lepo se vtrinjatc, * po nebu se vaš svit razliva,
*	ko rajska zarja ljubeznjiva?" * »Mariji krono kinčamo", * mi zvezdice odkimajo: * Češčena si .Marija ti, * vsa polna Božje milosti!
5.	Če vprašam Božje angeljce: * »Kaj tak lepo prepevate, * da vse nelio v radosti plava.
*	in vedno se razlega slava?" * .Mariji čast prepevamo, * kraljico jo pozdravljamo": * Češčena si Marija ti., vsa polna Božje milosti!
(i. Češčena si Marija ti, * vsa polna Božje milosti, * razlegaj se po zemlji celi, * odpevaj
231
sveti raj veseli! * Kraljici slave in časti * pozdrav naj vekomaj doni: * Češčena si Mar rija ti, * vsa polna lJožjc milosti!
222. Marija, gospa presv. srca. I.
1.	O kraljica vseh nebes, * vsa lc]K>ta si zares, * mi pa zadolžene reve, * žalostni otroci Eve. * Ti si mati milosti; * mi ubogi grešniki.
2.	Ti si mati vsmiljena, * ti čez vse povišana, * mi, v veliki revi svoji, * o naj bomo vedno tvoji! * Materno nas gospodnj : * vedno Jezusn zročuj.
3.	Mati. v svoji milosti, * ljnbo sc na nas ozri! * Res, hudo smo zagrešili, * vendar se nas ti usmili; * saj otroci tvoji smo. * in tc srčno ljubimo.
4.	Ti pomoč nam lehko daš. * nas v nebesa pripeljaš; * sij si vseh nebes kraljica. * nam pa dana pomočnica; * saj mogočna si Gospa * Jezusovega srca!
223. Marija, gospa presv. srca. II.
1.	Mogočna kraljica. * vseh gnad klju-čarica, * o ljuba gospa. * odpiraj mi vrata * presvefga srca!
2.	Prečudna lepote * in tvoja dobrota *gc-nila Boga, * da tc je izvolil * kraljico sveta.
232
3.	.Si Bogu predraga * devica preblaga, * ves raj jc s teboj, * naj tudi jaz pravi, * častilec bom tvoj!
4.	To moje so želje, * to moje veselje, * da ljubim te zdaj; * da Jezusa s teboj * bom vžival kedaj.
B. Da tebe res ljubim, * da se nc po-gubim, * ti skrbi za to; * to milost mi skaži,
*	te prosim srčno.
6.	Poprosi ti za me, * da Jezus mi vzame
*	ljubezen sveta; * da s teboj ga hvalim * in ljubim Boga.
7.	Pripelji me srečno * v nebesa, da večno * bom tebe častil; * se v rajskem ve-selji * s teboj veselil.
224. Marija, gospa presv. srca. III.
1.	Češčena, gnade polna si, o Marija, * ti milost Božjo našla si, o Marija!
Odpevek: Naša ljubljena gospa * Jezusovega srca; * prosi, prosi, lc prosi za nas!
2.	Prcsveti Bog je sam s teboj, o Marija.
*	izročil ti zaklad je svoj, o Marija!
3.	Si med ženami blažena, o Marija, * nad druge vse po vzdignjena, o Marija!
4.	Si mati Božje milosti, o Marija, * glej, k tebi prihežimo mi, o Marija!
233
5.	Si mati našega Boga, o Marija, * zato, kar prosiš, vse ti da, o Marija!
6.	Pa tudi mati naša si, o Marija, * saj tebi smo zročeni vsi, o Marija!
7.	Zatoraj, mati, vsmili se, o Marija, * ti sladko naše upanje, o Marija!
8.	Z doline solz te kličemo, o Marija, * pomagaj nam, vzdihujemo, o Marija!
9.	Otroke svoje nas spoznaj, o Marija, * in svojo roko nam podaj, o Marija!
10.	Odpiraj ltožjc nam srce, o Marija, * oh, spolni naše ti želje, o Marija!
11.	Oo njega ključe ti imaš, o Marija,* in komur hočeš, vhod mu daš, o Marija!
12.	V to ltožje srce deni nas, o Marija, * in hrani zdaj in večni čas, o Marija!
18. Varuj, da ne zablodimo, o Marija, * da pravo pot le hodimo, o Marija!
14. Pripelji nas vse v sveti raj, o Marija, * da slavimo te vekomaj, o Marija!
225. Marija, naše pribežališče. I.
1. Pridi duša v vrtec mali * rož nebeških si nahrat. * pevaj vrtnarici zali: * liod' češčena tisočkrat! * 0 prelepa vrtnariea * si, Marija vsmiljena, * v tvojih rokah, o kraljica. * gledam svojga Jezusa.
234
2.	Zato mene srce vleče * k tebi v krilo materno, * kedar me pregreha peče, * solze žalosti tek6. * Saj po tebi vsel' vzdihujem, * o Marija, kjerkolj sem, * komaj dneva pričakujem, * da te počastiti smem.
3.	Da bi zmiraj solnee sjalo, * ker bi bil pri tebi rad, * da bi oko ogledovalo * tvojega telesa sad! * O pokaži, * vedno kaži * nam sirotam Jezusa, * ti, Marija, nas tolaži * v sredi revnega sveta!
4.	Kam drugam se čem podati, * k materi sin teče rad; * ti si naša ljuba mati, * mati inila, polna gnad. * Vselej nas pred zlcgom brani, * v sree materno nas skrij; * stoj. Marija, nam na strani * v vseh nadlogah naših dni!
a. Kedar bomo zapustili * v smrtni noči časni svet, * in na vselej se vrnili * k svojemu Očetu spet; * o pokaži, mati, kaži * dušam našim Jezusa, * ne zapusti, nas tolaži, * o Marija vsmiljena!
226. Marija, nase pribežališče. II.
1. Nebeška kraljica, darov ključariea, * usmili se nas! — * Otroci smo tvoji, pa v revščini svoji * zdaj kličemo te! * Nebeška kraljica itd.
235
2.	Glej, greh nas zatira, da duša umira;
*	pomagaj nam ti! * Nebeška itd.
3.	Ti bodi pred nami, saj tebi smo vdani;
*	ti kaži nam pot! * Nebeška itd.
4.	Ti naša si mati, ni treba sc bati; * saj prosiš za nas. * Nebeška itd.
Marijine pesmi za Božja pota. 227. Romarska. I.
1.	To dolinah in višinah * sliši se veseli glas; * zvoni glasno v cerkev krasno*vse k Mariji vab jo nas.
2.	Žc pomika se velika * truma romarjev v ta kraj, * ki častiti in slaviti * hočejo Marijo zdaj.
3.	Pred obličjem, lepotičjem * naše ljube matere, * tu vzdihuje in zročujc * Bogu naše sc srce.
4.	Pomočnica, tolažnica * revnim si Marija ti: * sem iz raja. svctga kraja * milosti čez nas razlij!
5.	Ko danica, tolažnica * v temni noči siješ nam; * mati mila vedno bila * vbogim si siroticam.
6.	Pri slabostih in britkostih * grenke solze nam sušiš; * pri skušnjavah in težavah
*	brez pomoči nc pustiš.
236
7.	Zapuščenim in zgubljenim * »i pokore svitla luč: * hirajočim, vmirajočim * pravi si nebeški ključ.
8.	O Devica, pomočnica * bodi naša vsaki čas; * v svoje krilo skrij nas milo, * kedar pride smrt po nas.
228. Romarska. II.
1.	O sveta planina (gora prelepa), kak srečna si ti, * ker cerkev na liribcu visokem stoji, * Marija kraljica sc v tronu svetli, * in Jezusa v rokah drži.
2.	Ko jutranja zarja razsvetli nebo, * ko žarki od solnca na cerkev lijo: * Marija, Marija, kak lepo jc to;* Marija češčena naj bo!
3.	Na sveto to goro ms strma jc pot, * pa srečen, o romar, je semkaj tvoj hod: * Marija li roko podaja nasprot. * in varno te vodi povsod.
4.	Ko prideš ti romat, naj liodc ti mar, * ltogii in Mariji zročiti sc v dar; * opraviti spoved nc zabi nikar, * ko stopiš pred Božji altar.
o. Kdo vredno bo mater Marijo častil, * in grehov v življenji se bo pokoril, * kdor dobn> 1m) delal, in ne več grešil: * Marijno pomoč ho dobil.
237
6.	Oh, kcdar poslednja nam ura doni, * in zapremo svoje telesne oči, * Marija, ko duša telo zapusti, * usmiljenja prosi nam ti!
7.	Zdaj bomo pa pesem sklenili svojo, * Hogsi in Marijo prosili lepo: * da srečno s te gore bi prišli dom(), * živeli do smrti svet6.
8.	O Jezus, ti blagoslov sveti nam daj, * in v svoji ljubezni potrdi nas zdaj, * kot ovčicc svoje nas vodi vselaj, * in vzemi nas k sebi v svet raj!
229. Romarska. III.
1.	V višavah kraljuješ, * kraljica neba, * z nebes ogleduješ * dolino sveta: * po svetu sc širi * ti slava na glas, * ker v tebi. so viri * vse sreče za nas.
2.	Marija predraga, * res Božji si dar, * devica preblaga, * vse milosti žar: * nad telioj radujc * sc vsako oko, * in vsak obiskuje * rad cerkev tvojo.
3.	Marija prcinila. * ti za me skrbiš. * kdarkoli jc sila, * z nebes prihitiš; * med nami prebivaš, * poslušaš nas ti, * nam milost razlivaš, * polajšaš skrbi.
4.	Na grešno pot zajdcin, * Bog vzdigne že meč, * pa vsiniljenjc najdem * pred teboj klečeč; * vsa skesana duša * sc k tebi podam. * po tebi odpušča * Bog grehe mi sam.
238
5.	Me grenke težave, * bolezni hude, * in druge skušnjave * presilno more; * pa semkaj pritečem, * pred teboj klečim, * vse želje ti 'zrečem, * si srce hladim.
6.	Marija, ostani * mi mati vselaj, * Marija, me brani, * grešiti ne daj; * me uči, devica, * da čisto živim, * pomagaj kraljica, * da raj zadohim.
230. Lurška mati Božja.
1.	Zvonovi zvonijo, premilo pojo, * častijo preblaženo Lurško Gospo.
Odpevek: Marija, Marija, naš dviga se glas, * o l.nrška Devica, ti prosi za nas.
Ali pa: Vse dni doni: Zdrava Marija! * Vsak čas je glas: Zdrava Marija!
2.	Se Lurška Marija ozrla na nas: * veselo prepevamo tebi na glas.
3.	Ti bela obleka obdaja telo, * pomeni spočetje brezinadcžano.
4.	Na glavi ti krona nebeška miglja. * Marija, kraljica si zemlje, neba.
5.	Sc v nebo ozirajo tvoje oči, * ti milosti Oče nebeški deli.
(5. Premilo so sklenjene tvoje roke, * ko Jezusa prosiš za grešnike vse.
7. In rožnati venček ti kinča roko, * še nam ga moliti daj vselej lepo.
239
8.	Ti krilo obdaja »pokornosti pas, * na ostro pokoro spominja naj nas!
9.	Brezmadežno nam se odpira srce, * in milostno bije za narode vse.
10.	Pripravljena vselej si Mati zares * v tolažbo hiteti otrokom z nebes.
11.	Pregreha se širi po zemlji okrog, * po tebi, Marija, bo rešil nas Bog.
12.	Zapuščeni reveži prosimo mi, * obriši Marija nam solzne oči!
13.	(»Hipnosti sila teži nam srce, * ti Lurška Marija, podaj nam roke!
14.	Nam v srce zasadi nedolžnosti cvet, da ne pogubi nas okuženi svet.
15.	Naj duša krščanske ljubezni gori, * in tebe, Devica, na veke časti.
16.	Po stezi pokore nas vodi zvesto: * služehnik Marijin pogubljen ne bo.
17.	Tolaži nas mati v nadložnostih zdaj,
*	ob smrti nam odpri preblaženi raj.
231. Počeščenje Marije.
1.	Češčena, kraljica, * lepota neba. * o čista devica. * češčena si vsa! * Pred tebe, Marija, * na goro hitim, * pri tebi Marija, * jaz hiti želim.
2.	Pa nekaj, predraga, * nazaj me drži.
*	dcvica preblaga. * oh greh me teži.
240
Od])evek: (ješčena, kraljica, * lepota neba,
*	o čista devica, * češčena si vsa.
3.	Sem daleč zabredel * od tebe, moj up, * globoko jc vjedcl * pregrehe me strup.
4.	Kak hočem obstati * brez tvoje moči ?
*	usmili sc, Mati, * oh reši me ti!
6. Pomagaj, Marija, * o prosi za me; pomagaj. Marija, * da pridem pred te!
6.	Vso upanje svoje * postavim na te, * le Dete ti svoje * poprosi za me.
7.	Kaj nc, o Devica, * da upati znam,* ker tebe, kraljica, * za mater imam!
8.	Saj ti si devica, * dobroti j i va vsa, * si nam pomočnica, * ko nekdaj si b'la. * Zatorej, Marija, * češčena si vsa; * na veke, Marija, * češčena si vsa!
232. Zdrava Kraljica.
1.	Češčena bodi, o Kraljica, * nebes in zemlje ti gospa, * mogočna, vsmiljena dcvica,
*	vsa čista si brez madeža!
Odpevek: Marija, k tebi vboge reve * mi zapuščeni vpijemo, * objokani otroci Kvc * v dolini solz vzdihujemo.
2.	Češčena bodi, sveta mati, * o mati Božje milosti; * ti tako smemo čast dajati, * ker porodnica Božja si.
241
3.	Češčena, naših duš življenje, * življenje tc častimo mi, * spodobi se ti to čc-šecnje * kot Jezusovi materi.
4.	Češčena liodi brez števila, * veselje naše in sladkost; * češčena, pomočnica mila, *
*	tolaži naših src britkost.
5.	Oči prijazno v nas obrni, * o sladka in dobrotljiva: * prihodnja zla od nas odvrni,
*	in nam pokaži Jezusa!
233. Zdrava morska zvezda.
1.	Zdrava morska zvezda, * Božja mati zlata, * in devica vedna. * neba srečna vrata!
2.	V ustih Gabrijela * klicana si zdrava;
*	mir nam daj, za Evo * ti si mati prava.
3.	Grehov krive reši * slepim daj svetlobo. * dobro vsem nam sprosi, * ženi proč hudobo.
4.	Skaži sc nam mater, * prošnje Sin tvoj jemlji, * ki zavoljo nas je * tukaj bil na zemlji.
5.	Zvoljena Devica, * zmed vseh najbolj mila; * nas nedolžne, čiste, * mile boš storila.
H. Daj življenje sveto, * varno pot dodeli, * Jezusa naj večno * gledamo veseli.
7. Hodi čast Očetu, * hvala Sinu taka * svetemu tud" Duhu, * vsem trem čast enaka!
242
234. Roža skrivna.
1.	Kdo prcšteje vse cvetlice, * ki po polji cvctcjo, * in po vitih nam gredice * ljubez-njivo zaljšajo ?
2.	Vendar lepša ni nobena, * tud' enako žlahne ni, * kakor je cvetlica ena, * v Božjem vrtu le stoji.
3.	Če sc komu v srce vije * bolečine britki meč, * naj mu cvetka ta zadije, * bolečine ne bo več.
4.	In če strup pregrehe rane * smrtne vseka mu v srce, * ga nje duh ozdravi, vstane * on, če varno ga pije.
5.	In cvetlico, ktcro menim, * dobro pač jo vsak pozna; * je Marija, ki z nobenim * grehom ni oskrunjena.
6.	Je Marija, čista, blaga, * ktcra daje nam sladkost; * kje cvetlico tako zmaga * cele zemlje širokost V
7.	Jc Marija, ljuba, mila. * vrtnica izvoljena, * ki z dohrotnostjo ranila * je presladko me vsega.
8.	Razveseli, sladko cvetje, * oj pogo-stoma zemljo, * bodi varno vsem zavetje, * kteri v te zaupajo!
9.	In svetost in mir donašaj * tukaj revnim grešnikom. * nekdaj pa. oh ne odlašaj, * sveti raj doseči tam!
243
235. Ljubezen do Marije.
1.	Veš, o Marija, * moje veselje, * veš moje želje? * Ljubil bi te: * zmiraj pri tebi * hotel bi stati, * ljubljena mati, * zvrzi ino ne!
2.	Kaj pa ti hočeš, * moja kraljica, * sladka devica, * da ti podam? * Drugega nimam, * prosim pohlevno, * vzcin" srce revno,
*	rad ti ga dam.
3.	Pa ti, kraljica, * si ga že vzela. * in si ga vnela, * za tc gori; * mati prchlaga, * ti ga ohrani, * hudega brani, * reši ga ti!
4.	Kedar nam zadnja * ura bo bila. * pridi, o mila * mati, po nas; * tedaj nas pelji
*	v raj preveseli, * tam bomo peli * hvalo vsak čas.
236. Roža duhovna.
1.	Cveti cvetlica ena * v angeljski čistosti, * pod nebom pa nobena * tak lepo ne cveti. * Če grenke mi solzice * zalivajo oči,
*	pogled le te cvetlice * me spet razveseli.
2.	Če greh mi srce rnni. * na duši mrtev sem, * me njeni duh ohrani. * da zopet oživim. * Ta čudežna cvetlica, * ki pesem jo časti, * Marija je devica * vsa polna milosti.
3.	Marija jc cvetlica * kraljevega rodu. * je Hožja porodnica. * začetnica mini. * Cvet-
244
lico to pozdravim, * ko v njeno čast zvoni, * v njo upanje postavim, * kdar vse me zapnsti.
4. Zatoraj, o cvetlica, * za tebe ves gorim; * daj, da cvetlic kraljica, * nikolj te nc zgnbim. * Pri tebi čem živeti * ljubiti večno to, * pri tebi čem umreti, * Marija, vsliši me!
237. Marija.
1.	Marija ljubeznjiva, * ti moje si veselje * vse mojo srčno željo * so, vedno tc častit'. * Če se me žalost loti, * alj grozne bolečino, * mi vsa nadloga mine, * ko k tebi pribežim.
2.	Ime presveto tvoje * si v srce čem vsaditi, * in v srcu ga nositi * seboj, kjerkoli bom. * In ko zavoljo greha * mi srce v strahu bije, * samo ime Marije, * mi srce vpokoji.
3.	In kcdar bom umiral, * bom zval iine Marye, * to mi tolažim vlije * v prežalostno srce. * Marija, v srcu vzdihnem, * ko zora zjutraj vstaja, * ko solncc pa zahaja, * Marijo kličem spet.
4.	Ko me sovražnik skuša, * zavpijem: oh Marija, * in ta hudobna zinija * prestrašena zbeži. * Sveto ime Marijo * klicaje, hodom srečno * tu živci, ino večno * se tamkaj veselil.
5.	Preiniljcna Marija, * si moja zvesta mati, * zato se ni mi bati * tc klicati v pomoč.
245
*	Zatorej bodeni klical * Marijo v vsaki sili, * naj ona sc me vsmili * kot mati ljubljena.
238. Marija, mati milosti.
1.	Če nas hudobna moč zatira, * nadloga britka nas mori, * že ves rešenja up umira, * srce pobito koprni; * o takrat povzdignimo glas: * Marija, mati milosti, * Marija, mati milosti, * o sliši, ne zapusti nas!
2.	Če nas obidejo težave, * in pride stiske hud vihar, * če nas obdajajo skušnjave, * o ne obupajmo nikar! * Le kličimo srčno rekoč: * Marija, mati milosti, * Marija, nmti milosti. * o pridi, pridi nam v pomoč!
3.	Če ti v bolezni in slalmsti * telo opešano medli, * in teža notranje britkosti * otožnega duha mori;* o takrat srce vzdilme naj:
*	Marija, mati milosti, * Marija, mati milosti,
*	oh obnomagat' mi ne daj !
4.	Če vest te peče brez ponehe, * nikar obupu sc ne vdaj, * zapusti naglo grob pregrehe, * glej, čas jc milosti šc zdaj! * Le moli. kliči iz srca: * Marija, mati milosti. * Marija, mati milosti, * o prosi za me grešnika!
6. In kedar strašna ura bije, * življenja pride zadnji boj, * ko nas mrtvaški pot zalije,
*	že sodbo vid ino pred seboj. * O prosimo za
246
tisti čas: * Marija, mati milosti, * Marija, mati milosti, * takrat ti ne zapusti nas!
6. Nam vselej mati mila bodi, * da tvoje hvalimo ime, * dobrote tvoje vsi narodi * spoznajo naj in te slave; * da eden se razlega glas: * Marija, mati milosti, * Marija, mati milosti, * češčena bodi večni čas!
239. Marija, naša mati.
1.	Marija prebhiga, * prečista in draga, * vse dnše vedo. * da matere slajše * nikolj ni bilo. * 0 mati presveta, * hči svet'ga Očeta
*	vse milosti vir, * mi upanje daješ, * veselje in mir. * Marija prebhiga itd.
2.	0 mati, devica, * nebeška kraljica, * kdo te je častil, * da vendar od tebe * uslišan ni bil? * Marija prcblaga itd.
3.	0 mat' ljubcznjiva * najbolj dohrot-ljiva * ti prosi za me, * da bodem te ljubil,
*	in gorel za te.
4.	Mogočna si mati, * Hog nič ti ne vkrati, * kar hočeš, storiš, * ti da, kar ga prosiš, * ti da, kar želiš.
5.	O mati ljubezni, * ozdravi bolezni * ti moj'ga srca, * da začnem ljubiti * pre-ljubga Hoga.
247
240.	Slava Mariji. I.
1.	Tebe, Marija, želim poslariti, * šopek cvetlični prinesem ti v dar: * sklenil sem zvesto te vselej ljubiti, * o ne zavrzi darilca nikar. * Zgornji vršiček je limbarček beli, * čistega srca podoba naj bo, * čistost darujem na duši ti celi, * daj mi storiti po sklepu srčno!
2.	Druga, cvetlica, vijolica mala, * lepa podoba ponižnosti je; * s srcem ponižnim, ko ti si kazala, * tako obljubim jiosncmati te. * Tretja cvetlica, ko iskra žareča * v šopeku svitlo naproti miglja, * tako zdaj klije ljubezen goreča * k tebi, o mati, iz moj ga srca!
3.	Vse. kar premorem, darujem veselo * tebi, ki mati vse milosti si; * oh, kako rado pač srce bi pelo * slavo ti večno iz cele moči. * V sreči, nesreči in britki težavi * tebe, o mati, bom zmiraj častil; * upam pa tudi. da v rajski bliščavi * s teboj v nebesih se bom veselil!
241.	Slava Mariji. II.
1. Tebi Marija, o mati premila. * rad bi jaz pesmico svojo zapel; * rad bi razlil ti vsa srčna čutila, * revež ne vem le, kako bi začel"? # Veš, o Marija, kako čem začeti'?* Šel bom na griček (goro), in tam bom začel: * „Slava Mariji, oj slava prelepi!" * Tak, o Marija, bom tebi zapel.
248
2.	Klical bom tamkaj na griči (gori) krog sebe, * klical bom brate, naj z menoj pojo; * klical bom sestre, naj slavijo tebe, * mladi in stari naj slavo žemi. * Divje zverine naj tebe častijo, * voda v potoku naj tebi šumlja, * tički preljubi ti naj žvrgolijo, * veter po gozdu naj tebi pihlja.
3.	Hribje, planine, gorice, doline, * travniki, logi, široko polji, * gozdi, ravnine in strme meline, * vse naj tc z meno, o mati, časte. * Naj se razlega po silni daljavi, * naj se odmeva in vedno glasi, * krog in okrog po nezmerni višavi * .slava Mariji" naj vedno doni.
242. Slava Mariji. III.
1.	Najbolj blaga, mila, draga * si Marija, d viea ti, * no čistejše, ne svetejše * bilo ni nikolj stvari.
2.	Tvoje lice vsel' device * je le milost in sladkost, * ni človeško, je nebeško, * zmaga angelj sko svetost.
3.	Dopadljive, Ijubeznjive * zvezde oči tvoje so, * kakor žari milodari * naša srca ranijo.
4.	Vedno drage, ljube, blage * tvoje svete so roki; * polne gnade, ktero rade, * in obilno nam dele.
249
5.	Ti devica, si kraljica * cele zemlje, vseh nebes; * pa ponižaš in približaš * sc do revnih nas zares.
6.	Kdaj boš zala, prikazala * tudi mojim so očem"? * Pridi skoraj že od zgoraj, * da s teboj te gledat grem.
7.	Brez števila duš rešila * si sovražniku iz rok; * pridi k meni in me deni * v trumo rešenih otrok.
H.	Oj častimo ga. hvalimo, * ki nam tako mater zbral, * ga ljubimo, ga molimo, * ki vso čast Mariji dal.
243. Marija, začetek našega veselja.
I.	Oj, bodi češčena, lepo pozdravljena, * visoka, nebeška Gospa; * prečista devica, čez vse si kraljica, * vse v tebe zaupanje 'ma.
2.	Si grešnika mati, češ milost mu dati, * če skesan se k tebi poda;*vsakterega ljubiš, mu milost obljubiš, * ki v tebe zaupanje 'ma.
3.	Jih je že veliko v nebesih svetnikov, * katerim sprosila si ti, * da se spokorili. sc k Bogu vrnili, * vseli grešnikov upanje si.
4.	Mi tudi kričimo, in k tebi hitimo, * o sprosi, Marija, naiu ti, * da sc spokorimo in milost dobimo, * ki grešnikov upanje si.
250
5. Daj tukaj na sveti pobožno živeti, * posnemati tebe lepo, * da bomo veseli za teboj hiteli * in prišli gor k tebi v nebo.
fi. Češčena kraljica, prečistil devica, * si naš'ga življenja sladkost, * mi k tebi hitimo in k tebi kričimo* z doline tc solznih britkost.
7.	O sveta devica, nebeška kraljica* vseh revežev upanje si; * ti nas ne zapusti zdaj v naši hritkosti, * pomoči h; prosimo vRi.
8.	Ko bomo na sveti nehali živeti, * oh pridi, devica, po nas, * da bomo veseli vsi k tebi hiteli, * in hvalili tebe na glas.
9.	0 sladka devica, nebeška kraljica, * v skušnjavah nam roko podaj; * da bomo veseli pravično živeli * in prišli gor k tebi v svet raj!
244. Mariji kraljici. I.
1.	Marijo častimo, * pred njo poklck-niino, * in njej se zračimo, * zapojmo na glas:
Odpevek: Mogočna kraljica* Marija Devica * si nam pomočnica, * o prosi za nas!
2.	Poglej nas sirote, * o mati dobrote, * in reši nas zmote, * to prosimo te.
3.	Res, greh sc ti studi. * nikar se ne mudi, * za nas sc potrudi. * in reši nas ti!
4.	Si\j ti obljubimo, * da greh zapustimo * in sc spokorimo; * pomagaj nam ti!
5.	Kara čcmo se djati, * pomoč kje iskati, * če ti nas o mati, * v tej revi pustiš?
6.	Gospa ljubezniva, * vsem tak dobrot-ljiva, * bod' nam milostljiva * in prosi za nas!
245.	Mariji kraljici. II.
1.	Ti, o Marija, * naša kraljica * ti be-sednica * revnih sirot! * K tebi hitimo, * k tebi bežimo, * se ti zročimo, * polna dobrot!
2.	Glej, o Marija, * glej nas, o mati. * pred teboj stati. * slušaj nas zdaj! * Mi smo grešili, * te razžalili, * vendar sc vsmili, * pomoč nam daj!
3.	Jezusu reci * v milosti svoji, * da smo mi tvoji, * naj odpusti. * To ga nagnilo, * nam naklonilo, * večno plačilo * nam podeli.
246.	Marija tolažnica.
1.	O Marija tolažnica * sladkornih si nam ti, * ko preganja nas krivica, * v tebi upanje nam tli. * Pri nadlogah, v vsaki sili * k tebi se obračamo, * srce svoje s tolažili * sladko na]M)lnnjemo.
2.	O devica, le oziraj * milo v nas sc reveže, * nas tolaži in podpiraj, * zdravi srca ranjene. * Upamo, da ti devica * vedno boš nam milostna. * da boš tmli tolažnica * nas iz sveta spremila.
252
247. Pred Marijo.
1.	Pred tronom tvojim, o dcvica, * klečim in gledani v obraz mili, * počutki so se zamaknili * v lepoto tvojo, o kraljica!
2.	Si s trumo angeljev obdana, * v naročji imaš Možje dete, * prepevajo ti družbo svete, * si z rajskim svitom obsijana.
3.	Ko solnce zjutraj v zarji zlati * oko prcinilo tvoje sije, * moč čudežno mi v dušo lijc, * obraz jc lep tvoj, Hožja mati!
4.	Pred teboj, o dcvica mila. * bi noč in dan najraje bival, * čutila rajska bi užival, * sladkosti duša sc topila.
5.	Dcvica sladka, o dodeli, * da vedno tvoj obraz premili * mi bramba bo v življenja sili, * da pridem k tebi v raj veseli!
248. Marija pomočnica.
1.	O devica, pomočnica * bila si in boš nam ti, * le sladkosti in blagosti * tvoja roka nam doli. * Ko cvetoča in dišeča * si, Marija, rožica; * scin iz raja, svetga kraja * iliješ cvetje upanja.
2.	Ko danica. tolažniea * v temni noči vodiš nas; * mati mila vedno bila * si ubogim vsaki čas. * Pri slabostih in hritkostih * rada nam ]H)iuagaš ti, * pri skušnjavah in težavah * pomočnica vselej si.
3.	Čast Marije naj razlije * sc po svetu krog in krog, * njo častimo in prosimo * pomočnico vseli nadlog. * O devica, pomočnica * bodi naša vsaki čas, * v svoje krilo skrij nas milo, * ko nevihta straši nas.
4.	Ti nas vodi, z nami hodi, * kaži pravo nam stezo, * nas ohvari, hlagodari * z roko svojo milostno; * in o smrti roj odprti * nam doseči milo daj, * kjer veseli hvalo peli * bomo tebi vekomaj!
249. Darilo Mariji. I.
1. Komar pritekel sem k tebi, o mati, * roža Marija, pred zlati tvoj tron. * s čiste ljubezni sem želel nabrati * zalih cvetlic ti v hvaležni poklon; * vzemi, Marija, ljubezni cvetlico, * zvezane v šopek in venček lepo; * ven ček ovil bom krog tvoje glavice, * šopek položil bom tebi v roko.
Prva cvetlica rumena pšenica, * lepše, sc vtrinja ko čisto zlato. * Jezus tvoj Sin, o .Marija devica, * jo jc spremenil v svoje telo. * Druga pa trtice ninske je crcfje, * vince ž nje teče za Jezusa kri. * tebi, Marija, o moje zavetje, * srec v darilo jo dati želi.
3. Tretja cvetlica jc roža sloveča. * lepše jc v celem stvarjenju več ni. * ta ni nobena cvetlica dišeča. * ta si, o roža Marija, le t«!
254
*	ino četrta je solnSnica zlatu, * zmirom za solncem obrača se le, * tudi te nima ne ix>lje, ne trata, * ta le Marija, je tvoje srce.
4.	Enih cvetlic ti še moram nabrati: * Smarnice bele cvetlice so te; * šmarnice svete so tebi, o mati, * v nje je zapisano tvoje ime.
*	6' trakom ljubezni čem venčck zaplesti, * in ga oviti krog tvoje glave, * ž njim pa še svojo srce, ti prinesti, * Šopek zvestobe čem dati v roke.
5.	Vzemi, Marija, o ljubljena mati, * venčck in šopek in srce mojo; * s čiste ljubezni vse hočem ti dati, 11 da tc imel bom za mater svojo. * Grešnik spoznam se, da nisem te vreden: * za tc, Marija, preslab je moj dar, * vendar, ker veš, da sem tebe potreben, * me nc zavrzi, o mati, nikdar.
6.	Zdaj pa pokleknem na grešna kolena.
*	roža Marija, pred tvoje nog«?, * zgrevan vzdihujem: o mati češčena, * vsmili otroka se. prosi za me! * Saj ti «)bljuhim, te večno ljubiti; # toraj me ljubi, Marija, še ti, * enkrat mi daj tc v nebesih častiti, * tam. ki na veke ti slava doni!
250. Marija pomočnica.
1. Naj odkrijem. mati mila, * svoj "ga srca ti čutila. * naj zapojem Se enkrat: * si češčena tisočkrat!
275)
2.	Kar le nebo, zemlja šteje, * kar že zlato solnee greje, * lepše bilo ni stvari, * kakor si devica ti.
3.	Milost Božja te je zbrala, * mati Božja si postala, * satana premagala * in nas pekla rešila.
4.	Gor nad zvezdami prebivaš, * tamkaj večno slavo vživaš, * vendar gledaš čez in čez * k nam na zemljo iz nebes.
5.	Toraj je veselje moje, * klicat ime sladko tvojo; * o Marija vsliši me, * kedar v sili prosim te!
6.	Saj ime če tvoje "zrečem, * in če k tebi sc zatečem, * mirno moje jc srce, * se radnjc zavolj te.
7.	Ne občutim več britkosti, * duša |>olna jc radosti; * kedar ozrem se na te, * se razveseli srce.
K. I)a bi rajsko mila. zala, * gledati se večno dala; * oj pokliči me gospa * v krilo svojega srca.
251. Marijina zaveza.
1. O Marija milostljiva * vsem. ki na te kličemo; * glej nas. mati ljubeznjiva, * ki na te zaupamo; * tvojo milost ti nam daj * in nas blagoslovi zdaj.

25(5
2.	Tc ljubiti, ti služiti, * na te gledat' vsaki čas; * zvesto za teboj hoditi * vidiš zbrane tukaj nas. * Ilvalno pesem iz srca * naj ti naša družba da.
3.	Pred obličje tvoje sveto * položimo srce vsi; * naj ljubezni Božje vneto * za Boga in tc gori. * Ne ugasne naj nikdar * v našem srcu Božji žar!
4.	Oh v skušnjavah, Ijnba mati, * vedno nam na strani stoj; * daj nam vselej srčno stati, * ko nastane hudi boj. * Krepčaj nas v nevarnosti, * varuj nas v nedolžnosti!
5.	Zmago upamo doseči * s tvojo sveto pomočjo; * če viharji tud hrumeči * nas povsod obdajajo. * Tebi, zvesti materi, * naša družba se 'zrači.
(i. Daj, da družba ti dopade, * mlada ta evetličica; * sprosi nji nebeške gnadc, * Božja mati zvoljena. * Zvesto naj tc vselj časti * mater Božje milosti!
252. Izročenje v Marijino brambo.
1. O Marija, naša mati, * mi sem k tebi prišlo smo, * in ti čemo hvalo dati, * te za milost prosimo.
(hiperek: Oj .Marija, oj Marija. * prosi Jezusa za nas! AH pa: O Marija, nc zapusti nas * sliši naš«? prošnje mili glas!
2. Ti si vredna naše hvale, * ker rodila si I Joga; * tebi liojo čast dajale * ljudstva celega sveta.
5.	Tebi dnšo ino telo * zdaj za dar ponujamo, * ti nam spolni našo željo, * naj otroci tvoji smo.
4. Ti odvzemi vse težave, * kterc nas stiskavajo, * nam preženi vse skušnjave, * ktere nas ohdavajo.
6.	»Si kristjanov pomočnica, * ino hramba grešnih zdaj, * hodi nam zagovornica * tam v nebesih vekomaj!
(5. Preden se odtod podamo. * ino slovo vzeinemo, * tebi vse v obrambo damo,*ktcri sem ne pridejo.
7.	Naše starše prcljuhljene, * mi za nje te prosimo, * srce tvoje naj jih vzerne * v svoje varstvo niatemo.
8.	Brate. sestre, ktere 'mamo, * ki doma zdaj varjejo, * tebi nje v obrambo damo, * priti sem ne morejo.
9.	Vse kristjane ti zročimo. * in katoljške mešnike. * in še ti priporočimo * tudi vso nevernike.
10.	Ko lto zadnja ura bila, * in šli Imnio iz sveta. * ti nas vodi. mati mila. * peljaj nas pred Jezusa.
K
275)
253. Marija, naše zavetje.
1.	Predragi kristjani, ki tukaj smo zbrani,
*	le vsi povzdignimo iz srca svoj glas: * češčena kraljica, prečista devica, * brezmadežna mati, oglej se na nas.
2.	Marija sprcjcinlji v nebesih, na zemlji
*	zahvalo in slavo od svojih otrok! * Čez nas pa naj teče ljubezni goreče * in milosti potok iz maternih rok.
Smo grešniki vbogi v trpljenju, nadlogi, * zato prihežimo vsi k tebi mi zdaj, * Marija, nas vsliši, in solze obriši, * in v hritki težavi nam roko podaj!
4.	Glej, mati vzdihuje in oče daruje * ti v srečno zavetje otroke svoje, * da liodcš premiki pred grehom jih skrila. * o ljubljena mati, v deviško srce.
5.	Glej vse zapuščene, otroke zgubljene, * kam hočejo reve se, drugam podat'? * Ko k tebi, devica, mogočna kraljica, * ki nosiš v naročji brezmadežni sad.
(5. Vesel solze vroči! hvaležnosti joče, * ki v stiski, bolezni, pomoč jc dobil, * in vsli-šan bo v sili, kdor k materi mili * bo skesan: .Marija pomagaj !" za vpil.
7. Si mati premila, nam tudi sprosila, * da Hog nas ni vdaril še s šibo dozdaj; * vse
275)
lindo odvrni, v svoj plnfič nas zagrni, * in Jezusa nam za popotnico daj !
8. Kdar bomo zaspali, od tod se podali * in vzeli od svojih prijatlov slovo; * o Jezus, Marija, vajna tovaršija * naj spremlja nas srečno k Očetu v nebo!
254. Marija, vodnica nebeška.
1.	Za Bogom naj rajši Marijo častiai; * Mariji čem pevati, dokler živini, * ker mati je Božja, kraljica neba, * in revežu vsakemu milost poda.
2.	Med rožami Božjega vrteča pa * edina nadangeljsko cvetje ima; * nje srce jc čisto, brez madežii b"lo. * dražejše ko srebro in cisto zlato.
3.	Še milost njo Božja povzdignila je * do časti device ino matere; * v naročji si Božjega Sinii drži, * in detece Božje na prsih redi.
4.	Mi mater preljubo že zemlja hladi, * še mati najboljša Marija si ti; * premilo me vodiš, za me še skrbiš. * nikdar me ne zabiš, me ne zapustiš.
5.	Veselje in žalost tovarša si sta, * mi polnita hišico revno srca:* v veselju učiš me krščansko krotkost, * in v žalosti daješ mi rajsko sladkost.
H*
275)
6.	Šo smrtna težava mi strašna ne bo, * če gleda me materno tvoje ok6, * če z milostno roko mi brišeš obraz, * če v sren „ Marij a" je zadnji moj glas.
7.	Za Bogom najrajši le tebe častim, * zato sc, o mati, ves tebi zročini. * Le vodi me dete nevredno lepo, * preljubljena mati, za sehoj v neb6.
255. Spomni se Marija!
1.	Spomni se kraljica mila, * da še ni blo slišati, * da bi brez pomoči bila * duša, ktera te časti.
Odpade: To po celem svetu znajo, * kjer za mater tc spoznajo, * da ni bil nikdar zgubljeni ; — * ni zgubljeni, ni zgubljeni, * kdor Marijo prav časti, — * to še ni b'lo slišati.
2.	Si brez madeža spočeta, * skrivna roža čistosti; * ti izvoljena Očeta, * mati polna milosti.
3.	Mati, 'z tvoj "ga srca zvira * vsa obil-nost Iiožjih gnad; * v tvojem srcu se nabira * dobrotljivost vsakokrat.
4.	ljuba mati. ini sino tvoji, * bodi naša mati ti; * vzemi nas v ljubezni svoji * za otroke milosti.
275)
5.	Kcdarkoli kaj trpimo, * nas povabiš, naj le vsi * k dobri materi hitimo. * ti le znaš pomagati.
6.	Če nam sree omaguje * in v bolezni zginja moč, * se zaupanje vzdiguje, * ti Marija daš pomoč.
7.	Ti si prošnje svojih vernih * vselej rada vslišala, * in si solze vbogih revnih * milo jim obrisala.
8.	Zato, milostna devica, * pridem k tebi tndi jaz; * Irodi meni pomočnica, * vsliši moje prošnje glas!
9.	Če Marija l>oš prosila * nam otrokom za en dar, * da bi ti ga ne dobila, * ni b'lo slišati nikdar.
10.	Srce, pamet, misli, telo * naj bo večno tvoje vse; * naj življenje naše eelo*vsikdar čisto, sveto je!
11.	Svoj'mu Sinu nas izroči, * mati Kožje milosti. * Jezusu nas priporoči. * naj nam grehe odpusti!
12.	Zemlje in nebes kraljica. * prosi za nas Jezusa; * bodi naša bcscdnica. * da nam svojo milost da!
256. Marija, zaupanje grešnikov.
1. O preblažena devica. * mati našega Koga! * Večne slave ti kraljica, * si čez vse
275)
povzdignjcna. * Solnčnih žarkov si čistejša, * lepša, kot svetnikov zbor, * veličastna — si častnejša * še, kot Sera ti nov kor.
2.	0 ti sveto zaželenje, * vseh očakov upanje, * vseh prerokov hrepenenje, * vsi pravični ljub'jo te. * Ti lepota mučenikov, * ti si krona vseh devic: * ti si slava vseh svetnikov; — * sliši naših prošenj klic.
3.	Tudi mi, devica sveta, * stavimo v te upanje; * s teboj duša bo oteta, * ti si pribežališče. * Zato k tebi pribežimo, * glej objokan naš obraz; * tukaj pred teboj klečimo;
*	prosi, prosi ti za nas!
4.	Reši vas v dobroti svoji, * ki se zagrešili smo; * saj smo vsi otroci tvoji, * saj te srčno ljubimo. * O nikar nas ne prepusti
*	sili hudega duha; * in nikdar nas ne zapusti, * naša mati vsmiljena.
257. Slovo romarjev od Marije. I.
1.	Vse prepeva, veseljuje, * do nebes radost doni; * moja duša le žaluje, * srce v solzah sc topi; * ker slovesna ura bije, * se ločiti od Marije, * moram vrniti se zdaj. * zapustit' veselja kraj.
2.	Prišel sem vesel, ko dete, * k materi na Božjo pot, * pel Mariji pesmi svete, * ki je polna vseli dobrot. * Komaj prišel, že je-
2HH
mati * morem slovo, ljuba mati, * križem svet od tebe grem, * alj še pridem sem, nc vem.
3.	Če Marija, tebi v lice * danes gledam zadnjikrat, * slednjič tečejo solzicc * mi na cvetje tvojih trat: * Tak klečim pred tvojim tronom, * in še enkrat vzdihnem: z Bogom! * Srečno, čudapolni kraj,* vse radosti sladki raj.
4.	Ti Marija, pa ohrani * me v ljubezni materni, * stoj v nadlogah mi na strani * na vseh potih mojih dni!* Moja ljuba mati bodi, * v sveti raj me dete vodi, * da te večno tam častim, * nikdar več nc zapustim.
6. O Marija, tudi vsmili * zvestih varhov se doma, * v dneh življenja, v smrtni sili * prosi za nje Jezusa! * Starše, brate in sestrice, * rajnih romarjev dušice * izničim ti, mati, zdaj, * sveti blagoslov jim daj.
ti. Zdaj zvonovi, zazvonite * milo — žalostno slovo, * vroče solze se raziijte * zadnjikrat na to zemljo! — Ti pa, z Jezusom Marija, * bodi moja tovaršija! * Klical tc bom na pomoč, * kcdar pride smrtna noč.
258. Slovo romarjev od Marije II.
1. še enkrat bi videl, Marija, te rad. * v naročji pa Sina. tvoj blaženi sad; * skesan bi pokleknil, o mati pred te, * da Jezus po-lajša ini grenke solze.
275)
2.	Le enkrat še videl lii tvoje srce, * bi videl, kak bije v ljubezni za ine; * in ginjcn bi prosil, ko nekdaj, Se zdaj: * Marija, poljubiti dete mi daj.
3.	Le enkrat Se videl bi tvoje oči, * kjer meni se upanja zarja blišči; * in kedar, Marija, ti gledam v oko, * sc zdi mi, da gledani odprto nebo.
4.	Le enkrat še vidil bi žarni obraz, * kjer vtrinja milote sc materni kras; * Marija, Marija, bi klical lepd, * na veke naj gledani obličje tvojii.
a. Le enkrat še klečal bi rad pred teboj, * bi videl, da mati se jokaš z menoj; * in ljubega Jezusa prosiš za me, * da on razveselil bi moje srce.
(i. Lc enkrat objel bi še tvoje noge, * še enkrat, o mati, poljubil roke: * potem rad položil bi glavo svojo, * pri tebi, Marija, počival sladkit.
7. Se enkrat bi pesmico tebi zapel. * da slovo od tvoje podobe bi vzel;* po tem naj, Marija, ti dušo zročiin, * da zopet v nebesih te večno častim.
259. Romarska pesem.
1. Si češčena Rožja mati. * voljno sprejmi romarje,^* tukaj tebi hvalo dati* naše srčne so želje.
2(55
Odpevek: Ne zavrzi. Božja mati nas, * vsliši naših prošenj mili glas!
3. Tisuč let sc skor spolnjuje, * kar te ljudstvo tu časti, * zgodita časov oznanjuje, * da res čudežna si ti.
3.	Milost tvojo, moč veliko * ljudstva pričajo okrog, * ki i>onioči že toliko * so prejela s tvojih rok.
4.	Je bolezen ali sila, * v vsaki stiski daš pomoč, * kdor jc skusil, kak si mila. * sem priroma rad drugoč.
5.	Saj si mati ljubeznjiva, * čez vse blažena zares; * Jezus v srcu tvojem biva, * vsemogočni kralj nebes.
6.	Oko tvoje gleda milo, * je na nas obrnjeno, * da tohužbo bi delilo * vsem. ki tebe iščejo.
7.	Koke sklepaš in vzdiguješ, * prosiš za nas grešnike: * s srcem matcrniiu vzdihuješ * za otroke svoje vse.
H. Zato tebi se zračimo, * ker si mati mila vsa, * in prelepo te prosimo, * prosi za nas Jezusa.
9. /Vi od hm! h. Zdaj se tebi poslovimo * Božja mati vsmiljena. * v tvoje varstvo se zračimo. * bodi nam voditelj ca. * Spremi mati srečno nas na dom, * nekdaj peljaj pa pred Božji tron!
275)
260. Mešna pesem za Marijine godove.
Začetek. Vsmili se nas Oče večni, * sliši ljubi Jezus nas, * tako grešniki nesrečni * milo vpijemo na glas. * Mati božje milosti! * Prosi vedno za nas ti.
Slava. Angelj božji je naznanil * rojstvo izveličarja; * svet vesoljni se predramil * je iz spanja grešnega. * Slava Bogu zdaj doni, * slava božji materi.
Emnujelij. Milo po vesoljnem svetu * se razlega božji glas, * in k nebeškemu Očetu * ljubeznivo kliče nas. * Sladek nauk Jezusa; * blažen, kdor obrani ga.
Vera. Ljubi Oče! si nas vstvaril, * nam podobo svojo dal; * sina svojega podaril, * mu Marijo mater zbral. * Sveti Duh ogreva svet, * da prinaša rajski cvet.
Darovanje. 1. Bogu ovce darovale * so se časa starega; * sprejmi Bog! zdaj dare male * vina, kruha belega, * ki pa skoraj živo 1k> * sina božjega telo.
2. Si, Marija! podarila * nekdaj dete Jezusa ; * ta daritva všeča bila, * nas je z Bogom spravila. * Sprejmi toraj Jezusa. * še za nas daruj zdaj ga!
Sveto. Truma angeljev ti poje: * svet si, svet si, svet Gospod! * In svetniki ime tvoje
275)
* Jezus! hvalijo povsod. * Vzdignimo še mi svoj glas, * liodi hvaljen vsaki čas!
Povzdigovanje. »Si ponižal, Jezus mili, * iz nebes visokih se, * da pomagaš v hudi sili, * in tolažiš reveže. * Hvaljen hodi Jezus zdaj, * bodi moljen vekomaj !
Obhajilo. Pridi skoraj, Jezus ljubi!* »Srce naše te želi; * nas nobenega ne zgubi, * daj se vredno vživati. * Rešno Telo, rešna Kri * nam zveličanje deli.
Konec. Jagnje božje darovano * je za naše grehe zdaj; * naše srce je oprano. * čuti že nebeški raj, * da bo srečen smrtni čas, * blagoslovi. Jezus, nas!
Za praznike angeljev in svetnikov Božjih.
261. Angelj varuh.
1. Angelj Božji, ki me vodiš. * da sc sam ne poguhim. * ki pred menoj zvesto hodiš. * tebi sc priporočim. * Tebe mi je Bog odločil, * tebi mojo dušo zročil; * angelj varil, prijatelj moj. * vselej mi na strani stoj!
275)
2.	O prijatelj moj nebeški, * meni varh mogočen dan, * da v nezmožnosti človeški * nisem v hudo zapeljan. * Ti preženi vse, zmot-njave, * in sovražnikov skušnjave; * angelj varh, prijatelj moj, * slabemu na strani stoj!
3.	Če opeša moja duša, * z grehom ranjena medli, * satan jo končati skuša, * in ji večno smrt želi; * ti sovražnika prežoni, * milost Božjo sprosi meni; * angelj varh, prijatelj moj, * grešnemu na strani stoj !
4.	Uči me Boga ljubiti, * kakor Jezus zapove, * njega voljo dopolniti, * njemu dati vse srce; * da se vedno posvečujem, * vedno k Bogu približujem; * angelj varh, prijatelj moj, * mlačnemu na strani stoj!
6. Ko približa sc ločenje, * zadnje vojske huda noč, * preden sklenem to življenje, * hod' mi hramba in pomoč. * Zroči me odre-šeniku, * meni milemu sodniku; * angelj varh. prijatelj moj, * v smrti mi na strani stoj !
262. Sv. Antonij Padovan.
1. 1'ritecimo v vrtce zlati, * lepih rožic si nabrati; * svet' Anton jih je sadil. * vsem nam v zgled jih je redil.
275)
2.	Svet" Anton po Božji volji * si me-niški stan izvoli, * da l»i inolil noč in dan,* od ljubezni Božje vžgan.
3.	Bil je biser učenosti, * govorništva in modrosti; * ko je svete knjige bral, * Jezus sam pri njem jc stal.
4.	Zmot prepriča krivoverce, * tolovajev trdo srce * za pokoro omeči, * s čudom Božje milosti.
5.	Ko mu smrtna ura bije, * v rokah Jezusa, Marije * vzame od sveta slovo, * ino gre v sveto nebo.
263. Praznik sv. Jožefa. I.
1.	Sveti Jožef, rodovine * Davidove biser zlat, * krona svoje domovine, * tebi pridem čast dajat. * V Nazarctn zaslovelo * tvoje je ime veselo; * v zarji čistosti gorelo * tvoje lepo srce je.
2.	Bela lilja razcvetela * se iz tvoje palice, * in Marija je objela * čisti ženin, v zakon te. * Prava luč na svet prisjje, Jezus Bog. in Sin Marije: * te presvete tovar-šijc * si bil ti rednik izbran.
3.	(ilej, Sin Božji, kralj stvarjenja * hoče biti tvoj otrok. * stvarnik tvoj in Bog življenja * prosi kruha 'z tvojih rok. * Pa vrt-
275)
niče ni brez trnja * ne človeka brez trpljenja; * teža revnega ^življenja * je grenila ti srce.
4.	Alj po dežju solnce sije * še enkrat tako lepo; * v rokah Jezusa, »Marije * si zaspal tud' ti sladko. * Zdaj svet Jožef tam počiva, * in veselje večno vživa, * kjer je sreča nevenljiva * in nebeška luč gori.
5.	Mi v nadlogah pa na sveti * milo še solzimo se, * sveti Jožef, pri Očeti * prosi za nas grešnike! * Hodi naša tovaršija, * kcdar smrt nam ude zvija: * Jezus, Jožef in Marija, * bodi pa naš slednji glas.
264. Svet Jožef. II.
1.	»Svet" Jožef, v svojega očeta * te Hožji »Sin si zvolil je; * nevesta čista, mati sveta * je tebi zaročila se. * Imel ]>obožnost si resnično, * srce in djanje pa pravično; * da čist obranil zakon si, * to lilja v roki govori.
2.	Ko zemlji novi dan napoči, * ko sc Zveličar nam rodi, * bil prvi si v presveti noči, * ki Božje dete počasti. * In vbogal Hožji glas si zvesto, * odpeljal dete in nevesto, * ko jc Herodež se grozil, * nedolžne fantiče moril.
275)
3. Prejel si že plačilo večno, * v nebesih zdaj se veseliš; * zapustil zemljo si nesrečno, * pred Sinom Božjim tam stojiš. * Izprosi milost nam od njega, * naj reši večnega nas zlega, * da sveti zgled pravičnosti * nam bode vedno pred očmi.
265. Sveti Alojzij I.
1.	Svet' Alojzij, liinhar bali, * angeljček nedolžnosti, * tebi pojemo veseli * pesem slave in časti.
Odpevek: Vsi ponižno pribežimo * k an-gelju nedolžnemu, * daj da milost zadohiino * služit' Bogu večnemu.
2.	Ti si vreden naše hvale, * velik, čudežem svetnik, * blage duše so spoznale, * da si skrivni inučcnik.
Prej, ko mati te rodila, * bil si rojen za neb«); * v mlado srce ti vsadila * je de-vištva lilijo.
3.	Zvesto si Marijo ljubil. * s cele dnše pa Boga. * da bi čistosti ne zgubil, * v red si stopil Jezusa.
Tam z ninlitvo in čuvanjem * svet Alojzij, si slovel, * z bičem, postom, zatajvanjem * svoje telo pokoril.
275)
4.	Dim in pena vsa bogastva * so ti bila tc zemlje, * le po vencu veličastva * hrepenelo je srce.
Kakor pa v ljubezni sveti * gorel za Boga si ti; * hotel si v ljubezni vmreti, * v dar sc dati za ljudi.
5.	Gremo, gremo zdaj v nebesa, * mirno zrečeš za slovo, * duša tvoja pa 'z telesa * gre med trumo angeljsko.
Svet' Alojzij, za device * in mladenče prosi zdaj, * da ohranijo cvetice * si devištva vekomaj.
ti. Svet Alojzij, ne pozabi * nikdar nas, te prosimo, * k Bogu večnemu nas vabi * in k .Mariji gor v nebo. Vsi ponižno itd.
266. Sveti Alojzij. II.
1.	Prelepa lilija cveti * iz sanfga svefga raja, * in duh deviške čistosti * to lilijo obdaja. * Kdo žlahtne lilje nc pozna: * Alojzija mladcnča? * Nedolžnost in pokora ga * zdaj v svetem raju venča.
2.	Prav lepo pesem hočemo * Alojziju zapeti, * v telesu angeljca lepo * spodobno počastiti.11 Alojzij, ti deviški cvet, * nedolžnost
275)
si ohranil; * oh, hodi tudi nam izgled, * da nas boš greha hranil.
3.	Poglej, v koljki nevarnosti * pregrehe mi živimo, * kako mi rahli, slabi vsi * se lehko pognbimo. * Ti v sveti sramožljivosti * si bal se sence greha, * nas pa priložnost veseli * pregrešnega posmeha.
4.	Do vsniiljenega Jezusa * ti sree je gorelo, * Marija tvoja mati b'la, * posvetno ti mrzelo. * Nam pa lc srce poželi * veselje tega sveta, * ljubezen sveto pomori, * v pregrehe nas zapleta.
6. Alojzij, ti se pokoril, * podatke si stra-hoval, * si molil rad in se postil. * skušnjave premagoval. * Mi grešniki pa paseino * preradi truplo svoje; * naj nam pomoč premage bo* izgled pokore tvoje!
6.	Naj nas hudoben svet črti. * preganja in sovraži, * nam hodi luč Alojzij ti, * in pravo stezo kaži. * Alojzij, ti naš vojvoda. * pred nami liljo nosi. * od vsniiljenega Jezusa
*	pomoč nam ti izprosi!
7.	Naj se s tehoj vojskujemo. * v nedolžnosti cvetimo, * naj srečno svet premagamo,
*	se s teboj veselimo. * Tam I logu hvalo dajali
*	pred Jagnjetom veseli. * v nebesih sc sprehajali, * in novo pesem peli.
S
275)
267. Sv. Peter in Pavel.
1.	Pridi vsa krščanska čreda, * čast apostolom zapoj, * dva pastirja, dva izgleda * dnes imamo pred seboj. * Kvangeljska uče-nika, * svete cerkve stebra dva, * prečastit-Ijiva svetnika, * za te, čreda skrbita.
2.	Sveti Peter, trdna skala, * jagnjet in ovčic pastir, * cerkev bo na tebi stala, * vži-vala I«) večni mir. * Da je greha moč pregnana, * ti nam svetiš, svitla luč; * vsa oblast jc tebi dana, * dan ti vrat nebeških ključ.
•S. (Irchov zveze nam razkleni, * in razklenil jih bo I log, * naj da bomo zveseljeni, * rešeni od vseli nadlog; * da zatere llog hudobo, * in obrne v nas oko, * da spoznamo nezvestobo, * in se jokamo nad njo.
4.	Sveti Pavel, vseh narodov * nčnik nc-vtrudljivi zbran, * zvest apostol si (ios|>odov, * živ in v smrti njemu vdan! * Milost Hožja te je vnela, * bil si jagnje iz volka, * in ljubezen je gorela. * kakor ogenj iz srca.
5.	Sprosi, ker si nas zasajal * da bo Hog nam rasti dal, * mrzla srca mini otajal, * in ljubezen v nas užgal. * Sprosi nam zvesto ljubezen, * da ne smrt, nc britki čas, * nc trpljenje, ne bolezen * od Hoga ne loči nas.
275
268. Sv. Ciril in Metod.
1.	Hodita nam brata zdrava: * Svet' Ciril in svet" Metod! * Vama, domovine slava, * poje čast slovanski rod.
2.	Ko dve zvezdi zasijala * Slave sinom sta lcpd, * svete; ven; luč prižgala. * kazala jim pot v nebo.
3.	Bila sta Ijndem svetnika, * kakor angelj a z nebes, * ko domačega jezika * glas doni do njih ušes.
4.	Kot prežene solnee tinine. * zarja beli dan rodi, * tak Slovanski rod prešine * srca, cerkvi pridobi.
5.	In postala vsa dežela * jc vinograd Jezusa, * sveta vera oživela * je v ljubezni do lioga.
H. Hrez težav pa ni življenja. * vrtnice brez trnja ni, * piti grenek kclh trpljenja * morata vse žive dni.
7.	l'a vse voljno sta trpela * po izgledu Jezusa; * zdaj pa večno tam vesela * venec slave vživata.
8.	U nikar ne pozabita * v raju na Slovanski rod; * pri Očetu zanj prosita * svet" Ciril in svet' Metod!
S*'
275)
269. Sveta Ana.
1.	Počcščena sveta Ana, * z Božjo milostjo obdana, * mati Božjo matere: * lepo zarjo si rodila, * zemljo z lučjo razsvetila, * zveselila grešnike.
2.	Dala svetu pomočnico * in nebesom si kraljico, * mater Sinu Božjemu. * Bodi srčno počaščena. * o presrečna, sveta žena, * ljuba svoj'mu stvarniku.
3.	On, ki se za nas včlovečil, * te je, mati, res osrečil, * zročil ti je drag zaklad: * sebi vselej dopadljivo * mater, milo, Ijubeznjivo, * ki zravnala Eve pad.
4.	Slast nebeško si vživala, * ko v naročji si zibala * lepo hčerko, tak sveto; * tvoja duša jc vesela * čast zveličarjevo pela, * ki sc bližal na zemljo.
5.	Ko življenje si sklenila, * ti je hči na strani bila, * spremila tc v srečnih kraj! * Kedar ura nam odbije, * sprosi nam pomoč Marije, * da nas pelje v sveti raj.
270. Sveti Frančišek.
1. Veselo vsi pozdravimo * preldagega svetnika, * in srčno ga počastimo * Frančiška spokornika. * Mladosti zarjo milo je * na
'/c-iiiljo se žarila, * tolažnika za reveže * je rano naznanila.
2.	Za Jezusa gori srce, * rad cerkve obiskuje, * in revežcv usmili se, * molitev ga krepčuje. * Pred svetim križem rad kleči * vse ure, pozne, rane; * trpeti z Jezusom želi.
*	imeti svete rane.
3.	Bogastvo svoje zapusti, * ubožcem ga ponudi; * le cerkvico si zgovori, * uči marljivo ljudi. * Odpustke sprosi od Boga * za skesane dušice. * ki zapeljane od sveta * zaslužile so vice.
4.	Častiti Jezusa uči,* in hvaliti Marijo;
*	pa rešnje Telo vživati. * sovražit' hudobijo.
*	Se grešniki mu bližajo * poslušat nauke svete.
*	se postijo in molijo; * njih duše so otete.
5.	Obupanim tolažbo da * do rajskega veselja; * za grešnike vodilo ma * spokor-nega življenja. * On skesanim je svetla luč * v nebeško domovino; * pobožnim pa je zlati ključ * za večno očetnino.
H. Na smrtni postelji leži * ves miren. Bogu vdani. * ko zadnjo uro si želi, * mu angelj smrt naznani. * Tud" Jezusa šc videl je. * in Jožeta, Marijo: * ko duša sveta loči sc. * mu zvoni zazvonijo.
7. Za trud ino trpljenje vse * sprejel je vence večni;* on v rajski zarji sveti sc*na
275)
veke v družili srečni. * V nebesih se radnje zdaj * med angelji, svetniki; * popotnike nas vabi taj * domu k OdreSeniki.
8. Če priti ucmo k njemu v raj, * po njegovem le zgledu * vsi živimo pobožno zdaj * v Frančiška svetem redu. * 0 prosi, svet Frančišek ti, * za nas v solzni deželi, * da bomo nekdaj v večnosti * pri tebi vsi veseli!
271. Vsi svetniki.
1.	Oh, odprite se nebesa, * in odkrij se sveti raj, * kjer po smrti je telesa * vsem pripravljen srečni kraj. * Bratje, čast nam pokažite, * ktero ste dosegli tam; * slabim nam želje užgite. * hrepeneti, priti k vam.
2.	Spolnjene so vaše želje, * poveličal vas je Bog; * večno vživate veselje * rešeni iz vseh nadlog. * Prešlo je kar jc težilo, * zginilo karkol boli; * vse se vam je, ponovilo, * boja z grehom nič več ni.
3.	Mraza ni več, ne vročine, * ne trpljenja. ne hritkost, * smrti ni, nc bolečine; * Ic vesolje in sladkost. * Tamkaj vam jc sam Bog večni * zbrisal iz oči solze. * opravičeni ste srečni: * vsi kristjani vas časte.
4.	Kviško srca povzdigujmo, * gori smo šc le doma. * vse posvetno zaničujmo, * kar
275)
nas loči ocl Boga. * Priti skoraj med svetnike, * prva naša skrb naj bo; * nije sreče tak velike, * če dosežemo le-to.
5. Ta slabost nas premaguje, * naš sovražnik nam preti * če nas Hog ne potrjuje, * nas premaga in vlovi. * Vsi svetniki nam sprosite * moč nebeško, v dobrem rast, * v svojo družbo nas sprejmite, * tam v nebeško večno čast.
272. Praznik vseh svetnikov.
1.	Dnes pogledajmo, kristjani, * srca vernega v nebo, * kjer svetniki Božji zbrani * hvalo, čast Bogu daj«). * Tam Marija lepa vsa, * mati Sina Jezusa * prosi s srčnimi željami * odpuščenje grešnikom.
2.	O ve angeljske bliščave. * vsi nebeški vojvodi, * odvrnite vse skušnjavo * nam. o varili ljubljeni! * Tudi vi ajmstoli * in vsi sveti mešniki, * tam za nas Boga prosite,
da za vami pridemo.
3.	Tamkaj vživajo preroki * venec rajske slave zdaj. * kjer izvirajo potoki * žive vode vekomaj. * Tam so našli Jezusa * izveličarja sveta, * ki so ga oznanjcvali * z lučjo svetega
Duha.	. . .
4.	Mučeniki darovali * kri, življenje in
blagd; * polni vere ste prestali * grozne
275)
muke za nebo. * Zdaj pa tam počivate, * vse sladkosti vživate; * oh prosite, da nc loči * od Boga nas pekla moč.
5. Modri papeži vodili * cerkev Sina Božjega, * sveti Skoti so sadili * rože mira svetega; * mnihi in puščavniki, * spokorjeni grešniki, * vdove, žene in device, * skupaj tam sc vesele.
»i. Blagor, sestre vam in brati, * v zarji Božje milosti, * vam, o jagnjetovi svati, * nič veselja nc greni. * Vsi okušate sladkost * nad vso časno velikost, * večno srečni in veseli * bote gledali Boga.
7.	Pri Očetu zdaj svetniki, * z Jezusom kraljujete, ♦ kličite nas, pomočniki, * med vrste izvoljene. * Ob prosite za nas vi, * naj nam vere luč gori, * in da en pastir pripelje * v svojo cerkev vse ljudi.
8.	Milo se iz solz doline * mi oziramo v neto, * kjer ni rev, nc bolečine, * kjer solze več ne tekd. * ljubi Jezus, ti nam daj * nekdaj priti v sveti raj, * da ti bomo tamkaj peli * slavne pesmi vekomaj.
273. Spomin vernih duš.
1. Človek, zdrami srce svoje, * in poslušaj mili glas, * spomni sc na brate svoje, * kteri kličejo na nas.
275)
2. Slišiš sin, kako vzdihuje * ljulti oče v vieah tam; * morebiti dolg plačuje, * kterega si storil sam.
8. Za te skrbel je na svetu, * da hi srečen ti bil kdaj, * povračuj tud" ti očetu, * skaži njemu milost zdaj.
4.	Kavno tako mati vpije: * „Kje si, moja ljuha hči? * tukaj strašen ogenj tlijc, * dolge naše so noči."
5.	„Sem rodila te, gojila, * zapustila ti blago; * zdaj si na me pozabila, * Bogu bod" položeno."
(i. Tako vpije oče. mati * do otrok iz vie ta dan, * hitite jim pomagati, * žalosten je njihov stan.
7.	Kje si ti, o ljuba žena ? * k tebi vpije zdaj tvoj mož; * ž njim si bila poročena, * mu pomagala ne boš!
8.	Sestra kliče svoje brate, * žena moža. mož ženi). * koljko znancev tam imate. * molite za nje z meno.
9.	Strašne muke tam trpijo, * čez posvetne reve vse; * vedno vpijejo, kričijo: * rVsmilite sc, vsrnilite!"
10.	Tam jc daljša ena ura. * kakor tukaj tisoč dni; * strašno ostra jc pokora. * ktera zgovoriti ni.
275)
11.	Tndi nam se bo godilo, * morebit" čez malo let; * bomo vzdihovali milo * za pomoč na toti svet.
12.	Torej poste, prošnje naše * radi za nje dangmd; * milošnjn in svete maše * njim iz vic pomagajo.
13.	O, da skoraj bi dobile * večni mir, jim Jezus daj ; * našim dušam pa sprosile * tndi nekdaj sveti raj!
274. Mešna pesem za pokojne.
Začetek: 1. 'z globočine se glasi, * mili glas v nebo kriči: * Vsmiljcn Jezus, reši nas, * vsliši naš'ga vpitja glas!
2. Duše "z vic vzdihujejo, * ostro tam pla-čnjejo; * čista duša mora hit", * ki v nebesa hoče prit".
Berilo. 1. Poslušajte bratje vi, * kaj se v večnosti godi, * tam plačuje večni liog * po pravici vsaki dolg.
2.	Tam odprt«; bukve so, * v njih se dela vsa bero, * vsaka ura, vsaki dan, * vsaki človek, vsaki stan.
3.	Tamkaj zgovor ne velja, * nič vtajiti se ne da; * kar je človek tnkaj sjal, * 1k> sodnik mu tamkaj dal.
275)
Darovanje. 1. .Oh. prijatfli, vsmiTte se,
*	vi nam vsaj pomagajte, * položite mi altar * za nas svoje prošnje v dar!"
2.	_Z mcšnikom se družite, * sveto inešo slnžite: * ona bo hladilo nam, * ona tud' plačilo vam."
3.	„Naš plačnik sam Jezus jc, * ki za nas daruje sc; * jc za nas na križu vmrl, * nam bo tud" nebo oprl."
Svet. 1. Oh, neskončno vsmiljen Hog, * reši duše iz nadlog: * naj v nebesih tam pojd
*	tebi pesem angeljsko.
2. Svet' Gospod. Hog Sabaot, * ti sc vsmili vseh sirot; * rad ubogih vsliši glas, * hvaljen bodi vsaki čas!
Po povzdigovanji. 1. Jezus svojo kri prelil,
*	da bi svet zveličan bil; * dnše, veselite se,
*	vaš plačnik tam Jezus je.
2.	Ena kaplja nja krvi * vaše muke pogasi. * Ljubi Jezus, vsmili sc, * in očisti duše vse.
3.	Mrtvi opominjajo: * -Zdaj skrbite za nebo, * dokler še imate čas, * spomnite se tudi nas!
Sveto obhajilo. 1. Jezus sc nam da zavžit",
*	je v podobi kruha skrit; * kar mi tukaj verjemo, * tam v nebesih gledajo.
275)
2.	Skoraj v svetem raju tam * veselit' se z Jezusom * verne duše premočno * čez vse drugo željne so.
3.	Oče vsega vsmiljenja, * glej na Sina svojega, * vsi po njem prosimo tc, * vernih duš usmili sc!
Končanje. 1. Hog jim večni pokoj daj, * večna luč jim sveti naj, * v miru naj počivajo, * svet'ga raja vživajo!
2. Naj veselo vstanejo, * kedar k sodhi pojdemo; * vsem po smrti vživat' daj,""večni Oče, sveti raj.
Različne pesmi.
275. Pri škofovem obiskovanji.
1.	Hlagor ljubljenim ovčicam * svete črede Jezusu, * ni sc bati njih dušicam * hudega sovražnika. * Imajo pastirje prave, * Božje nadomestnike, * jim nc manjka paše zdrave, * so nesreč obvarvane.
2.	Visi naš pastir premili. * imajo za nas skrbi; * prišli so v ljubezni sili, * ktera v srcu jim gori, * da bi v svojih ljubih sredi * kakor ljubljen oče b'li, * naj bi svoji ljubi čredi * dali Božje milosti.
275)
3. Ti po njih še nas obiši * Jezus, dobri naš pastir, * in njili svete želje vsliši, * daj nam blagoslov, svoj mir. * Z našim škofom vselej bodi, * jim modrost, ljubezen daj, * in ovčicc srečno vodi, * jih pripelji v sveti raj!
276. Svetoletnica.
1.	Zvonovi so lepo /.apeli * kak angeljci svetih nebes; * kristjani, le bodmo veseli, * čas svetega leta jc res.
2.	Odprti studenci so sveti * vse dni tega leta za vso; * da vsaki zamore zajeti * zaklade odpustkov za se.
3.	Če v srcu greh britko nas peče. * sc z Jezusom spravimo vsi; * pokore kdor delati neče, * za njega rešitve pač ni.
4.	Glej, naglo zbeži nam čas dragi. * hitreje ko potok šumeč; # zdaj kliče še Jezus preblagi, * tam v večnosti časa ni več.
6. Odpravimo jezo. greh, zvajo, * naj zveza med sosedi ho; * krivice se naj poravnajo, * ker tirja krščanstvo tako.
6. Ponižno zdaj vsi pokleknimo. * in Jezusa prosimo to; * Pobožno naj vedno živi-vimo * za večno veselje lepo.
275)
7. O Jezus, svet Jožef, Marija, * vam damo zdaj dušo, telo; * naia bodite vsem to-varšija, * nas zvemito v sveto nebo!
277. Sveti misijon.
1.	Srečni in zlati čas svetfga inisjona, * o da smo včakali tudi ga mi! * Milosti svoje iz večnega trona * svojim otrokom zdaj Oče deli. * Duša krščanska sedaj se potrudi, * svetega časa nikar nc zamudi.
2.	Ljudstvo, o ljudstvo izdraini se 'z spanja, * dnevi zveličanja zdaj so za te; * zdaj je čas tvojega obiskovanja, * da bi spoznalo, kaj v srečo ti je! * Tak še zdaj vsmiljcni Jezus vzdibujc, * ko se na sveti misjon ogleduje.
3.	Pridite zato vi starši krščanski, * tukaj si zlajšali boste srce, * težke dolžnosti in križi vsakdanski * stiskajo vas, in otroci skrlie. * Kaj bi storili, kak prav bi ravnali, * v svetem misjonu to boste spoznali.
4.	Vi gospodarji in ve gospodinje, * ostra na sodbi bo tudi za vas; * brž obrnite sem svoje stopinje, * hitro poteče ta z volj eni čas. * Kako skrbite, kak modro hišujte, * sebe in svoje zveličat', tu čujte.
5.	Pridi, krščanska mladina, ti tudi, * sini in hčere in posli še vi; * v zanjke dobit' vas
275)
svet spačen sc trudi, * bodite srčni, da vas ne vlovi. * Oh, poslušajte glas svetga inisjona,
*	vojska je kratka, alj večna bo krona.
H.	Teci k misjonu zagrešena duša, * gnade studenci zdaj tukaj teko, * tukaj zastarani greh sc odpušča, * glej spovcdnico, poklekni pred njo. * Rane skeleče sc tukaj celijo, * žalostna srca se tu ohladijo.
7.	Oh, nc zamudi, krščanska dušica, * z 1 logom se spravit', glej, dnes je tvoj čas, * dnes sc vtolažif da Božja pravica, * j utre je lahko že sodba za nas. * Danes je lahko še vse pridobljeno, * jutre prepozno in vse zamujeno.
8.	Glej, jaz sem blizo, sam Jezus nam kliče, * kdor me dnes išče, on našel inc bo;
*	kdor se pa danes od mene pomiče, * bode me iskal, pa našel težko. * Zato Gospoda zdaj zvesto iščimo, * svetga inisjona kar nc zamudimo.
9.	Kar pa obetamo, zvesto držimo :* gola obljuba saj nič nc velja; * vsmiljenga Boga goreče prosimo. * da stanovitnosti milost nam da. * Oh, naj spominja in vselej nas vodi * znamnjc misjonskega križa povsodi!
278. Misijonski zvon.
I.	Ze krije tiha noč doline. * živali spe in cvetjc trat, * misjonski zvon 'z visoke line
275)
* doni le tužno še enkrat. * O moli, moli, kliče zvon; * daj dušam blagor svet' niisjon!
2.	Kot skrben oče oznanjnje * misjonski zvon nebeški mir; * po trgu, po vaseh se čujc, * in v vsako hišo najde tir. * O zvoni, zvoni, blagi zvon, * hudobne zbudi svet" niisjon!
3.	Po krivih potih grešnik raja * in v shulnostih zapravlja dan, * med dobrovoljce rad zahaja, * v nesramno djanje zakopan ; * tud" njega glasno kliče zvon, * na pot pokore svet' misjon.
4.	Glej, stari grešnik, oče sivi. * in ve posvetne matere, * za vas otroci Ijubez-njivi * stegujejo k Bogu roke. * Oj zvoni, zvoni, blažen zvon, * daj staršem milost svet' misjon!
5.	O čivjte, vi zgubljeni sini, * poslušaj razuzdana hči, * za vas vaš oče v bolečini * in mati v solzah se topi. * O kliči, vpij na srce zvon, * da jih poboljša svet' misjon!
6.	Bogu darujmo srce svoje, * dokler nas kliče zvona glas. * kdar sodbe strašna tromha poje, * ne bo več milosti za nas. * Takrat ne bo več zvon zapel, * niisjon slovo za vscl" jc vzel.
275)
279. Misijonski križ.
1.	Kraljevo '/mumije, križ, stoji, * ban-<lcro glej vihrati! * Iz križa Jezus nas uči. * za dušo sc vojskovati.
Odpei-ek: 0 sveti križ, življenja luč, * o sveti križ, nebeški ključ, * ponižno te častimo,
*	zvestobo obljubimo.
2.	O križ, izvoljeno drevo, * z rešnjo krvjo polito, * nosilo Jezusa telo, * oh, bodi nam častito!
3.	Iz svetga križa Božji »Sin * čez /.voljen svet kraljuje; * svet križ, trpljenja lep spomin,
*	nam milost oznanjajo.
4.	Iz križa Jezus vabi nas, * zvesto za njim hoditi; * svoj križ zadeti vsaki čas * in ga za njim nositi.
5.	Svet križ handero naše jc, * premagati skušnjave, * odvrniti sovražnike, * prenesti vse težave.
15. O križ, na smrtni postelji * prijatelj naš edini, * na grobu pot nam kažeš ti * k nebeški domovini.
7.	O križ, ti znamnje vsmiljenja * spo-kornim roljko milo, * prihod sodnika ostrega
*	nam bodeš oznanilo.
8.	() sveti križ, ti boš (si) >pomiu * nam svetega misjona; * spominjaj nas. kar Božji Sin * uči nas s svojga trona: * .Molite ino
T
275)
čujte vsi, * ostan"te vselej zvesti mi, * in vam gotovu krona * bo svetega misjona.
280. Deviški stan.
1.	Ljubi bratje ino sestre, * srečen je naš samski stan; * še srečnejši stan device,
*	če jc lepo varovan.
Odpevek: Vsi ponižno pribežimo * mi k devici rožnati, * naj da milost zadobimo * varvat' liljo čistosti.
2.	Imeniten svet jo zakon, * kar svet Pavel govori; * imenitnej še devištvo, * kar nas Jezus sani uči.
3.	Kar je solnce čez vse zvezde, * kar čez svinec je zlato; * to so čisti mladi fantje,
*	to devicc čiste so.
4.	Kakor angelj od človeka * po lepoti loči se; * toljko lepše jc devištvo * od lepote zakonske.
5.	Iincnitnosti in časti * nima toljko celi svet, * kakor vscl' devištvo krasi. * svete cerkve žlabtni cvet.
fi. Kdor deviško čistost varje, * je podoben angeljem, * angelji so mu tovarši, * in prijatelj Jezus sam.
7. Temu je Marija mati, * duša hči Marijina: * čista duša in nedolžna * je nevesta Jezusu.
275)
8.	Kdo bo glodal tako blizo * nekdaj svojega Boga, * kakor fantje in dekleta, * ki so čistega srca?
9.	Da si ravno izprhnelo * tud' deviško bo telo; * veličastno in veselo * čez vse druge vstalo bo.
10.	Lepo sije svetlo solnce, * luna v noči mila je; * lepše kakor solnce zlato. * bodo duše svet'lc se.
11.	»Solnce bode otemnolo, * luna ino zvezde vse; * pa devištvo bo cvetelo * tam v nebesih večno še.
12.	Tam device vse vesele * pri nebeškem ženinu * bodo novo pesem pele * troje-dinemu Bogu.
281. Slovo pokojnega.
1.	Kaj je človek na tem sveti? * celo kratek čas živi; * komaj začne on živeti, * proti grobu že hiti. * Vsa zdravila tega sveta * smrti ga ne rešijo, * ker prešteta so mu leta, * v kterih svet zapustil bo.
2.	('as življenja hitro teče, * dan za dnevom odleti, * pride grenka smrt in reče: * rČlovek, pojdi v večnost ti!" * „Učite se vsi od mene, * kar ste vi zdaj, bil sem jaz. * kak se v meni nič ne gene, * tak bo vam za kratek čas,-
r»
275)
3.	„ Dosti truda ste imeli, * kedar ležal sem bolan, (ko bolena bila sem) * za zdravila ste skrbeli, * iskali je noč in dan (in želeli zdravje men"). * Vendar ker na celem sveti * ni pomoči zoper smrt. * sklenjeno je vsem umreti — * že me čaka grob odprt."
4.	.Zato slovo moram vzeti, * sosedi in sosednje, * srečno, z I logom na tem sveti, * tamkaj bomo vid'li sc. * Srečno, ljuba žena. žlahta, * (srečno, ljubi mož, otroci srečno, žena in otroci — srečno, ljubi brati, sestre) * in pa vsi prijatelji! * Čc sem kterega razžalil,
*	prosim, naj mi odpusti!"
5.	.Srečno tedaj vsi ostante * ki ste mene poznali, * in v ljubezni me ohran'te, * pros te Iloga za me vsi! * Zdaj počivat jaz odidem
*	s truplom v svoj mrtvaški dom, * pa se z vami zopet snideni * pred sodnikom Jezusom."
ti. „Vzdignite pogrcbci mene, * na |H>kop zanes'te me; * naj sc truplo k miru dene, * v zemljo naj počivat gre. * Mojo dušo, Jezus ljubi, * v tvoje roke izročim. * ti po svoji jo obljubi * tam pridruži /.voljenim!"
282. Psalm 129.
1. 'z globočine se glasim. * k tebi, o Gospod, kričim. * Vsliši moj'ga vpitja glas. * v me obrni svoj obraz.
275)
2.	Oe boš vse pregrobe bral * o (inspod, kdo bo obstal ? * Samo tvoje vsmiljenje * potolaži mene še.
3.	Moja duša hrepeni. * ino k tebi prit" želi, * vsaki dan in vsako noč * upam v tvojo le pomoč.
4.	Ti si Oče vsmiljenja. * nočeš smrti grešnika; * zbrisal meni boš, o Bog, * mojih grehov velik dolg.
5.	Bog jim večni pokoj daj, * večna luč jim sveti naj! * V miru naj počivajo. * sveti raj uživajo!
283. Rajnega slovo.
1.	Vse, kar živi na sveti, * jc le en kratek čas; * vse mora slovo vzeti, * in zapustiti nas.
2.	Tud' jaz so zdaj odpravljam, * vzornem oil vas slovo. * se v dolgo večnost spravljam. * me več nazaj ne bo.
3.	Ljubezni Hožji. mili. * vas danes izročim. * dn bi za me molili, * še to od vas želim.
4.	Bratje in sestre moje. * še eno prosim vas:* čistite srce svoje, * čujte na zadnji čas.
5.	Tud" vi ne veste časa, * kdaj prišel bo Cospod. * ko bode duša vaša * poklicana odtod.
275)
6.	Oh, srečna tista duša, * ki čisto vest ima, * veselo svet zapušča, * k Očetu se poda.
7.	Vse meni odpustite, * kar vas razžalil sem, * kakor tud" vi želite, * sem že odpustil vsem.
8.	Za menoj ne žalujte, * kakor never-niki, *le gor se ogledujte, * kjer Jezus naš živi.
9.	Oh, da bi se spet zbrali * tam v dolgi večnosti, * in se tam radovali * v hiši očetovi!
10.	Vsi Jezusa prosite, * naj tamkaj združi nas: * bratje, za me molite, * molil bom jaz za vas.
284. Priporočilnica.
1.	Vsi svetniki in svetnice, * pridite naproti zdaj; * angelj i, vi priletite, * sprcintc brata (sestro) v sveti raj! * Srečni bratje ino sestre, * ki sc veselite tam, * zdaj naproti priteeite * vzemite šc brata (sestro) k vam!
2.	Vsi svetniki itd. Pred obličje ga nesite * Očeta nebeškega, * in ga milosti zračite * vsniiljenega Jezusa.
3.	Vsi svetniki itd. Kristus, ki te je poklical * v cerkev svojih vernikov, * naj te zdaj v število vzame * /.voljenih premagalcev.
4.	Vsi svetniki itd. Naj se vrata svctga raja * tebi danes odprejo, * naj te angelji nebeški * v svojo družbo vzemejo.
275)
5.	Vsi svetniki itd. Naj naproti muče-niki * tebi krono prinese. * naj Jeruzalem nebeški * tebi tamkaj odprejo.
6.	Vsi svetniki itd. Danes naj po tebe pride * angeljev veseli kor, * naj te k La-zaru zanese. * v Abrahama srečni zbor.
7.	Vsi svetniki itd. Z vbogim Lazarom zavživaj * večni jrokoj in pa mir, * dokler nas ne bode združil * ljubi Jezus, naš pastir.
H.	Vsi svetniki itd. Oče, svojemu otroku,
*	večni mir in pokoj daj, * tamkaj v tvojem pa naročju * večna luč mu sveti naj!
285. Tolažnica.
I.	Blagor duši. ki nedolžna * zapustila je ta svet; * ker jc bila vsa pobožna. * Bog njo če pri sebi 'met'.
2.	Kakor lepo. Iiljo belo * Bog nedolžnost presadi; * kratek čas je vse trpelo, * v svetem raju zdaj cveti.
3.	Tam vročina več ne peče, * ne prebiva tamkaj mraz; * ni britkosti tamkaj žgeče,
*	le veseli mirni čas.
4.	Tam med angelj i vesela * zdaj pred Jagnjctom stoji. * kjer bo njemu pesem pela
*	večne hvale in časti.
5.	Solze tamkaj ne preliva * izveličano oko; * le veselo srce vživa. * kar še ni občutilo.
25(5
6.	Med izvoljene je vzeta, * ker ta svet je vreden ni; * je med angelje sprejeta, * da je greli ne pogubi.
7.	Vse trpljenje konec vzelo, * vsaka žalost nam je proč; * smrt zgubila svoje želo,
*	nima tam oblasti noč.
H.	Srečna duša tamkaj hodi * po cvetlicah večnosti; * vsmiljen Jezus jo zdaj vodi
*	v vrtu svoje milosti.
9.	V svetem raju se sprehaja, * nam naproti se smeji, * svoje roke nam podaja, * ino k sebi nas želi.
10.	Le si srce ohladimo, * naj oko sc razjasni; * eno samo le želimo, * da bi se spet videli.
11.	Ljubi Oče, daj živeti * nam pravično tukaj zdaj, * in z otrokom (z mladenčem
devico) daj prejeti * tamkaj vsem presrečni raj!
286. Pokop mrliča.
I.	Človek vsak od žene rojen * kratko časa le živi; * nja trpljenja jc veliko, * malo pa veselili dni. * Le težavna je nja hoja, * on ne najde tu pokoja, * v joku pride na ta svet, * v joku zapusti ga spet.
2. Kakor trava on priraste. * prieveti, kot rožen cvet. * hitro njega smrt pobere, *
275)
ni ga bilo, ni ga spet. * Duša sc k Bogu povrne, * truplo v hladen grob zagrne;* vsaki človek gre to pot. * naj bo hlapec, alj gospod.
3.	Kristus je življenje naše, * in premagana je smrt, * dušo Jezus k sebi vzeme, * truplo hrani v Božji vrt. * Blagor nam. ki dobro vemo, * da za njim k Očetu gremo, * za pravične je odtod * v sveti raj vesela pot.
4.	Delo rajni je dokončal, * nja delavnik je nehal, * njega je Gospod zaklieal. * da mu bo plačilo dal. * Spremimo po zadnji boji
*	njega truplo zdaj k pokoj i; * dušo pa zračimo mi * danes Hožji milosti.
5.	Kar na svetu človek seje, * to bo tam po smrti žel; * kar je dobrega pripravil, * 1k> veselo seboj vzel. * Vse veselje jc minilo, * časno vse ga zapustilo, * samo dobra dela so,
*	ki ga v večnost spremljajo.
(i. Vse posvetno veličastvo* na tem svetu preneha, * imenitnost in bogastvo * zdaj tolažbe več ne da. * Srečno le taista dnša * po ti poti svet zapušča, * ki krivice ne pozna, * vcl'ko dobrih del ima.
7. Tako človek gre iz sveta * v hite svoje večnosti, * tukaj rad on prevzetuje. * pa le s praznimi rečiui. * Kedar zvoni omol-čijo. * se tud- solze posušijo; * njega ves spomin je proč, * njega krije temna noč.
275)
8.	Pa zapisano jc v bukvah * tamkaj vsakega ime, * tudi dobro vse in hudo, * kar v življenji storil je. * V večnosti bo vse odkrito,
*	kar jc skrivnega, očito; * vse bo človek tamkaj bral, * ko bo pred sodnikom stal.
9.	lilagor vsem pravičnim mrtvim, * ki v Gospodu vmijejo, * oni k svojemu Očetu
*	le počivat tje gred6. * Njih storjena dobra dela * l>odo vekomaj slovela, * njih častitljivo ime * med svetniki sveti se.
10.	Vse posvetno premoženje * mrtvemu je vzela smrt; * deske štiri so ostale * ino pa raztrgan prt. * Zginila jc vsa lepota, * in minila vsa dnigota, * svete čednosti sam<> * njemu v večnosti cvcto.
11.	O Gospod, vsem vernim dušam * večni mir in pokoj daj, * naj počivajo v j>o-koji, * večna luč jim sveti naj! * Trupla v zemlji mirno spijo, * duš«; v tebi nuj živijo, * dokler tvoj mogočni glas * ne bo 'z groba zbudil nas.
287. Počivnica mrtvih. I.
1. 0 duša. idi k svojemu * Mogu, ki te je vstvaril. * le idi k Sinu Hožjeinu, * ki tebe je odrešil, * le idi k Duhu svetemu, * ki tebe jc posvetil; * Hog te naj vzame k večnemu
*	veselju v sveto nebo!
25)9
2.	Če zarad greha kterega * v vicah moraš trpeti, * ino ne moreš pred ltoga, * ki je neskončno sveti; * tako priporočimo te * v Jezusa svete rane, * v katerih verne duše vse
*	od grehov so oprane.
3.	(Pri pokojni mešnika.) Ti si na svetu Božjo čast * se trudil pomnožiti, * in v pravi veri vsaki čas * nevedne podučiti; * zdaj tebi Bog naj krono da * v nebeškem tam veselji, * ktera je vsem pripravljena, * ki sveto so živeli.
4.	Ko prideš pa v nebeški raj, * /.misli na nas tu zbrane, * kteri smo še na svetu /.daj,
*	prosi za vse kristjane; * da nas sc Bog usmilil bo, * dokler smo na tem sveti, * in vzeinc nas v svetd nebo. * kedar nam bode vmreti.
0.	To telo zdaj pokopi j imo * po krščanski navadi, * in revni duši želimo, * naj bovpri Bogu v gnadi. * Na strašni sodni dan Bog daj * veselo skupaj priti. * bratom in sestram večni raj * vsem srečno zadobiti!
288. Počivnica mrtvih. II.
1.	O, kak vendar hitro mine * našega življenja čas, * kakor dim pod nebom zgine,
*	prejde. ko zvonenja glas. * Kratek je življenja god, * tukaj sem nam kaže pot.
2.	Kakor roža tam na polji * cvete in osipljc s«;, * ravno tak v tem revnem doli *
275)
človek pride ino gre. * Majhen veter pohladi, * in na veji kaplje ni.
3.	Starček se o pnTci vpira, * in inhulenč pred njim hiti, * materi v naročji vmira * dete, in jo zapusti; * naj ho človek star alj mlad, * sc no vbrani smrtnih vrat.
4.	Skoz ta vrata v večnost gremo, * zapustimo revni svet; * blagor nam, ki dobro vemo, * da vsi bomo vstali spet. * Truplo v hladni zemlji spi, * duša v večnosti živi.
0.	Le v pokoju zdaj počivaj * truplo v hladni zemlji si; * duša pa veselje vživaj * v raju tam med angclji! * Skoz ta vrata vsem Bog daj, * srečno priti v sveti raj !
289. Veselica mrtvih.
1.	Kedar nekdaj v hladni zemlji * bo minula moja noč, * spet bo k novemu življenji * me zbudila Božja moč.
2.	Naj si truplo konec vzelo, * vera mi spričujc to, * vekomaj ne bo trohnelo, * Jezus ga obudil bo.
3.	Jezusa so pokopali, * alj od smrti je on vstal; * tak mi tudi bomo vstali, * to obljubo nam je dal.
4.	Kaj bi sc še smrti bali * saj je smrt premagana; * le en časek bomo spali, * le do dneva sodnega.
275)
5.	Nekdaj glas Odrešenika * nas iz groba zbudil bo, * peljal hode pred sodnika * našo dušo in telo.
6.	Kad v Gospodu jaz položim * svoje trudno truplo spat; * daj mi Jezus, to tc prosim, * le veselo zopet vstat'!
■
■
275)
Posvečenje Srcu Jezusovemu.
(Slavna narodna pesen iz Tirolskega.)
1.	Kviško zdaj dežela vsa Dvigni roke in srea! Kar prisegel je naš dom, Ko Itcsncl je bojni grom, To s prisego ponovimo, Hren Jezusa zročimo !
2.	Kadar je prilmil vihar, liilo to Srce vsikdar Je za nas odrešcnik, Milostni naš pomočnik! . . Zdaj prisego ponovimo, Srcu Jezusa zroeimo!
3.	Sveti veri zvesti vsi Bomo mi vse žive dni, Brez trepeta, brez strahu Vdani ljuhemu Bogii! . . . To s prisego ponovimo, Srcn Jezusa zročimo!
304
4. Z dušo vneto bo miš rod Veren vselej in povsod; Z Bogom združen in edin Ho iz srca. globočin! . . . To s prisego ponovimo, Srcu .Jezusu zroeimo!
275)
Kazalo.
Stran
Mesne petimi ......	3
Blagoslovite prsmi .....	22
Pesmi po službi Hožji, k pridigi . . .	2!)
Adventne pesmi......34
Božične pesmi ... . .	41
Novo leto, razglašene (iospodovo . . .	f>4
Sladko ime Jezus.....63
Post, trpVjeige Kristusovo ....	lil
Velika no«;.......«7
Križevi teden......'.14
Vneliohotl Je/.usov .....	!>!>
Itinkošti.......10(1
Presveta Trojica. Hvalita |iesem . . .	102
Telovo. Presveto rešnje Telo . . .	108
Pesmi obhajilne .....	130
Presladko srce Jezusovi) . . .	144
Brezmadežno spočetje device Marije . .	lf>4
Svečnica .... .	1&9
(Iziianjenje device Marije ....	lliO
Marija sedem žalosti ....	Iilfl
Smrt in vnebovzetje device Marije . .	Ilis
Presladko sn;e Marije . . . .	171
Ime Marije deviee.....17!l
Sveti rožni vcnei; .....	1H;I
I.itanije lavretansko .....	P.ll
Marijine pesmi za Šmarnice . . .	l!l.r>
Mai-ijini; pesmi za Božja pota . . .	2:1*1
Angelj varuh .... .	2ii7
Sveti Antona 1'adovan ....	2fW
Sveti Jožef......269
Sveti Alojzij . . . . . .271
Sveti Peter in Pavel.....274
Sveti Ciril in Metod.....275
Sveta mati Ana . . . . . .	27ii
Sveti Frančišek......276
Praznik vseli svetnikov ....	27*
Spomin vernih duš .....	2*0
Različne pesmi .... .	284 Pogrebne pesmi . . . . . .291
Posvečenje Srcu Jezusovemu . . .	803
275)
Abeeedno kazalo.
Stran
Ange|j liraji, ki me vodiš ....	2G7
Ange|j Marijo počasti.....189
Angelji v raju liodijo.....225
Angeljski kori žalujte.....<>2
Blagor duši, ki nedolžna ....	2! 15
Blagor ljubljenim ovčinain ....	284
liodi nam pozdravljena . . . .	21M
Rodita nam brata zdrava ....	275
Kodi tisočkrat češčena, mati . . .	174
liodi tisočkrat češčena, o Marija . . .	202
Hog, ki grešnike strabuješ ....	96
Hog. poglej na vsako njivo ....	98
Hog, pred tvojim veličastvom . . .	11
Ho skoraj minila .....	93
liožje matere, (levice . . . . .	167
Cvetic, m; ena je scvctela . . . .	llil
(Iveti cvetlica ena .....	243
Častimo te, živi krnli angelski ...	22
• 'astiia roža, o devica.....214
(Vm trpljenje tvoje peti ....	68
(le nas liudolina moč zatira ....	245
('eščena liodi, o kraljica ....	240
('eičena cvetlica, Marija ....	186
Češčena, gnade polna si .	232
('eščena kraljica, lepota neba . . .	239
Češčena, polna milosti.....183
Češčena si, Marija ti.....1!M>
('eščena vselj kraljica si .	221
1'eščen Jezus, že se sklepa ....	74
('lovek vsak od žene rojen ....	2!>G
275)
Stran
Človek, zdrami srce svoje .... 280
Čujte, f.ujte, o kristjani ....	33
<!iyte, čujte, vsi ljudje ....	45
Daj mi, Jezus, da žalujem ....	(>7
Daj mi vredno počastiti . . . .	155
Dancšnji dan Zveličar moj . . . .	53
I)nes jMigledajmo kristjani ....	27!»
Dnes je odprlo se sveto nebo . . .	16!)
Dnes kliče Jezus vse sirote ....	04
Dopolni sc obljube čas.....38
DuSa moja, poj veselje ....	137
Ena zvezda prikazala.....157
Glasno zapojmo ......	2!)
Gospa jn postala.....ItiH
Hvala vernemu Hogu.....loti
Hvalimo te, prečudno skriti Bog ...	28
Hvali Syon, ltešenika.....110
Hvali, svet Odrečenika ....	13!)
Hvaljen bodi, Jezus Kristus ....	5!)
Imena mi najslajša so	(H)
Jc Angejj Mariji čeSčenje ....	1H2
Jezik, poj sveto resnico ...	86
Jezus naj živi......143
Jezusa ljubim, njemu le služim ...	58
Jezus, moje poželenje .....	57
Jezus, premagalef. groba . . . .	!il Jezus, tvoje sveto sree . . . .145 Kaj je človek na tem svetu . . .891
Kaj je na zemlji n«js\etejše . . .	104 Kak dali' odtod je tvoja pot . . .125
Kar je že dolgo želel.....41
Kar leze ino gre.....Ifi4
275)
Kdo prcšteje vso cvetlice Kedar nekdaj v hladni zemlji Kje je Jezus, moje želje Klečgoii mi molimo . Ko dan se po gorali prijazno Ko v jasnem pasu primiglja Ko zarja rjut.raj se razgrinja Kraljevo znamnje, križ stoji Kraljevo znaniiiji; se blišči . Krasni mejnik že razliva Kristjani, Marijo Častimo Kristjani pnkleknimo . Kristjani, povzdignimo . Kristjani, dnes pred Jezusa . Krit na Uolgoti se vstavi Krščanske duše, pritecite K tebi, Marija, vsmiljena mati Kviško zdni dežela vsa Iae.pa si, lepa si, rožii Marija ljubi bratje ino sestre l.jnlii Jezus, pridi k nam ljubiti, Marija, te vedno želim Karija lepši cvet Marija Ijulieznjiva Marija, Marija, razcveta se maj Marija, moje želje Marija, o sladko ime . Marija, o zgodnja danica Marija preblaga, preeista Marija, si Peščena Marija stvarjeivja si dika Marija, ti pomagaj nam
275)
Stran
Marija, v tebe upam, o sladko . . .	220
Marijo angelj počasti.....31
Alarjjo častimo, pral njo pokleknimo .	250
Marijo hvalite vsi verai jeziki . . .	228
Mati jc pod križem stala ....	165
Med zvezdami nam zvezda ...	154
Mesija dete ljubljeno.....r,<j
Milo kliče otročiče........
Milo, milo Jezus prosi ....	83
Mogočna kraljica.....231
Moj Zveličar, tebe vžiti . . ,	133
Molim te pobožno.....120
Hajliolj blaga, mila, draga ....	248
Naj ne mine brez Marijne ....	20»
odkrijem, mati mila ....	254
Naj slava v višavi.......
Najsvetejši, tebe počastimo ....	24
Naj ti zvijem, mati........
Na nebi in na zemlji.....144
Nebeška kraljica, darov ključarica . .	234
Nizko se zdaj priklonimo ....	23
Nova luč iz Vatikana ....	153
Oče naš, ki v nebesih ....	31
Oče, stvarnik neba, zemlje ....	lili
Oče večni v visokosti . . .	17
O devica, si češčena . . . .	170
O devic«, pomočnica.....262
O devica, zvezd kraljica ....	212
O duša. idi k svojemu.....208
O grešna stvar, le premišljuj . . .	i;:i
Oh, kq sem ti storil.....71
Oh, kako te vidim, Jezus ....	70
275)
O kak- vendar hitro mine . Oh, nebeško je življenje Oh, odprite sc nebesa . Oj, bodi češčena Oj, hvalimo in molimo O Jezus, sladek moj spomin O Jezus, tebe zdaj moliti O Jezus, ves moj blagor ti . O kraljica vseh nebes . Oj ovčice Jezusove Oj srečna duša, blagor ti Oj vsmiljeni Jezus O kam, (iospod, gre tvoja pot O Marija, blaga mila . O Marija, Božja mati . O Marija miloatljiva . O Marija, mi veseli pridemo O Marija, naša ljuba mati . O Marija, naša mati, mi sem O Marija, naša mati, tebe . O Marjja, si češčena . 0 Marija, srce sveto . O Marija, ti cvetlica . O Marija, tolažnica O moj človek, sem priteci . O preblažena devica . O src« ljubeči-, pred teboj . O srce najbolj ljubo . (I sveta Planina (gora prelepa) O večna resnica, vencem O upanje mi lepo Ozri z nebes se v milosti .
275)
Stran
Pastirci, iz spanja rstanitc ....	41 i
Pesmi, glasno oznanjajte1 ....	15!)
Počastimo in molimo.....27
Počeščcna leva rana .....	84
Počeščena, sveta Ana.....276
Po dolinah in višinah.....235
Poglejte, duše, groli odprt ....	!IO
Poglejte, duše, vrtec zlati ....	187
Pohvaljen bodi, Jezus ti ...	2!)
Pojte hribi in doline.....207
Ponižno na kolena pademo ....	27
Ponižno tuknj pokleknimo . . . .	123
Poslan je ange|j (ialirijel ....	86
Poslušajte, o kristjani.....!I5
Poveličuje duša mi Gospoda . . .	229
Povzdigni se, srce .....	132
IVaznika svetega dnes ....	108
Praznik svet se dnes obhaja ...	9!)
Prečisto Jezusa srce.....152
Pred Bogom pokleknimo ....	9
Preden se od tod podamo ....	30
Pred Jezusa ponižno pokleknimo ...	25
Predragi kristjani, ki tukaj . . .	258
Pred stolom tvoje milosti ....	4
Pred telioj na kolenih.....7
Pred tronom tvojim, o devica . . .	252
Prelepa lilija cveti.....272
Prelepo niccg nam žari ....	42
Prepevaj hvalo, moj kristjan . . .	113
Prcsvet'mu srcu slavo.....148
Pridi, molit, o kristjan . . . .	119
Pridi, pridi, Božja mana ....	135
275)
Stran
Pridi, duša, v vrte« mali ....	233
Pridi, sv. I)uh, zares.....101
Pridi, vsa krščanska čreda ....	274
Prijatelji, povejte; mi.....130
l'ri|>ogiiimo se, kristjani ....	23
Prišel k nam si, Jezus, res . . . .	138
Priteciiiio v vrtec zlati ....	268
Pritecite, pokleknite.....12!)
Pritecitc sem, kristjani ....	122
Razumeti kdo je v stani . . .	118
Boke lepo sklenimo.....124
Itoke, srce povzdignimo ....	26
Bomar pritekel sem k tebi ....	253
Sem, kristjani, pritecite ....	121
Sem, sem, o grešnik pridi ....	32
Sc nizko priklonimo . . . . .	121
Sc odprla so nebesa . ... .	134
Si češčena, liožja mati ....	264
Si, Marija, počeščena.....160
Sladko, sladko ime Marija ....	180
Slava Mariji, prečisti devici . .	204 Slavo Večnemu zapeti ... .25
Spet kliče nas venčani maj ....	198
Spomni sc, kraljica mila . .	260
Srcc moje mg Mariji .....	206
Srce ti čem dariti.....53
Srečen, srečen, kdor ohrani ....	34
Srečni in zlati čas sv. misjona . . .	286
S solzami oblito lice .....	167
Sveta ccrkcv nagovarja ....	61
Svet Alpjzjj, limhar beli ....	271
Sveti Jožef rodovine Svet' Jožef, v svojega Očeta . Sveto srce Jezusa Sveto, sveto je, Marija, tvoje Svoje srce. povzdignimo Še enkrat lii videl, Marija . Ta dan sc veseli svet raj Tebe, Hog, vsi hvalimo Tebi Marija, o mati premila Tebe, Marija, želim postaviti Tebe molit, Oče večni Ti edina, o Marija Ti, ki nad trume nebeške vse Ti, o Jezus srčnomili . Ti, o Marija
Tisočkrat bod' hvala tebi . Veseli sc zemlja, presrečna . Veselo pesem, jezik moj Veselo vsi pozdravimo . Veš, o Marija, moje veselje . Vi oblaki, ga rosite .
V	ljubezni goreči Kalvar'ja .
V	Očeta ino Sina Vsa ponižna si spnčela Vse, kar živi na sveti Vse, kar življenje v sebi Vse prepeva, veseljujc .
Vse ti cvetje zdaj prinaša . Vse v nebesih in na sveti Vsi jeziki povzdignite . Vsi pobožno premišljamo .
275)
	Stran
Vsi ponižno počastimo	22
Vsi ponižno počastimo v zakramentu	24
Vsi ponižno pokleknimo	55
Vsi svptniki in svetnico	294
Vsmili sc nas Oče večni	266
Vso zemljo tema krije	89
Vstanite, o bratje ....	40
Vzdigni se, jezik moj, k božji	102
V vrtu tam na Oljski gori .	65
V višavah kraljuješ, kraljica neba	287
Za Hogom najrajši Marijo častim .	259
/aklicem Marijo in polno že je .	179
Zapojmo na glas itd. (odpevki k lavr. lit.)	1!>3
Zapojte, jeziki vso zemlje	203
Zapoj veselo, o kristjan	87
Zaupno k tebi pridemo	212
'/.i\aj bomo videli Koga .	21
Zdaj jc razsvetljena noč	205
Zdaj, o duša moja, pev«j	13B
Zdaj sc zbudi, duša moja	132
Zdi se mi, da vidim ....	81
Zdrava, morska zvezda	241
Z enim glasom zdaj zavpijmo	1 (KI
Z globnčine se glasi ....	282
Z globnčine sc glasim ....	292
Z nebes poglej. Hog Kahaot .	13
Z nebes visok'ga trona	219
Zveličar gre iz groba ....	92
Zveličar je od smrti vstal .	89
Zveličar naš jc vstal iz groba	88
Zveličar preljubi jc prišel ....	44
275)
Stran
Zvonovi bo lopo zapeli ....	285
Zvonovi zvonijo, nas s spanja ...	47
Zvonovi zvongo, premilo pojo . . .	238
Že angelj oznanjuje , . , , ,	42
Že prišla je spomlad vesela ....	1!I5
Že sla veki žvrjrolijo.....1!I7
Ze krgc tiha noč doline ....	287
Živo vetjem, tnlno upam ....	102