Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila 1 A. Razinger in A. Žumer ljudska učitelja. šesti n e p r e m enjeni natis. V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. 1888. 0100^3 Predgovor. Namčn izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovenske ljudske šole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Prirejen je, kakor prej sni slovenski abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Y Sesti ta natis je pregledan in natisnen po odobreni izdaji. Spi sat el j a. Abecednik. 1 3 1, u • • i, u, n, i, i, u. n ni, nu, nu, in, un, n-ni ni, i, n, u. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. O on, no, o-ni, mi, 4 o-no, u-no, mi m o- ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i- ma, ni-ma n-ma, i- ma, um, on in o-na, na-ma. V vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi na, on i-ina. 6 7 r ra-ma, ra-na u-ra, na- ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. e en, e-na, e-no, ne, u-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, i, o, u. C ce, ce-na, re-ci, ra-ea, v ro-ci i ma mu-co, re-ei- va mu, ov-ca. 8 I m ^ • 9 ■v C če, o-če, či, o-či, ča, mo-ča. — o-na no-če, on me-če, u-či me, o-če me u-če, ni-ma mo-či. z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zu vo-zi-mo re-či, mo-ča za- mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. v z že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma, — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 ZZ#'-//US' ./r / // ^?yyjy ^ 777l^Z^f^ ^7^ .// /// // v/' ,//’/ ~šU// . // /// A/;/ : 'ytJ?7 ~y?/s//-J&y#'Jl/S/ .//' 11 s si, su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ca, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-če se-no, on že-ne ži¬ vi-no. v s ša, še, ši, šo, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šn-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, če-mu i-ma-mo no-že? 13 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, ti-ei-ce so si-te. — za zi-mo vo- zi-mo šo-to, ti-ca no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te-ža-va mi-ne, ne to-ži. d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo¬ da de-re, na-ša do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma- mo ra-di. 15 1 li, la, lo, lu, le, ul, al, il. li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na, le¬ sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si-ca lo-vi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi-la, ze-le- na do-li-na, že-na so-li me-so, ne la-ži! ba, be, bi, bo, bu, ib, ub, ab, ob. so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo, va- lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro¬ bu so de-be-le bu-če; — v šo-li be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra-či-ca be-ra-či. bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va v 16 17 h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh. ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh! — ti-ho ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra. — v hi-ši so nm-he, no-si su-ho ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu¬ di u-ri hi-ti-mo do-mov, ne bo-di-te hu-di! k ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ka-vi-ca, o-ko, ka-ša, ki-ta, ик. — ku-ka-vi-ca ku-ka, ka-ko ku-ka? ku-ku! — ku-ra ko-ko-da- ка. — o-re-hi so su-hi, s ko-so ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. Abecednik. 2 19 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re-pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ca. — sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re-po, pe-ri-ca pe-re, v pe-či pe-če-mo po-ti-ce. — ku-pi pe-ro! po-to-ld so ma-li, ku-pi-mo o-re-he! po no-či po-či-va-mo. j ji, ju, jo, ja, je, aj, oj, lj, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ca, je-ze-ro, oj! — če-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-je-či, je-se-ni se-je-mo, vo-ja-ci se bo-ju- je-jo, ko-va-ei ku-je-jo. — o-ra-či or-je-jo, je-re-bi-ca po-je, ma-ti ku- ha-jo ka-vo. 2 * 21 S ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg. noga, no-ge, ja-go-da, go-ba, gu-ba. — go-ba go-ri, go-ve-do go-ni-mo na go-ro, če-ga-ve so go-si? go-vo-ri! — ne ža-li u-bo- ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no- ga-mi ho-di-mo, vo-da ga-si že-jo, ku-ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, fi, fu, fo, fe, if, uf, of. fa-ra, fi-ga, fu-ži-na. — fn-ži-na je na vo-di, fi-ge ra-di je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri so fa- ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-že-mo. 22 koti, kot; ra-ki ? rak; me-lii 7 meh. — pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh P ts • f' no-ži 7 nož. — de-ček je ru-de-čih lic. — red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke. — miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. 23 je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-če-ta in ma-ter rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam do-mov. ^77 777 wz7mzi pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so čr-ni. — pr-ti so be-li. 24 Us ljub, lj u-be-zen, ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. nj s nji, nji-va, konj, o-genj, pi-sa-nje, nje-na. lil: bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled. lir: bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, bri¬ nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl: pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me, plug, plot, plju-ča. lir: pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag, prah, proč. <11: dla-ka, dle-to, dlan. lir: dre-vo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. II: tla, tla-ka, tle-ti, tlak. Ir: tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud, tresk! St: ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. str: stre-ha, stru-na, stra-ža, stran, strop, strijc. 25 Sl: sli-va, slu-ga, mas-lo, ves-lo, sluh. sv: svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. Sr: sr a - ka, sraj - ca, sre-da, sre - rij a, ne- sre-ča. sp: spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. Spl: sple-sti, sples-ni-ti, sploh. Sli: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-he-ti. sli9: slde-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep. St: šte-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten. sr: šču-ka, kleš-če, šče-ti-na, sli: škar-je, škr-ba, ško-da. zl: zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. zl>: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. zri: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. x(lr: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je. zr: zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel. zv: zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. zl: žli-ea, žleb, žlič-njak. žr: žre-ti, žre-be. g'l: gla-va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas. 26 S*rs gri-va, gre-di-ca, grad. grah, grom, grozd. lir: hra-na, hrast, hren, hrib, hrup, hrošč. ki: kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet, klic, klop. kij: klju-ka, ključ, kljun. kr: kri, kra-va, kro-jač, kre-da, kro-kar, kro-na, kruh, kralj, kres, križ, kriv, krop, kro-pi-ti. ki : kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. 27 Nazaret je mesto. Nikolaj je bil skok Navada je železna srajca. Mati kličejo: Matija! Marko, lepo se vedi! Martinček je nedolžna živa lica, // Y/ U U 28 Urh je priden učenec. Učitelja ima¬ mo radi. Ubogajmo ga! Uršula plete. Veronika, Valburga, Vid, Vič. — V mestu živi veliko ljudi. Viktor in Va¬ lentin sta naša so učen ca. Zla to ust, Zalog, Žab ni ca. — Živali so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. 29 01 ga, 0 ger sko, Og lej. 01 ga je red na. O pravem času liodi v šolo. Oče jo lju¬ bijo. Na Ogerskem bivajo Ogri. a A Adam, Anton, Amerika. — Afrika je del sveta. Avstrija je mogočno cesar¬ stvo. Amalija ljubi sestro Ano. BO Ciril, Celje, Celovec, Čehi. — Člo¬ veška pomlad cvete le enkrat. Čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! Eva, Evgen, Egidij, Evropa. — Eva je bila Adamova žena. Emil in Eli¬ zabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sve ta. 31 Gustav, Gabrijel, Evstahij. — Golob¬ ček jo čedna živa lica. Glej njegove snažne nožiče! Gorica jo mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. Ida, Izidor, Izak, Idrija. — Imamo skrbne sta riše. Imenuj dele sveta! V Idriji na Notranjskem se koplje živo sre bro. 32 Jožef, Jurij, Jarnej, Ivan. — Jeru¬ zalem je sveto mesto. Jelen ima velike rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. Henrik, Jarnej. — Hrvaško je naša sosedna dežela. Hčere, bodite ponižne! Hudobnih otrok se ogibajte! 33 Kle meni Kri sti na, Kon rad. — Kol pa meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto¬ vec je gora med Kranjskim in Koroš¬ kim. Kranj je sta ro me sto na Go renj- skein. Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava teče mimo Šmarne gore.' Gradec je glavno •v t _ mesto Štajerskega. Spoštuj svoje pred¬ stojnike! Šiška je vas. Abecednik. 34 ^ 1 L Leopold, Leon, Lucija. — Lažniku ni kdo ne verjame. Laž ima kratke noge. V t t Siska in Ježica sta vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. t T Triglav, Trst, Tržič, To bi ja. — Trst, je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku¬ pujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne do ti kaj I Triglav je naj višja gora na Kranjskem. 35 Ferdinand, Friderik, Feliks. — Filip in Florijan sta brata. Sestra je Frančiška, Cesar Ferdinand je bil jako dobrotljiv. Franc Jožef so naš cesar. Pra ga, Po stoji na, Primorje. — Peter in Pavel sta bila a po stelja. Pri Po sto¬ ji ni na Notranjskem je sloveča jama. Praga je lepo mesto. 3* 2 R Him, Ra dov Iji ca, Rib ni ca. — Ru dol- fo vo (No yo me sto) je me sto. V Ri mu pre- bi vajo papež. Raj je bil lep kraj. Rana ura, zlata ura. Bogomila, Bled, Betlehem. — V Bo¬ hi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno na Boga! Boj se greha! 37 ^ (l ' D Doroteja, Dunav, Drava. — Drava in Sava se stekata v Dunav. Dunaj je glavno mesto našega cesarstva. Gorenj¬ sko , Do lenj sko in Not ranj sko so de li Kranj ske de že le. 38 39 Moška krstna imena. Ženska krstna imena. 41 Ana, Barbara, Cecilija, Do¬ roteja, Elizabeta, Frančiška, Gi- zela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pav¬ lina, Rozalija, Sabina, Štefa¬ nija, Terezija, Uršula, Veronika, Zofija. Priimki. Ahacelj, Bohorič, Cojz, Cop, Dalmatin, Erj avec, Florij ančič, Globočnik, Hladnik, Ipavec, Ja¬ nežič, Kopitar, Levec, Metelko, Novak, Orožen, Preširen, Ravni¬ kar, Slomšek, Toman, Umek, Vodnik, Zalokar, Žemlja. 42 Vaje v branji. 1 . Kovhč je rokodelec. Hiša je poslopje. Kosa je orodje. Kruh je jed. Voda je pijača. Suknja je obla¬ čilo. Črevlji so obuvalo. Klobuk je pokrivalo. — Konj je domača žival. Zajec je gozdna žival. Sinica je ptica. — Črešnja je sadno drevč. Smreka je gozdno drevo. Pšenica je žito. Vijolica je cvetica. — Železo je kovina. Kaj je mesč, šola, kapa, telovnik, vino, škornji, krojhč, jagnje, lisica, lastovica, hruška, lipa, lilija, srebrč, prosč, sekira? 2. Sneg je bel. Tinta je črna. Kri je rudeča. Zlato je rumeno. Lisica je rjava. Nebo je modro. Trava je zelena. Golob je siv. Kaj je še belo? Kaj je še črno, rudeče, rumeno, rjavo, modro, zeleno, sivo? Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Jabolko je kislo. Pelin je grenak. Mes6 je ukusno. Juha je slana. Cerkev je velika. — Hišica je majhna. — Drevč je visoko. Grm je nizek. — Cesta je široka. — Steza je ozka. — Kosa je dolga. — Nož je kratek. — Železo je trdo. — Kruh je mehek. — Led je mrzel. 43 Pec je gorka. — Tabla je voglata. Krajcar je okrogel. — Palica je ravna. Veja je kriva. — Sekira je ostra. Škarje so skrhane. 3 . Oče orjo. Mati kuhajo. Sin vozi. Hči plete. Hlapec seka. Dekla pere. — Mlinar melje. Pek&r peče. Meshr kolje. Gr e vij ar šiva. Kdo še šiva? Zidar zida. Tes&r teše. Miz&r obla. Kovač kuje. Ključaničar pili. Tkalec tke. Barvar barva. Pes laje. Mačka mijavka. Konj rezgeta (hrže). Krava muka. Osel riga. Ovca bleketa. Koza mekeče. Prašič kruli. Petelin poje. Kokoš kokoče. Gos gogoče. Golob gruli. — Volk tuli. Medved gode. Lev rjove. — Skorjanec žvrgoli. Krokar kroka. Sova vpije. — Žaba regiji. Kača siče. Brencelj brenči. Škornji škripljejo. Veriga rožlja. Zvon klenka. Mlin ropoče. Potok šumi. Veter vrši. Grom bobni. Struna brni. Orgle buče. Denar cvenka. Voz drdrh. Led poka. 4 Y\ •• 'I- Nazorni nauk in berila. A. Šola. Hodimo v šolo. Učenci smo. V šolski sobi vidimo okna, duri, stene, strop in tla. V sobi stoji peč in veliko klopi. Vsak učenec sedi na svojem prostoru in gleda gospoda učitelja. Pred ukom molimo ali pojemo. Potem računimo, beremo, pišemo ali rišemo. Pod klopjo ima vsak učenec spravljene šolske priprave: knjigo, tablico, ra- čunico, pisalo, gobico, pisanko, držalo in pero. V klopi je tintnik s tinto. Pred klopmi je šolska tabla, računski stroj, miza in stoli. S kredo pišejo gospod učitelj na tablo, z gobo pa brišejo. Na steni visi razpelo in lepa cesarjeva podoba. Učitelj pripovedujejo, mi pa poslušamo. Potem izprašujejo in mi odgovarjamo. Po uku zopet mo¬ limo ali pojemo. Iz šole gremo redno in mirno domov. Pred ukom. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo In tebi služimo ves čas! 45 Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srcu hranimo, Da vedno se po njih ravnamo In večno srečni bodemo. \ Bodi postrežen. Nekega dne so otroci dohajali v kdo, pa so bili vsi nekako lihi in žalostni. Učitelj vprašajo: „ Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček: „Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel.“ n Ali imate Jakca rddi? u vprašajo učitelj. „Radi, radi ga imamo!“ odgovore soglasno vsi otroci. „Zakaj ga imate tako radi?“ vprašajo dalje učitelj. „Zaio, ker je tako dober in ljubeznjiv ,“ od¬ govore otroci. Neki deček pripoveduje „Jaz sem enkrat knjigo zgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel. a Neka deklica pravi: „Šla sem po poli in velik pes je tam, stal, bala sem se ga; Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa. u Drug učenec pravi: „Meni je Jakec večkrat pomagal, ako nisem mogel kaj spisali 4G Še drug pripoveduje: „Jaz sem nesel težak jerbas s polja ' in nisem mogel dalje: Jakec me sreča in mi pomaga jerbas nesti.“ Tako pripovedujejo otroci drug za družim, in učitelj pravijo: „Jakec je tedaj res prav po- strežljiv in priljuden deček. On rad pomaga vsa- cemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdravel J Vsi otroci so živo ganjeni in nekateri se celo jokajo. Učitelj molijo, otroci pa za njimi, tako le: „Ljubi Bog! prisrčno te prosimo, da bi dal na¬ šemu dobremu tovarišu kmalu ozdraveti J Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsakikrat, Vsak imel te bode rad! B. Človek. Otrok sem. Vsak otrok je človek. Človek ima dušo in telo. Duše ne vidimo. Z dnšo mislimo in čutimo veselje ali žalost. Z dušo razločujemo, kaj je pravo ali ni pravo. Duša ima um in pamet. Duša je neumrjoča. 47 Telo vidimo. Telo je umrjoče. Deli telesa so: glava, trup in udje. — Na glavi imam lase, čelo, oči, nos, usta, brado, senci, lica, ušesa. Nad očmi imam obrvi. Oči zapiram s trepalnicami. Z očmi vidim rumeno solnce, modro nebo, pisane cvetice, zelena polja. Kaj še vidimo? Slepec tega ne vidi. Revež je. — Z ušesi slišim ljudi govo¬ riti in ptičice peti. Kaj še slišimo? Gluhec ne sliši. — Z nosom duham cvetice. Vijolica lepo diši. Kaj še diši? — V ustih imam zobe, jezik in nebo. Z zobmi jem. Z jezikom govorim in ukušam jedi. Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Zelje je kislo. Kaj je še kislo? Glava tiči na vratu. Trup ima prsi, hrbet in trebuh. Udje so roke in noge. Roka se giblje v komolcu in rami. Na rokah imam po pet prstov; ti so: palec, kazalec, sredinec, prstanec in me¬ zinec. Na vsakem prstu je noht. — Noga ima stegno, koleno, mečo in piščal, peto in stopalo s petimi prsti. Na vsem telesu čutim, ah je izba gorka ali mrzla. Kaj še čutimo? 48 Jaz vidim, slišim, duham, ukušam in čutim (tipljem). Imam petero čutov: vid, sluh, vonj (duh), ukus in tip. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Franček sedeli so skupaj pred hišo. Vogovarjali so se o očetu in materi. Jožek , starejši brat, pravi: « Včeraj so mi oče dali novo knjižico .» Sestra pravi: « Meni so mati kupili lep robec za god.» Franček pravi: « Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha . » Potem še dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pri¬ poveduje o sosedovi deklici, ki so ji mati umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Franček reče: «Naša mati ne smejo umreti!» Vsi gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. a Jed in pijača. Zjutraj, opoludne in zvečer jem. Kar jemo, imenujemo jed. Vsak človek potrebuje jedi. Naj¬ večkrat jemo kruh. Kruh se dela iz moke; je črn ali bel. O božiči peko mati potice, o veliki noči kolač in pogačo. Tudi jemo juho in meso. Juha je zdrava. Meso je tečno. Meso dobivamo 49 pri mesarji. Mesar kolje vole, krave, teleta, ovce, koze in prašiče. Kakšno mesd imamo? Prašiče k praznikom doma koljemo in delamo klobase ter sekamo slanino. Lovec strelja srne, jelene, zajce, jarebice. Mesd teh živali imenujemo divja¬ čino. — Z mesom jemo grah, lečo, zelje, repo, solato; te jedi so zelenjad. Otroci radi jemo sadje, kakor: črešnje, hruške, jabolka, češplje, grozdje, orehe in kostanj. Pred jedjo in po jedi molimo. Preveč ne smem jesti, da ne zbolim. Prevročih ali premrzlih jedil in nezrelega sadja tudi ne jem, ker je ne¬ zdravo. Kadar sem žejen, pijem. Kar pijem, je pijača. - Najbolj zdrava pijača je voda. Ge mi je vroče, ne pijem mrzle vode. Mleko je tečna in dobra pijača. Kdaj pijemo kavo? Odrasli ljudje pijo tudi vino in pivo. Bodi usmiljen! Matijček in Milica sta prišla ravno iz šole domčv. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves se je tresel od mraza. Siromak ja nagovori: «Usmilite se me, lačen sem; prosim, dajte mi malo kruha!* Abecednik. 4 50 Milica: «Pojdite z nama v hišo, da se malo pogre- jete! Danes imamo gorko v hiši.» Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Milica prosi mater: «Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.» Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.» Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: «Malokje našel sem lako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero povrni vama Bog, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!* Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! Uganke. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rodeče ko kri, otrokom diši; kakd se veli? * * * Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedd; kdo sem? * * * Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj je lo? a Obleka. Kadar zjutraj vstanem, oblečem se. Na životu imam srajco. Srajco dela šivilja iz platna. Platno tke tkalec iz preje. Prejo prede predica iz prediva. 51 Predivo pa tare terica iz lanu. Potem oblečem hlače, telovnik in suknjo. To obleko dela krojač iz sukna. Sukno se dela iz volne. — Na noge obujem nogavice in na te škornje ali črevlje. Škornje in črevlje dela črevljar iz usnja. Usnje dela usnjar iz kož. — Na glavi imam klobuk ali kapo, po letu pa slamnik. Klobuke dela klobučar. Po zimi nosimo plašče in kožuhe. Obleko mi oskrbujejo stariši. Obleka stane mnogo. Zaradi tega jo varujem in pazim, da je ne zamažem in ne raztrgam. Vsako oblačilo je lepo, da le ni raztrgano ali nesnažno. Ob nedeljah in praznikih nosim praznično obleko. Obleka pokriva in greje telo. Trebuh in noge moram po zimi gorko oblačiti, da ne zbolim. Tudi po snegu in po vodi ne hodim, da mi ne pride mokrota v črevlje. Naštejte moška oblačila! Katera so ženska oblačila? Golobček. Golobček, čedna stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, P, •av pridni, čedni vsi! 4* 52 Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. Poslušaj dober svet. Matej je bil poslušen deček. Igral se je necega po¬ mladanskega dne z druzimi otroci na travniku, ker je bil ravno sneg skopnel. Vsi skačejo sem in tijd, dokler ni bilo vsem zelo vroče. Slečejo tedaj suknjiče in se hlade. Mimo pride star mož in opominja otroke, da naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se še ne zmenijo za dober svet starega moža in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro uboga, obleče suknjico in gre domov. Kmalu potem zboli več teh otrok ter morajo dolgo bolni ležati. Matej pa je bil zdrav in vesel, kakor poprej. Uganka. Kdo ima iz samih šivank suknjo? n. Stanovanje. V t v Človek potrebuje stanovanja. Ce dežuje ali sneži, sem v hiši pod streho. Po zimi se v gorki hiši grejem. Po noči spim v hiši. Hiša je zidana ali lesena. Skozi vrata hodim v vežo, iz veže 53 skozi duri v sobo ali kuhinjo in po stopnicah v klet ali v prvo nadstropje in pod strešje. Streha pokriva hišo. Na strehi je dimnik. V sobi bivamo po dnevi in po noči. Tla, strop, stene, okna, vrata in peč so deli sobe. V sobi je miza; pri mizi so stoli ali klopi. Pri steni stoji postelja in predalnik za obleko. Obleka se tudi v skrinji hrani. Na steni visi ura, podobe in zrcalo. Mati skrb e, da je soba in vsa hišna oprava snažna. V sobi in v vseh hišnih prostorih mora biti zdrav zrak. Zato vsak dan odpiramo okna in vrata. V kuhinji je ognjišče. Na ognjišči kuhajo mati jedi. Škaf, korec, lonec, ponev, skleda, kuhalnica, burklje, sklednik in žličnjak so ku¬ hinjsko orodje. Kuhane jedi nosijo mati na mizo. Miza je pogrnjena s prtom Na prtu so krožniki, žlice, vilice in noži. Hišo zidajo zidarji. Streho stavijo tesarji. Mizar izdeluje hišno opravo. Ključaničar obkuje okna in vrata. Steklar reže šipe in jih vdeluje v okna. Petelinov klic. Kikiriki! Brž otroci ustanitc, Se umile in molile: Ta, ki dolgo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite', Kdor se mlad uči, Kruha dost’ dobi, Kikiriki! Kikiriki! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi; Kdor rad poleži, v f Solo zamudi, Kikiriki! Uganke. Šviga, švaga čez dva "praga. Kaj je to? * * * Kdo svojo hišo vedno s seboj nosi? * * * Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. Kaj je to? 55 E. Družina in človeška doba. Veseli god. Nekega popoludne vprašajo gospod učitelj Matij čka: «Kaj si danes tako vesel ?» Matij ček odgovori: «Naš ded (stari oče) obhajajo danes svoj god. Jaz, moj brat Lovro in sestrica Milica veselili smo se že davno tega dne. Zjutraj smo na vse zgodaj vstali in se praznično oblekli. Oče in mati naučili so nas prav lepih voščil. Prišli so tudi strijc in teta in so s seboj pripeljali mojega odraslega bratranca Jožeta in sestričino Ano. Ko je bila vsa družina zbrana, šli smo s sorodniki vred dedu voščit. Jaz in Lovro bila sva prva. Babica pa so nesli malo Milico. Jaz in bratec stopiva pred deda in vsak pove svoje voščilo. Jaz sem voščil: Zdrave, srečne Vas ohrani Večni Oče in Gospod! Vseh^naj Vas nadlog obrani In naj'spremlja Vas povsod! To otrok Vam vošči vdani Danes za veseli god. Moj manjši bratec Lovro pa: Naj Bog s srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse, kar srce poželjuje, Naj Vam da v obilnosti. Mala Milica podala jim je lep šopek cvetic. Potem so voščili moji ljubi stariši in sorodniki. Ko so naš stari oče videli, da jih imamo vnuki, stariši in sorodniki tako radi, bili so tako veseli, da so od veselja jokali. Opoludne ostali so tudi sorodniki pri kosilu. Vsi smo bili prav veseli. Učitelj na to rekd: ,,Prav lepo ste storili in pokazali, da ste svojemu dedu hvaležni in da jih spoštujete. Ded in babica sta starčka. Vsa- cega starega človeka moramo spoštovati. Tvoj oče in strijc še nista tako stara; sta moža. Mati in teta pa ste ženi. Odrasli bratranec Jože je mladenič in sestričina Ana je devica. Ti in tvoj bratec Lovro sta dečka; Milica je pa deklica. Otroci! spoštujte in ubogajte vsacega odraslega in izkušenega človeka, posebno pa svoje stariše. Dajo vam vse, česar potrebujete: jed, obleko in stanovanje. Kdor nema očeta in matere, je sirota.“ Uganka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer po treh? 57 F. Cerkev. Nedelja. Franček pripoveduje v šoli: «Včeraj je bila nedelja. Ko smo vstali, rekli so oče: Danes ne bomo delali; počivali bomo, ker je Gospodov dan. Mati so nam dali vsem praznično obleko. Zvonovi so zapeli in šli smo s stariši v cerkev. Cerkev je najlepše poslopje v vasi. Od daleč se že vidi zvonik, na katerem je cerkvena ura. Vrh zvo¬ nika je križ. Pokazali so nam oče tudi strelo¬ vod na zvoniku. Skozi line se vidijo zvonovi. V cerkev smo šli skozi velika vrata. Nad vrati naslikano je Božje oko. Pri vratih je kropilnik z blagoslovljeno vodd. Na eni strani je krstni kamen. Peljali so me oče po sredi cerkve pred veliki oltar. V oltarji je velika svetnikova po¬ doba. Na oltarji je cerkovnik prižgal sveče, katere so v lepih, visokih svetilnikih. Duhovnik pridejo iz žagrada v lepem mašnem oblačilu. V rokah neso kelih. Maša se prične. Zadaj na vzvišenem koru zabuče orgije in pevci zapoj6. Vse ljudstvo je molilo in nikdo se ni oziral po 58 cerkvi. Duhovnik sli so tudi na prižnico in so nam veliko lepega povedali o preljubem Bogu. Konec maše odprli so tabernakelj in so iz njega vzeli zlato monštranico, s katero so nam dali blago- sldv. Iz cerkve grede pokazali so nam oče na pokopališči spominek naših pradedov. Doma so me oče pohvalili, da sem se v cerkvi lepo vedel. Popdludne šli smo h krščanskemu nauku in litanijam.» Gospod učitelj pravijo na to: «Cerkev je hiša Božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev!» Zvonček. l. Ob zori zvonček poje: Bim bom bim bom bim bom, Molitve molim svoje, Na delo hitel bom. 2 . Ob osmih v cerkev vabi: Bim bom bim bom bim bom, Opol’dne pa ne žabi Vabiti me na dom. 3 . Zvoni „Marijo zdravo" Bim bom bim bom bim bom, Zdaj trud in delo mine, Spočil se jaz tud’ bom. 4 . Preglasno poje časi : Bim bom bim bom bim bom Veselje se nam glasi, Tud’ jaz vesel naj bom. 5 . Le kadar mrtvim klenka: Bim bom bim bom bim bom, Takrat je pesem grenka, Pa kliče v večni dom. 59 Bog vse vidi. «Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih ?» vpraša sin očeta iz cerkve grede. «To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,» pravijo oče. «On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje okd. Tudi v po¬ stelji, kjer ležiš, ne moreš se skriti Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam vidi v srce. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.> Tako lepd so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. _ .... Bog vse vidi m vse ve, Hrani čisto mu srce! Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? G. Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. V vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in rede živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsaki hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in gnojišče. Pokrita so poslopja s slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh 60 vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjad in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo košata lipa. Blizo cerkve je zi¬ dana šola. Skozi vas teče tudi mali potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar melje žito. Okoli vasi so polja in travniki. Še dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v kateri stoji hiša tvojih starišev? Imenuj sosedne vasi. Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prežlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi Majo za živinico, vinogradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. 0 zgodnjej zariji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Ce v gozdu sem, če sem na polji, če orjem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika častim. ()1 Uljudni dečki. Popotnik gre skozi vas. Več otrčk se igra na potil. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in levo, odkrijejo se in prijazno rekd: „Dober večer K „Bog daj,“ pravi popotnik in gre dalje. Kar se obrne in vpraša: „Katera pot drži v mesto ?“ Otroci odgovorč glasno: „Desna pot!“ Eden pa še gre za popotnikom in ga spremi do vrh hribca, kjer mu na tanko pokaže pravo pot v mesto. Ti otroci so bili u l j u d n i. n. Mesto. Semen. Lenčika je večkrat mater prosila, da bi jo enkrat vzeli s seboj v mesto. V bližnjem mestu je bil semen. Ker je bila pridna, storili so ji mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko •• masla ter so ga šli z Lenčiko po veliki cesti v mesto prodajat. Proti večeru pridetadomdv, in Lenčika pripoveduje bratcu: «V mestu je veliko veliko hiš. Vse hiše stoje v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so široke in gladke ceste in ulice. Po 62 cestah drdrali so vozovi in lepe kočije; nikoli še nisem videla tacih. Tudi več cerkva sem vi¬ dela v mestu. Na širocem prostora, ki se trg imenuje, je bila velika množica kmetskih ljudi. Prodajah so živino, rnesd, žito, mrvo, zelenjad, mleko, maslo in še veliko družili pridelkov. Tam sva tudi z materjo prodajali sadje in maslo. Roko¬ delci, kakor: mizarji, kolarji, kovači, ključaničarji, vožarji, usnjarji in drugi, so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Ptekli so mati, da so to uradniki in drugi bogati meščani in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blago za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkor, riž, fige in drugo blago za živež. Opčludne so me peljali mati v gostilno, kjer sva dobili dobre juhe. Ko prideva iz gostilne, zaslišim močno ropo¬ tanje. Mati pravijo: Boben poje, vojaci gredo. v Crez trg pride mnogo vojakov. Vsi so bili enako oblečeni in puške so imeli na rami. Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. Šla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik kupiti za našega bolnega hlapca, iz 63 mesta grede šli sva mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepd je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da te tudi vzamejo v mesto s seboj!» Bratec teče k očetu in prosi: «Oče! ali bom šel enkrat z vami v mesto ?» Oče reko: « Če se boš rad učil, peljal boš z m en d j našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat, » l. Domače živali. Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golob, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajeta sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca daje nam mesd in volno, prašič pa slanino in meso za klobase. Pes varuje hišo. Mačka lovi miši. Kokoš nese jajca. Petelin nas rano kliče na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in perjem. 64 Mlado jagnje. Jlklada japije, lejio belo-, p‘e ja materjo ve¬ delo; d kače, 4 jiarkeljci clraknt in jio tnali de vrti. Pilati j iravi: „A, ne dkakaj, tam Jio Ireju de ne lakaj; (akko kam de jalettd, dilka no¬ žiča jdnakid!" ; f t acjnje matere ne dima, rajde dama di Jia- dkrna, de jivekucne v jamica in di jlami nožiča. japije nožiča jlamila t jla/dmo klicala in vfiilo: jfOj otroci, vloejajte J vaje dkrlne matere!" 65 J. V r t. Lizika prinese v šolo lep šopek pomladanskih cvetic. Učitelj jo vprašajo: «Kje si dobila te zale cvetice ?» Lizika: «Mati so mi jih davi natrgali na našem vrtu. Vrt imamo za hišo. Na enem koncu vrta so gredice, kamor mati spomladi, ko sneg skopni, nasejejo: zelje, solato, peteršilj, česen, čebulo, fižol, peso, repo, grah, redkev, kumare, korenje in drugo zelenjad. Ena gredica je tudi moja. Tam imam: lilije, potonike, nageljne, rož¬ marin, rudeče rože, modre vijolice, tulipane in druge cvetice. Zraven moje gredice je gredica mojega starejšega brata. Tam mu rastb mlada drevesca. Med gredicami so steze. Sredi vrta je vodnjak, da prilivamo o suši rastlinam. Ded imajo tudi čebelnjak na vrtu. Večji del vrta pa je nasajen s sadnim drev¬ jem. Tam rasto: črešnje, češplje, slive, jablane in hruške. Ob plotu raste grozdjiče in vinska trta. Oče vsako pomlad trebijo sadno drevje in pokončajo škodljive gosenice. Tudi veliko ptičic Abecednik. o 60 nam prepeva na vrtu in uničuje po drevji škod¬ ljive mrčese.“ Učitelj: „Kako pa privabite koristne ptičice, da jih imate toliko na vrtu ?“ Lizika: ,,Po zimi, ko je vse s snegom pokrito, natresemo jim za hišo zrnja, da ne pogi¬ nejo od lakote; zato vse leto ostanejo pri nas.“ Učitelj: „Prav je tako! Delajte tako, kakor pridna Lizika, in imeli bodete po vrtih veliko ptičic in obilno sadja.“ Odkritosrčni Ivan. Mati sede z Ivanom o mraku v hiši. Oče pridejo z vrta v hišo. Oče: «Kaj sem videl na vrtu! Mlada drevesca mi je nekdo oškodoval?* Mati: «Ivdo je li to storil!* Oče: «Ivan, ali si ti koga videl na vrtu?* Ivan: «0h, ljubi oče! Jaz sem bil na vrtu in sem to škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!* Oče: «Bodi za zdaj, ker si odkritosrčno povedal, da si to storil!* Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. 67 Ptica in deček. 1. Kdo te ptiček mali Peti je učil, Kje si tako lepe Pesmice dobil? 3 . Kje li ta stanuje, Da poiščem ga, Da enakih pesmi Tudi meni da? 2 . „Kdo učil me petja Rad bi deček znal? Male moje pesmi Mi je stvarnik dal.“ 4 . ,,V dobrem srcu biva, Ljubi deček ti, Dobremu otroku Pesmi podeli.“ Uganke. Katera glava nima lic? * * Koliko grahov gre v en lonec? * * Kdaj kmet repo seje? * * K. Polje in travnik. Okoli vasi, trgov in mest so lepa polja in zeleni travniki. Na polji so njive. Kmet orje njivo z plugom. Na njivo seje pšenico, rž, ječ¬ men, proso, ajdo, oves in lan. Tudi sadi krom¬ pir in koruzo. Posejano njivo povlači z brano. Tz semena vzraste lepo žito. Pie vice je ople vej o. Po letu žito dozori. Zenjice jc požanjejo s srpi 5 * 68 in zvežejo v snope. Hlapci nalože snopovje na vozove in je zvozijo v kozolec. Suho snopovje mlatiči omlatijo v skednji s cepi. Zrnje očistijo slame in plev in je znosijo v žitnico. Žito zmelje mlinar v moko in otrobe. Po travnikih raste trava. Kosci jo pokose s koso. Grabljevke jo pograbijo z grabljami. Seno in otavo nalože z vilami na vozove in je zvozijo na hlev. Po polji in travnikih raste veliko cvetic. Imenujte nekatere! Tudi živali, kakor: zajec, krt, miš, jež, — skorjanec, senica, krokar, gaščerica, belouška, žabe, metulji in veliko druzih živi po polji in travnikih. Katera orodja potrebuje kmet na polji? Cvetice. Mihec se ustavi pred rožnim grmom in reče svojim sestricam: «Pač je roža najlepša cvetica!» Marica zavrne: «Saj je lilija ravno tako lepa, kakor roža. Meni obe najbolj dopadata.» Anica pa reče: «Kaj še? vijolice so najlepše! Ali jih nismo spomladi najrajše trgali ?» Mati, ki so ta razgovor poslušali, reko: « Vse tri cve¬ tice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe treh prav lepih, čednosti. Modra vijolica je podoba ponižnosti ; bela lilija je podoba nedolžnosti, m vadeča roža vas spominja dobrote sred, ter vam pravi: Srce vaše naj gori v ljubezni do pre¬ dobrega nebeškega Očeta . » Ponižnost, nedolžnost, dobrota sred Med vsemi bogastvi še največ velja. Ženjica. 1. ) Pšenica je zrela in klasje polno, jaz srp bom vihtela z veselo roko. 2. ) In venkaj na polje pred dnevom hitim in dobre sem volje, ko žet’ se učim. 3. ) Ko srp moj zapoje, mi reže ko strup in pesmica moja oživlja mi up, 4. ) Pod srpom podira se klasje težko, zastonj se upira in maje z glavo. 5. ) Ženjica sem pridna, za klasje skrbim, in ko je požeto, Boga počastim. Uganka. Štiri se po vasi gonijo, pa drug druzega nc vjame; kdo so li? /,. Gozd. Ce gremo črez polje- in travnike, pridemo v gozd. Tu so drugačna drevesa, kakor na vrtu. To drevje nema sadja. G-ozdna drevesa so: smreka, jelka in Tbor. Na mesto listja imajo igle. Bukva, krast, lipa, topol in breza pa so listnata drevesa. Drvar naseka iz tega drevja 70 drva za kurjavo. Ogljar dela kope in žge oglje. Tesar teše bruna za ostrešje in žagar žaga deske. V gozdu raste tudi brinje, malinjak, leska in drugo grmovje. Na solnčnatih krajih so črne in rudeče jagode in druge rastline. Veverica je gozdna žival. Še veliko družili živali živi po gozdih, kakor: srna, lisica, jazbec, medved in volk. Ščinkovec, strnad, kos, pe¬ nica, lišček in kukavica oživljajo gozd s svojim petjem. Svoja gnezda imajo v grmovji in po drevji. Gnezd ne smem podirati. Sova hodi po noči na lov in vpije: uhu! Iz gozda hodi tudi jastreb kuretnino krast. Po skalnatih robovih greje se gaščerica in strupeni gad. Hvaležna Ančika. Ančika sedi neki poletni dan pred hišnimi durmi in misli na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so ji že vse dali in ji še dajejo: živež, obleko in dokaj družili reči. Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: „Stariši mi dajo vsak dan to¬ liko dobrega; kaj bi jim li jaz dati mogla?“ Spomni se, da je videla pod bližnjim hribcem pred dvema dnevoma na pol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskat, kmalu 71 se vrnem ? 1 Mati ji dovolijo. Ančika gre pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mati sta ravno pred hišo, ko Ančika pride izpod hriba. K njima stopi in pravi: ,,Oče, mati! nekaj sem vama prinesla!“ in da jima vsakemu šopek rudečih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležna. Hvaležno srce je ljubo Bogu in ljudem. Ptica. l. Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapreti želiš? 2 . Če perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 3 . 4 . Na prostem mi perje Lepo je svitlo, In petje mileje Ko v kletki bi b’lo. Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. Če sebi le dobro In srečo želiš, Glej drugim, da tudi Le dobro storiš! Uganka. Spomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? 72 M. Voda. Voda je tekoča. Izvira v studencih, teče v potocih in rekah črez travnike, gozde, vasi in mesta. Stoječa voda je v ribniku, jezeru in v velikem morji. Reke se stekajo v morje. V vaseh in mestih so črez potoke in reke brvi in mo¬ stovi. Kjer ni vode, izkopljejo vodnjake. Pri vodi je mlin in žaga. Nad mlinom je jez. Jez obrača vodo na kolesa, da more mlinar mleti. Voda goni tudi fužine. Na potoku pere perica perilo in usnjar izmiva kože. Ribič lovi v vodi s trnkom ali mrežo ribe in rake. Po vodi plavajo gosi in race. V lužah in ribnikih ragljajo žabe. Po vodi se vozimo s čolnom. Po morji vozijo mornarji blagd in ljudi v ladijah in paro- brodih v daljne kraje. Po zimi voda zmrzne, naredi se led. Voda je potrebna ljudem, živalim in rastlinam. Vodo pijemo. Z vodo se umivamo. Vodo potre¬ bujemo pri kuhi. Po letu se kopljemo v vodi. Kadar nastane požar, gasimo ogenj z vod6. Če mi je vroče, ne smem piti mrzle vode. Katere potoke, reke in jezera poznate? 73 Mlin. 1. ) Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo: klip, klop! Da daleč okoli se sliši kolo: klip, klop! In v mlinu pa noč in dan mlinar budi la z belo nas moko on vse preskrbi. 2. ) Kolesa vrte se in kamne ženo: klip, klop! Pšenico da zmeljejo v moko drobno: klip, klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve. 3. ) Ge mnogo jeseni da zrna polje: klip, klop! Vesela potem se kolesa vrte: klip, klop! Če polje nebeški Bog blagoslovi, Se sile in lakote bati nam ni. Bučelica in golobček. Bučelica pade v vodico. Golobček to vidi. Hitro od¬ trga s kljunom peresce od vejice in je spusti v vodico. Bu¬ čelica srečno doseže peresce in priplava ž njim iz vodice. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčka na drevesu. Hitro vzame puško z rame , pomeri in hoče ustreliti. Bučelica pa pribrenči in piči lovca v roko. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golobček zleti vesel z drevesa. Otroci! ta drobna živalica naj vas uči llVClleŠTlOSti do svojih dobrotnikov! Uganka. Bratec na bratci stoji, Zobljeta zrna jedi. Eden jih mane, Drug’ se ne gane. 74 JV. Zemlja in zrak. Na zemlji vidimo vrte, polja, travnike in gozde. Zemlja je ravna ali gorata, torej vidimo ravnine, hribe, gore in doline. Po dolinah tekd potoki in reke. Ljudje prebivajo po vaseh, trgih in mestih. Od vasi do vasi so pota in ceste. Živali žive pri hišah, na polji in v gozdu, plavajo po vodi in letajo po zraku. Kjer je rodovitna prst, je veliko rastlin. Iz zemlje kopljejo rudarji premog in različne rude. Iz rud se dobiva železo, svinec, živo srebro, baker in druge kovine. Kamenje in apno rabi zidar. Kaj dela zidar? Iz ilovice dela opekar opeko in lončar lonce in sklede. Čemu nam je opeka? Povsod na zemlji je zrak. Zraka ne vidimo ah čutimo ga, kadar je veter. Zrak dihamo. Brez zraka bi ne mogli živeti. V zraku vidimo meglo in oblake. Iz oblakov Bog pošilja dež. Dež oživlja rastline. Ob hudi uri šviga blisk in bobni grom. Potem se vlije ploha. Včasih pa pada celo toča in uniči žito na polji. Po zimi gre sneg in pokrije vso zemljo. Na modrem nebu vidimo po dnevi svitlo solnce. Solnce razsvetljuje in ogreva zemljo. Po noči nam sveti bleda luna ali mesec in brez¬ številna množica zvezd. Kako lepa je vsa pri¬ roda! Snežec. Snežec beli vse pobeli Čez dolino in goro, Čista njega je belina, Še čistejša kot srebro. Kakor snežec čisto beli Vsi bodimo zmiraj mi, V djanji in na duši celi Polni lepih čednosti. Uganki. O grdem vremenu se sprehajam, o lepem v kolu ležim. * * * (le prideneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to? Kje je ljubi Bog doma? Tomaž: «Kje biva ljubi Bog, o katerem ste mi že toliko pripovedovali?» Mati: «Ljubi Bog biva v nebesih, pa je tudi pri nas na zemlji. On nas ima vse rad in vsi smo njegovi otroci.» Tomaž: «Ali sem tudi jaz njegov otrok?» Mati: «Tudi ti si njegov otrok; on ima tudi tebe rad.» Tomaž: «Ali moremo Boga videti ?» 76 Mati: