AA 6010020( OSREDNJA KNJIŽNICA P . P . I KG Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovim Abb. postale 1 gruppo Cena oOO lir Leto XXXV. Št. 291 (10.510) TRST, nedelja, 16. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ** *** *Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANAŠNJI IN PRIHODNJI BOJ ZA NAŠE NARODNOSTNE PRAVICE V vrsti razgovorov s člani izvršnega odbora SKGZ, ki so obenem predsedniki nekaterih njenih najpomembnejših področnih odborov, smo ob proslavljanju 25-letnice naše osrednje manjšinske organizacije hoteli prikazati njena načelna stališča in praktične prijeme, po katerih usmerja svojo politiko in dejavnost na narodnopolitičnem, gospodarskem, kulturnem, mladinskem, telesnokulturnem področju in v okviru teritorialnih odborov. V današnjem sklepnem razgovoru s predsednikom SKGZ Borisom Racetom pa želimo strniti doslej izrečene misli In poglede na razna področna vprašanja našega boja in dela v zaključke o sedanjem družbenopolitičnem položaju naše narodnostne skupnosti v Italiji in vlogi SKGZ ter nalogah, ki so pred njo, pred vso našo skupnostjo in pred demokratičnimi silami večinskega naroda. . — Kako ocenjujete sedanji družbenopolitični položaj v državi, v deželi Furlaniji - Julijski kraji-"I in v krajevnih merilih glede na, “dnos do vprašanj naše narodno- **ne skupnosti? — Če izhajamo iz osimskega sporazuma in obveznosti, ki jih je ‘talija z njim prevzela, potem bi P*aj uradno razpoloženje s strani italijanske države moralo ustrezali auhu Osima. Mnogo se govori o ■*m osimskem duhu. žal pa opa-‘amo, da se ta duh ne uresničuje ? celovitosti in v taki meri, v kakšni bi se moral odražati iz vse- ne sporazuma samega. Duh Osi-pa pomeni postaviti kamen na vse *°r je ločevalo obe državi, na *se kar je negativno vplivalo na niuno sodelovanje, hkrati pa po *Peševanje vsega, kar ju združuje •n trajneje povezuje na političnem, Gospodarskem, kulturnem področju. Tudi v zvezi z našo narodnostno skupnostjo bi moral biti ta duh Prisoten. Delo posebne komisije Pri predsedstvu .vlade žal ne potrjuje te usmerjenosti, ki je bila Ustavljena pred štirimi leti. vsaj ”a ravni ekspertov v posebni o-Pimski komisiji. Upajmo, da bodo Politiki, ko se bodo morali soočati z našim vprašanjem, dosledni Ppoji usmerjenosti, ko so pripravljali in podpisali osimski sporazum. Na deželni ravni je opaziti po Ju strani večjo politično voljo, “a se naša vprašanja rešijo. V nekaterih drobnih stvareh, sicer nepopolno in v utesnjenih okvirih *e nekatera vprašanja rešujejo. Seveda je tu še zmeraj prisotna težka roka države in tudi predstavnikov določenih krogov, ki ovi-raio večjo dejavnost dežele na tem Področju. V krajevnih okvirih so situacije fazlične. Tu mislim tiste občine tli gorske skupnosti, kjer so Slovenci v večini. Pri ostalih je tre-Jja ugotoviti, da so v videmski po krajini lokalna predstavništva pod Piočnim pritiskom Vidma in jim Zaradi tega ni dopuščeno, da bi tekaj konkretnega storila; nasprotno, sugestije, ki prihajajo od zu-naj, jim tega ne dovoljujejo. V Trstu je znano kakšno je stanje Po hudi kampanji proti uzakonitvi naših pravic se je sicer navzven situacija nekoliko pomiri-'o. toda znotraj pogojujejo odnos naše skupnosti močne nacionalistične sile. Pri tem je treba Izvzeti pozitivna stališča, ki jih Zavzemajo goriška občina ter tržaški in goriški pokrajinski svet. — Iz tega je razvidno, da je bit-H, ki jo slovenska narodnostna •Itupnost vodi sedaj za svoje pralce, tako rekoč odločilnega pome- *** za njeno prihodnost. Kako si l»miŠljate, da bi moral vnaprej Dotekati boj Slovencev za dosego *«h pravic, kaj je pri tem prednostno in kaj sodi v okvir dolgo-r°čnih oziroma trajnih prizadevanj, Posebej še Slovenske kulturnogo-•Podarske zveze? ~ V trenutku ko se v posebni komisiji razpravlja o vprašanjih Jaše narodnostne skupnosti, ki naj oodo gradivo za to, da bo vlada, sestavila svoj zakonski osnutek, in ® času ko pričakujemo, da bo parlament o našem globalnem zaščitnem zakonu razpravljal, je današnje obdobje res izredno po-hiembno. Po eni strani terja vsestransko prisotnost celotne naše skupnosti, hkrati pa tudi enotnost Pogledov na temeljna vprašanja. Ni seveda nič manj potrebno, da Tiste demokratične sile, ki so nas doslej vseskozi podpirale, to pod- poro danes še okrepijo in se ne pustijo pogojevati in zato popuščati v bistvenih vprašanjih. Ti so po mojem mnenju prednostni. a so obenem tudi dolgoročni vidiki naših prizadevanj. Slovensko kulturno gospodarska zveza mora biti pri tem mobili-zator med Slovenci v vseh treh pokrajinah, kar ji narekuje in obenem olajšuje že njen nestrankarski značaj. Globoko se moramo namreč zavedati lega značaja SKGZ in še bolj dosledno spodbujati vzdušje in pripravljenost na razne akcije v vsakodnevnem boju za naše pravice. V lem značaju SKGZ se v današnjih razmerah uresničuje tisto, kar je bilo značilno za narodnoosvobodilni boj. — Enotno nastopanje vseh slovenskih komponent je, kot ste že poudarili v tem razgovoru, nedvomno eno najmočnejših orožij naše manjšine v boju za svoje pravice. Kako gledate, z ozirom ua dosedanje izkušnje, na možnost nadaljnjega utrjevanja akcijske enotnosti, seveda v spoštovanju strankarske pripadnosti in ideološke opredeljenosti vsakogar? — Dosedanje izkušnje kažejo, da je treba še utrjevati med Slovenci zavest o nujnosti enotnih nastopov, ker se zdi, da ni vedno takega globokega prepričanja o potrebi po enot :em gledanju in nastopanja glede osnovnih narodnostni h pravic. SKGZ je poklicana, kot sem že dejal, da nenehno opozarja na to nujnost in da ne štedi z napori. da se razni pomisleki in tudi razlike političnega in ideološkega značaja med Slovenci premagujejo in ovire odstranjujejo. Za nas bo važno prihodnje obdobje uresničevanja z zakonom pridobljenih pravic, kajti tudi najboljši zaščitni zakon se sam od sebe ne bo uresničeval. V tem o-ziru imamo dosti izkušenj, na primer s posebnim statutom Londonskega sporazuma. Čaka nas zato obsežno in nekratkoročno politično delo. Poleg tega se ne smemo ustrašiti truda, da prepričamo so-deželane italijanske narodnosti o upravičenosti uresničevanja in izvajanja naših narodnostnih pravic. Brez teh naporov, ki pa morajo seveda preiti tudi na italijanske politične, kulturne in druge kroge, se bo enakopravnost naše skupnosti težko uresničevala. — Danes praznuje Slovenska kulturno - gospodarska zveza 25-letnico svojega obstoja. S svojim zavzetim in z ničemer obremenjenim delom, ki sloni na najnaprednejših težnjah našega boja in na idealih protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja, si Je pridobila ugled in zaupanje naših zamejskih ljudi. Kakšne želje lahko naslovite ob tem jubileju na članice zveze, na vso našo narodnostno skupnost v Italiji, na matični narod v SR Sloveniji in na demokratične sile večinskega naroda? — Petindvajsetletnico SKGZ praznujemo bolj delovno s tem, da prikazujemo značaj zveze in da tudi ob tej priložnosti opozarjamo našo skupnost za kakšne cilje se moramo boriti in da ta boi zahteva prisotnost vseh Slovencev. V tem se dejansko odražata značaj in vsebina SKGZ in je hkrati tudi naša dolžnost, da bomo zvesti programskim obveznostim. da tako zveza kot njene članice, ki povezujejo naše ljudi in le te z zvezo samo, služijo slovenski narodnostni skupnosti. To nas tudi opravičuje, da se. obračamo na Slovence brez razli- SPORED PROSLAVE ob 25-letnici SKGZ DANES OB 10. URI V KULTURNEM DOMU - Slavnostni govor predsednika ■ Podeljevanje priznanj SKGZ - Kulturni program. Sodelujejo: mešani zbor Planika iz Ukev, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, ženski in mešani zbor Oton Zupančič iz štandreža, mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Konto-vela! moški zbor Valentin Vodnik iz Doline in gledališki umetniki: Lidija Kozlovič, Jožko Lu-keš, Anton Petje, Mira Sardoč in Stane Starešinič. ke s pozivi. da se aktivno vključujejo v skupni boj na kulturnem, gospodarskem, vzgojnem, telesnokulturnem in drugih področjih v vsakdanjem potrjevanju naše o-sebnosti povsod, kjer smo prisotni in še zlasti v mestih in v videmski pokrajini. Prepričani smo. da bomo v naših vsakodnevnih naporih in boju za priznanje in uresničenje naših pravic uživali aktivno podporo matičnega naroda bodisi v dvostranskih državnih dogovarjanjih, bodisi v vsestranski povezanosti z razvejanim življenjem naše narodnostne skupnosti. Cenimo prizadevanja demokratičnih sil italijanske družbe, ki so v veliki meri zaslužne, da se je že doslej položaj naše skupnosti izboljšal in da so svojo naklonjenost do nas pokazale tudi v predložitvi zakonskih osnutkov z zahtevo. da se o njih čimprej razpravlja v parlamentu. Izražamo prepričanje, da nam bodo le sile še v naprej v oporo in da bodo odločne v boju za vsebino zakona in uresničevanju njegove vsebine. Naša želja pa je, da bi tudi tiste sile. ki so se sicer izrekle o nujnosti. da Slovenci uživamo narodnostne pravice, to svoje z besedami izraženo stališče, spremenile v dejanja. Razgovor zapisal j. k. PO DRAMATIČNEM IZBRUHU PREVRATNIŠKE DEJAVNOSTI IN ORGANIZIRANEGA KRIMINALA Ministrski svet sprejel ukrepe za ostrejšo borbo proti terorizmu in naraščanju nasilja O v • % Strožje zaporne kazni za teroristične zločince - Se nepojasnjene nove pristojnosti gen. Dalla Chiesa RIM — Cossigova vlada je spričo nevarnega naraščanja terorističnega nasilja In organiziranega kriminala v državi na petkovi seji sprejela serijo novih ukrepov za učinkovitejši boj proti prevratništvu. V glavnem je ministrski svet potrdil že znane zakonske odloke in osnutke, ki zadevajo nove sodne in kazenske norme ter odobril nekatere načelne člene reforme policije poleg nekaj povsem nepričakovanih sklepov organizacijskega značaja, kot so imenovanja novih prefektov v Genovi, Milanu in Tu- rinu, medtem ko je bil general Dalla Chiesa imenovan zn poveljnika karabinjerske divizije «Pa-strengo» s pristojnostmi v celi severni Italiji. Če analiziramo posamezne ukrepe vidimo, da je vlada dala na razpolago sodstvu in varnostnim organom nove možnosti za ostrejši boj proti terorizmu čeprav je treba poudariti, da prihajajo nekateri sklepi zelo pozno. Imamo v mislih predvsem prepotrebno demokratično reformo policije, ki bi zbližala sile javnega reda demokratičnim inštitucijam v državi ter jih usposobila za enako-vrednejši boj proti političnemu in navadnemu kriminalu. Za te zamude nosijo velike odgovorno- NOVI RAZPLETI IRANSKE KRIZE Iranski šah Pahlavi je prispel v Panamo Haaiko razsodišče ukazuje Iranu osvoboditev talcev Nobene uradne reakcije iranskih predstavnikov PANAMA — Na prizorišču i-ransko - ameriške krize, ki že več mesecev ogroža mednarodno gospodarsko in politično ravnovesje, sta se včeraj odigrala dva pomembna dogodka, ki bosta lahko pomagala k bolj ugodnemu razpletu iranskega spora. Bivši iranski šah Reza Pahlavi je včeraj ob 18.40 po srednjeevropskem času prispel v srednjeameriško državo Pana.n,, kjer si bo verjetno uredil stalno bivališče, šahova o-dločitev je bila nepričakovana, saj je do nje prišlo v strogi tajnosti. Glasnik Bele hiše je včeraj, po Aahovemu odhodu iz Texasa izjavil, da je Panama že pred desetimi mesec povabila šaha, v zadnjem tednu pa je to vabilo obnovila. Po pogajanjih šefa kabineta Bele hiše in predstavnikov šaha s panamskimi gostitelji, se je včeraj šah preselil. Glasnik je poudaril, da je ameriška vlada sprejela šaha zgolj iz »humanitarnih razlogov*, in da ni nika-kakor pritiskala za njegovo odselitev. Bistveno vlogo je pri tem imelo, po besedah glasnika, u-godno mnenje dveh zdravnikov, ki sta potrdila zadovoljivo zdravstveno stanje Reze Pahlavija. Medtem so včeraj člani haaške-ga mednarodnega razsodišča OZN soglasno odobrili razsodbo, da mora Iran, na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih .je sam podpisal, osvoboditi ameriške talce, ki jih islamski študentje »zadržujejo* na ameriški ambasadi v Teheranu. Ravno tako mora Iran zagotoviti popolno zaščito talcem, kar je pravica vseh diplomatskih predstavnikov. Z a-meriške strani je prvi komentar na včerajšnja dogajanja dal ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, ki se je ravno vrnil z obiska po Evropi, kjer je preverjal pripravljenost s^pjih zaveznikov za pomoč Ameriki v zvezi z iransko krizo. Vanče je izrazil upanje, da bo šahov odhod iz Amerike omogočil takojšno izpustitev talcev, vsekakor pa mislijo ZDA v prihodnjih dneh, tudi na podlagi njegovih evropskih pogovorov, sprejeti določene restriktivne ukrepe proti Iranu. Teheran pa zaenkrat ni še u-radno reagiral na te novosti. Tako zunanji minister kot Homeinijevo tajništvo vztrajno molčijo, glasnik islamskih študentov pa je izjavil dopisniku agencije »France press*, da se situacija ni bistveno spremenila, vendar mislijo čimprej začeti s procesom proti «ameriškim vohunom*, ki so zaprti na ambasadi. Glede haaškega sklepa pa vlada v Iranu nezanimanje, saj se teheranski predstavniki niso udeležili seje razsodišča, ker so bili že vnaprej prepričani, da bodo njegovi člani, pod vplivom ZDA prišli do take razsodbe v prid »svetovnemu imperializmu*. Podporo iranskim zahtevam in obsodbo vsakršne vojaške pobude proti Iranu je v svojem dokumen- tu izrekla skupina italijanskih sindikalnih in političnih predstavnikov. Z dokumentom, ki so ga podpisali med drugim tudi sen. Orlando, sen. Terracini (KPI), De Poi (KD), tajnik UIL Benvenuto, poslanca Querci (PSI) in De Ca taldo (PR) ter umetniki Attardi, Monicelli in Scelza, zahtevajo, da se Iranu potrdi pravico do izročitve šaha in vrnitev premoženja, ki so mu ga odvzeli. Poziv bodo poslali predsedniku Pertiniju, tajniku OZN Wa!dheimu, iranskemu svetu islamske revolucije in aja-tulahu Homeiniju, (nf) TAYLOR (Michigan) — Ameriške oblasti so evakuirale od osem do deset tisoč oseb iz kraja Taylor, kjer se je razvnel silovit požar v hranilnikih goriva »Clark Oil*. Ni še znano, če je požar povzročil tudi žrtve. ter Krščanska sti prejšnje vlad demokracija. Med petkovimi sklepa je treba omeniti strožje zaporne kazni za vsa teroristična dejanja ter dosmrtno ječo za morilce sodnikov ali pripadnikov varnostnih sil, medtem ko bodo znižali kazni vsem prevratnikom, ki bodo sodelovali s pravico. Za vse prekrške, ki zadevajo terorizem ali pre-vratništvo bo moralo sodstvo odslej naprej obvezno izdati zaporni nalog ter odkloniti začasno svobodo vsakomur, ki bo osumljen teh dejanj, kar bo nedvomno vplivalo tudi na podaljšanje roka preventivnega zapora. Kar zadeva reformo policije, pa je ministrski svet sklenil namestiti urad za koordinacijo in enotno vodstvo oddelkov javne varnosti. ki mu bo neposredno nače'oval poveljnik policije. V tej zvezi je vlada na predlog notranjega ministra Rognonija delno spremenila in preuredila .celotno normativo za sprejem v službo agentov javne varnosti ter najavila reorganizacijo celotnega sektorja. Predsek-nik vlade Cossiga je na zasedanju ministrskega sveta obširno govoril tudi o pomembni vlogi tajne službe v boju proti terorizmu ter o-risal delovanje posebnega medparlamentarnega sveta za informacije in za varnost, ki deluje v tesnem sodelovanju z izvršnim organom (CESIS), ki neposredno koordinira akcije tajnih služb SISMI in SISDE. V ta namen je Cossiga pred kratkim odredil ustanovitev posebne delovne skupine, z nalogo, da iz tega zornega kota analizira pojav terorizma in splošnega naraščanja kriminala. Presenečajo pa sklepi tako imenovanega organizacijskega značaja in predvsem dejstvo, da je bil general Dalla Chiesa imenovan za novega poveljnika karabinjerske divizije «Pastrengo». V vladnem dekretu je govor samo o zemljepisni pristojnosti tega oddelka, medtem ko ni točno znana še njegova operativna funkcija v boju proti terorizmu. Kot kaže, pa bo divizija »Pastrengo* gotovo v večjem obsegu, imela iste funkcije kot posebni protiteroristični oddelek, ko mu .je načeloval Dalla Chiesa. Za novega poveljnika omenjenega karabinjerskega oddelka pa .je bil imenovan ge- neral De Lellis toda le z nalogo. da nadzoruje tako imenovane superzapore. Vlada je tudi imenovala nove prefekte v Genovi, Milanu in Turinu, to je v mestih, kjer je v zadnjem času teroristično nasilje doseglo nevarno stopnjo. Preseneča, da je bil za novega prefekta v ligurijskem mestu imenovan general karabinjerjev Palombi, saj je mogoče prvič v povojnih letih, da to pomembno mesto prevzame visoki vojaški častnik, (st) Stavka zdravnikov v bolnišnicah RIM — Zdravniki, ki so zaposleni v bolnišnicah, bodo stavkali od jutri do četrtka. V teh dneh zato ne bodo niti sprejemali niti odpuščali bolnikov, razen v nujnih primerih, zagotovljene pa bo do tudi najnujnejše službe. Stavko so oklicali kot sredstvo priti- ska na parlament, da sprejme njihove zahteve glede staleža v vsedržavni zdravstveni službi. OBOROŽEN SPOPAD V TURINU Domnevni pripadnik »prima linea* ubit v streljanju s karabinjerji TURIN - Vse kaže, da je bil mladi Roberto Pautasso, ki je umrl včeraj ponoči v oboroženem spopadu s karabinjerji, spopadu, v katerem sta bila težje ranjena dva karabinjerja, pripadnik prevratniške organizacije »prima linea*. Tragedija se je odigrala v tu-rinskem predmestvu, kjer sta zaprisežena stražnika opazila fiat 500 z dvema osebama, ki se je ustavil pred tovarno Elcat (v njej proizvajajo sedeže za Fiatove av- tomobile). Ker sta se jima zdela sumljiva sta obvestila karabinjer je, ki so takoj prihiteli pred tovarno. Ko je Pautasso opazil, da so prišli orožniki je začel streljati s samokresom, na njegov ogenj pa je, kljub temu da je že bil hudo ranjen (zdravniki so si namreč po operaciji strogo pridržali prognozo), odgovoril podčastnik Asnaghi. Pod njegovimi streh je Paustassi izdihnil, njegovemu pajdašu pa je uspelo zbežati in ga do sedaj še niso izsledili. ISTANBUL — V predmestju Istanbula je šest oseb umrlo, ko je eksplodirala tempirana bomba, ki so jo neznanci podtaknili v neko kavarno. Atentat si je prilastila neka muslimanska organizacija. LA PAZ — Poveljnik bolivijskih oboroženih sil Armando Reyes Vil-la je odločno zanikal glasove, po katerih naj bi vojska pripravljala državni udar zoper civilno vlado Lidie Gueiler. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMniiiiMiiiiiiiiMiiiiiitiiiniiiiiiimiiiniiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiMiiiiiiiiiiinimMiiiiiMiiiiiMiiiil ODRAZ VELIKE LJUDSKE MOBILIZACIJI V OBRAMBO DEMOKRACIJE V Milanu mogoina demokratična manifestacija proti terorizma Cilj včerajšnjih in današnjih teroristov je slej ko prej isti: odtujiti ljudi od države, ošibiti možnost soodločanja in širiti nezaupanje v ustanove (Od našega poročevalca) MILAN — Ogromna množica ljudi je v mogočnem sprevodu včeraj popoldne preplavila milanske ulice in se nato zgrnila na Trg Duomo. V večini so bili Milančani, prisotnih pa je bilo tudi veliko predstavnikov iz malone vseh italijanskih dežel in pokrajin, dokaz, da boj proti terorizmu in prevratništvu ni samo stvar neposredno prizadetih občanov, pač pa je skupna stvar vseh državljanov. Terorizem, kot je jasno dokazal razplet mračne mreže, ki se je začel pred 10 leti s pokolom na Trgu Fontana, meri naravnost v srce državi, njeni demokratični u-reditvi in ustanovam; odgovor mora biti zato enoten, skupen, množi čen. Če bi nasprotniki demokracije razdvojili javno mnenje, če bi Hudi neredi v Madridu H&. i Po neredih v španskem glavnem mestu, v žgali avtobus katerih sta izgubili življenje dve osebi, so demonstranti za- (Telefoto AP) prisilili del državljanov, da se zaprejo doma, bi vsaj delno dosegli svoj cilj. To je jasno izhajalo iz posegov vseh govornikov na včerajšnji množični manifestaciji v Milanu, ki ni imela samo komemorativne-ga značaja, nasprotno, bila je predvsem odraz velike ljudske mobilizacije v boju proti današnjim sovražnikom demokracije in napredka. Milanski župan Carlo To-gnoli. predstavnik enotne sindikalne federacije Franco Marini in predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti so večkrat poudarili pomen množičnega demokratičnega odgovora tistim, ki bi hoteli z nasiljem in z orožjem vsiliti delavskemu razredu in na splošno vsem državljanom svojo zaplotno ideologijo; tistim, ki bi si hoteli lastiti pravico, da govorijo v imenu razreda, ki ga ne predstavljajo in ga ne morejo predstavljati, ker dan za dnem teptajo vrednote, ki so njegovo neodtujljivo premoženje. V analizi današnje situacije, v prikazu načrtov in naklepov teroristov. v opozarjanju na nevarnost je bila še posebej učinkovita Nilde Jotti, ki so jo vsi prisotni pozdravili z dolgim in burnim ploskanjem. Predsednica poslanske zbornice je v svojem govoru izhajala iz tistih tragičnih dni izpred desetih let, ko je bombna eksplozija v Kmečki banki u-bila 16 ljudi, nad 100 pa jih ranila. Kdor je postavil tisto bombo, kdor je organiziral pokol, je hotel s podlim zločinom izsiliti takojšen premik politične osi v državi na desno, obenem pa je začel tudi z dolgoročnejšo strategijo napada na antifašistično premoženje države in državljanov, na vrednote in dosežke, ki si jih je italijanski narod priboril z odporništvom in s 30-letnim bojem za napredek, za pravičnejšo in bolj demokratično družbo. Hudo pa je, da se napad na državo ni razvil samo izven njenih teles, pač pa tudi v le-teh. Freda, Ventura in Gianettini so iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiia COSSIGOVI VLADI POHAJA SAPA RIM — Cossirovj vladi po vsem sodeč pohaja sapa. Po včerajšnjem ponovnem porazu v parlamentu, ko je ostala kar sedemkrat v manjšini pri glasovanju o odložitvi izvajanja sodnih izgonov iz stanovanj in .je bila zato prisiljena umakniti svoj odlok, je namreč še enkrat potrdila svojo objektivno politično šibkost in nemoč pred velikimi nalogami, ki jih postavlja izredno resen gospodarski in družbeni položaj dr-žave. Kot vse kaže, je sedaj le še vprašanje, ali bo morala vlada odstopiti pred ali po vsedržavnem kongresu KD, ki bi moral biti čez približno mesec dni. Takojšnji krizi se, po včerajšnjih izjavah njihovih vodilnih politikov, upirajo socialdemokrati in liberalci, ki so vključeni v vladi. Ti predlagajo, naj Cossiga postavi vprašanje zaupnice v parlamentu ob glasovanju glede u-krepov proti terorizmu, tako da bi si opozicija (zlasti levica) ne upala glasovati proti in bi zato vlada dobila pomembno politično potrditev. Tajnik KD Zaccagnini pa je. spričo omahljive podpore, ki jo parlamentarci njegove stranke nudijo vladi v obeh zbornicah. čutil potrebo poudariti v uradnem sporočilu, da je bila in ostaja podpora njegovega tajni- štva Cossigi »popolna in odločilna*. Ključno vprašanje pa seveda ostaja vključitev KPI in vse levice v vlado dejanske narodne enotnosti, ki naj bo kos prav tako dejanskemu izjemnemu stanju. Ob kvalitetnem skoku teroristične ofenzive, ob dramatičnih gospodarskih razmerah, ki jih napoveduje naraščanje energetskega primanjkljaja in brezposelnosti, se tega zavedajo vsi. Nekateri ga postavljajo previdneje in matij jasno, kot sam Zaccagnini v intervjuju, ko spet apelira na »narodno solidarnost*, ali kot tajnik PRI SpadoLini, ki se je vče- raj na vsedržavnem svetu svoje stranske zavzel za »družbeni pakt* kot pogoj za izhod iz krize. Brez vsake dvoumnosti pa ugotavljajo konec političnega »premirja*, kateremu naj bi služila Cossigova vlada, socialisti in komunisti. Pri socialistih se sicer odločnost stopnjuje od zmernejšega Craxija, do Lombardija, iti dopušča trajanje vlade do kongresa KD, do Mancinija, ki zahteva vladno krizo takoj. Glasilo KPI pa v današnjem uvodniku ugotavlja. da razmere terjajo neposredno in polnopravno sodelovanje komunistov v vladi, ki naj povleče državo iz krize. (Iv) bili obsojeni na dosmrtno ječo, tisti, ki so jim pomagali in jih skrili, pa so še vedno nekaznovani. Deset let po pokolu mora resnica, vsa resnica končno na dan. Demokratične sile — je nadaljevala Nilde Jotti — ki so porazile fašistično strategijo napetosti, se danes soočajo z novo nevarnostjo. Cilj teroristov in nasilnežev, dasi so si nadeli drugačno krinko, je slej ko prej isti: odtujiti ljudi od države in njenih ustanov, ohromiti in obuditi participacijo, ošibiti možnost soodločanja, širiti nezaupanje in vdanost v usodo. Glavna ost terorizma je uperjena nroti pravicam, ki si jih je italijanski narod pridobil z odporništvom in s 30-letnim bojem za reforme in za pravičnejšo družbeno ureditev. Odgovor mora biti zato množičen in demokratičen. Demokracijo branimo s širjenjem demokracije, z večjo in bolj angažirano prisotnostjo v vseh plasteh družben« stvarnosti, z uresničevanjem in u-veljavljanjem svojih političnih in državljanskih pravic. Potrebno pa je, da tudi država in njena telesa naredijo svojo dolžnost. Doslej ni bilo vse tako, kot bi moralo, marsikaj je škripalo in šepalo. Vlada — je pripomnila predsednica poslanske zbornice — je v petek pripravila vrsto ukrepov za boj proti terorizmu in nasilju: parlament se mora obvezati, da jih bo čimprej odobril in usmeril v pravo smer. Ob koncu svojega dolgega in zavzetega govora se je Nilde Jot-tti vprašala, do kolikšne mere se nekateri ljudje, tudi vidni demokrati, zavedajo, da smo pred zelo nevarnim napadom na demokracijo. Ali lahko ostanemo kot oni ob strani in od daleč ter neprizadeto gledamo na razplet dogodkov? Ne, ni mogoče! Potrebni so skupen napor, angažiranost in prispevek vseh v boju proti sovražnikom demokracije, v boju za napredek in reforme. Potrebno je trdo, trmasto in odločno delo. Le tako se bomo oddolžili spominu vseh, ki so padli za svobodo. če bomo znali skupno in enotno, kljub idejnim in svetovnonazorskim razlikam nadaljevati po tej poti, bo demokracija zmagala vselej in proti vsem nasprotnikom, pa naj bodo še tako močni. Množična prisotnost ljudi vseh slojev in iz vseh italijanskih de-, žel na Trgu Duomo priča, da je ta zavest zakoreninjena v veliki večini italijanskih državljanov. VOJMIR TAVČAR LONDON — Včeraj so parafirali sklepni sporazum, ki so ga dosegli na konferenci o Rodeziji. Dokument so parafirali predstavniki londonske in salisbur?jske vlade. ne pa predstavniki patriotske fronte. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE KPI Na deželi se je po mnenju komunistov sprožil nevaren involucijski proces Deželno vodstvo KPI terja jasne odgovore K D in drugih strank tako glede programa kot sestave deželne vlade Kako gledajo komunisti na sedanji politični položaj na deželi? Stališča KPI so včeraj orisali na tiskovni konferenci, ki so se je poleg deželnega tajnika Rossettija udeležili tudi podtajnik Paiza, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Renzo Pascolat, tajnika videmske in pordenonske federacije Ga-sparotto in Toschi ter člana deželnega vodstva Crevatin in Arrigo Pascolat. Komunistična partija v bistvu zelo kritično ocenjuje sedanji politični položaj v deželi, ki ga je odločitev KD, da deželni odbor odstopi takoj po glasovanju o proračunu v deželnem svetu, še bolj zaostril. Po mnenju komunistov gre za skrajno negativen in nevaren involucijski proces, ki lahko privede do hudih posledic za prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine. Stališča vodstva KPI je predstavnikom tiska obrazložil tajnik Ros-setti. V svojem izvajanju je izhajal iz nekaterih novih dejstev, ki dokazujejo, da se je politično vzdušje znatno poslabšalo. Tako je bil zakon o pravici do študija izglasovan samo z glasovi KD in enega svetovalca LpT, Svetovalska skupina KD je nato preprečila razpravo o razorožitvi in strateških izstrelkih, čeprav so se načelniki na predhodni seji domenili drugače. Sama pogajanja med strankami večine niso privedla do nobenih zaključkov in posledica tega je bila, da so skupine KD, PRI in PSDI odobrile proračun v komisiji, medtem ko so se komunisti in socialisti vzdržali. KPI je namreč zelo kritična do tega dokumenta in bo v prihodnjih dneh poskušala vse, da bi ga izboljšala. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo KPI glasovala v skupščini proti proračunu. Sedaj je seveda odvisno od KD v prvi vrsti, da dokaže politično voljo za izboljšanje dokumenta. O pogajanjih med strankami večine je Rossetti nato dejal, da niso premaknili položaja. Na številna vprašanja vsebinskega in programskega značaja, ki sta jih zastavila KPI in PSI, je KD odgovorila z odklonilnimi stališči ali pa z molkom. Kar zadeva politično sestavo bodočega deželnega odbora (in po mnenju komunistov so krščanski demokrati, pa tudi nekatere druge stranke, posvetili veliko večjo pozornost temu vprašanju, kot pa programskemu vprašanju), se je še enkrat pokazalo, da je KD pripravljena sprejeti v deželno vlado vse stranke z izjemo komunistov. Po Rossettijevem mnenju je to odklonilno stališče v sedanjem političnem trenutku, ko se tudi na vsedržavni ravni postavlja vprašanje novega odnosa do KPI, še toliko bolj zaskrbljujoče in dejansko potrjuje že omenjeni involucijski proces, zlasti če upoštevamo, da se je na deželni ravni ohranila politika solidarnosti, ki so jo narekovale znane nuje, tudi potem, ko je na vsedržavni ravni ta politika propadla. KPI vsekakor smatra, , da je položaj v deželi še vedno pereč in zahteva še naprej to solidarnost, kdor KER JIM NISO OMOGOČILI VSELITVE OKTOBRA Skupina bodočih stanovalcev zasedla blok v Poggi paese Prvotne cene stanovanj povišane za 40 odstotkov Tretja TV mreža: začetek brez blišča Tretja TV mreža je začela sinoči oddajati svoje programe. Tretja mreža je bila ustanovljena — tako je bilo rečeno tudi ob samem začetku včerajšnje št. 0 dnevnika TG 3 — zato, da bi ljudje prek nje spoznali deželo, v kateri prebivajo, in posredno tudi državo; zaradi omejenih tehničnih sredstev, ki jih ima nova mreža na razpolago, pa vsaj v sinočnji oddaji ta namera ni prišla popolnoma do izraza. V svoji zasnovi je TG 3 razdeljen v tri dele; v prvem povzame najpomembnejše vesti iz vse Italije (sinoči sta bila na vrsti seveda terorizem in vsedržavna skupščina dijakov v Neaplju), sledijo fleš vesti iz tujine, zadnjih 20 minut od približno pol ure trajajočega dnevnika pa je prepuščeno vestem iz posameznih dežel. Prav v tem zadnjem pasu novic je bilo opaziti nekaj omahovanj. Najprej je ravnatelj tržaške postaje Danilo Colombo pozabil na še neizvedeno uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini, medtem ko ni pozabil obvestiti gledalcev, naj bodo strpni, ker se oddaje tretje mreže ne vidijo dobro na vsem področju F-JK. še dobro, da so to pomanjkljivost pozneje omilili s kratko reportažo z intervjuji Slovencem o njihovih mnenjih o TV oddajah v slovenščini. Za ostalo moramo pripomniti, da je bilo na ekranu preveč statičnosti in premalo filmskih posnetkov (le 5 od skupnih 15 posredovanih vesti). Kot je bilo ■ poredano sinoči, pa bo oddajanje TV 3 vsaj do marca še v eksperimentalni fazi. (šč) Skupina bodočih lastnikov stanovanj je včeraj zasedla novi stanovanjski blok v naselju Poggi paese iz protesta, ker jim gradbeni konzorcij še ni dodelil stanovanj, kot jim je že pred časom obljubil. Stanovalci bi se morali vseliti v nova stanovanja že oktobra meseca, zaradi nekaterih zavlačevanj in zamud pa jim je bilo naknadno rečeno, da bodo stanovanja vseljiva šele februarja. Zato so se odločili, da zasedejo stanovanjski blok ter s svojo akcijo obvestijo javnost o svojih težavah. Nekaterim namreč grozijo izgoni, drugi se nahajajo tudi v hudih stanovanjskih težavah, zato nujno potrebujejo streho nad glavo. Stanovanja so začeli odplačevati že pred tremi leti, sedaj pa so jim naznanili, da bo konzorcij zvišal prvotno ceno za nadaljnjih 40 odstotkov, kar bi pomenilo zanje še dodatno breme. Pred zasedbo so se zglasili tudi na deželi, a niso dobili zadovoljivega odgovora na svoja vprašanja, zato so se domenili, da posežejo po edinem orožju, ki jim je preostalo — zasedbi stanovanjskega bloka. huda prometna nesreča. 49-letni avtomobilist Carlo Samsa je z avtomobilom fiat 125 na prehodu za pešce podrl 78-letno Amebo Antoni in njeno starejšo sestro 84-letno Vin-cenzo. Točna dinamika nesreče še ni bila dognana. Starki so prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice s precej hudimi poškodbami. Amelia si je pri padcu zlomila levo nogo, domneva se tudi zlom stegnenice, dobila je udarec v glavo in številne odrgnine po obrazu. Zdravniki so ji pripisali 90 dni zdravljenja. Njena sestra Vincenza pa si je zlomila nogo, pobila po glavi in po čelu, v bolnišnico pa je prišla v šok stanju. Zdraviti se bo morala 60 dni. Zasedanje o splavu V tržaškem Avditoriju se je včeraj zaključilo dvodnevno zasedanje o tehničnih in organizacijskih izkustvih v izvajanju državnega zakona 194 o prekinitvi nosečnosti. Zasedanje, ki so ga priredili deželna u-prava, deželno odborništvo za higieno in zdravstvo, tržaška univerza ter krajevni inštitut za otroštvo, je le še izpričalo, kako zelo pomanj-ljive so še bolnišniške in zasebne strukture, ki se bavijo, oziroma bi se morale baviti s tem žgočim problemom. Jutri dopoldne brez openskega tramvaja Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da zaradi' magneto-skopskega pregleda vlečne vrvi o-penski tramvaj jutri dopoldne ne bo vozil. Pač pa bodo po istem umiku vozili z Oberdankovega trga ter z Opčin nadomestni avtobusi. Tramvaj bo prvič odpeljal z Opčin ob 13.28, iz Trsta pa ob 14.02. Priletni sestri žrtvi hude nesreče V Miljah, v Ul. Roma, se je sinoči v poznih večernih urah pripetila Radio Praga oddajal Partizansko balado Radio Praga je sinoči oddajal posnetek Partizanske balade v izvedbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Oddaja je zajela tudi intervju z zborovodjo Oskarjem Kjudrom, ki ga je oskrbel Boris Valenčič, in širši prerez čez dejavnost TPPZ v preteklosti s posebnim ozirom na gostovanje pri predsedniku SFRJ Titu na Brdu. pa želi ubrati drugačne poti, ki so v tem položaju skrajno nevarne, si prevzema hude odgovornosti. Prav zato terjajo komunisti čimprej jasen odgovor, (dk) Danes svečanost na openskem strelišču Na openskem strelišču bomo danes ob 15. uri počastili spomin Tomažiča, Kosa, Bobka, Vadnjala in Ivančiča, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. Na spominski svečanosti, ki jo prirejajo borčevske organizacije VZPI -ANPI, ANED in ANPPIA, bosta govorila sen. Jelka Gerbec in občinski svetovalec Edoardo D’Amore, zapel pa bo moški zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjava. Še 3 milijarde lir za tovorno postajališče pri Fernetičih Na predlog odbornika za promet Cociannija je deželni odbor nakazal nadaljnje 3 milijarde lir Konzorciju za gradnjo in u- • pravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih. S temi sredstvi bo konzorcij opravil dela, predvidena v četrti fazi gradnje postajališča. Dela obsegajo ureditev 180 tisoč kv. m obsežne ploščadi in gradnjo velike operativne hale na površini 5.800 kv. m. Poleg tega bodo v okviru te faze del izpolnili naprave za osvetljevanje postajališča ter vgradili čistilno napravo, ki bo služila tako za prečiščevanje črnih voda kakor tudi za deževnico. Omenjena dela naj bi bila pod streho do novembra prihodnjega leta. Ko bodo vsa ta dela opravljena, bo tovorno postajališče pogrešalo še eno važno prometno infrastrukturo, in sicer železniško zvezo z opensko postajo. Ta zveza je toliko bolj potrebna, ker bo pjostajališče v prihodnje služilo kot vezni člen za razvoj kombiniranega blagovnega prometa, se pravi za prekladanje tovorov s tovornjakov na železniške vagone in narobe. Na petkovi seji je tržaški občinski svet v poznih urah (zaradi česar nismo mogli poročati v včerajšnji številki) sprejel sklep, ki se neposredno tiče bazovskega otroškega vrtca. Občinski odbor je namreč predložil sklep, v smislu katerega bo za gradnjo bazovskega otroškega vrtca uporabil fonde, ki so ostali iz leta 1978. Denar je torej na razpolago, zato bi se morale stvari premakniti z mrtve točke. Ob vsem tem je treba poudariti, da je prejšnji sklep občinske uprave, ki se je vedno nanašal na to vprašanje, predvideval, da bi občinska uprava najela posojilo, ki bi ga nato uporabila za gradnjo novega vrtca. Ni treba posebej poudarjati, da bi se v tem primeru celotna zadeva zelo zavlekla, seveda v škodo najmlajših prebivalcev Bazovice. Vsekakor pa se celotna zadeva vse preveč zavlačuje, je v razpravi o sklepu poudarila svetovalka KPI Marta Ivašič, občinski odbor pa je doslej le malo storil, da bi se tako stanje spremenilo. Nasprotno, s svojimi obljubami so občinski upravitelji le zapeljevali krajevno prebivalstvo, saj so po eni strani celotno zadevo predstavljali, kot da je že skoraj rešena, po drugi strani pa niso v ta namen iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiniHiiiiiiiHi111* TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA GLEDALIŠKE USTANOVE S PETKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nezadostni načrti občinske uprave na šolskem področju Odbor LpT sploh nima svoje šolske politike • Denar za bazovski otroški vrtec je na razpolago Zahteva po odstavitvi Messine znak zaostrenih odnosov v Teatra Sta bile Poleg ravnatelja Messine na zatožni klopi tudi Guido Botteri Z zadevo se bo morala najbrž ukvarjati tudi sodna oblast Predsedstvo Tržaškega stalnega gledališča je včeraj opoldne sklicalo tiskovno konferenco, da bi podrobneje seznanilo tisk o poteku zadnje seje vodstva, ki je bila 13. decembra in na kateri je upravni odbor odobril predlog o odstavitvi o-perativnega ravnatelja Nuccia Messine. Tiskovna konferenca je potekala v burnem vzdušju in je v celoti razgalila stanje, v katerem se trenutno nahaja glavna gledališka hiša v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na sestanku niso bili prisotni samo časnikarji, temveč tudi mnogi odborniki in člani vodstva gledališča, ki se z ognjevitimi posegi in pisanimi poročili želeli posredovati tisku resničen potek in razvoj dogodkov. V začetku tiskovne konference je predsednica upravnega sveta Teatra Stabile prebrala poročilo, s katerim je na omenjeni seji predo-čila odbornikom stanje teatra pod u-pravo ravnatelja Messine. Predsednica Hansi Cominotti je s konkretnimi argumenti prikazala propad gledališča, o čemer priča tudi dolg, ki je letos narastel na milijardo in pol lir. Poleg tega pa se je mnogo sklepalo, upravljalo in programiralo brez njene vednosti in brez vednosti drugih članov upravnega sveta. Zaradi nevzdržnega vzdušja med umetniki in drugim osebjem teatra, zaradi vsakovrstnega slepomišenja, zaradi favoritizmov in izkoriščanja gledališke ustanove v o-sebne namene posameznikov, je zahtevala od upravnega odbora, da se izreče o predlogu za odstranitev ravnatelja Messine. Tedaj je nastopil bivši ravnatelj Teatra 'Stabile Guido Botteri, ki je Cominottijevi očital, da zaradi njenega falimentamega vodenja ustanove želi zdaj najti grešnega kozla in zvaliti vso krivdo na druge ter tako «beži pred odgovornostjo*. Botteri je poudaril, da zastopa katoliško demokratično kulturno sfero. V svojem posegu se je odločno zavzel za Messino. Botterijev govor je izzval ogorčenje predstavnikov sindikatov in drugih političnih strank, ki sestavljajo upravni svet gledališča. Najbolj jasen je bil Martelli (CGIL), ki je kratko in malo izjavil, da so v gledališču siti Botterijevega in Messi-ninega nasilja in njune nesramnosti. Komunist Morgutti se je zavzel, da se hudi spori, ki so nastali, rešijo po mirni poti, ker mora Teatro Stabile pač živeti naprej; pa tudi delavcem je treba zagotoviti mimo delo in gotov zaslužek. Odbornik Ba-rin pa je še dodal, da bi v kateremkoli podjetju delavci drugače pošto- luiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiniiiniiiiMiiiiiiiiiiiiifiniimaiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii V Nabrežini so odprli družinsko posvetovalnico Včeraj je bila v Nabrežini uradna otvoritev družinske posvetovalnice. Zbranim, med katerimi je bil tudi predsednik konzorcija za zdravstvo Pessato, je uvodoma spregovoril občinski odbornik za zdravstvo Depangher, ki je poudaril, da je omenjena otvoritev sad dolgoletnih prizadevanj občinske uprave in demokratičnih strank, ki so omogočile njeno uresničitev. Pobuda se uvršča v okvir krajevne zdravstvene službe in želi biti prispevek k decentralizaciji in učinkovitejšemu delovanju omenjenih družbenih struktur. Smotri posvetovalnice so za-popadeni v globalni zaščiti zdravja, z ozirom na fizično zdravje posameznikov, družin in širše družbene skupnosti. S tem v zvezi bo posvetovalnica služila kot filter med prebivalstvom in zdravstvenimi ustanovami s posebnim ozirom na preventivno zdravstvo. Občani bodo v posvetovalnici imeli na razpolago štiri ope- raterje in sicer socialno in zdravstveno delavko, ginekologinjo in psihologa, s tem v zvezi pa tudi u-strezne storitve. V načrtu imajo poleg rednih ambulatorialnih uslug tudi prirejanje informacijskih tečajev in debat z namenom, da bi dosegli čim učinkovitejše delovanje in povezavo s teritorijem. Nova knjigarna v Nabrežini Od včeraj ima tudi Nabrežina moderno opremljeno knjigarno. Družina Terčon je namreč na trgu odprla prodajalno knjig, časopisov in pisarniških potrebščin, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega kupca. Pobuda je vsekakor hvale vredna, saj odločilno prispeva k uveljavitvi vasi, ki polagoma postaja vse bolj samostojna v odnosu do mesta. pali s svojim ravnateljem, če bi se obnašal kot Messina. če drugače ne, pa bi ga zapodili s silo. Sledilo je še nekaj posegov članov izvršnega odbora in drugih političnih strank, nakar je tiskovno konferenco zaključil občinski odbornik Gambassini, ki je tako ostro napadel Botterija, da je sam Botteri zahteval kopijo Gam-bassinijevega posega za morebitni sodni postopek. Gambassini je Botterija primerjal z despotom, intrigan-tom, malim Rasputinom, ki je v gledališkem zakulisju na široko u-porabljal klientelarni sistem ter mu očital, da so njegove metode dela z ljudmi daleč presegle vsako, mejo dostojnega-vedenja. Osrednje tržaško italijansko gledališko telo preživlja torej globoko kri- zo. Odstavitev Messine je samo posledica že dalj časa neurejenih razmer v gledališču samem in med političnimi skupinami, ki ustanovo vodijo. Za kroniko naj še povemo, da je pred začetkom sestanka Nuccio Messina pred gledališčem Rossetti delil sveženj papirjev, s katerimi dokazuje svojo nedolžnost in zavrača obtožbe Hansi Cominottijeve s pripombo, da jo je že prijavil sodišču zaradi obrekovanja in žalitev, (ris) • V petek, 21. decembra, >ob ,18.. uri bo v krožku Ch« Guevara predaval član CK in tajnik milanske federacije KPI Ripcardo iTerzi, ki bo orisal stališča partije v sedanjem političnem položaju. namenili nobenega nakazila. Svetovalka Ivašič se je v svojem posegu o tem vprašanju navezala na izjave, ki jih je dala odbornica za šolstvo Boschinijeva, ko je na začetku seje odgovorila na interpelacijo komunistične svetovalke. Pri tem pa je treba odpreti oklepaj. Svetovalka Ivašič je namreč vložila interpelacijo, s katero je zahtevala, da bi občinski odbor predstavil načrt posegov na šolskem področju za tekoče leto. Čudno je, je med drugim poudarila slovenska svetovalka, da se o programih za tekoče leto govori pred božičnimi počitnicami. Občinski odbor ga ni predstavil, zato je morala KPI nujno poseče. Pri svoji zahtevi je izhajala iz dveh osnovnih postavk: vsi posegi na področju šolstva pridejo v občinski svet le v obliki ratifikacije, zaradi česar ni mogoče, da bi se o tako važnih vprašanjih razvila razprava in bi se politične sile soočale o šolskih problemih. Drugič pa je treba poudariti, da se občinska uprava sooča s šolskimi vprašanji le v primerih, ko ta vprašanja pridejo na dan. Predvsem je občutiti vsako pomanjkanje točnih izbir in koordinacije, ki bi v veliki meri odpravile številne nevšečnosti. Poseg KPI je torej obrodil zaželen sad. Kakšen je bil ta sad pa ni težko uganiti, saj smo v zadnjem času že navajeni takih odgovorov. Odbornica Boschinijeva je namreč prebrala načrt občinskih posegov na šolskem področju, ki je bil praktično le navajanje podatkov in številk. V eni tipkani strani je bilo namreč vse zaobjeto, od vzdrževanja občinskih poslopij, preko otroških vrtcev in korektivne telovadbe pa do motorične in športne dejavnosti. Niti besede ni posvetila izbiram občinske uprave v zvezi z zelo širokim področjem pravice do študija. Take odgovore, je poudarila svetovalka Ivašičeva, vsakdo lahko dobi v pristojnih občinskih uradih, zato je načrt negativno ocenila. Kot bi lahko pričakovali, ni bilo v načrtu niti besede o bazovskem vrtcu, pa čeprav je občinski upravi dobro znano, v kakšnih težavah se nahaja. Ravno tako ni bilo niti besede o raznih pobudah za obojestransko spoznavanje med študirajočo mladino slovenske in italijanske narodnost. Kako pa občinska uprava posega na šolsko področje, smo se lahko prepričali tudi na začetku petkove seje, ko je v občinsko palačo prišla številna delegacija prebivalcev iz Valmaure in od Sv. Sergija, da bi predstavnikom občinskega odbora predočila vrsto problemov, ki jih imajo v tem mestnem predelu v sektorju šolskih struktur, (as) IIIIIIIIMirlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIimilllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllHIIIllllllllllllllllllllllflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIia ZAKLJUČNA SLOVESNOST OB MEDNARODNEM LETU OTROKA V CARBOLI Slovenski in italijanski otroci zakoličili mejnik prijateljstva Prvo snidenje najmlajših obeh narodnosti v sosednih četrtih ■ Priznanje šoli «1. Crbec» Včerajšnji popoldan je bil za prebivalce čarboie in Skednja, ki se res iskreno zavzemajo za blagostanje svojih otrok kot nasledni kov tistih, ki danes skrbijo za dobrobit krajevne pa tudi širše družbene skupnosti, pravzaprav edinstven. Rekli bi celo, da je bil ne pozaben, ne da bi se spuščali v triumfalistično osladnost. V športni palači se je od štirinajste ure pa tja do večera odvijala zaključna slovesnost v okviru dolgotrajnih kultumoprosvetnih in športnih prireditev ob mednarodnem letu otroka, ki so se iztekle v priredbi rajonskega sveta, s sodelovanjem pokrajinske in tržaške občinske u-prave in pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za pomoč o-trokom UNICEF. Zakaj nepozaben? Prvič, ker ni mogoče tako oogostoma spraviti skupaj tako številno otroško druščino. Drugič, ker jo je sploh težko zgrniti v ožji prostor celo v eni in isti mestni četrti. Tretjič, ker so otroci iz Čarboie in škednja prvič, lahko uporabili športno palačo za 'takšno mogočno in toplo manifestacijo v iastnem rajonskem sklopu in jo bodb v bodoče le še s težavo. četrtič, ker je bilo to snidenje med italijanskimi in slovenskimi otroki. Petič, ker sta slovenska beseda in slovenska pesem prvič izzveneli v omenjeni zgradbi. Spored je bil zares obilen, ob segal je telovadne nastope, folklorne in pevske točke, glasbene ekslii bicije in še marsikaj. Med sodelujočimi so bili tudi slovenski otroci, ki obiskujejo škedenjsko osnovno šolo clvan Grbec*. Najprej so dostojanstveno odplesali več belokranjskih in gorenjskih plesov, seveda v ustreznih nošah, za kar sta jih pripravila temeljito Tamara Pavietič in Walter Surina, zatem pa so uglajeno zapeli Zorka Hare-ja «Veseli ringaraja*, Antona Job-sta «Na planincah naših*, «Sem fantič z zelenega Štajerja* v priredbi Luka Kramolca in ljudsko «Izidor ovčice pase*. Tako folklorno skupino kot zbor sta spremljala harmonikarja Mauro Sgubin in Marina Šturman. Mladi pevci so se lepo izkazali pod vodstvom župnika Dušana Jakomina, kateremu gre tudi nasploh vse priznanje za vnemo in požrtvovalnost v najširšem organizacijskem pogledu. Ob zaključku impozantne prireditve je predsednik rajonskega sve ta Cannone razdelil posebna pri znanja med' predstavnike vseh nastopajočih društev, priznanje je seveda šlo tudi slovenski osnovni šoli iz škednja in Domu Jakoba Ukmarja. Predsednika rajonskega sveta smo vprašali, kaj meni o odzivu staršev in javnosti sploh na ta ore-lepi praznik. Bil je zadovoljen, iz razil pa je željo, da bi se takšna snidenja — tudi med otroki obeh narodnosti — ne samo še nadaljevala. ampak tudi množila. Cannone je prejel iz rok g. Jakomina v imenu krajevne slovenske skupnosti svojevTstno darilo kot priznanje za svoja prizadevanja v korist Ob težki izgubi dragega Vladija Cibica izreka sekcija PSI Prosek -Kontovcl družini in sorodnikom najiskrenejše sožalje. bogatitve družbenosti med četrtima Čarboie in škednja: dragoceno srebrno medaljo, izdano ob 100-letnici poštne službe v Škednju s slovenskim, italijanskim in latinskim napisom, (dg) 17. 12. 1969 17. 12. 1979 Ob deseti obletnici smrti Ivana Černjave se ga spominja brat Franc z ženo Viktorijo. Gabrovec, 16. decembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega moža in očeta TONIJA PICCINIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Opčine, 16. decembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE ŠKABAR vd. UKMAR se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala godbenemu društvu Prosek, pevcem in g. župniku. Žalujoči sin Cveto, hčeri Mara in Anica z družinami Prosek, 16. 12. 1979 Nepričakovano nas je zapustila naša draga teta TEREZA ŠKERLAVAJ (STRŠIN0VA) Pogreb bo v torek, 18. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo: Viktor z družino, nečaki in vsi sorodniki Trst, 16. decembra 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) Z žalostjo se spominjajo vdane Sine: — Alfredo in Letizia Benetti — Lucio in Flora Benetti z otroki — Tullio in Claudia Poldini z otroki — Enzo in Flavia Oriolo z otroki Trst, 16. decembra 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torre Bianca 28) Sporočamo žalostno vest, da je 15. t.m. v miru preminila JUSTINA VIDMAR vd. FERF0LJA Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Nabrežini - Kamnolomi 26/b. Žalujoči: hčere, sinovi, snahe, zetje, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki Nabrežina, 16. decembra 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) V krogu svojih dragih je v miru Gospodovem zaspala naša draga mama, sestra in nona AVGUSTA ABRAM vd. CEINAR K večnemu počitku smo jo spremili v torek, 11. decembra. Iskreno se zahvaljujemo župniku, sorodnikom, sosedom, vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni, darovalcem cvetja in tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sin Amelio z ženo Lallo, sestra Olga, vnuka Grazia in Sergio Nabrežina, Prosek, 16. decembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage JULIJE UMEK vd. PLACER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki šo na katerikoli način z nami sočustvovali. SVOJCI ZAHVALA Dne 8. decembra nas je zapustil naš dragi mož in oče KARLO MILIČ Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob tej izgubi, se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 16. decembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata PINOTA (VALTERJA) PRAŠLJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči: žena, hčerka, oče, sestri ter drugo sorodstvo Prebeneg, Dolina, Volpago, Genova, 16. decembra 1979 11. 12. 1978 11. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti drage mame ANGELE PAULINE vd. GRUDEN se je spominjajo hči Pierina, sin Pepi in nevesta Marija Cerovlje, 16. decembra 1979 17. 12. 1978 17. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti naše drage žene, mame, none in sestre PINE MARC se je z neizmerno žalostjo spominjajo SVOJCI Bazovica, 16. decembra 1979 NA POBUDO UČITELJIŠČA IN OSNOVNE SOLE Umrla je partizanska mati PRI SV. IVANU PROSLAVILI Marija Škabar vd. Ukmar MEDNARODNO LETO OTROKA Priložnostni govor ravnatelja Košute - Prijeten kulturni program Včeraj dopoldne je bila v Marijinem domu pri Sv. Ivanu proslava mednarodnega leta otroka, ki sta ga priredila državno učiteljišče «A. M. Slomšek* in sveto-ivanska osnovna šola «0. Zupančič*. Pester in bogat kulturni spored so pripravili in zelo dobro Podali dijaki učiteljišča in vzgojiteljske šole. Prireditev je odprl združeni pevski zbor, nakar je o Pomenu mednarodnega leta otroka spregovoril ravnatelj, profesor Egi-dij Košuta, ki je med drugim poudaril, kar se tiče otrokovih Pravic, da so te pravice združene tedi z dolžnostmi staršev in da ■bed dolžnostmi je tudi ta, da Poskrbijo za otrokovo izobrazbo v materinem jeziku. Slovenski otrok, je nadaljeval prof. Košuta, spada v slovensko šolo, da bo znal ceniti vse, kar je lepega in plemenitega, kar so ustvarili naši Predniki, in da bo imel dostop do slovenske in italijanske kulture. Govornik je zaključil svoj govor, da le tisti, ki spoštujejo samega sebe in svoj lastni jezik, bo znal ceniti tudi druge, sicer bo du ševno razklan. Nato je nadaljeval kulturni spo ned, v katerem so dijakinje 4. letnika učiteljišča prikazale prizor ♦Junaki iz pravljic na našem prazniku*. Sledil je prizorček z lutkami «Polomljena lutka*, ki so ga Podale dijakinje učiteljišča in Vzgojiteljske šole. V tem prizorčku je sodeloval tudi otroški pevski zbor osnovne šole «0. Župančič*. Omeniti moramo, da so lepo izdelane lutke pripravile same dijakinje. Nastopil je še združeni zbor z nekaj pesmimi, lepo proslavo pa so zaključili s skupno pesmijo «Veselj ringa-raja* v Spremstvu harmonikašev. M.M. Danes občni zbor Skupnosti-družine z Opčin Skupnost - družina na Opčinah bo imela danes, ob 11. uri občni žbor. To bo priložnost, da preveri, kaj je doslej od svojih načrtov uresničila in da s tem seznani tudi javnost. Zadala si je, bot vemo. nadvse zahtevno nalogo, da zgradi dom, v katerem bi našli zlasti telesno prizadeti člani te skupnosti udobno zavetišče in ki bi bil vedno odprt tudi ostali skupnosti. S to gradnjo je želela Skupnost - družina skratka Ustvariti pogoje za premostitev Vseh ovir, ki so preprečevale han-dikapiranim, da bi “"ST" akthhlb Vključili v družbo. Gradnja doma se po štirih letih bliža koncu. V tem letu so bila namreč končana notranja zidarska dela in nared so tudi podi, higienske naprave, vodne in električne povezave in nekatera druga dela. Skupnosti - družini se tako izpolnjuje glavna želja. Bližnji prazniki bodo zato bolj ve- PD Valentin Vodnik čestita svoji odbornici ELIS MARŽI za uspešno opravljen vsedržavni izpit pri Knjigovodski zvezi v Trstu. Odbor, profesorski zbor in celoten kolektiv Glasbene matice čestita svojemu predsedniku DUŠANU HREŠČAKU ob življenjskem jubileju. seli, kot so bili zadnja leta. Te praznike bodo tudi napolnili z vi’sto srečanj in prireditev. Zbor «Kočo Racin» spet naš dragi gost Slovenska prosvetna zveza in kulturno umetniško društvo Kočo Racin iz Skopja slavita letos 10-letnico medsebojnega sodelovanja. Z malokaterim krajem iz matične države so. naši prosvetni delavci navezali tako plodne in prijateljske stike kot ravno z makedonskimi kulturnimi dejavniki. Tako pevski zbori kot folklorne skupine iz Skopja so bili že neštetokrat gosti naših društev in več naših društev je že nastopilo v Makedoniji. Vsi, ki so se kdajkoli udeležili kakega srečanja. so prav gotovo ohranili ta srečanja v lepem spominu. Doslej so imeli kulturne stike z društvom «Kočo Racin* društva «V. Vodnik» iz Doline, «Tabor» z Opčin, društvo „&oiiškafrfiskarna“ A. $A8R», D založnica »Soče", »Primorca", »Slov. 'J knjižnice11, »Knjižnice za mladino", m »Salonske knjižnice", »Ročnega ka- S ŽIPOTA ZA GORIŠKO nadškofijo" itd :,d. << priporoča .« p. n. županstvom « svojo zalogo Movin za županstva \ v slovenskem in hrvaškem jeziku. P n. gg. učiteljem pa priporoča tiskovin« za šolo na Primorskem v . slovenskem, hrvaškem ali italijanskem jeziku. (Popis tiskovin s cenikom glej spredaj). Tiskarna sprejema in izvršuje vsa ' tiskarska dela lično in po eent. ' Posebno priporoča posetnice (vizitke) , vseh možnih vrst; uzornik črk s cenikom za posetnice je spredaj. ) Kdor noreča pooetnloe pismeno, mu |o vs«i»dno, ali na-, roči v taj ali oni tiskarni; prijatelje pretimo tor«), naj (J ( podpirajo nato „8orltko Tiskarno" A. Oatričok. J FRANC RUSJAN sodar v ulici Vetturini v hiši it. 9 (kjer ja »Goriška ljudika posojilnica", priporoča svojo delalnico za izdelovanje raznovrstnih sodov. Sprejemlje naročila za popravljanja, katera izvršuje na splošno zadovoljnost. Slovenska sedlarska delavnica Jakoba Janeža v ulici Cipressi štev. 6 v Gorici (zraven gostilne „AI Cavalllno“) priporoča se za vsakovrstna v sedlarsko stroko spadajoča dala, kakor konjskih oprav, komatov, Jermanov, šolskih in drugih torb. Izdeluje tudi tapecirarska dela, p. pr. žične blazine (Fodermatratzen) sofe itd. itd. Zagotavlja točno postrežbo po nizki cent. AVATATATATATAVAVAVAVAVATAVAVAVAT ZALOGO šivalnih strojev prvih svetskih tovarp. ima '■ F. DRAŠČEK v Gorici v Stolni ulici 2 via del Duomo Stroje prodaja na obročno odplačevanje. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi. i^ATATAVAtAVAVAfAtAfAfATAVAfrriV W»mWMawWI»Mltlt §1 w f tir % i mZ ! i! š!| li p I« £K§FIt“ Svefar v Gorici AUPfiU CBSta g priporoča velečast. duhovičim, cerkvenim o.ikrbniitvom ter slav. občinstvu pristne čelielno-vaščene sveče kilogr. po g Id. 2-45. Za pristnost teh sveč jamči s svoto iOP** lOOO kron, " Josip Goljevšček Gorica Franc Jožefova cesta (C. Francesca Giuseppe) Odlikovana zaloga lesa; lastne žage in tovarna parket. V*- kupuje In prodaja: ""VOl Obtesani les, glavo-jrlaro, lir rob, tude-lelske dilje; smrekove in mecesnave lesove iz koroške; žagane in rezane fournire; orehove, javorjeve, črešnjeve, hruškove, bukove, jesenove, lipove, brestove, gabrove lesove; lesove za ladije, mostove, železnice, vozove, samokolnice, nosilnice; potem ročnike za lopate, sekire in kladva in za vsako stavbo potrebni les. Les za kurjavo (drva), leseno roglje lastnega pridelka, premog in kocks. Odlikovana tvrdka za bukova in hrastove iriine diljce (Friesbretteln) za podove (Hoden) in drugih različnovrslnih parket. Vsako naročilo se takoj izvrši. Kupuje vedno hrastov les (dob, Stieleiche) za parkete. Kulturno pismo iz Ljubljane Univerza za današnjo rabo Ob svečani proslavi šestdesetletnice slovenskega vseučilišča - V desetletjih pred prvo svetovno vojno so bile močne zamisli, da bi slovensko univerzo odprli... v Trstu Ves pretekli teden je bila Slovenija v znamenju znamenite kulturne obletnice — slovensko vseučilišče je slavilo šestdesetletnico. Znamenite obletnice? Za marsikatero univerzo v Evropi, in italijanske pri tem gotovo niso izvzete, je šestdeset najbrž zanemarljivo število in šestdeset let najbrž komaj zaznambe vredno časovno obdobje. Toda v drugačnih razmerah je živel slovenski narod kot so živeli drugi narodi. Leto 1919 je prineslo prvo možnost za uresničenje ene izmed o-snoynih zahtev slovenskega nacionalnega programa iz obdobja revolucionarnih vrenj sredi 19. stoletja, nikakor pa to ne pomeni, da se je zamisel o slovenski univerzi porodila šele takrat. Prav ta teden je ljubljansko »Delo* začelo objavljati daljšo zgodovinsko študijo univerzitetne arhivarke Ane Benadetič «Pot do slovenske univerze*, v kateri avtorica popisuje, kako je prve »višje* študijske predmete uvajal v ljubljansko protestantsko šolo že slovenski reformacijski učenjak Adam Bohorič, kako so si v svoji protireforma-cijski vnemi omislili univerzitetni pouk že tudi jezuiti na ljubljanskem šentjakobskem trgu, kako vseučiliško programirani so bili v svoji »Academii operosorum* (Akademiji delavnih) ljudje okrog Janeza Gregorja Dolničarja v začetku 18. stoletja. Zanimivo je tudi pripovedovanje o Linhartovem — neuresničenem — konceptu u-niverze, pa o Francozih, ki so v nekaj letih svoje ilirske vladavine uvedli v Ljubljani kar občudovanja vredno visoko šolanje s 700 in več študenti, da ne govorimo o prizadevanjih starosloven-cev in mladoslovencev za ljubljansko univerzo, pa o Stritarjevih vznesenih verzih, H so postali politično geslo: «Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani.. .». Nič manj poučno seveda ni zvedeti, da si v nekaterih obdobjih v desetletjih pred prvo svetovno vojno slovenski politiki nikakor niso predstavljali, da bi morala biti slovenska univerza prav v Ljubljani. Bolj se jim je zdelo pametno, če bi si jo omislili tam, kjer je bilo slovensko izobraženstvo najbolj napredno in dejavno, motivacija za univerzo pa najmočnejša, namreč — v 'Trstu... šestdesetletnica je potekala zelo slovesno — in se je začela pravzaprav s skupnim intervjujem rektorja ljubljanske univerze Slavka Hodžarja in rektorja mariborske u-niverze Dalija Džonlagida v sobotni prilog »Delo*. Slavnostni govornik na jiroslavi v veliki dvorani slovenske skupščine je bil Josip Vidmar, to poosebljenje nenehnega prepletanja kulturne in politične misli v slovenskem izobraževanju. Z nemajhnim ponosom je našteval, kaj vse slovenska univerza danes premore, namreč dve veliki knjižnici, štiri velike inštitute, vrsto fakultet in seminarjev ter več kot dvajset tisoč študentov — medtem ko jih je imela prej komaj tisoč. Seveda pa je poudarjal vlogo «Almae matris* v našem revolucijskem obdobju, ko je bila intelektualno žarišče, u-čilnica in rezervoar načih najboljših kadrov, pa njeno povezanost z mislijo in delom Edvarda Kardelja, po katerem nosi zdaj tudi ime. Takoj po proslavi so pred poslopjem rektorja na Trgu Narodne o-svoboditve odkrili Kardeljev spomenik, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. Pred nekaj meseci umrlega nepozabnega marsistične-ga misleca in politika je umetnik upodobil kot razglablajočega in hkrati razdajajočega se človeka, ki se enako jasno zaveda svojega pomena in svoje odgovornosti. S promočjo štirih častnih doktorjev naslednjega dne so ponovno izpostavili temeljni slovenski — in najbrž ne samo slovenski — aksiom o neločljivosti kulturnega, znanstvenega, političnega: najvišje častne univerzitetne naslove sta dobila politika Vida Tomšič in Anton Vratuša in sta jih dobila znanstvenika Janez Milčinski in Anton Kuhelj. »Delovni* del praznovanja se je kajpak začel šele takrat, ko so u-gasnili televizijski žarometi in so univerzitetni profesorji segli po rokopisih, ki so jih 'pripravili za znanstveno posvetovanje »univerza in združeno delo*. Dva dni je trajalo to javno glasno razmišljanje o temeljnjih vprašanjih posoblja-nja izobraževalne ustanove. Ta vprašanja zaposlujejo danes vse imiverzitetne delavce po svetu in jih je mogoče reducirati na pre- prost problem, kako združiti izobraževalni in porabniški interes. V jugoslovanski socialistični samoupravni družbi je to še bolj kot drugod praktično vprašanje, čeprav njen ideološki aspekt nikakor ni zanemarljiv in je gotovo v neposredni zvezi z globalnim načrtovanjem tako imenovanega usmerjenega izobraževanja v Jugoslaviji. «Ždruženo delo» je bilo na ljubljanskem posvetovanju, ki se ga je udeležilo izredno veliko število znanstvenikov in gospodarstvenikov, ponovno osvetljeno od vseh strani, opremljeno z obogatenimi definicijami. Najvišja slovenska izobraževalna ustanova je ob tem ponovno dobila potrditev svoje pravilne usmerjenosti — nenehno postajati »univerza za današnjo rabo*. Tako je bilo mogoče prav to posvetovanje vrhunec proslav ob šestdesetletnici. TEVŽ MALEJ Prizor iz drame Primoža Kozaka »Afera« v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja Mai*iii«iiaaaiiiiiiiiaiigt>iiiaiiaaiaaiiiiiiiiiaiiiiiaaiia9iiiiiiiiaiiiiBiaiiiif(iaif ■M«ilii,ta,aUaanU«Ml,ili,l«Mllti,fli,Mli,,,,l,,lfl,li,iim«lif liamjailtlllallllllll«t illll«aillal«alliiilifl|llalalt«li>«nBls>flaiilllilllli»alflMlllM«atillll««l»«llllalllllllllluilj»IIIIIKaillllli1«lall|lllMllkalllllalll|l«liiiiiiaMiaii«iiis SLOVENSKE ZALOŽBE V PRIHODNJEM LETU (5) Prevodi in priročniki pri Cankarjevi založbi v Štiri prevedena dela v zbirki «Zgodovinski roman» - Prevodi v zbirki «0krogle povesti» in v zbirki «Modra ptica» - Pet leksikonskih izdaj - Ponatis slovite Štrekljeve zbirke slovenskih ljudskih pesmi V našem tretjem poročilu o knjigah Cankarjeve založbe bo to pot tekla beseda o prevodih, priročnikih in knjigah, ki jih je sama založnica uvrstila pod rubriko »razno*. Zbirka Zgodovinski roman obsega štiri prevedena dela. Prvo je roman Petra Motrama «Grk Mi-ron*. To je zgodovinski roman, ki ga je naš avtor skušal predstaviti v posodobljeni obliki: reakcionarni starši, revolucionarna mladina, politične intrige, boj za oblast: v ospredju je pa naslikal atensko demokracijo, njene prednosti in slabosti. Mironova zgodba se ves čas prenleta z atensko zgodovino in usodo Alkibiada, slavnega atenskega vojskovodja iz 5. stoletja pr.n.š. Druga knjiga iz te zbirke je «Metternich in vojvodinja* Dorothy Gies McGuiganove, ki je zelo studiozno delo in se o-pira z veliko natančnostjo na zgodovinske podatke, na memoare in pisma. Avtorica je raziskal^ Metternichovo družinsko korespondenco in njegova pisma vojvodinji Sa-gan, s katero je imel dolgo let trajajoče strastno razmerje;1 Po teh pismih se nam razkriva druga plat tega hladnega, spretnega diplomata in računarja v vsej njegovi človeški ranljivosti, spremljamo pa tudi dogodke po Napoleonovem porazu v Rusiji! Tretja knjiga te zbirke je delo znanega sodobnega pisatelja Hermana Kest-na «Jaz, kralj*. Kestnov roman o trinoškem španskem kralju Filipu H., o njegovih ženah in, vojnah, zlasti o krvavem boju z u-pomimi Nizozemci, je mogočna zgodovinska freska, ki zbuja šte- MllIiiiimiiitiiMiiii.11111111111111111111111111111111111111111 BERITE REVIJO vilne asociacije na novejše čase in novejše trinoge, četrta knjiga je delo angleškega pisca Jamesa Clavella «Šogun». Roman se dogaja ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja na Japonskem, kjer pristane nasedla nizozemska ladja. Roman je napisan izredno napeto, pripovedovanje je barvito in plastično, z velikim posluhom pa nam slika fevdalno Japonsko in njen, Evropejcem tako tuj, način življenja. Prav tako so izključno prevodi tudi v zbirki Okrogle povesti, v kateri bodo izšla štiri, danes že klasična dela, na to tematiko, ki jih ni treba posebej predstavljati. Gre za znamenitega «Gargantua in Pantagruel* Franpoisa Rabelaisa, »Dekameron* Giovannija Boccac-cia, »Metamorfoze ali zlatega osla* Apuleja in Balzakove »Okrogle povesti*. Med prevode sodi tudi zbirka Modra ptica, ki jo skupaj izdajata Državna založba Slovenije in Cankarjeva založba. Med šestimi knjigami te zbirke bo Cankarjeva založba pripravila tri dela in sicer roman sodobnega kitajskega pisatelja Chun - Chen Yeha (mimogrede zapišimo, da smo razgovor z njim objavili v našem časniku, ko se je pisatelj mudil kot član kitajske pisateljske delegacije na zasedanju slovenskega PEN kluba na Bledu letos) »Vas v hribih*. To je z izrednim vživljanjem v ljudi in okolje napisan roman o idilični, od sveta odrezani hribovski vasi, ki ječi pod jarmom izkoriščevalskega veleposestnika v dobi pred kitajsko revolucijo, nato pa se dogajanje premakne v čas revolucije in kontrarevolucije. Navedeni vaščani še vedno verjamejo v svoje bogove in svojega gospodarja in njihovo srečanje z vdorom novih idej v vas in s prevratom, je opisano izredno plastično in prepričljivo, celo z nekim — kitajskim humorjem —, ki ga razvija avtor tudi ob najbolj tragičnih in kriznih situacijah svojih junakov, ki jih opisuje s toplino, vendar tudi z objektivnostjo in z distanco do zgodovinske snovi, tako da nikoli ne naletimo na čr- ■iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiHiHiiiHiiiiiifUliiiiiiiiiiiitiiHmiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiviitiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiia TRETJA PREMIERA V NOVI GORICI Nemladinska uprizoritev Dramatizacija po romanu «Avtomoto mravlje» Jožeta Snoja matike, ki jo obravnava na dokaj žurnalističen in neustrezen način. Tudi ves intelektualni napor, ki sta ga vložila v to delo tako avtor predloge kot dramatizator se zdi jalov, izredno specifičen je in zares nerazumljiv v poantah in domislicah mlademu gledalcu. To je rajbolje dokazala predstava sama, oziroma reakcija mladih gledalcev, ki niso mogli in znali slediti predstavi. Pri vsem tem jim tudi ni nič kaj dosti pomagala niti izvirna scenografija Emila Aber-ška, niti dokaj domiselni in pisani kostumi Cvete Mirnikove niti spremna glasba Ivana Mignozzija. Vendar pa je bilo tudi pri igralskem kolektivu videti, da z naporom skuša animirati mlado občinstvo, ki je dokaj kritično, a hkrati tudi hvaležno, vendar pa so bila tudi za vse to prizadevanja igralcev zaman. Tako so Jože Horvat (altema-cija Ivo Barišič) kot Vid, Mira Lampe - Vujičič kot Maruška, Stane Leban kot Dobromravov, Metka Franko kot nadzornik Mravlje, Nevenka Sedlar in Nevenka Vrančič kot vohunki ter Srečka Turk in Slobodan Stankovič kot mravlji vložili potreben napor in znanje, da bi predstava čim bolje uspela. Vendar sta bila tudi njihov trud in napor v nekem smislu jalova in neodzivna v mladem avditoriju, kar nam vse samo potrjujejo ugo tovitve o žal neuspeli in dokaj ne mladinski uprizoritvi na deskah no vogoriškega vledališča. Res škoda DUŠAN ŽEUEZNOV Prizor iz uprizoritve »Avtomoto mravlje« V sredo, 5. decembra, je Primorsko gledališče v Novi Gorici uprizorilo že svojo tretjo premiero v tej sezoni, že tradicionalno je, da novogoriško gledališče tik jred vsakim novim letom pripravi premiero, izključno namenjeno nladim in najmlajšim gledalcem tot njihovo darilo za dedka Mraza. Tudi to pot je bila tretja premiero v znamenju te tradicije in gle-lali smo premiero mladinskega lela »Avtomoto mravlje*, ki ga e po mladinskem istoimenskem omanu Jožeta Snoja diromatizi-al, priredil za oder in režiral E-nil Aberšek. Naj takoj že v začetku zapišem, la kljub vsem dobronamernim pri- zadevanjem in iskanjem izvirnega modernega in privlačnega dramskega besedila je bil izbor Snojeve predloge neustrezen in neprimeren za mlade gledalce. Snoj je namreč pod plaščem pravljičnosti in fantastičnosti in živalskega sveta skušal napisati zelo ostro satiro o totalitarizmu in vseh implikacijah, ki jih le-ta prinaša na vsa področja človeškega (oziroma živalsko - človeškega) udejstvovanja, od kulture do politike. Sploh pa pri tem tudi nastaja vprašljivost Snojeve idejne platforme v njegovi literarni predlogi, ki se zdi zelo enostranska, dokaj shematična in črnobela ter trenutnost in efemernost same proble- no-belo slikanje ljudi in dogodkov. Druga knjiga te zbirke je delo Venedikta Jerofejeva «Moskva -Petuški*, delo, ki je izšlo v «sa-mizdatu* in doživelo senzacijo na zahodu. Delo je groteska in sicer tipična groteska karnevalskega tipa, ki ni samo izraz neke krizne situacije, ampak tudi dokaj svobodnega odnosa do ustaljenih, deloma že-avtomatiziranih idealov in norm, ki spreminjajo življenje v statično neznanost. Tretje delo pa je «Srečni Jim* Kingsleya Amisa. Šala, satira, humor in ironija, to so glavna orožja, ki jih uporablja junak tega romana Jim Dixon v svojem spopadu z družbo, ki jo predstavlja univerzitetno središče v Angliji. V načrtu za prihodnje leto je tudi pet leksikalnih izdaj. Na prvem mestu omenimo mali leksikon »Glasba*, ki prinaša strokovne, zgodovinske in splošne pojme s področja muzikologije in glasbene zgodovine. Tudi ta leksikon sodi v varstvo del, ki jih založnica prireja po predlogah nemške založbe Ilerder, vendar pa je v njem uvrščena tudi naša muzikologija. Leksikon obsega 2.000 gesel, ki jih nazorno pojasnjuje še nad 400 ilustracij in preglednic. Tudi »Slovenska književnost* je mali leksikon, a je čisto izvirno delo in hkrati tudi prvo v tej zbirki, ki ne obravnava teoretičnih pojmov neke stroke, temveč ljudi, ustvarjalce naše književnosti od njenih začetkov do današnjih dni. Leksikon bo obsegal okoli 1.500 gesel, ki bodo dovolj obširna in izčrpna, sestavljena pa bodo po standardnem mednarodnem vzorcu za gesla v literarnem leksikonu. Pripomniti je še treba, da leksikon ne bo obravnaval samo pesnikov, pisateljev in dramatikov, temveč tudi zbiralce ljudskih pesmi, literarne zgodovinarje in kritike, u-rednike, mentorje in druge spod-budnike, ki so močno vplivali na literarno življenje. Tretje delo iz te zbirke je knjiga Janka Pučnika «Velika knjiga o vremenu*, v kateri je zajeto vse, kar človeka, še posebej pa Slovence, zanima o vremenu na sploh in posebej o vremenu pri nas. Delo je bogato ilustrirano s slikovnim gradivom, dodani pa so mu priloge, seznami meteoroloških postaj, tabele meteoroloških podatkov, kronološki podatki o razvoju meteorologije v svetu in poseben meteorološki slovar. «Stoletje svetovnih vojn* je naslednje delo, ki obravnava vse pomembnejše vojne XX. stoletja. V knjigi bo opisanih kakih dvajset vojn, od angleško - burske in japonsko - ruske do zadnje bližnje-vzhodne. Seveda je teža knjige na prvi, zlasti pa še na drugi svetovni vojni. Knjiga bo bogato ilustrirana, opremljena s številnimi zemljevidi, preglednicami, skicami letal, ladij in drugega o-rožja, statističnimi pregledi in drugim dokumentarnim gradivom. »Skrinja lepo pisana* pa je kratek pregled etnologije Slovencev, ki so ga pripravili domala vsi etnografi, ki pri nas kaj pomenijo. To bo monografija o vseh vejah te znanosti na Slovenskem. Vendar ne gre za strokovno publikacijo, čeprav so osnovni teksti kajpak strokovno in znanstveno neoporečni, vendar hkrati tudi za poljudno privlačno in uporabno knjigo za široko občinstvo. Naslednja zbirka so Priročniki, ki bo obsegala pet del. Dr. Dra-žigost Pokorn je napisal delo »Dietna kuhinja*, ki je v bistvu knjiga o zdravljenju s hrano. Pogosto se znajdemo v položaju, ko nam neko določeno fiziološko stanje (na primer ostarelost, nosečnost, fizična aktivnost) ali pa bolezen narekujeta drugačno prehranjevanje, da bi si ohranili zdravje, se okrepili ali celo pozdravili kako bolezen. Pri nas še nimamo priročnika, v katerem bi bila celovito obdelana prehrana v takih izjemnih okoliščinah in bi ponujal praktična, konkretna navodila in receote za tako prehrano. Znani IjubPanski zeliščar in predelovalec zdravilnih zelišč Janez Vidmajer nam v knjigi «Zelišča, čaji in kozmetika* ponuja svoje znanje in izkušnje o zdravilnih zeleh, v katerih sodobni človek znova išče prastare in prvinske vire moči, zdravja in energije. Tretja knjiga iz te zbirke je »Kaj morajo vedeti starši o otroku* avtorjev dr. Raste Radešček - Rakar in dr. Martine Žmuc - Tomori. Priročnik učinkovito dopolnjuje vrsto priročnikov o tem, kaj mora človek vedeti o sebi in drugih, da laže usklajuje svoje življenje s potrebami in zahtevami časa. Namenjen je staršem in vsem, ki se u-kvarjajo z vzgojo in nego otrok. Sodobna dognanja medicine, psihologije in pedagogike opirata avtorici na svoje izkušnje, ki si jih nabirata vsak dan pri praktičnem delu v ambulanti, bolnišnici in posvetovalnici pri pogovorih s starši in vzgojitelji. Zadnje delo te zbirke je prevod knjige Kurta Allegeierja »Arterioskleroza je ozdravljiva*. Med najpogostejšimi boleznimi, ki se končajo s smrtjo, so bolezni srca in ožilja. V ozadju teh bolezni, ki prekašajo celo raka, tiči arterioskleroza. Priročnik govori o tem, kaj je skleroza, kako se ji lahko sami izognemo in preprečimo najhujše in kaj lahko stori zdravnik. Knjigo odlikuje zelo preprost, vsakomur dostopen slog. O-premljena je s slikami risbami. Delo zajema najnovejša dognanja pri raziskavah te epidemije 20. stoletja in ta dogajanja so dokazala, da je arterioskleroza ozdravljiva. Končno smo prišli do zadnje zbirke pod naslovom «razno». Štiri dela najdemo pod to točko. Na prvem mestu so «Slovenske narodne pesmi* Karla štreklja. To delo je še danes nepresežena zbirka slovenske ljudske poezije in zato se je založnica tudi odločila, da ponatisne to delo. «Slovenske narodne pesmi* obsegajo v originalni izdaji 8.300 slovenskih in o-krog 400 kajkavskih pesmi, ki so tematsko razporejene v 16 snopičev in 4 zvezke. Snopiči so izhajali od leta 1895 do 1923; zadnja dva je uredil po Štrekljevi smrti dr. Joža Glonar. Ponatis bo uporabil tehniko reprinta, pri tem pa bodo reproducirali ne le vsako stran iz knjige, marveč tudi o-vitke posameznih snopičev, tako da bo reprint obsegal 3.598 strani. Stoosemdesetletnici rojstva Franceta Prešerna namenja založba poseben natis Sonetov nesreče: slikar in grafik Tomaž Kržišnik je pripravil domiselno, likovno bogato in izvirno predstavitev teh izjemnih sonetov. Tu je dalje «Zgodovina arhitekture* Stephena Gardinerja, sodelavca angleških in ameriških časnikov in avtorja knjig o Corbu-sieru ter Evolucija hiše. Gardiner je v svojo knjigo napisal poljudno razlago stilov v arhitekturi od nekdaj do danes. Avtor najznačilnejše reprezentančne primerke opisu- je, ponazarja z barvnimi fotografijami in hkrati primerja variacije istega stila v različnih kulturnih in zgodovinskih podnebjih. Zadnje delo točke «razno» pa je knjiga Courtlanda Canbyja »Bogastva preteklosti*. To je poljudna, barvita in impresivna knjiga o arheološkem in duhovnem bogastvu sveta, kot so ga današnjim rodovom in zanamcem pripravile in zapustile nekdanje kulture, recimo grška, rimska, inkovska in druge. Njen avtor, a-meriški zgodovinar in publicist Canby, je v angloameriškem svetu ugleden in priznan pisec poljudnih knjig iz zgodovine, arheologije, kulturne zgodovine, navtike, letenja itd. Seveda bo knjiga tudi temu ustrezno- bogato ilustrirana. D. Ž. GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA Kozakova «Afera» v Kulturnem domu V ponedeljek, 17. decembra bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo Primoža Kozaka «A-fera». • r Primož Kozak je ena izmed na j-1 vidnejših osebnosti v sodobnem slovenskem kulturnem svetu. Njegovi posegi so vidni tako v esejistiki kot v literarni in gledališki kritiki. Odmev njegove dejavnosti pa je velik tudi na področju gledališke in dramske dejavnosti. Po izobrazbi dramaturg in filozof je Primož Kozak žeto‘blizu sodobnim evropskim idejnim tokovom, zlasti francoskemu eksistencializmu. V vseh njegovih delih lahko odkrivgmo zanimanjema problem človeške svobode in odgovornosti do družbe, za vprašanja človekovega mesta v sodobnem sve-: tu, skratka za vprašanje morale in moralne odgovornosti sodobnega človeka. Zanj ni važno, kakšno pot človek ubere, po kakšnih nazorih se ravna, važno je le, da se svoje moralne odgovornosti zaveda in jo skuša uresničiti z življenjem in ravnanjem. Takšno stališče, ki se ga Kozak pri zastavljeni problematiki dosledno drži, je težko razvijati v smeri teoretičnega razpravljanja; postavljanje in razglaševanje norm in pravil, ki jih zahteva esej, ni vedno hvaležno in najbolj pravilno delovanje, zato se je Kozak odločil za filozofsko zasnovano dramo, ki naj bi s konkretnimi izgledi pokazala, kako se po različnih poteh lahko doseže isti cilj in kakšno naj bo etično uresničenje in uresničevanje posameznika. To, da je avtor za izpoved svojih nazorov izbral ravno dramo, ni bil slučaj. Poleg dramaturške izobrazbe ga je k temu usmerjalo tudi dejstvo, da je večji del svoje esejistike in kritike posvečal ravno dramatiki. Dramo Afera je Kozak postavil v Piemont v čas italijanskega o-svobodilnega revolucionarnega gibanja. Lokalizacija, ki je razvidna predvsem iz dramskega teksta, pa nima tu večjega pomena, saj bi se problemi, ki jih avtor obravnava, lahko odvijali kjerkoli in kadarkoli. Vso svojo pozornost je avtor posvetil osrednjemu problemu lojalnosti do oblasti in možnosti človekovega svobodnega odločanja v posebnih političnih okoliščinah. V glavnem štabu revolucionarne organizacije se odvije preiskava zaradi spori med on- gadnimi oficirji, ki je v bistvu le spopad med različnimi pogledi n0 revolucijo in med pojmovanjem revolucionarnega boja, ki je Pfl vsakem od štirih oficirjev, pri Simonu, Bernardu, Marcelu in Kristjanu, drugačen. Za Simona je priključitev k uporu stvar osebne idejne odločitve posameznika in njegove moralne zavesti. Takemu konceptu revolucije, še bolj pa etničnem stališču, se približuje stari revolucionar Bernard. Nasprotni idejni pol v drami predstavlja Marcel, ki se Simonu postavlja po robu s svojim revolucionarnim fanatizmom in neodgovorno predanostjo normam in odločitvam vodstva upora. Njegovemu pojmovanju se približuje zasliševalec Jeremija, ki sam zastopa revolucio-■ narno vodstvo. Kristjan, tik ob njem lahko stoji tudi zasliševalec Matej, sta v dogajanju le bledi osebi, idejno in normalno neopredeljeni figuri, ki predstavlja sred-ništvo in oportunizem. Kozak se pri oblikovanju svoje drame ne spušča v nikakršno dogajanje, dejanje posameznih dramskih oseb išče predvsem v njihovih idejnih stališčih, ki jih skuša do podrobnosti analizirati in označiti. Delo je zrežiral Janez Drozg ob sodelovanju dramaturga Tarasa Kermaunerja. Scena je delo Svete Jovanoviča, kostume pa je izdelala Milena Kumar. Trg Unita Iz tiska je pravkar prišla zanimiva in bogata študija, ki obravnava nastanek in arhitekturni razvoj tržaškega Velikega trga oziroma Trga U-nita od leta okoli 1370 do modernih časov. Študijo, ki upošteva seveda tudi celotno urbano področje trga in vse dosedanje študije, prav tako pa tudi nekatere komparativne primere v drugih evropskih obmorskih ah obrečnih mestih, je izdelala ekipa mladih tržaških arhitektov Car-lo in Luciano Celli ter Dario Tognon iz študia Celli - To-gnon in Dino Tamburini. Izšla je v zbirki »Arhitektura in mesta* pod vodstvom Gui-da Canelle. K njej se bomo še povrnili. ■iiiiiiiHiiuiiiiiiviniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiia RAZPRAVE PROF. TOUSSAJNTA HOČERVARJA SLOVENSKI DRUŽBENI RAZVOJ Knjiga je izšla v letošnjem letu pri založbi Prometej in je v prodaji v Tržaški knjigarni V Tržaški knjigami v Trstu je naprodaj knjiga razprav rSloven-ski družbeni razvoj», ki jo je napisal Toussaint Hočevar, profesor ekonomije na univerzi v New Orleansu, ZDA. Izšla je v letošnjem letu pri založbi Prometej. Knjiga je zbirka esejev, ki jih je avtor objavljal od leta 1965 v raznih časopisih, revijah, znanstvenih zbornikih (ljubljansko Delo, Gospodarstvo, Most, zbornik SLORI, Ekonomska revija) ter na simpozijih in univerzah (Antigo-nish, New York, Montreal, Atlanta, Laval v Quebecu idr.) na širšo temo slovenstva in njegove problematike. Spisi so sicer nastajali priložnostno in na pobudo raznih zunanjih dejavnikov, vendar jih je avtor v pripravi za knjižno obliko' smotrno organiziral v tri skupine, katerih glavna nit bi bila nekako razvoj Slovencev v nacijo. In dejansko se prvi del imenuje «Pot k naciji*, drugi «Sodobna Slovenija*■, tretji pa tZamejstvo in zdomstvo». Vrednost knjige je že v tem, da nam je avtor organsko združil in podal svoje dolgoletne napore, da obravnava slovensko problematiko, ki je vsakemu šolanemu Slovencu še kako domača, iz novih, netradicionalnih vidikov, predvsem na podlagi novejših ekonomskih modelov, ter da istočasno vso to snov posreduje tudi tujim krogom. Napor je torej dvojen, po eni strani, prevrednotenje in prekva-ševanje tradicionalne slovenske problematike, po drugi pa takšna sinteza, ki bi bila tudi ža tujega opazovalca zanimiva. Predvsem to zadnje ni prav nič lahko delo, če pomislimo, da bo tujca ta informacija zanimala le kolikor bo v njej našel kaj takega, kar bo njemu samemu pomagalo razumevati stvarnost v kateri živi ter probleme, ki iz nje izhajajo. Višek tega dela je morda v spisih, ki obravnavajo ekonomiko jezikov. Ti spisi so začeli nastajati v pripravljalnem obdobju tržaške manjšinske konference (leta 1974), kjer je avtor imel specifični referat na to vprašanje ter glavni zaključni referat gospodarske sekcije. Danes je profesor Hočevar mednarodno priznan strokovnjak na tem področju. Njegovo delo, ki se je začelo s Slovenci, je našlo odmev predvsem v francosko govorečem svetu, kjer imajo glede svojih manjšin, raztresenih po vsem svetu, sorodne probleme kot zamejski Slovenci. To se sicer čudno sliši, a je vendarle tako. Razen tega vprašanja se avtor dotika zelo široke palete problemov in jih nemalokrat obravnava z originalnim prijemom. Od ekonomskega vidika uvajanja slovenščine namesto nemščine pod staro Avstrijo, do simboličnega pomena Prešerna v slovenskem na- V krožku za kulturo in umetnost so v sredo, 12. t.m., uradno predstavili dokumentarno študijo (diplomsko delo) Aleksandra Rojca o razvoju slovenske glasbe v Trstu od 1848 do prihoda fašizma. Delo je izdalo ZTT. Prisotni so bili številni ugledni tržaški slovenski in italijanski glasbeni strokovnjaki rodnostnem dvigu, od jugoslovanske gospodarske reforme leta 1965 do nove organizacije samoupravljanja, od problematike mednarodne industrijske cone, ki naj bi nastala v tržaškem zaledju, do vprašanj slovenske jezikovne skupine v ZDA. Kljub temu — 'ali morda prav zato — ker je avtor obravnaval tako široko problematiko pa so v knjigi mesta, kjčr bralec občuti potrebo, da se vprašanje še nadalje poglobi in razvije. Recimo tam, kjer se je glede problematike jugoslovanskega izvoznega deficita z razvitim svetom izrazil, da je ta v glavnem odvisen od pomanjkljivega marketinga, ne pa od strukturnih problemov jugoslovanskega gospodarstva v razmerju z gospodarstvi partnerjev, po znanem zakonu sodobne teorije mednarodnega gospodarstva, da je menjava med razvitim svetom veliko večja od menjave med razvitimi in nerazvitimi. To je sicer res, a vprašanje je prav to: je menjavo med Jugoslavijo in industrializiranimi državami zahoda res že treba šteti za razmerje med enako razvitimi partnerji? Verjetno je bolj primemo, da zavzamemo stališče na podlagi podatkov in ne obratno! še mnogo drugih zanimivih prebliskov najdemo v študijah profesorja Hočevarja, ki bodo gotovo zanimali slovenskega bralca. Splača se recimo omenjati zanimivo misel v zvezi s koncentracijo prebivalstva v Sloveniji. Zaradi zastajanja v prejšnjem stoletju, enakomerne in ne preveč intenzivne industrializacije pozneje, ter politike dislokacije o-bratov po zadnji svetovni vojni, ni v Sloveniji nikjer prišlo do večje koncentracije prebivalstva. To ustvarja posrečen, neodtujujoč model modernizacije. Zaradi tega je Slovenija na boljšem, kot so kraji z veliko koncentracijo urbanega prebivalstva, kar ustvarja hude socialne probleme. Znano pa je, seveda, po drugi plati, da doslej Slovenci nismo uspeli na podobno učinkovit način rešiti vprašanj v zvezi z okoljem, posebno kar se tiče ozračja in odpadnih voda. Hočevarjeva zbirka je vsekakor izredno hvalevredno kulturno in znanstveno dejanje, saj nam odpira in prikazuje načine in pota enega prvih organiziranih naporov, da bi informacija o slovenstvu postala trajnejši činitelj naše prisotnosti v svetu. ALEŠ LOKAR KULTURA 16. decembra 1979 V KONKURENCI 250 IZVAJALCEV IZ VSE DRŽAVE Harmonikaši Glasbene matice poželi vrsto zmag v Anconi Tekmovanja se je udeležilo 32 mladih harmonikasev iz zamejstva TORINSKO STALNO GLEDALIŠČE V ROSSETTIJU Dovolj prepričljiva izvedba PirandeIlovi h « Velika nov gore» Prenasičena scenska spektakularnost okrasno prekrije bistvo dogajanja Harmonikaši Glasbene matice med nastopom v Anconi Kadar vanju tisti pojavijo na tekmo-Trsta, splahne ostalim konkurentom vsakršno upanje po boljših uvrstitvah. To mnenje se je nekako zakoreninilo na vseh yečjih- harmonikarskih tekmovanjih v Italiji. Mladi slovenski harmonikarji iz naših krajev so namreč postali pravi strah o-stalih konkurentov. Če bi si za ta tekmovanja sposodili termin iz smučarskih prvenstev, bi rekli, da gre za pravi «plaz Glasbene matice*. Harmonikarske vrste Glasbene matice s Tržaškega in Goriškega zadnje čase dejansko zmagujejo skoraj vse, kar se da na raznih glasbenih srečanjih zmagati. Tako so lani v Alassiu odnesli vrsto nagrad in nekaj podobnega ponovili letos aprila na pomembnem glasbenem festivalu v Stresi. Zadnji podvig so opravili v Anconi, ki bi ji lahko rekli domovina harmonike. Bilo je 17. in 18. novembra letos. Iz Trsta se je odpravilo na dolgo pot pod dežjem 32 mladih harmonikarjev. Z njimi so šli njihovi učitelji Klavdij Furlan, Eliana Zajec. Dorina Car.te in Ivan Milič, čakala jih je pomembna preizkušnja. Pred tekmovanjem, kjer se bo med sabo pomerilo nad 250 izvajalcev r.ia vseh krajev države, ni ravno lahko ohraniti mirho kri in se prebiti v ospredje. Odšli so zato z rahlo tremo, ki spremlja vselej tudi starejše in bolj izkušene izvajalce. Toda vrnili so se ne le z novimi izkušnjami, temveč tudi s celo vrsto nagrad v vseh kategorijah in seveda Židane volje. Toliko nagrad so poželi, da je naštevanje skoraj dolgočasno. Začnimo pri ansamblih. Naša glasbena šola se je na tem tekmovanju predstavila z ansamblom Synthesis 4, ki ga vodi Klavdij Furlan in ki je zasedel prvo glavno mesto. V kategoriji A, v kateri so nastopili otroci do 10. leta starosti, se je uvrstil na najvišje mesto (to je prva glavna nagrada) v konkurenci 45 otrok Francesco Furlanich. Prvo mesto, toda ne glavno, je v tej kategoriji zasedel Mitja Pernarčič, tretje pa Mitja Lorenzi. V kategoriji B (za otroke od 10. do 12. leta starosti) je nrvo glavno mesto osvojil Corrado Roiac, tretje pa Maurizio Marchesich. Dobro sta se uvrstila tudi Kristina Rebula »j* % .• ■>••••■*•* ; ; J-K , /•. : ^ \ ... v * #i.., Drage bralke in bralci! Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. , Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno u-godna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen: Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je 62.000 LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 300 lir je 93.000 Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po 200 lir je po 300 lir je 62.000 93.000 mesečno 3.500 X 12 5.000 X 12 letno prihranek 32.000 30.000 38.000 55.000 prihranek 42.000 20.000 60.000 33.000 Mesečni naročniki: dajemo vam možnost, da prihranite 22.000 lir letno. Kako? Tako da poravnate letno naročnino do 28. februarja 1980, in to v treh obrokih: v decembru v januarju 1980 v februarju 12.000 13.000 13.000 skupaj 38.000 Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo. barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč, fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd. Naročniki Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da sodelujete z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika. Izrežite in v kuverti pošljite na naslov: Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 - TRST Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga bom na dom po vašem raznašalcu, če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali priimek ....... ime ....-.-.... ulica (ali vas) IHIMIHmm št.. poštna št.....* i..... MESTO .... telefon............... datum.... m ■ \ / > ‘ . * i y' ..i' " \ . podpis ........................... Novega naročnika je pridobil: priimek .................................. ime ...................................... ulica (ali vas) ...................... št. poštna št............. MESTO ............. telefon ............. podpis način poetskih trenutkov je podala Nerina Montagnani (La Sgriccia). Naj omenimo še Villona Anselmia v vlogi karakte-rista Groma, Alberta Sorentina kot Duccio Doccia in Gigia D’Ecclesia kot Quaquea. Posebni premislek zaslužijo scena in kostumi Enrica Joba. Delo je polno učinkovitih scenskih e-fektov, ki so dobro ugrajeni v samo igro in vendar se prav pri določeni spektakularnosti nekaj zatakne. Mimo nekaterih efektov in domislic, ki so zdrknili v kičasto «načičkanost» (na primer drsenje več ali manj gole Maddale-ne po školjki), so številni efekti, večkrat postali dejanski protagonisti dela. Marsikatero gledališče sledi danes zahtevi po spektakularnosti, nekatere scene želijo gledalca vedno bolj presenetiti, učinki dajo pečat predstavi. Ne bi se tu zaganjal proti efektom, vendar bi le zaoisal paradoksalno ugotovitev neke gledalke: «Lepo, lepo, vendar nisem razumela ničesar.» Ugotovitev ne more veljati za visoko strokovno maksimo, lahko pa pove to, da hotenje po *pre-senečanjm in želja, da gledalec osupne, postaneta včasih preočitna in zamegljita ostale elemente igre. Včasih zdi se, kot da se gledališče, želi prebiti skozi obroč našega življenja, ki ga vizualni efekti (od reklame pa do filmov) prav gotovo označujejo, če mu že ne gospodujejo, vendar lahko pomeni tudi to «vrebijanje» krizo. Skratka, vroblem nastane takrat, ko gledališče ne more več filtrirati neke stvarnosti s kritično govorico in se vreveč preda učin-. kom, ki morda ugajajo, vendar oglodajo sporočilnost nekega gledališkega dela in lahko postanejo preračunana manira. A. M. KNJIŽNA POLICA Janez Kajzer: PRAVA MOŠKA DRUŽBA Knjige lahko dobite v Uiaiki ULICA SV. FRANČIŠKA 20 34133 - TRST France Pibernik: ODZVOK je slovenska knjižna noviteta, ki v njej igra glavno ali karakteristično vlogo petdeset različnih ljudi, v njih družbi še kakih tristo drugih. V tej gomazeči, vrveči, poplesujoči množici se giblje avtor, ki skrbno pazi, da vse poteka v mejah skladnosti in siceršnje zmernosti. Gre za galerijo sodobnih portretov? Morda. Vendar bo bolje, da si vzamete kaki dve urici časa in knjigo preberete. Skriva namreč navodila, kako postati član prave moške družbe. Bi vam to prišlo prav? če ne ta hip — pa čez sedem let, kot pravi pregovor. — Knjigo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga. 176 strani, celo platno 238 dinarjev. Demitrij Rupel: PRIJAZNO ŽIVLJENJE Kn|iga pesmi v prozi s tremi razdelki — vsak ima po sedemnajst pesmi — je zgodba o odhodu pesnika iz domačega kraja ali, kot sam pravi, balada za domačijo. Pa ne samo njegoval Zgodba o izgnanstvu iz srečnega sveta, o izgubljeni materini varnosti, sožitju z naravo, z ljudmi, njih svetom, je tudi zgodba vseh nas, zgodba, ki jo pesnik piše tudi v našem imenu. In zato z njim prizadevno iščemo »kraj razvezujočih rešitev*, med tem ko spominske podobe bledijo in ostajajo le metaforično sredstvo. In prav v tem spreminjanju konkretnega v irealno metaforiko pa v poantiranju in izbranem jezikovnem izrazu je France Pibernik pravi mojster. — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v Zbirki Nova slovenska knjiga, 115 strani, cena celo platno 250 dinarjev. Andrej Brvar: OSEMNAJST PESMI PLUS DODATEK To delo predstavlja zanimivo novost na našem knjižnem trgu, novost, ki je v več pogledih vredna pozornosti. Že prva (da ne o-menjamo drugih/ je presenetljiva: spričo oblikovne in vsebinske raznorodnosti zbranih besedil se avtor spoprime po vrsti z novelo, humoresko, scenarijem, feljtoni-stičnim zapisom pa esejem in celo z intervjujem. Tudi pomenljivost In globina pristopa avtorja je značilna, kot beremo v spremni besedi na ščitnem ovitku, «po teži, usodnosti in zavezujočnostl teme, po načinu, kako jo pisec položi v zapise*. — Izdala Mla-venska knjiga, 204 strani, celo platno 290 dinarjev. V tej peti, oz. četrti samostojni zbirki avtor vztraja pri konkretnem umetniškem ubesedovanju vsakdanjih izkušenj iz vsakdanjega življenja. In mu konkretni Svet ni samo nekakšna pretveza afi alibi za izrekanje višajih resnic ali spoznanj, ampak že njegov obstoj zadošča, da ga upesni v skladu z n|egovim znanim demokratičnih credom «vse je pesem*. Posebno zanimivost predstavlja Dodatek, šest pisem, ki sta jih med septembrom 1975 in februarjem 1976 izmenjala avtor in France Pibernik. — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga, 112 strani, cena celo platno 210 dinarjev. Marjan Rožanc: LJUBEZEN yilBEZEN V tem romanu je avtor slikovito upodobil utrip ljubljanskega predmestja Zelene jame, proletarskega in polproletarškpga življenja v predvojnem in vojnem času, mlade ljudi, sebe In svoje vrstnike. Zato izpričuje pripoved skozi optiko mladoletnika, ki je takrat očitno z živo zavzetostjo in svojevrstno privrženostjo vpijal tedanji čas in spremljal razgibano dogajanje okoli sebe. O-hranjal pa je vselej odprt odnos do dogajanja, v katerem se je prvotno predmestje jelo rušiti in se v vojni razčlenilo v usodno za-ostrenost. — Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Nova slovenska knjiga, 179 strani, cena platno 230 dinarjev. ali jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Drevored XXIV Maggio 1 I____NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ_I ZLATO PRI 500 DOLARJIH Ta teden je spet zajela ves svet prava zlata mrzlica, saj vsi hitijo z nakupovanjem rumene kovine in prodajajo vse mogoče valute. Energetska kriza, dogodki v Iranu ter splošna svetovna recesija so glavni vzroki nezaupanja v katerokoli valuto in operaterji, banke, družbe in petičnejši posamezniki si nadejajo, da z nakupom zlata ohranijo pred inflacijo svoje kapitale. Zlato se je v tem tednu podražilo za 7-8 odstotkov in je veljalo v četrtek že 460 dolarjev za unčo ali 12.000 za gram. Mnogi že napovedujejo skorajšnjo kotacijo 500 dolarjev za unčo zlata, kar bi bil vsekakor svojevrsten zgodovinski rekord. Najživahnejše je bilo trgovanje z zlatom na ziiriški borzi, kjer so kar na debelo kupovali zlato in sicer največ po nalogu operaterjev s Srednjega vzhoda, za katerimi se gotovo skrivajo petrodolarji. Vrednost rumene kovine je rastla v Ziirichu od ure do ure. Podobno je bilo tudi na londonski in frakfurtski borzi, le da je bilo tam manj prometa. V popoldanskih urah je cena zlata običajno še bolj poskočila in sicer po zgledu ameriških borz, kjer so kotacije. posebno med živčnimi borznimi sejami, skoraj vedno pretirane. Vzroki ponovne dražitve zlata so znani in slonijo v glavnem na energetski krizi, ki je zajela svet po dogodkih v Iranu in po napovedi novih podražitev surove nafte. Dvoboj med Homeinijem in Carterjem se še ni končal, mogoče se komaj zapleta in ameriški talci so še vedno zaprti v teheranskem veleposlaništvu. Glede bližnje konference držav pridelovalk nafte, ki bo 17. dec. t.l. v Caracasu, krožijo govorice, da bo po vsej verjetnosti prinesla novo podražitev črnega zlata in sicer kar za 25 odstotkov. Istočasno naj bi na tej konferenci določili nov valutni koš, s katerim bi obračunavali nafto in ki naj bi gotovo obsegal marko, švicarski in francoski frank ter japonski jen. Ni še gotovo, ali bi v tak koš spravili tudi holandski florint in italijansko liro ter dolar. Zanimivo je bilo na valutnih tržiščih predvsem v sredo in v četrtek, ko so naznanili, da bo Kanada prodala na dražbi milijon unč zlata. Dražitev zlata se je zaustavila dejansko le za nekaj ur. potem pa se je zlato še bolj podražilo. Po vsem tem mnogi menijo, da bo povpraševanje po zlata prihodnje dni še zelo močno in ga ne bi zaustavila niti velika prodaja ameriškega zakladnega ministrstva. Dolar se je ta teden .sukal med 812 in 815 lirami, v Ziirichu je veljal okrog 1,6 franka, v Frankfurtu okrog 1,73 marke, v Tokiu pa približno 238 jenov. Kupčije z dolarjem so bile skromne, operaterji so bili namreč s to valuto sila previdni. Dražitev zlata je sicer potiskala ameriško valuto navzdol, reševale pa so jo centralne banke ter govorice o izboljšanje ameriške trgovinske bilance. Po drugi strani pa je klavrno vplival na kotacijo dolarja podatek o novišanju maloprodajnih cen v ZDA novembra za 1,8 odstotka. Dolar bi se zaenkrat učvrstil le z miroljubno rešitviio spora z Iranom ter z odločitvi io vrha v Caracasu, da ohrani to valuto pri obračunavanju nafte. Kaže pa, da sta obe možnosti bolj malo verjetni. Italijanska lira je bila ta teden šibka, vendar ni doživela hujšega razvrednotenja, ker je Banca d'I-talia pravočasno povišala eskontno mero od 12 na 15 odstotkov. Kmalu potem so banke določile nove obresti najboljšim klientom, ki znašajo že 19,5 odstotkov, na- vadni smrtniki pa dobijo posojila s 24-25 odstotnimi letnimi obrestmi. 'Razumljivo je, da bo tak u-krep sicer trenutno rešil liro, poslabšal pa bo na splošno italijansko gospodarstvo ter povečal brezposelnost. Od ostalih valut so se tudi ta teden dobro obdržale marka, šv. frank, funt in jen, ki se je še najbolj učvrstil, (srs) Gradivo za filmsko zgodovino Saviovi intervjuji Odkar je 1975. leta rimski kritik Francesco Savio objavil popoln katalog italijanskih filmov 30. let, smo z velikim zanimanjem pričakovali najavljen izbor intervjujev s filmskimi osebnostmi tega obdobja italijanskega filma. V radijskem ciklusu nam je Savio že nudil odlomke tega gradiva, iz katerih je bilo že jasno, da bo njihova integralna objava dokončni pojav za zgodovino italijanskega filma. Medtem se je zgodilo več stvari (npr. rastoče zanimanje do obdobja italijanskega filma, ki ga je dalj časa etiketa «fašističnim pretesno opredeljevala), predvsem pa smo dobili tragično novico o Saviovem samomoru. Saviu je u-spelo prepisati le del teh intervjujev, a že s tem je nakazal zelo rigorozni pristop k materialom: saj je skrajno omejil vsak popravek. Pred smrtjo je avtor načrtoval še druge pomembne filološke raziskave, npr. v zvezi s povojnim filmom: to delo pa je žal ostalo pri začetku. Že prej pa je bil avtor znan po svoji preciznosti, predvsem z organizacijo temeljne nEnciclopedie dello Spetta-colo» in raznih retrospektiv na beneškem festivalu. Sedaj je končno prišlo do objave omenjenih intervjujev pri rimski založbi Bulzoni, po zaslugi kritika Tullia Kezicha. Naslov knjige j c «Cinecitta an-ni trenta. Parlano 116 protagonisti del secondo dnema italiano (1930-1943)-», razdeljena je kar v tri zvezke, ki skupno dosegajo 1.216 strani (cena 28.000 lir). Intervjuji s 116 filmskimi protagonisti so objavljeni po abecednem vrstnem redu; ker se pa seveda citati imen ponavljajo v raznih intervjujih, je zelo koristen seznam vseh imen in filmov na koncu tretjega zvezka. Ni lahko sintetizirati v tej kratki recenziji informacije in problematiko, ki jih vsebujejo intervjuji. Skušali bomo le nakazati, kakšna je splošna problematike o italijanskem filmu tega desetletja, še najprej pa bomo na kratko pregledali filmske vloge, ki jih intervjuji zaobjemajo. Poleg režiserjev (Alessandrini, Blasetti, Camerini, De Sica, Lattuada, Ros-sellini, Soldati...) in zvezd (Braz-zi, Clara Calamai, Maria Denis, Doris Duranti, spet De Sica, Isa Miranda, Amedeo Nazzari...) jemlje knjiga v poštev tudi zapostavljene vloge scenaristov, organizatorjev, skladateljev, scenografov, snemalcev, kritikov... Nekateri so od tedaj umrli, kar daje intervjujem pomen izrednega dokumenta. Žal je v izboru ena sama pomanjkljivost, ki verjetno kaže na trenutek, ko je Savio začel svojo raziskavo. Mislim na zastopnike režima v filmski proizvodnji, kakršni so bili Luigi Freddi in Mus-solinij$nrsin Vittorio. Morda se je Savio *6al» intervjuvati te ljudi v momentu, ko je bil še uveljavljen, predsodek) do italijanskega filma v tistem obdobju kot enostavno «fašističnega filma». Nadaljnje raziskave (ki jih ti intervjuji obilno potrjujejo) so dokazale, da «italijanski film za časa fašizma» ne pomeni «fašistični film», da tudi v primerih, ko je “ to sovpadalo, ni šlo za nezanimivo propagando, temveč za politično obvladanje filmskega imaginarnega sveta. V tem oziru je bil ta moment v filmski zgodovini enkraten, kar seveda ne pomeni samo banalno negativno oceno «a posteriori», ampak tudi priznanje njegovi industrijski organizaciji. S. G. NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 14. 12. 13. 12. 13. 12. 14. 12. Ameriški dolar 800.— 12,25 1.60 18,55 hanadski dolar 680,— 10,50 1,37Vj 15,67 Nemška marka 461,— 710,50 92,10 1073,29 Holandski florint 417,- 641,50 83,50 969,68 Belgijski frank 26,70 42,60 5,56 64,47 Danska krona 148.- 228,- 29,90 344,70 Švedska krona 191.- 291,50 38,40 443,68 Norveška krona 160,— 246,— 32.40 371,95 Francoski frank 195.- 300,90 39,40 455,76 Italijanska lira — 1,50 1,960 2,29 Angleški funt 1750.— 26,80 3.53 40,68 Irski funt 1650,— - .. Švicarski frank 500,- 774,20 - 1166,37 Avstrijski šiling 64,— . 12,82 149,01 Japonski jen 3.— 5,05 — Avstralski, dolar 845,- — 1,79 20,19 Španska peseta 11,75 18,- 2,33'j Portugalski eskudo 15,- 21,- 3,15 Jug. dinar - mali 37,- 55.- 7,95 —. „ . • veliki 37,50 56,- 7,95 — Grška drahma 18,- 28,- — — fllllllllllllMIIIIIIIIMIIIlllllllIlllltltiiiiiilliiiiHMIIIIIIIimtlllllllllllMHmilllllllllHIlIHIlIltliiiiiiiuiiiiiiMtiiiif Prireditev PD Rovte - Kolonkovec AJ . Hilli* V prostorih prosvetnega društva Rovte - Kolonkovec je potekal lep Miklavžev večer. Ob bogati razstavi knjig v priredbi Tržaške knjigarne in pod pokroviteljstvom društva, si je mnogo domačinov in drugih obiskovalcev ogledalo zadnje novide na khjižnem trgu. Tudi prodaja je zelo uspela. Kupci so strokovno izbirali zase, in tudi kot darilo primerno čtivo. Za malčke je bilo v veliko presenečenje, da je po skrivnostnih poteh prispel Miklavž Zraven raznih škatel in zavojev, je Miklavž podaril še vrečko, ki je vsebovala razne sladkarije, orehe in podobno. Pridni Eriki je Miklavž «pri nesel* celo zložljivo kolo. Po dobro uspeli razstavi knjig in plošč, imajo prosvetni delavci iz Rovt in Kolonkovca ponovitev še enkrat v tem mesecu. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 22. DECEMBRA 1979 TOREK, 18. decembra 1979 LJUBLJANA 16.20 šolska TV; 17.20 Poročila; 17.25 Hercegovina poje; 18.00 Pisani svet; 18.40 Obzornik; 18.50 Sodobniki; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Med besedami in dejanji; 20.55 Človek hoče navzgor; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Neoklasi-cizem. KOPER 19.20 Odprta meja; 19.45 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Plesala je eno poletje, film; 22.00 Aktualna tema; 22.30 Narodna glasba; 23.00 Stičišče. SREDA, 19. decembra 1979 LJUBLJANA 9.35 in 10.00 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Z besedo in sliko; 17.50 Potovanje v deželo lutk; 18.15 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Kača v nedrih,, film; 21.55 TV Dnevnik; 22.10 Glasbene miniature. KOPER . 19.45 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja; 21.15 Resnica, film. ČETRTEK, 20. decembra 1979 LJUBLJANA 9.10, 10.00, 10.30 in 16.25 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Jakec in čarobna lučka; 17.45 Dediščina za prihodnost; 18.35 Obzornik; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 20.00 Tretja razsežnost; 22.05 TV Dnevnik. KOPER 19.45 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnevnik; 20.30 Hiša skrivnosti, film; 22.20 Kinonotes; 22 40 Jazz na ekranu. PETEK, 21. decembra 1979 LJUBLJANA 8.55, 10.00 in 14.55 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Šola smučanja; 17.15 Gledaličče strička Bra-nina; 17.30 čuvaj parka; 17.55 Litvanski komorni orkester; 18.30 Obzornik; 18.40 Naši sodobniki; 19.05 Cesta in človek; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Večer vojaške pesmi; 21.15 Petrocelli, film; 22.05 TV Dnevnik; 22.20 Jazz na ekranu. KOPER 19.20 Odprta meja; 19.45 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnevnik; 20.31 Incident, film; 22.35 Likovni nokturno. SOBOTA, 22. decembra 1979 LJUBLJANA 8.35 Vrtec na obisku; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Pisani svet; 9.55 Pojavi staranja; 10.25 Boj in delo; 11.00 Will Shakespeare, TV nad.; 11.55 Smuk za moške; 15.40 Poročila; 15.45 Srečno Kekec film; 17.00 Košarka: Šibenka — Zadar; 18.35 Naš kraj; 18.45 Človek naš vsakdanji; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Župan našega mesta, TV nad.; 21.00 Obsodba, film. KOPER 17.00 Košarka: Bosna — Partizan; 18.30 Smuk za moške; 19.30 Otroški kotiček; 19.45 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnevnik; 20.30 Operacije Beograd, film; 22.00 Italija z neba. Nedelja, 16. decembra 1979 Ponedeljek, 17. decembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Luna v vodnjaku 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje .. . 14.15.15.15 in 18.55 Športne vesti 14.20 Disco ring 15.25 Tri sobe in kuhinja, 4. del TV nadaljevanke 16.30 90. minuta 16.50 Bis Portafortuna della Lotteria Italia 17.30 Jane Eyre, 4. in zadnji del TV nadaljevanke 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Martin Eden, 4. del TV nadaljevanke Igrajo: Christopher Connelly, Livia Gianpalmo, Delia Boc-cardo, Flavio Bucci, Andrea Ferroel. . . 21.40 športna nedelja 22.30 Pregled sporeda za naslednji teden 22.50 DNEVNIK in Vremenska slika 23.10 - 04.00 San Francisco: tenis finale pokala Devis: ZDA -Italija Drugi kanal 12.00 Evrovizija Svetovno prvenstvo v smučanju: Smuk za moške 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Alla conquista del West, 11. del, TV nadaljevanke 15.00 Pregled sporeda za naslednji teden 15.15 DNEVNIK 2 — Neposredni prenos športnih vesti Svetovno prvenstvo v smučanju: Smuk za moške 16.30 Pomeridiana Noč v Benetkah 18.14 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Joe Forrester, TV film 19.50 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint I 20.40 Che combinazione, glasbena oddaja Vodi: Rita Pavone 21.50 DNEVNIK 2 — Dossier: Sorrialija 23.00 Koncert komorne glasbe Tretji kanal 14.00 DNEVNIK 3 — Diretta per olimpica 18.15 Pregled sporeda za naslednji teden Nocoj govorimo o ... 18.30 Itinerar: Guardia Piemontese 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Malo gledališče Lutke Otella Sarzija 19.20 Carissimi, la nebbia agli irti colli. .. Nocoj govorimo o .. . 20.30 DNEVNIK 3 — Šport 21.15 DNEVNIK 3 — Deželni šport 21.00 Benetke 79 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Malo gledališče Lutke Otella Sarzija (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: čez tri gore 9,25 TV kažipot 9.45 Korenine, TV nadaljevanka 10.30 Padlo je drevo, mladinska nadaljevanka 11.00 čebelica Maja, risanka 12.55 Rugby: Jugoslavija - Nizozemska 14.35 Akardi Kosova, festival zabavne glasbe 15.45 Mehika pod svojim nebom: Zakladnice in sanje, dokumentarna oddaja 16.15 Glasba skozi stoletja Nacionalne šole v romantiki 16.45 Športna poročila 16.50 Casablanca, film 18.30 Pleterčani, dokumentarna oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 Naša leta. TV nadaljevanka 21.10 Svet na razpotjih: ZRN, dokumentarna oddaja 21.55 DNEVNIK 22.15 Športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček: Cantapiccolo 79, prvi del 20.00 Program za naslednji teden 20.15 Stičišče 20.35 Jeseni se vrneš, film Režija: Henry Colpd Igrajo: Alida Valli, Georges Wilson in Gerard Sety. 22.10 Rock koncert 23.00 Vrnitev Arnolda Marcha, TV film ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Le astronavi della mente 13.00 Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz Parlamenta 14.25 Didaktične perspektive za obnovo šole 17.00 Remi, risami film 17.45 Con un colpo di bacchetta 17.55 Risanka 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Napo orso capo, risanka 18.50 Osmi dan 19.20 Happy days Due in camicia, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Rdeči sneg, film Režija: Nicholas Ray Igrajo: Robert Ryan, Ida Lupino, Ward Bond, Sum-mer Williams. .. 22.25 Zgodbe v zrcalu Ob koncu DNEVNIK, Danes v Parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Menu stagione 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino Peter, risanka 17.05 Rdeča rokavica, TV film 17.30 Lihi prostor 18.00 Tečaj za prvo pomoč 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s. .. Peppinom de Filippom Vmes risami film iz serije «Atlas Utlas Ufo Robot* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Le medium 21.50 Programi pristopanja 22.05 Dottori in allegria Oprostite, ste mogoče videli moje truplo? TV film 22.30 Sorgente di vita Ob koncu DNEVNIK — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Nocoj govorimo o. . i 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni šport 20.00 Malo gledališče Nocoj govorimo o. . j 20.05 LTtalia che tiene: Marche 21.00 Med šolo in delom 21.35 DNEVNIK 3 22.05 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.55 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Matjažev rojstni dan 17.35 Deček z otoka, dok. 18.00 Samoupravno urejanje delitve sredstve za osebne dohodke 18.20 Kaplja za kapljo 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Vučetič: Pupinove zvezde, drama 21.35 Koliko se med seboj poznamo 22.35 TV DNEVNIK Koper 19.55 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.05 TV DNEVNIK 20.30 Čudež v Milanu, film Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Emma Grammatica, Paolo Stoppa itd. 22.15 Baletni večer 22.45 Morava 76, 3. del Zagreb 18.15 Naša obramba 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Panorama 22.00 TV DNEVNIK 22.15 Predmestni vrtovi*, glasbe na oddaja ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.25 Program za mladino 18.50 DNEVNIK 19.05 Emergenza per Patsy, TV film 20.45 Kristjani: Srednjeveški svet, 4. del TV nad. 21.40 1979: Mednarodno leto otroka 22.15 Filmske novosti TRSTA 8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Michela Legranda; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji in Aktualnosti; 11.05 Mladinski oder: «Pestrna»; 11.20 Orkester RTV Ljubljana; 11.30 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Glasba po željah: 14.10 «Okuole o-gnjišča — pred studencem, snopič prafe in muzike naših judi*; 15.00 RADIO TRST A DANES - NEDELJA OB 16 45 Proslava 25-Ielnicc SKGZ Jubilejna svečanost Slovenske kulturno-gospodarske zveze spada med osrednje današnje dogodke slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Posnetek celotne proslave v Kulturnem domu v Trstu bo na sporedu ob 16.45, takoj po zaključku športnih prenosov. Nedeljsko popoldne: Šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6+1=7, in je nedelja; 9.15 Poje Branko Koren; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 Kitarist Requito Gonzales; 10.32 Pesem dneva; 10.04 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.30 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 15. min. z Jenni-fer Kemp; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show — ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Tedenske pesmi; 17.30 Plošče; 18.15 15 min. z folk orkestrom - Mokambo; 18.30 Mala dela velikih ustvarjalcev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute z Tržaškim narodnim ansamblom; 13.37 Glasbeni notes, objave; 14.00 Glasba po želah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Igra orkester Puccio Roelens; 15.30 Sijaj mi sončece: spored slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi pevcev in ans. narodne glasbe; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.00 Posnetek glasbene prireditve. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lab'-e glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa . . .; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.15 Minute za EP; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne o-perne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. o-troci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Bratje, le k soncu, svobodi!*; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 1L35 Zakonski tandemi; 12.00 «Okuole ognjišča - pred studencan, snopič RADIO TRST A DANES - PONEDELJEK OB 12.09 Variete iz Benečije (ponovitev) «Okuole ognjišča — pred Studencam, snopič prafe in muzike naših judi» je naslov živahne in pestre oddaje, ki jo enkrat mesečno pripravlja Luciano Chiabudini, popularni ljudski umetnik iz Benečije. prafe in muzike naših judi*; 12.50 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: John Gals-worthy: «Temni cvet* 5. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba; 17.35 Glasbeni drobiž; 18 00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 14.30, 15.30, 16 30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Orkester in zbor Her-bie Mann; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Šolsko življenje; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik; 11.C0 Kim, svet m'adi.i; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 šolsko življenje; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Šport; 16.10 Srečanje s pevcem Robertom Carlosom in orkestrom Djelo Ju sič; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. ..; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro, koledar; 7.29 Zaključek; 13.05 Po stopinjah zamejske amaterske glasbene dejavnosti; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes in objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci; 16.59 Zaključek. LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za. . .; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam. . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!,' 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. Bob Woodward I i Carl Bernstein mxomv PADEC 1 56. Prevedel Dušan Dolinar Razkritje takšnega pogovora bi zelo škodovalo Hal-demanu in Ehrlichmanu in predsednik ga je skušal zadržati, toda pravnika sta vztrajala pri nasprotnem. Naposled je privolil, da ga bo vključil, vendar bo izpustil nekaj odstavkov — med drugimi tistega, kjer se po vsem videzu osebno zahvaljuje nekemu zbiralcu denarja za republikanske predvolilne potrebe, ker je dal gotovino, s katero so si kupili molk pri watergateskih vlomilcih. Buzhardt in St. Clair sta se lahko sprijaznila z nekaterimi dodatnimi izločenimi odstavki. Sama sebe sta prepričevala, da se v marsikaterem samo ponavlja tisto, kar je zapisano že drugod v gradivu, pripravljenem za odbor. Poleg tega so se vsi skupaj varovali, da ne bi Hal-demana in Ehrlichmana še globlje potisnili v nesnago VVatergatea. Niso namreč marali po nepotrebnem še bolj obremenjevati obrambe na procesu zaradi prikrivanja. Če se bosta zvesta sodelavca razjezila, utegne to škodovati predsedniku. Haig se je še enkrat posvetoval s pravnikoma in skupaj z njima tehtal dvorezno strategijo — kako zadovoljiti odbor in hkrati zadržati Nixona, da ne bo prečrtal vseh prepisov s trakov. Haig je videl, da se je predsednik že naveličal razprav. Morda pa ne bo prehude škode, če. bo prečrtal še nekaj dvoumnih mest, tudi če bo videti, da so povezana s pravdo. Zadostovati bo pač moralo hudo osna-ženo gradivo. To bodo že prenesli, razen če seveda ne vznikne na dan kak neizpodbiten dokaz proti predsedniku. Posvetovali so se tudi o nekem problemu, ki je bil v zvezi s tem, a so ga že od decembra dalje odrivali ob stran. Posebni tožilec in zdaj tudi pravosodni odbor imata kopije sedmih trakov, med njimi pogovor med Nisonom in Deanom z dne 21. marca Prepisi s teh trakov bodo prišli v javnost bodisi na sodni obravnavi zaradi prikrivanja bodisi med zasliševanjem v pravosodnem odboru. Buzhardt je menil, da je sploh neverjetno, kako da podrobnosti še niso pricurele v javnost. Kadar pa se to zgodi, kadar kakšna podrobnost pronikne v javnost ali kadar se dejstva razkrijejo med obravnavo ali zasliševanjem, tedaj se navadno razkrijejo v najbolj neprijetni zvezi. Zato je Buzhardt dokazoval, da bi morali redigirane prepise objaviti zdaj, in to naravnost iz Bele hiše. St. Clair mu je pritrjeval. Če bi gradivo objavili v enem samem velikem svežnju z nekaj sto stranmi, bi se mnogo škodljivih strani nekako izgubilo v tej množici. Najbolj nevarni odlomki, ki se ne bodo mogli izgubiti, pa bodo v debeli knjigi pritegovali manj pozornosti, kakor če bi skozi tedne in mesece curela v javnost vrstica za vrstico. Vse te argumente je razlagal že Pat Buchanan v decembru. Pravnika sta nesla predlog k predsedniku. «Vse to moramo objaviti,« mu je rekel Buzhardt. Objava bo ustvarila predsedniku prednost. Razkritje bo njegovo. Nixonu je zamisel ugajala. Zdelo se mu je, da takšno dejanje ustreza njegovemu slogu — dramatičnemu, drznemu. Javnost bo enkrat za vselej videla, da nima kaj skrivati. Pokazal ji bo vse, kar je najhujšega, in dokazal, da je nedolžen. St. Clair se je začel kar navduševati za to zamisel. Zdaj je spoznaval, zakaj ljudje vztrajajo ob Richardu Nixonu tudi v težkih okoliščinah. Naj mu je predsednik v zadnjih mesecih še tako zagrenil življenje, priznati je treba, da ima nekaj lastnosti, ki so vredne občudovanja. Nixon je pripravljen razgrniti vse to gradivo pred odborom, zdaj je privolil še v to, da bo njegovim najbolj zasebnim pogovorom prisluškovala vsa javnost. Za kaj takega je treba resničnega poguma, je menil St. Clair. Jasno je, da bo predsednikov lik omadeževan. Toda prav to bo prepisom kakor žig potrdilo izvirnost. St. Clair je prebral prepise, ki so bili že pripravljeni za izročitev. Sprijazniti se bo moral s tem, da je njihov jezik malomaren. Neverjetno dosti dvoumnosti je v njih, neverjetno dosti prizvokov zarote. Velik del javnosti že sodi, da je predsednik kriv. Kaže, da se razmere obračajo odločno v škodo Nixonu. Toda St. Clairu se je zdelo, da ve, kako to razpoloženje zasukati. Ves svoj načrt je oprl na en sam nosilni steber. Predsednik je trdil, da je za zaroto zvedel 21. marca 1973. Obtožnica pravi, da je bil zadnji obrok plačila za. izsiljevanje izročen Huntu 21. marca. Če se torej St. Clairu posreči prepričati pravosodni odbor predstavniškega doma. da predsednik do tega dne res ni vedel za zaroto, potem predsednik ni mogel biti vpleten v oviranje pravice. Predsednik je sicer bil 21. marca advocatus diaboli, ko je pretipaval Deana, glasno premišljeval, nemara vlekel Deana za nos. Predsednikova dejanja po 21. marcu so bila namenjena temu, da bi se razkrila dejstva. Nekaj prepisov je podpiralo časovno zaporedje dogodkov, kakršno je potreboval St. Clair. Zdaj ga je začel zlagati skupaj. Ostala je le ena težava: pogovor z dne 15. septembra 1972, ko je predsednik zagrozil, da bo pognal vodjo IRS in Georgea Shultza. («Saj ni postal finančni minister zaradi svojih lepih modrih oči.») Buzhardt je skozi ves november uspešno manevriral in trdil, da se ta odstavek ne nanaša na VVatergate. 1 n čudo božje, copmija je vžgala. Sirica ni dal pogovora tožilcu. Buzhardt in Haig sta imela takrat srečo; zdaj sta dvomila; da jo bosta imela še enkrat. Zdaj sta tvegala več. Izgovora nista imela nobenega, da bi lahko podprla trditev, češ ta pogovor nima nikakršne zveze s preiskavo v odboru. Bil je očitno bolj povezan z odpoklicno preiskavo v odboru kakor pa s kazensko preiskavo Jaworskega. V njem so se skrivali dokončni dokazi o zlorabi oblasti — prav proti temu pa naj bi deloval proces sojenja in odpoklica, kakršnega predvideva ustava. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V FINALNEM SREČANJU DAVISOVEGA POKALA Združene države vodijo proti Italiji Za ekipo Bor JIK Banka ' prvem dnevu je Barazzutti ostopil v 2. setu zaradi zvina gležnja - Panatta klonil v treh nizih .Sinoči je bilo na sporedu sreča-I* dvojic, v katerem sta Američa- * Lutz in Smith igrala proti Ita-'Unoma Panatti in Bertolucciju. trenutku, ko smo zaključili redčijo, se srečanje še ni končalo, m set sta osvojila Američana s *. drugi pa je bil pri 8:8. Nezgoda Barazzutti ja je že v pr-dnevu prinesla italijanskim Nbiteljem tenisa veliko razočara-A Barazzutti je namreč odigral J deset minut v drugem setu, ko si * tako hudo zvil desni gleženj, da * Oioral odstopiti in zmago prepusti Gerulaitisu. V začetku prvega seta je italijan-J* predstavnik dobro začel, ven-lt je Gerulaitis kaj kmalu zao-'tiiek nadoknadil, prešel v vodstvo J Po 29 minutah osvojil set s 6:2. 5® v drugem setu je spočetka pfazzutti dobro zaigral in celo ;°dil z 2:0, kaj več pa ni zmogel. Goričan je znižal na 2:1, ko se * Corrado poškodoval. Potem ko J mu dali injekcijo proti bolečimi), je sicer še nekaj časa trma-.l° vztrajal na igrišču, vendar se ; mogel enakovredno kosati z na-W>tnikom. Po petnajstih minutah * dokončno odšel v slačilnico. Popiši pregled je sicer pokazal, da Utrpel nobenega zloma, kljub te-pa mu bodo dali mavčno ob-tako da bo okreval že v dvaj-,e«h dneh. V drugem srečanju posameznikov J® zaigrala Panatta in trenutno fjimočnejši ameriški igralec, John ^Enroe. Izid 6:°, 6:3, 6:4 v ko-?®t McEnroea je že sam na sebi JJVolj zgovoren, čeprav Panatta ni !®bo igral. Italijanski predstavnik } nekaj več možnosti imel proti tefulaitisu, vendar žreb tokrat J®tzurrom» res ni bil naklonjen. V Izgovoru z novinarji je Panatta >»1. da je dobro igral, vendar je Jtenem priznal, da je proti McEn- to bilo premalo. S svoje stra-?' Pa je ameriški zastopnik časni-*®rjem pojasnil, da je bil spočetka ""'■■liniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitililliitimiimiiiimiinin zelo napet; eno je nastop na posameznih turnirjih, čisto nekaj drugega pa je nastop v državni r:pre-zentanci, ko gre za ugled lastne države. ODBOJKA POKRAJINSKI FINALE DEKLIC V torek prva tekma med Borom in Interjem V tem tednu bo padla končna odločitev o zmagovalcu pokrajinskega dela prvenstva deklic. Pravico, da se potegujeta za ta naslov, sta si po izločilnih tekmah priborila Bor in Inter, ki sta brez večjih težav zmagala v svojih skupinah. Prvo finalno srečanje bo na sporedu v torek, 18. t.m. ob 18.30 na stadionu «1. maj». Dajati napovedi Nogomet 2. AMATERSKA LIGA Eibertas - Zarja 0:0 Namizni tenis ženska a liga Kras - Fiat Carelli Bari košarka ^omocijsko prvenstvo Ntella Azzurra - Bor 60:79 * * # DEČKI Sokol - Alabarda ' 67:117 # # * «PROPAGANDA» Kontovel - Inter 1904 42:105 *{* SNEŽNE RAZMERE je vedno tvegano pri tako mladih ekipah, vendar menimo, da je določena prednost na strani naših igralk, ki fizično in tehnično gotovo prekašajo nasprotnice. Vprašanje je le, če bodo znale to prednost tudi u-veljaviti na igrišču. Interja namreč ne gre podcenjevati in «plave» bodo morale zaigrati na višku svojih sposobnosti, da ne bi prišlo do neljubega presenečenja. Borovke si bodo v torek tudi poskušale zagotoviti zadovoljivo prednost, da bi mirneje dočakale povratno tekmo, ki bo v petek, 21. t.m., v telovadnici šole Galilei. Mig V PETEK V LJUBLJANI ŠK Kras gost TVD Partizan Moste Pobrateni športni društvi ŠK Kras l TVD Partizan Moste sta pred kratkim izdelali obširen program stikov in sodelovanja v sezoni 1979/80, da bi tako čimbolje spoznavali drug drugega in pospešili navezovanje plodnega sodelovanja med športniki ter telesnokultumimi delavci iz matične domovine in iz zamejstva. Do takega srečanja bo prišlo prihodnji petek, 21. t.m., ko prireja TVD Partizan v Ljubljani slavnostno akademijo z nastopom raznih telovadnih skupin, svoj obisk pa je najavil tudi. . . dedek Mraz, ki bo ob koncu leta nagradil otroke. V programu bodo sodelovali tudi zamejski športniki ŠK Kras, ki bo do izvedli prikaz vadbe tistih panog, ki jih društvo goji, in sicer odbojke, namiznega tenisa, nogometa in otroške telovadbe. Poleg športnikov se bo akademije udeležilo večje število zamejskih športnih delavcev in staršev, tako da bo to srečanje preraslo zgolj športni okvir. —bs— ODBOJKA V B LIGI še dve pomembni točki Šesterka Bor Intereuropa pa je v Schiu doživela prvi poraz ■iiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiHiimiiiiHiiiimiiiimiimimiiiimimimiiiiiii SMUČANJE NA PIANCAVALLU ZA SVETOVNI POKAL M0SER PR0LL0VA PRVA V SLALOMU S tem je potrdila, da sodi med najpopolnejše smučarke sveta Zadovoljstvo med Italijani, tri «azzurre» med prvo deseterico PIANCAVALLO — S slalomom se je zaključilo dvodnevno tekmovanje za svetovni pokal za ženske. Zmagala je Annemarie Moser Proll. Avstrijka, druga v smuku, je z zmago v tehnično najzahtevnejši disciplini pokazala, da je najpopolnejša med smučarkami. Po prvem spustu je bila prva s časom 57”85, v drugem teku pa druga z 59"11; skupni seštevek ji je prisodil zmago. Razočaranje za Francozinjo Perrine Pelen, ki je zaostala za 27 stotink, radost na licih 26-letne Proll, ki i-ma za seboj pet zaporednih zmag v svetovnem pokalu (v letih 1971 -1975 tej je po nekajletnem premoru, ko je postala žena in mati, lani ponovno osvojila svetovni naslov in se letos zagotovo spet poteguje zanj. Oba nastopa na Pian-cavallu, v smuku in slalomu, sta bila izraz njene moči, zanesljivosti in tehnične dovršenosti. Ko je napovedovalec sporočil njen čas, se je svoje zmage razveselila, kot bi bila prva1 V njeni dolgi'tekmovalni karieri/ Zadovoljstvo tudi.,v. italijanskem taboru."Med'prvimi dvanajstimi je kar pst Italijank. Claudia Giordani je na izvrstnem tretjem mestu (zaostanek 41 stotink), izvrstni sta bili tudi Pierina Mačehi (šesta) in Wan-da Bieler (deveta). Izpadla je Qua-rio, na katero so polagali dosti u-pov. Hanni Wenzel se je uvrstila na četrto mesto, Avstrijka Ingrid Eberle pa na peto. Švicarka Nadig, zmagovalka v smuku, ni startala. Na skupni lestvici je zdrknila na tretje mesto za Prollovo. Najboljša Jugoslovanka Anja Za-vadlal je zasedla 20. mesto. Bila je tudi edina, ki se je plasirala. Vreme je bilo tekmovanju, ki so ga izvedli pod pokroviteljstvom avtomobilske hiše BMW, naklonjeno. Med prvim spustom je bilo jasno, sredi drugega, ko so bili že znani končni rezultati tekmovalk iz prve jakostne skupine, pa se je spustila na progo gosta megla. Organizacija drugega svetovnega pokala na Piancavallu (prvo je bilo lani) je bila brezhibna. Za to so poskrbeli zastopniki smučarskega kluba, turistične ustanove in dežele. Ta kraj, lociran tako blizu urbanih središč naše dežele, se je s tem vključil v družbo najboljših organizatorjev alpskih disciplin. LESTVICA SLALOMA NEVEJSKO SEDLO 50 ‘AVETIŠČE GILBERTI 170 Dl SOPRA 10 PRAMOLLO 75 'ANCOLAN 50 MUris 20 JftBlŽ 15 OŠARJE 100 tiVCjA VAS 15 MPPADA 30 JIANCAVALLO 15 - 70 Krvavec 10 - 70 VOGEL 85 Kanin »o Kranjska GORA 15 ^OKLJUKA 20 SORIŠKA PLANINA 40 Nogomet V 3. ITALIJANSKI LIGI 1. A. M. Proll (Av.) 2. P. Pelen (Fr.) 3. C. Giordani (It.) 4. H. Wenzel (Liech.) 5. I. Eberle (Av.) 6. P. Mačehi (It.) 7. L. Sol Ner (Av.) 8. R. Mosnlechner (ZRN) 9. W. Bieler (It.) 10. F. Serrat (Fr.) 11. D. Zini (It.) 12. W. Gatta (It.) 13. M. Laurencon (Fr.) 14. H. Wiesler (ZRN) 15. C. Zechmester (ZRN) 16. F. Fasoli (It.) LESTVICA ZA SP H. Wenzel (Liech.) A. Proll (Av.) M. T. Nadig (Švi.) P. Pelen- (Fr.) I. Epple (ZRN) 6. J. Scioltjsova (ČSSR) 7. C. Nelson (ZDA) E. Hesse (Av.) Giordani (It.) Graham (Kan.) 1’57”04 1’57”31' 1’57”45 1’57”67 1’58”23 1’58”38 1’58”64 1’59"67 1’59"18 1’59”20 1’59”21 1’59”51 2’00”43 2’00”49 2’00" 55 2’06”39 svojitev raznih lestvic. Boj za absolutno prvo mesto je omejen na Dal Grandeja in Novellija. med njima je šest točk razlike, vendar bi se morala vodečemu Novelliju pripetiti nesreča, da bi mladi porde-nonski vozač lahko še upal na prvo mesto. Odprt pa je, po nedeljskem nastopu v Lonjerju, boj za častne uvrstitve od tretjeg.. mesta dalje, v katerega je vpleten tudi vozač Adrie Petelin, ki upa na časten konec tega tekmovanja. Proga nedeljske dirke bo precej naporna, saj so prireditelji že sporočili, da se bo odvijala po nasipih okrog Tilmen-ta, kaj pa to pomeni, vedo vsi u-deleženci ciklokrosa: strmi vzponi in spusti ter vožnja po ozkih stezah ter velik napor, čemur botruje največkrat tudi blato. Za ionjersko Adrio bodo tudi to-114 i krat tekmovali vsi, in sicer poleg 1081 trenutno najboljšega Petelina še 1001 Sandro Čok med juniorji, kjer se C. 'L. G. V. 63 47. 39 35 35 30 I 29 lahko še izkaže, čeprav si je z dirko manj zapravil možnost za dobro uvrstitev1, Godnič med amaterji ter , Ruzzier in-Lenisk med cikloamaterji, i ki sta trenutno na tretjem mestu. R-. Pečar KOŠARKA Triestina spet v gosteh V Novari pa ne bo nastopila tako oslabljena kot proti Sanremeseju Triestina je tokrat odšla na pot Tilko bolj mirna in z večjim zaupanem kot prejšnjo nedeljo, ko je motela v San Remo dokaj oslabljena, *®j je bilo nekaj igralcev poškodova-teh, Magnocavallo pa ni mogel natopiti zaradi izključitve: proti No-v®ri pa bodo danes ponovno zaigrali •®ko Magnocavallo kot tudi Franca Gigli« ki bo nadomestil poškodo-i*hega Quadrellija. Kljub temu pa ,®glia vi rujevo moštvo ne bo imelo *®hke naloge: Novara sicer za njim Ostaja za štiri točke, vendar mora *e odigrati zaostalo tekmo z Lec-tem, zato bo verjetno dala_ vse od tebe, da si zagotovi obe točki tako V srečanju s Triestino kot z Leccom se tako ponovno vme v družbo ti®jboIjših. Današnji spored (12. kolo) (V oklepaju ime sodnika) ^lessandria - Treviso (Damiani) “iellese - Casale (Tubertini) ,'fernonese - Varese (Altobelli) jftno - Rimini (Savalli) tiecco - Reggiana (Corigliano) Mantova - Forli (Pairetto) Novara - Triestina (Vallesi) ^rgocrema - Piacenza (Faccenda) K- Angelo - Sanremese (Rinaldi) Udinese doma proti Bologni Milan ni znal izkoristiti zaostale tekma z Napah jem, da bi se približal Svojemu mestnemu tekmecu, ki še ''•dno vodi na aačasni skupni lestvi- ci. Danes bo skušal nadoknaditi zamujeno na račun Catanzara, od katerega sta slabše uvrščeni le Fioren-tina in Pescara. Tudi tokrat bosta ti dve enajsterici verjetno ostali praznih rok: Fiorentina se bo nam reč spoprijela z Avellinom, ki je pred dvema tednoma celo odpravil Juventus in se je presenetljivo prebil na šesto mesto. Pescara pa bo morala na gostovanje v Turin, kjer bi bila že delitev točk zanjo velik uspeh. Pomembno srečanje bo tudi med Perugio in Juventusom, saj bi v primeru poraza Turinčani izgubili stik z vodečimi. Udinese, ki je zadnji dve tekmi igral proti Milanu oz. Laziu ter izbojeval pomembna remija, se bo danes spoprijel na domačem igrišču z Bologno. DANAŠNJI SPORED (13. KOLO) (V oklepaju ime sodnika) Ascoli - Cagliari (D’Elia) Fiorentina - Avellino (Michelotti) Milan - Catanzaro (Agnolin) Napoli - Lazio (Mattei) Perugia - Juventus (Bergamo) Roma - Inter (Menicucci) Torino - Pescara (Frati) Udinese - Bologna (Menegali) VATERPOLO Ferencvaros prvak V sinočnjem vaterpolskem pokal nem superfinalu je v Ljubljani \ srečanju dveh madžarskih ekip Ferencvaros premagal Vasas z izidom 7:6. V KRANJSKI GORI POKAL ZA KRIŽAJA Jugoslovan Bojan Križaj je osvojil tudi slalom na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Kranjski gori, ki je veljal za «Pokal Vitran-ca». S tem uspehom je Križaj po petkovi zmagi v veleslalomu osvojil tudi ta pokal, saj je bil v vseh štirih spustih najhitrejši. Lestvica včerajšnjega slaloma je 1. Križaj, 2. Gros, 3. Nockler, 4. Žirov, 5. Morgenstern, 6. Bouvet, 7. Kahva, 8. Kuralt, 9. Andrejev, 10. Strel. Jugoslovanski tekmovalci bodo po tem nastopu nekaj dni počivali, na startu pa se bodo ponovno pojavili 21. t.m. na mednarodnem tekmovanju na Ribniškem Pohorju. SMUČARSKI TEK Svetovni pokal v Davosu v znamenju severnjakov Finec Mieto je zmagal na med narodnem smučarskem teku na 15 km dolgi progi v Davosu, veljavnem za svetovni pokal. 2. je bil njegov rojak Irvesniemi, nato pa sta sledila Norvežana Gullen in Aaland. Med ženskami je na 5 km dolgi progi zmagala Norvežanka Boe, pred presenetljivo čehoslovakinjo Jeritiovo, nato pa so sledile same severnjakinje Impoe (Fin.), Vello (Nor.), Olsson (Šve.) itd. PRIHODNJO SEZONO Nogler ne bo več treniral švedske reprezentance STOCKHOLM — Italijan Erman-no Nogler bo samo še do konca te sezone treniral švedsko državno smučarsko reprezentanco in Inge-marja Stenmarka: to odločitev so sprejeli na predvčerajšnjim sestanku smučarske zveze, na katerem j so tudi določili, da bo Noglerjevo j mesto prevzel bivši nogometni tre- ‘ ner VViestaahl. Kot je izjavil predstavnik omenjene zveze, so se za domačega trenerja odločili iz prak tičnih razlogov. Bor JIK Banka — CUS MO 3:1 (13, 9, 7, 14) BOR JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Plesničar, Neubauer, Pečenko, Kodrič, Fučka, Kralj, Veljak in Ur-naut. CUS MODENA: Calani, Barozzi, Benedetti, Borellini, Magananini, Dallari, Vandelli, Vaccari in Ferra-guti. SODNIK: Tizzoni (Vi); stranski: Zacchigna; zapisnikar: Milotti( oba Trst) V drugem domačem prvenstvenem nastopu se je šesterka Bor JIK Banka predstavila v povsem drugačni luči. Po skoraj sto minut trajajočem, izredno ogorčenem boju so Tržačani premagali žilavega nasprotnika iz Modene, ki se je zagrizeno boril prav do zadnjega sodni kovega žvižga. Vse je kazalo, da bo potrebno tokrat odigrati kar pet setov, da bo znan končni zmagovalec. Naši fantje pa so v zadnjem, odločilnem nizu pokazali pravo moč in o-dločnost, čeprav so morali na igrišče močno okrnjeni. Medtem, ko je še vedno poškodovani Urnaut lahko dajal dragocene in odločilne nasvete s klopi, Špacapan zaradi službenih obveznosti sploh ni bil prisoten. Začetek ni obetal tako dobrega konca. Gostje so pričeli izredno poletno, za Modenčane tipično hitro, kombinirano in odlično igro v polju. V enem mahu je bilo za CUS 8:1, toda to domače šesterke ni iztirilo. Z odlično serijo desetih točk je uspelo žilavega nasprotnika prehiteti, v končnici so bili gostje bolj prisebni. V naslednjih dveh setih pa je bila domača vrsta nesporen gospodar na igrišču. Siloviti in učinkoviti napadi so se vrstili na tekočem traku. Tekmec je bil zbegan in brez moči. Škoda, da so bili nekateri posegi moža s piščalko neumestni in brez poznavanja osnove igre ob mreži. Najdaljši in dramatičen pa je bil četrti niz. Po zadnji izenačenosti pri enajsterici so gostje izbojevali še tri dragocene točke. S skrajnim naporom so domačini prišli do žoge. S petimi izredno dobro usmerjenimi servisi Veljaka in neverjetni zagrizenosti vseh je domača vrsta zadela še petkrat zaporedoma v črno in tako izbojevala drugo zaporedno zmago. G. F. Schio — Bor Intereuropa 3:1 (9:15, 15:12, 15:9, 15:11) BOR;, Debenjak, Fi^ufr,;,G^vina, Kalah, Kus, Mesesnel, Pavletič, Rau ber, Zupančič. Naše tržaške drugoligašice so sinoči doživele svoj prvi letošnji prvenstveni poraz. Naletele so sicer na ekipo, ki je izredno dobra v polju in tudi uspešna ob mreži, vendar pa vsekakor ni nepremagljiva. Toda sreča našim igralkam tokrat ni bila naklonjena. Na pot so namreč odšle brez Sonje Zupančič in brez svoje najboljše podajačice Tanje Bolčina, kar se je močno poznalo na točnosti napada. Prvi set so naša dekleta sicer o-digrala zelo borbeno, na dobri tehnični ravni in so ga tudi osvojila brez hujših težav. V drugem pa jih je doletela nova smola, Fičurjeva, podajačica štev. 2, si je zvila nogo in ni mogla več igrati. Tako je ostalo na igrišču šest tolkačic in vsi napori, da bi Tržačanke uredile svojo igro so bili zaman. Pomanjkanje podajačic je bilo tokrat usodno in točki sta šli po vodi. INKA KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Tesna zmaga Ljubljančanov V tretjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči ljubljanska Iskra Olimpija doma tesno odpravila šibenko le s točko razlike. IZIDi 3. KOLA Iskra Olimpija - Šibenka 96:95 Partizan - Cibona 81:82 Borac - Crvena zvezda 80:81 Jugoplastika - Radnički LMK 101:77 Zadar - Bosna 96:98 Tekma Beko - Rabotnički bo danes DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 16. DECEMBRA 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju Sovrana - Primorje * * * 14.30 v Dolini Breg - Čampi Elisi iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiMiiHHniiuiiiiiiiimiiiuimiuiHiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiuifiiHiiiiiiiiM Delovanje ZSŠDI Odbojkarska komisija Na torkovi seji je odbojkarska komisija ZSŠDI v prvi vrsti preverila svoje stališče do novoustanovljenega tržaškega združenja odbojkarskih klubov in kritično ocenila stike, oziroma sodelovanje. Komisija izraža za določene probleme solidarnost s tem združenjem, ki pa ne sme in ne more postati nekak dvojnik, oziroma alternativa uradni odbojkarski federaciji FIPAV. Pobuda periodičnega prirejanja notranjih turnirjev v miniodbojki se redno nadaljuje. Tak turnir bo zelo verjetno 6. januarja organiziral Breg v dolinski telovadnici, sklenili pa so, da znižajo starostno mejo nastopajočih (letniki 1966 in mlajše). Danes bodo v Trstu izvolili novega zaupnika trenerjev v sklopu zveze FIPAV. Komisija je enotrvo določila kandidaturo slovenskega kandidata Igorja Možeta. Končno je komisija še zavzela stališče do uradnega tečaja za trenerje, ki ga bo od januarja do marca priredila odbojkarska zveza. U-gotovili so, da termin ni najbolj posrečen, saj sovpada z viškom sezone, trenerji so tedaj polno zaposleni Pagnossin in Hurlingham pred lastnim občinstvom V 15. kolu košarkarskega prven stva A-2 lige bosta goriški Pagnossin in tržaški Hurlingham igrala doma. V včerajšnji onticipirani tekmi pa je Bancoroma doma premagal Li-berti iz Trevisa z 79:77 (40:28). Današnji spored Pagnossin - Pdštalmobili: Hurlingham - Rodrigo; Honky - Canon; Diario - Mercury; Cagliari - Mecap; Šarila - Mobiam. A-1 liga Današnji spored Gabetti - Arrigoni; Eldorado -Jolly; Billy - Pintinox; Sinudyne -Isolabella; Antonini - Scavolini; Grimaldi - Acqua Fabia; Emerson-Superga. Svoji sodelavki t ... INGRID KALAN in njenemu izvoljencu JOŽIJU PETERLINU želi vse najboljše na novi življenjski poti športno uredništvo Primorskega dnevnika Jutri se poročita IVAN PETERLIN in INGRID KALAN Svojemu sodelavcu in izvoljenki iskreno čestita ZSŠDI ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > E H SO H Svojemu odborniku prof. IVANU PETERLINU in njegovi izvoljenki INGRID KALAN ki se jutri poročita, želi vso srečo na skupni življenjski poti ŠD POLET ...--------- ■ '>y'\ ^ " ' “ ' ! Jutri si bosta obljubila večno zvestobo INGRID KALAN in JOŽI PETERLIN Svoji tekmovalki in svojemu bivšemu tekmovalcu izreka za novo bodočnost najboljše želje ŠZ BOR CIKLOKROS DANES V LATISANI Na startu tudi vsi Adriini tekmovalci Šesta etapa ciklokrosa za trofejo «A1 Fogolar» bo jutri v Latisani na 3.400 metrov dolgem krogu, ki ga bodo morali tekmovalci prevozil) sedemkrat. Start dirke bo ob 10.30. nastopila pa bo spet pisana karavana krosistov, ki se borijo za o- Prva Borova ženska odbojkarska ekipa želi svoji soigralki INGRID KALAN in njenemu izvoljencu JOŽIJU PETERLINU vso srečo na njuni novi življenjski poti. Jutri stopita na skupno življenjsko pot JOŽI PETERLIN in INGRID KALAN Mnogo sreče in zadovoljstva jima kličejo s trikratnim športnim tzdravot Torkovci in Petkovci 14.30 v Trebčah Primorec - S. Marco • * • 14.30 pri Domju Domio - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Krminu Brazzanese - Mladost • « « 14.30 v Gorici Audax - Juventina * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Vermegliano ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Kampanelo Chiarbola A - Primorje « * • 10.00 v Dolini Breg - Rosandra NARAŠČAJNIKI 10.45 pri Domju Domio - Primorec • « » 10.30 v Križu Vesna * S. Vito « « • 10.45 v Dolini Breg - Zarja KOŠARKA v matičnih društvih in to utegne hromiti delo posameznih ekip. Kljub temu pa komisija poziva vse trenerje oziroma vaditelje pri slovenskih društvih, ki nimajo še uradnega izpita, da se prijavijo in opravijo tečaj, ker je strokovna usposobitev njihova dolžnost v skladu s sklepom ZSŠDI o nagrajevanju trenerjev. Komisija bo vsekakor poslala FIPAV posebno noto, v kateri bo tudi predlagala, naj bi bili ti trenerski tečaji dostopni tudi začetnikom, ki bi se radi posvetili -trener skim poslom. Namiznoteniška komisija V četrtek je namiznoteniška komisija izdelala pravilnik rekreacijskega ekipnega tekmovanja, ki se bo pričelo čez mesec dni. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi tisti ljubitelji namiznega tenisa (moški in ženske), ki niso včlanjeni v namiznoteniško zvezo FITET, z izjemo po enega člana na ekipo, ki je lahko vpisan v zvezo kot rekreativec. Vsaka ekipa bo štela po tri člane, rok za prijavo pa zapade 10. januarja. Seja izvršnega odbora Na svoji seji je v sredo izvršni odbor ZSŠDI obravnaval vprašanje organiziranosti Združenja in izvaja nje zastavljenih ‘programov, kot pripravo na občni zbor ZSŠDT, ki bo Čedadu, 13. januarja. Program sodelovanja za leto 1980 V petek in včeraj je na Ravnah na Koroškem zasedala komisija za mednarodne odnose pri Zvezi teles-nokultumih organizacij Slovenije ob navzočnosti predstavnikov ZSŠDI in koroške SŠZ. Izdelali so podroben program sodelovanja in pomoči za leto 1980. —bs— D LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Kontovelu Kontovel - Barcolana MLADINCI 15.00 v Trstu, športna palača Hurlingham - Bor • * * 11.45 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Jadran KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco A - Polet • « « 12.00 v Trstu športna palača Inter A - Kontovel « « • 9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Saba NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Italsider * * * 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Bor DEČKI 17.00 v Trstu, Ul. della Valit Inter 1904 - Bor 11.00 na Opčinah Polet - Saba PROPAGANDA 11.00 v Trstu, stadion «1. Bor - Libertas ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Trstu. Zandonai OMA B - Bor « • • 10.30 v Trstu, Galilei OMA A - Sloga maj* CIKLOKROS »TROFEJA AL FOGOLAR* 10.30 vv Latisani Nastopa tudi Adria RADIO Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping-pong», ki jo vodi prof. Ivan Peterlin, ne bo šla »v živo* kot navadno, temveč je bila že prej snemana. Gost oddaje bo prof. Franko Drašič, ki bo spregovoril o otroški telesni vzgoji, s posebnim poudarkom na osnovno in nižjo srednjo šolo, ter o rekreaciji za odrasle. TALBOT VAM PREDSTAVLJA +2 ’q*ras MODELE ZA LETO 1980 Nov 1510 — Horizon — Sunbeam — Bagheera — Ranch — 1100 — 2000 cc PRI NAS POSKUSITE IN IZBERITE VAM NAJUSTREZNEJŠI MODEL TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 TALBOT V soboto. 1. decembra, in v nedeljo, 2. decembra, je skupina šestih tabornikov Rodu Modrega vala izvedla bivak v snegu, že večkrat so taborniki RMV poskusili tehniko bivaka — ali preprosteje povedano — kako prespati v snegu. Vsi ti poskusi spadajo v sklop prizadevanj. do si človek zna poma gati v raznih situacijah ter v težjih naravnih okoliščinah. Slika prikazuje del tridelnega bivaka, ki je bil tokrat sestavljen iz šotoric. Tehniko pos-tavljanja bomo razložili v daljšem prispevku. Kol zanimivost naj navedemo, da je letošnji bivak res uspel — vendar je j treba dodati, da nismo naleteli na | izredno hude naravne pogoje. Na I vsak način je treba reči, da velja ! nadaljevati s podobnimi akcijami. Letošnji bivak smo taborniki RMV opravili v Kanjem dolu na Javorniku. Poleg tega smo priliko izkoristili, da samo se povzpeli tudi na vrh Javornika ter opravili daljši pohod po območju Javornika. Olimpiasport TRST - Ul. Battisti 31 tel. 795315 NUDI NAJŠIRŠO IZBIRO KONFEKCIJE IN ŠPORTNIH IZDELKOV NAJBOLJŠIH ZNAMK r ■ • - '• ',l,rg : v; * \ ’’■ f* i«*8P:II; „ ■. y 1 , ■ * *r j itiiiiliiiOHm Hit>Sllfc ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob Ui. obletnici smrti nepozabnega sina Jadrana Dolenca daruje mama 10.000 lir. Ob obletnici rojstva mame, o-četa, sestre in nečakinje ter namesto cvetja na grob Jože Pic in Veta Briščka daruje družina Biondo 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BORŠTU Ob 22. obletnici smrti moža Bru na Ivančiča daruje žena 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na Alojza Luxo daru jeta Sil vd in Franjo Puntar 5 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE SOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob Berta Pertota darujejo Kristina Mozetič in Milka Bole 5.000 lir in Pina Doles 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Rešim 20.000 lir, Impexport 20 tisoč, Aurora 10.000, Hotel Posta 10.000, Adriaimpex 10.000, CGR 30.000, SAFTI 50.000, Pertot Stanko 10.000, Veljak šport 10.000, Mi kol j . urarna 50.000, Hreščak Mira 50.000, Modic 20.000. Škerlj 10.000, Agroforest 20.000, Petra 30.000, Sandalj 10.000 in Trž.aška knjigarna 20.000 lir. ZA OSNOVNO ŠOLO »MARICA GREGORIČ* PRI SV. ANT V spomin na dragega strica An tona Miklavca ob 31. obletnici smrti daruje Marija Kette 10 ti soč lir. ZA OSNOVNO SOLO PRIMOŽ TRUBAR - BAZOVICA Ob obletnici smrti Pine Marc darujeta družini Marc (Bazovica 2ui) 10.000 lir in Mesar (Bazovi ca 2) 10.000 lir. Družina Renčelj (Bazovica 181) daruje 5.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Ukmar daruje Iva Ban (Batiča) 10.000 lir. V spomin na Marijo Škabar da ruje Franc Ukmar (Celje) 300 novih din. Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Ukmar daruje brat Srečko 1.500 N din. V počastitev spomina svoje dra ge mame Marije Škabar vd. Uk mar darujejo otroci Mara, Anica in Cveto 40.000 lir. V spomin na Mari .jo Škabar da rujejo nosilci krste 10.000 lir. V počastitev spomina Lojzke Mi lič. Stana Furlana. Stana Trampuša in Alojza Luxe darujeta Anica in Miro Blažina 20.000 lir V spomin na Vladija Cibica daruje Vlado Ukmar 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Jožo in Anton? Pccinija darujeta Silva Mocor in Jolanda Malalan 10.000 lir. V počastitev spomina Jožke in Tonija Piccinija darujejo teta Res ka in bratranci 25.000 lir. Ob 13. obletnici smrti drageg? očeta Matiie Sosiča daruje hči Tončka 10.000 lir. V spomin na Pina Prašlja daru je:o Dora, Kristina in Silva 15 tisoč lir. V spomin na brata Pina Pra- šlja darujeta sestri Edita in Ne-rina 10.000 lir. » V počastitev spomina Tonija Piča darujeta Ludvik Žagar in Žarko Sosič 10.000 lir. Ob 16. obletnici smrti Jadrana Dolenca daruje Ivanka Dolenc 10 tisoč lir. ZA SKLAD MITJE ČUKA V spomin na sošolki Odineo Fon-Cetin in Božo Pirc-Čemic darujejo ob 20. obletnici mature zbrani učiteljiščniki 30.000 lir. Namesto novoletnih voščil darujeta Silva in Franko Mocor 20 tisoč lir. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 Darovi in prispevki KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE 30ietMALALAN ZLATARNA URARNA tehnični servis za ure lastne prodaje Proseska ul. 6 OPČINE Savina in Livio Pellegrini daru jeta 20.000 lir. V spomin na Pina Prašlja darujeta Nela in Giancarlo 10.01)0 tisoč lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na sestrično Jelko Samec por. Hrovatin daruje Ki-ljan Ferluga 20.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Ob 16. obletnici smrti Jadrana Dolenca daruje Ivanka Dolenc 10 tisoč lir za cerkveni pevski zbor Opčine. V spomin na Tonija Piccinija darujejo Anica in Marčelo šva-gelj 10.000 lir, Anica in Marčelo Malalan 10.000, Anica in Felice Ostrouška 10.000 in Pia Rauber 5.000 lir za ŠD Polet Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Ukmar daruje dru žina Starc (Ciini) 30.000 lir za obnovo dvorane na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Matilde Furlan vd. Ferfolja daruje Zora Zaccaria 20.000 lir za ŠK Kras. Ob obletnici rojstva mame, oče ta, sestre in nečakinje ter namesto cvetja na grob Jože Pič in Veta Briščka daruje družina Biondo 10.000 lir za ŠPD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet. Za TPPZ darujejo podporni člani: Aldo Fermo 20.000 lir, Vik tor Grgič 10.000. Mario Renčelj 5.000, Germano Švara 10.000, Rudi Petaros 20.000, Bruno Žerjal 20.000. Josip Bolčič 10.000, Josip DARV/IL ITALIJANSKO - ŠVICARSKA DRUŽBA kompjuter na tvoji roki MIKROELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA NA NAJVIŠJI RAVNI SAMI PRESODITE... NAŠE CENE... Blaqo široke potrošnje se je v zadnjih dvajsetih letih podražilo za preko 20-krat. Med tem časom se je cena naših artiklov znižala za 50%, kljub višji kakovosti, novemu designu in številnim funkcijam ur. MOŠKE IN ŽENSKE KVARZ URE Ure, minute, sekunde, mesec, datum, osvetlitev. Odstopanje največ za 3 sekunde mesečno. Trajnost baterij do 3 let. Garancija od enega do dveh let. Darwil -Trst - Trg sv. Antona 4 - Tel. 61201,61932 - Telex: 460228 Novost v Trstu za opremo vašega stanovanja Ul. Baiamonti 3 tel. 820766 poleg že obstoječe trgovine v Ul. Di Vit tor io tel. 813301 aa EDI MOBIU EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KUHINJE tfctmorehizzo Kocjančič 20.000 Josip Ota 10.000, Slava Slavec 10.000, Mirko Žer jal 1.000 in Milan Pangerc 10 tisoč lir. Ob drugi obletnici smrti Milana Rupla daruje žena Gizela z otroki 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 10.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na dragega strica Antona Miklavca, ob 31. obletnici smrti, daruje Marija Kette 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Pine Marc daruje družina Ivana Marca 5 tisoč lir za Pogrebno podporno društvo. Ob 20. obletnici ŠZ Bor daruje Josip Šušteršič 20.000 lir za ŠZ Bor. Ob tretji obletnici smrti mame Antonije Križmančič darujeta sestri Silvestra in Pepka 10.000 lir za Združenje tržaških aktivistov. V spomin na Ivana Pipana ob 10. obletnici smrti daruje žena Marija 5.000 lir za Dijaško matice in 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Berta Per tota daruje Dora Caharija 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Julijo Umek vd. Placar darujeta Stanko in Angela Čok 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Matih de Furlan vd. Ferfolja darujeta Nada in Nini 10.000 lir za PD Rdeča zvezda (Salež). V spomin na Marijo Ukmar da rujejo Vinko Furlan 5.000 lir. Zofka in Miranda Kapun 10.000. Erika in Drago Ukmar 10.000 lir in Zora in Franc Ukmar 300 N din za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti brata Mi lana daruje sestra Ida 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Marijo Škabar vd. Ukmar darujejo nosilci krste 10 tisoč lir za Godbeno društvo Pro sek in 10.000 lir za ŠD Primorje V spomin na drago mamo Marijo Ukmar darujejo otroci Mara, Anica in Cveto 40.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 40.000 lir za ŠD Primorje. P v I pam železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za lndustri|o, kmetijstvo In za dam TRST (Industrljtka cona) D O M J O, 1J2 • Tat. »2f S/f Priapvvnjle za DIJAŠKO MATICO VAŽNO SPOROČILO Podjetje CREMCAFFE PR1MA ROVISA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najbolj kakovostno kavo po izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika in proti draginji ter stalnemu povišanju cen SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 lir) ter vseh svojih kavnih zmesi VumcaUi PRIMO ROVIS ZA PRAVE LJUBITELJE KAVE Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, da pri nakupovanju Izberete kavne zmesi CREMCAFFE, ki so v prodaji v trgovini na Trgu Goldoni št. 10, ter v drugih trgovinah in veletrgovinah. TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM ttm« Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje FURLANI EDOARDO a. c« Ulica Milano 25 Informacije: telef. 62200 • 65383 EVEREST’79 V stenskem koledarju «EVEREST» boste uživali ob čudovitih 38 barvnih posnetkih jugoslovanske odprave na najvišjo goro sveta, z opisom najzanimivejših dogodkov s poti in vzpona, ter priloženo grafiko člana odprave slikarja Franca Novinca in podpisi vseh članov odprave. Cena koledarja z grafiko in podpisi članov odprave je 188 din, brez grafike in podpisov pa 138 din. Gospodarskim organizacijam priznamo popust nad 500 izvodov. Z distribucijo koledarja bomo začeli 15. decembra. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Tržaška knjigarna . u. 20.3,133 t«. ____ali v GORICO na UPRAVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 Naročilnica za STENSKI KOLEDAR EVEREST Podpisani ............................................ nepreklicno naročam koledar po povzetju na naslov: Pošta: . Zaposlen pri: z grafiko DA — NE — Ustrezno podčrtajte Založba BOREC, LJUBLJANA, Miklošičeva 28/I. In PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, LJUBLJANA Podpis: Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linlfe) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Ur — vnopre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubilo"* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožoll' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besed0' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanijo - Jultisk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez® v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 10 16. decembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lxd«l«L- J In tiska f ^ ZTT Trst Član Italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG