Po&tnina plačana v gotovini Cena 1.50 din lzhaja vsak petck ob 15. // Narocnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon St. 65 // RaCun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljana štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 13. itmja 1938 Štev. 2O. ¦ ¦¦ ----------------------——^— Plovdivsko pevsko društvo v Celju V torek 17. t. m. bo priredilo Plovdiv- ske pevsko društvo v Narodnem domu v Celju koncert bolgarskih narodnih in umetnih pesmi. Obisku tega odlične- ga bolgarskega pevskega zbora, bolgar- ski pesmi in ideji bratskega zbližanja in ljubezni med južnimi Slovani naj bo- do posvečene te vrstice! Slovenca profesorja Antona Bezenška, Plovdivsko pevsko društvo ob navzoč- nosti 60 članov. Za predsednika je bil izvoljen soustanovitelj društva prof. A. Bezenšek, ki je obdržal to cast skozi mnogo let, prvi pevovdja pa je bil An- gel Bukoreštlijev, ki je že mnogo let predsednik društva. Po zaslugi prvega Ce je za vsak koncert potrebna re- | klama, je za koncertni nastop Plovdiv- skega pevskega društva skoraj odveč, saj je znano, da imajo Bolgari odlične pevake zbore, med katerimi zavzema Plordivsko pevsko društvo prvo mesto. Pač pa je namen teh vrstic le kratko podati nekaj zanimivosti iz zgodovine in delovanja tega društva, čigar po- stamek je tako tesno povezan z oseb- ¦oatjo Slovenca prof. Antona Bezenška, ožjega celjskega rojaka. V Bolgariji do 1. 1895. sploh ni bilo nobenega posvetnega pevskega zbora, nego so obstojali samo cerkveni pevski abori, ki so po potrebi gojili tudi po- svetno glasbo in to predvsem bolgarsko ¦arodno pa tudi umetno pesem. Ti cer- kveni zbori segajo v zgodovini zelo da- leč; mnogi izmed njih so bili tudi na vi- soki umetniški višini inse lahko pona- šajo s slavno tradicijo. Prvi posvetni pevski zbor v Bolgariji je bil ustanov- ljem precej pozno po osvobojenju in si- cer meseca maja 1895 v Plovdivu pod imenom »Mestni pevski zbor« (Gradski peTČevski hor). Ta zbor — samo moški __je stel prvotno le enajst članov - pev- ceT, meščanov iz Plovdiva. Za ustano- vitey tega moškega pevskega zbora si je majbolj prizadeval tedaj še mladi, ideaini in za glasbeno umetnost navdu- šeai Angel Bukoreštlijev, ki zavzema kot »biratelj in harmonizator narodnih pesmi v bolgarski glasbeni literaturi prvo mesto. A. Bukoreštlijev, ki je glas- beno globoko naobražen človek, je bil duša tega zbora in tudi njegov prvi pevovodja. Sedaj nas počasti A. Bukoreštlijev s svojim obiskom, kar daje bivanju Bol- garov med nami še večji in svečanejši poudarek. Mimogrede bodi omenjeno, da ae je A. Bukoreštlijev osebno po- znal z nekaterimi slovenskimi pesniki in pisatelji, tako tudi z Josipom Stritar- jera. Kdo bi mislil, da se bo iz majhne- ga in skromnega početka s časom raz- vil tako močan pevski zbor s tako za- vidljivo umetniško višino! Teh enajst percev se je vadilo in ob nedeljah so prirejali v plovdivsko okolico izlete in — prepevali. Da pa so se z vso resnost- jo posvetili glasbeni umetnosti, priča dejatvo, da je moški zbor priredil že naslednjo zimo dva uspela koncerta v Plovdivu. Prizadevanje A. Bukoreštlije- va in njegovih idealistov pa je stremelo še naprej. Za razmah tega pevskega zbora je bilo treba spretnega organiza- torja, ljubitelja glasbe ter več ali manj iz Plovdiva na sestanek, kjer so pri- pravili vse potrebno za ustanovitev pevakega društva. Sestava pravil je bila poverjena A. Bezenšku, Angelu Buku- reštlijevemu in Pr°f- D- Bagrilovu. Dne 24. maja 1896, na praznik sv. Cirila in Jrfetoda, ki je v Bolgariji velik prosvetni in narodni praznik, je bilo ustanovljeno koreštlijevim tudi poklicni tovariš, kaj- ti alužbovala sta oba na isti gimnaziji. Po preteku enega leta je nato sklical plovdivski podžupan ugledne osebnosti ki je služboval na tamkajšnji gimna- ssiji in je bil zelo spoštovan kot javni kulturni delavec. Bezenšek je bil z Bu- ugledne osebnosti, ki so jo našli v osebi predsednika Bezenška in pevovodje Bu- koreštlijeva se je Plovdivsko pevsko društvo v razmeroma kratkem času mo- gočno razvilo. Ne le da goji glasbo in prireja koncerte, njegova nič manj važna naloga je, da s pesmijo utrjuje in širi med narodi slovansko vzajem- nost. 2e leto po ustanovitvi si je oskr- belo društvo krasno zastavo, za katero je njen predsednik Bezenšek prispeval za tedanje case veliko svoto 150 levov. 21. septembra 1897 o priliki blagoslo- vitve zastave, ki nosi geslo »Pesenta sdružava, razveseljava i utešava« (Pe- sem druži, razveseljuje in teši) je imel predsednik lep slavnostni govor, ki je izšel tudi v posebni knjižici. Društvo je že prva leta priredilo v Plovdivu več jako uspelih koncertov, pozneje pa je poneslo sloves bolgarske pesmi skoraj po vseh večjih mestih Bol- gari je, a tudi izven državnih mej. Ze pred svetovno vojno je pod Bezenškom nastopilo v Beogradu in drugih krajih na slovanskem jugu. Tako je društvo zelo mnogo pripomoglo do populariza- cije bolgarske narodne in umetne pe- smi. Ze takoj od početka je imelo po- seben ženski in moški zbor ter skupen mešani zbor. Poleg tega pa je imelo tudi svoj orkester. Kot pevovodje so v društvu delovali odlični bolgarski glas- beniki. Prvi je bil Angel Bukoreštlijev, njegov naslednik pa znani bolgarski glasbeni kritik profesor Ivan Kambu- rov. Sloves in ugled, ki si ga je društvo pridobilo že pod Bezenškovim vodstvom, je ohranilo tudi v bodoče. Na pevskih tekmah v Sofiji 1932 in v Kazanliku 1933 je društvo dobilo časten naziv pev- sjkega prvaka Bolgarije. Odličnemu Plovdivskemu pevskemu društvu, ki gre verno po stopinjah svo- jih ustanoviteljev A. Bezenška in A. Bukoreštlijeva, kličemo bratsko dobro- došlico in želimo v Celju kar največ uspehov v blagor in utrditev ljubezni obeh bratskih narodov, celjsko muzi- kalno in narodno občinstvo pa vabimo, da se koncerta v čim lepšem ätevilu udeleži. Ustanovitev Jugoslovensko - bolgarske lige v Celju V ponedeljek 9. t. m. zvečer je bil v Celjskem domu ob lepi udeležbi član- stva ustanovni občni zbor Jugosloven- sko - bolgarske lige v Celju. Predsednik pripravljalnega odbora narodni posla- nec g. Ivan Prekoršek je pozdravil vse udeležence, zlasti pa gg. predsednika JC-lige dr. Jura Hrašovca, stareäino celjske sokolske župe ravn. Jožeta Smertnika, predsednika Celjskega pev- skega društva prof. Finka, predsednika »Branibora« dr. Kloarja, predsednika moške podružnice CMD dr. Bavdka, predsednico ženske podružnice CMD go. Prekorškovo, predsednika Glasbene Ma- tice dr. Orožna, predsednika »Soče« Rakovščka, predsednika UROIR dr. Vrečka in predsednika Muzejskega dru- štva prof. Orožna ter sporočil pozdrave predsednika ljubljanske lige g. Rasta Pustoslemška, ki je bil zadržan in se ni mogel udeležiti ustanovnega občnega zbora. Gosp. poslanec Prekoršek je nato izvajal: Ob ustanavljanju Jugosloven- sko - bolgarske lige vidimo za seboj ona nesrečna leta, ko sta bratska naro- da srbski in bolgarski vodila krvave borbe za premoč in prvenstvo na Bal- kanu. Naš veliki pokojni kralj Aleksan- der je pravilno ocenil položaj na Balka- nu in je v prijateljskem sporazumu z bolgarskim carjem Borisom ustvaril atmosfero znosnega sosedstva, ki je omogočila po nekaj letih pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolga- rijo. Mednarodne pogodbe pa ostanejo le kos papirja, če ni živega kulturnega in gospodarskega zbližanja med narodi. Ustanavljanje lige za naše zbližanje z Bolgari ni posel društvene forme, saj društev v Celju ne manjka, za nas je to izraz srčne potrebe in iskrenih, brat- skih čustev, da z medsebojnim spozna- vanjem usposobimo naša dva slovanska naroda za resnično prijateljsko sožitje v srečo in napredek Jugoslavije in Bol- garije. Kakor smo nekdaj pravilno ob- čutili, da je zmaga srbsko-bolgarskega orožja ned vekovnim suženjstvom tudi prva zarja naše svobode, tako se mi Slovenci še posebno zavedamo danes, da je naša narodna svoboda le v veliki in močni Jugoslaviji, prijateljsko povezani s slovansko Bolgarijo. Z ustanovnega obenega zbora sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in carju Borisu III. Po odobritvi pravil je bila določena letna članarina na 12 din. Liga šteje že ob ustanovitvi lepo število članstva. V prvi odbor so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik narodni po- slanec Ivan Prekoršek, podpredsednik prof. Slavko Bolhar, tajnik urednik Ra- do Pečnik, blagajnik direktor Albin Marčič, odborniki: Fedor Košutnik, dr. Drago Hočevar, prof. Konrad Fink, ravnatelj Karlo Sancin, France Saksida, dr. Ernest Kalan, Josip Tomažič, prof. Janez Mlinar in Josip Segula; namest- niki: direktor Franc Mravljak, inž. Boško Marjanovič, Franc Voglar, prof. Janko Orožen, Slavko Kukovec in Peter Franca. V nadzorni odbor so bili izvo- ljeni gg. Drago Justin, dr. Jože Bavdek in Franjo Cepin, v razsodišče pa gg. dr. Juro Hrašovec, ravnatelj Jože Smertnik, dr. Dragotin Vrečko in dr. Franc Kloar. Ravnatelj g. Jože Smertnik je po- zdravil ustanovitev lige kot starešina celjske sokolske župe. V svojih jedrna- tih in prepričevalnih izvajanjih je po- udaril, da bo sokolstvo, ki je prvo iz- brisalo predsodke in navezalo bratske stike s slovanskim bolgarskim narodom po letih krvavih medsebojnih obraču- navanj, delo za resnično zbližanje in napredek jugoslovenskega in bolgarske- ga naroda vselej z vsemi močmi pod- piralo. Sporočil je, da bo priredilo od- lično Plovdivsko pevsko društvo v to- rek 17. t. m. zvečer koncert v Celju. Gospa, pomagaffe koži svojega obraza in telesa! Kajti koža mora izločiti dnevno 6—700 gramov raznih snovi; poleg tega pa mora skrbeti tudi zase, da prezgodaj ne ostabi in ostari. Lecitin Solea mila krepi kožo že pri navadnem umivänju, krema pa ji poleg tega dovaja še potrebne hrane. '^riMIMBMMMMmB|HH Velicastno zborovanje nacionalne mladine v Slovenjgradcu Slovenjgradec, 13. maja. Nedeljsko zborovanje mladine JNS v Slovenjgradcu je predstavljalo impo- zantno manifestacijo jugoslovenske mi- sli ob naši severni meji. Nad 500 mla- dih mož in fantov je tokrat znova iz- pričalo svojo veliko nacionalno zaved- nost in ljubezen do naše edinstvene Ju- goslavije. Zborovanje je nudilo jasen dokaz, da se naša obmejna nacionalna niladina živo zaveda resnosti položaja in da je pravilno doumela svojo veliko nalogo: nacionalno prerojenje naze se- verne meje. In baš to dejstvo je dalo temu veličastnemu zborovanju toliko večji poudarek. Ze na predvečer zborovanja je hotela nacionalna mladina opozoriti ves obmej- ni srez na to veliko manifestacijo jugo- I slovenske misli. Osem velikih voz drv so marljivi omladinci dva dneva vozili iz gozda na visoki in po vsem srezu vid- ni Rahtel, da bi v soboto zvečer na njem zažgali velik kres, ki bi bil nekaj edinstvenega. Kajti vso soboto so naši omladinci od ranega jutra sestavljali ta kres, ki naj bi zažarel v črkah OJNS. katerih vsaka je bila dolga 8 m, široka 4 m in visoka 1 m. Slovenjegraški kle- rikalci pa so. izvedeli za ta kres in okrog 19.30 je pridrvela na Rehtel iz Slovenjgradca tolpa 7 ljudi, oboroženh s koli in vilami. Pregnali so oba omla- dinca, ki sta baš zažigala kres in kres razmetali. Toda podivjanim političnim nasprotnikom se kljub naporom ni po» srečilo udušiti kresa in vedno večji pla- men je kljub razdejanju pričal dalec po srezu, kako živo plamti v sreih naše obmejne mladine nacionalna misel. Ob tern nečuvenem in barbarskem izzival- nem početju pa je naša mladina poka- zala svojo discipliniranost in kot odgo- vor na to vprizorila v Slovenj- gradcu krasne manifestacije. Do 11. po- noči so po vsem mestu odmevale na- cionalne pesmi in navdušeni vzkliki na- šemu kralju, edinstveni Jugoslaviji in predsedniku Petru Zivkovicu. V nedeljo je že v zgodnjih urah pri- čela pi-ihajati v Slovenjgradec nacional- na mladina iz vsega sreza. Sedem kra- sno okrašenih kmetskih voz s samimi zavednimi kmetskimi fanti in možmi je žc ob sprejemu pričalo o navdušenju med nasim kmetskim prebivalstvom. Iz Koroške je tudi prispelo mnogo kole- sarjev z okrašenimi kolesi, dočim je na- cionalne mladine iz Soštanja, Konjic, St. Lenarta in Laškega prispela z lepo okrašenimi avtobusi. S prihodom vsake delegacije se je stopnjevalo razpolože- nje. Mestna godba je s svojimi koračni- cami vlivala novega navdušenja, ki je prikipelo do vrhunca ob prihodu vlaka, s katerim so prispeli odborniki banovin- ske OJNS s predsednikom g. inž. Jože- torn Rusom na čelu ter gg. senator Ivan Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. »0. Pucelj in narodni poslanci Ivan Prekor- šek, Milan Mravlje in Rudolf Pleskovič in delegacija iz Celja pod vodstvom predsednika sreske OJNS g. Jožeta Vebleta. Ko je vlak privozil na postajo, je zaigrala mcstna godba slavnostno koračnico in med navdušenim vzklika- njem našim voditeljem so zagrmeli v pozdrav streli iz možnarjev. Po krasncm sprejemu so vsi udele- ženci krenili z državno trobojnico na čelu na zborovališče. Za državno troboj- nico se je vozilo na okrašenih kolesih 40 kolesarjev. Sledila je mestna godba, za katero so se razvrstile nepregledne kolone mladih slovenjegraških naciona- listov in delegacije iz Celja, Dravogra- da, Gornjega grada, Kamnika, Konjic, Laškega, Ljubljane, Maribora, Radov- ljice in St. Lenarta. Za pešci so se v okraäenih avtomobilih peljali gg. sena- tor in narodni poslanci, sprevod pa so zaključili naši zavedni kmetski fantje in možje na okrašenih kmetskih vozo- vih in avtobusih. Med igranjem korač- nic in neprestanim navdušenim vzklika- njem je prispel sprevod do hotela »Goll«, kjer se je nato pričelo v krasno dekorirani dvorani zborovanje. Dvorana je bila mnogo pretesna za vso ogromno množico in mnogo ljudi je moralo po- slušati govore na hodnikih in dvorišču skozi odprta okna. Točno ob 11. so med burnimi ovacija- mi prispeli v dvorano v spremstvu do- mačih odbornikov gg. senator in na- rodni poslanci, delegati banovinskega odbora in zastopniki okoliških srezov ter se podali na slavnostno okrašeno tribuno. Predsednik slovenjegraške OJNS g. Bogdan Pušenjak je otvoril in vodil zborovanje. Iskreno je pozdravil zbrane mlade nacionaliste in gg, sena- torja in poslance ter predlagal vda- nostno in pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Dvorano je pretresalo navdušeno vzklikanje našemu kralju, nakar je mestna godba zaigrala držav- no himno. Gosp. Bogdan Pušenjak je prečital pozdravne brzojavke in pisma predsednika JNS Petra Zivkoviča, pod- predsednika Jova Banjanina, senatorja dr. Grge Andjelinoviča, poslancev Ante Kovača in Avgusta Lukačiča ter dr. Ot- marja Pirkmajerja in inž. Franja Pa- li ernika. Ob prečitanju vsakega pozdra- va je mladina navdušeno vzklikala svo- jim voditeljem. Z velikimi ovacijami sta bili tudi sprejeti zahvalni in pozdravni brzojavki predsedniku JNS Petru Ziv- koviču in podpredsedniku Jovu Banja- j ninu. I Kot prvi je nato spregovoril predsed- | nik slovenjegraške OJNS g. Bogdan Pušenjak. V globoko zajetem progra- I matičnem govoru je poudaril, da današ- nje zborovanje ni običajna paradna ma- nifestacija trenutnega mladinskega navdušenja, ampak jasen dokaz solidar- nosti našega dela, moči našega pokre- ta in edinstvenega duha, ki preveva vso našo nacionalno mladino. Mladina naj bo nosilec lcpše bodočnosti in vest- nik srečnejših dni, ki bodo zasijali na- šemu narodu, ki bo od Triglava do Vardarja ves prežet z vzvišeno jugoslo- vensko idejo. Med govorom g. Puše- njaka so zborovalci počastili spomin Viteškega kralja Mučenka s trikratnim x Slava!«. Toplo pozdravljen je spregovoril v imenu slovenjegraške JNS g. Ivan Roj- ! nik in izrazil svojo veliko radost nad neumornim nacionalnim delom naše ob- mejne mladine, ki mora biti zlasti da- nes na naši severni meji vsa prežeta z ljubeznijo do naše edinstvene Jugosla- vije. Predsednik banovinskega odbora OJNS g. inž. Jože Rus je najprej izro- čil zborovanju pozdrave vse slovenske nacionalne mladine, ki se ni mogla ude- ležiti tega zborovanja. Naša mladina se je pojavila na političnem obzorju kakor komet. Pripravljena je braniti do skraj- nih mej vse duhovne in fizične elemente, za katere se bori. Naša sredstva za do- sego naših ciljev niso denar, ampak idealizem, poätenje in vztrajnost. Mla- dina se mora dobro zavedati, da so pro- grami strank mrtva vsebina in da so dejanja najmočnejši politični argumen- ti. Nacionalna mladina ne bo nikoli pro- dajala svojih načel, pa četudi bi mo- ral lačna tavati po zemlji. Zlasti po- trebno pa je, da stoji naša obmejna na- cionalna mladina na budni straži ob vseh velikih dogodkih, ki se dogajajo zadnje dni. Med navdušenim vzklikanjem je nato spregovoril g. senator Ivan Pucelj, ki je opravičil odsotnega senatorja g. dr. Kramerja. V začetku svojega govora je izrazil veliko veselje nad navzočnost- jo nacionalnih deklet, ki so kljub dej- stvu, da še nimajo volilne pravice, va- žen činitelj v političnem življenju. Kot star politik pa se predvsem veseli kras- nega mladinskega gibanja, kajti baš mladina nosi v sebi mladostni ogenj navdušenja in je edini pravilni kriterij. Nato je obravnaval naš mednarodni in zlasti notranji položaj ter državni pro- račun, ki je odsev naše notranje politi- ke. Končno je še razpravljal o našem zadružništvu. Val navdušenja se je razlival tudi med pozdravnimi govori delegatov sres- kih organizacij OJNS. Govorili so za Ljubljano g. Slavko Košenina, za Celje i g. Jože Veble, za Maribor g. dr. Milan Gorišek, za Konjice g. Ciril Zagar in za Radovljico g. Avgust Plajh. Končho je burno pozdravljen spre- govoril g. poslanec Milan Mravlje, ki se je s temperamentnimi in ognjevitimi besedami predvsem dotaknil vseh pro- blemov našega podeželja. S kratkim zaključnim govorom je predsedujoči g. Bogdan Pušenjak za- ključil krasno uspelo zborovanje. Zbo- rovalci so ob spremljevanju mestne godbe zapeli himno »Hej Slovani«. Ne zamudite! pRODam blaga po čisto nizkih cenah Podružnica Stermecki | preje " Urchpva trgovina Celje — Glavnitrgf"l7 Burno pozdravljen je spregovoril g. J poslanec Ivan Prekoršek, ki je vzpod- bujal mladino k nadaljnjemu plodonos- nemu delu. Mladina mora neustrašeno korakati po dosedanji poti in se ne sme strašiti borbe, kajti naša borba izkri- stalizira značaje. Končno je g. poslanec na njemu lasten stvaren način podal to- čen pregled vseh aktualnih notranjih in zunanjih dogodkov in problemov, ka- terih reševanju se mora posvetiti tudi naša mladina. Tudi izčrpna izvajanja g. poslanca Rudolfa Pleskoviča so bila sprejeta z navdušenjem, nakar je stopil domači narodni poslanec g. Anton Rogina, fre- netično pozdravljen, na govorniški oder. S klenimi besedami je g. poslanec pou» j daril, da bo tudi na svojem novem po- ; ložaju ostal zvest nacionalni ideji in ae j za njo boril skupno z našo idealno mla- ! dino. | Po zborovanju se je formiral zelo dolg sprevod vseh udeležencev. Na čelu sprevoda je ob spremstvu narodnega poslanca g. Milana Mravljeta in pod- predsednika slovenjegraške OJNS g. Karla Kokolja nosil predsednik slove- njegraške OJNS g. Bogdan Pušenjak krasen venec z napisom: »Največjemu Jugoslovenu — Omladina JNS.« Spre- vod je korakal do Sokolskega doma, kjer je g. Bogdan Pušenjak po krat- kem nagovoru položil venec pred spo- minsko ploščo kralja Mučenika in po- zval vso mladino, da se s trikratnim »Slava!« oddolži spominu velikega kra- lja Zedinitelja. Turobno so zadoneli iz mladih grl vzkliki »Slava!«, nakar se je začela mladina, znova podkrepljena v nacionalni ideji, mirno in v največjem redu razhajati. Brezplačen zdravniški pregled vsega prebivalstva Krajevna protituberkulozna liga v Celju je izdala na prebivalstvo mesta Celja in celjskega sreza naslednji raz- glas: Tuberkuloza ali jetika je nalezljiva bolezen, kakor ošpice, škrlatinka ali tifus. Ona ne izbira svojih žrtev niti po starosti, niti po stanovih. Napada in ubija odrasle in mladino ter celo do- jenčkom no prizanaša. Na jetiki more zboleti delavec, kmet in gospod, boga- taä kakor tudi siromak. Ta nevarna in zahrbtna morilka uniči letno tisoče živ- ljenj, posebno mladih, ki so polna upa- nja za boljšo bodočnost, polna veselja do življenja in volje do dela. Dasiravno je tuberkuloza nevarna nalezljiva bolezen je zdravniški vedi danes vendar uspelo ustaviti njeno po- gubonosno delo, uspelo je ozdraviti in tudi pregled prebivalstva vsega celj- skega sreza. Dolžnost vsakega prebival- ca v njegovem lastnem interesu, kakor tudi v interesu njegove družine in okoli- ce je, da pride na prvi kontrolni pre- j gled v protituberkulozni dispanzer v i Celju. Da pa omogočimo kontrolni pre- gled tudi vsem onim, ki bi ne mogli pri- ti v Celje, bodisi zaradi oddaljenosti, bodisi iz drugih vzrokov, smo ukrenili potrebno, da se morejo ti prebivalci pri- glasiti h kontrolnemu pregledu pljuč pri najbližjem zdravniku brezplačno. Prav posebno pa vabimo vse prebi- valce, ki dosedaj še sploh niso bili pre- iskani v dispanzerju, kakor tudi vse, pri katerih je jetika v družini, pa tudi vse one, ki živijo v bližini jetičnega ¦ bolnika. Pozivamo vse slabotne in sla- j bokrvne, kašljajoče in vse tiste, ki cu- Hins Union Celje predvaja: 13. maja: K tfOVIM OÜAL4M (Zu neuen Ufern) V glavni vlogi altistka Zarah Leander 14., 15., 16. maja prvi italijanski film VIVERE (Življenje) | Prekrasne pesmi iz arije poje slavni italijanski tenor Tito Schipa I T^rršTTOTmajalriGROVA HÖI - BOGINJA DŽUNGLE Balter Buron Harru ffluers | rešiti bolnika, ki je pravočasno iskal in našel zdravniško pomoč. Tuberkuloza je ozdravljiva, kakor vsaka druga bolezen, ako bolnik ne odlaša z zdravniškim pre- gledom, temveč se zaupa takoj zdrav- niku in se zdravi po njegovih navodilih. Upoštevati mora njegove nasvete glede življenja, prehrane, počitka in ostalih preventivnih predpisov. Krajevna protituberkulozna liga v Celju si je zastavila nalogo, da omogoči v zvezi z državnim protituberkuloznim dispanzerjem v Celju pregled vsega prebivalstva celjske mestne občine, pa tijo bolečine v prsih, so brez teka, huj- šajo, se pote ponoči — skratka vse prebivalstvo Celja iz celjskega sreza, da poišče zdravnika. Prvi pregled vsega prebivalstva je popolnoma brezplačen. Protituberkuloz- ni dispanzer v Celju v Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici bo izvrševal te preglede (z Röntgenom) vsak torek in petek od 2. do 3. popoldne. »Zdravemu varstvo, bolnemu pomoč.« To bodi geslo v3akega občana Celja in slehernega prebivalca celjskega sreza. Odbor protituberkuloznc lige v Celja. KINO METROPOL CELJE Pri^a: 13., 14., 15., 16., 17. maja Bogat dopolnilni spored! Gozdni akordl (Das Schweigen im Walde) Po najiepSem romanu znamenitega romano- pisca L. Ganghoferja, poln prekrasnih na- ravnih posnetkov. Hansl Knoteck — dražestna Lo Petri Paul Richter kot knez v. Ettingen Matineja: v nedeljo ob 10.15 in 14.: Labudova smrt Florijan Apih — 85-letnik Celje, 13. maja. Telesno krepak in duševno čil je ob- hajal te dni g. Florijan Apih, upokoje- ni vodja zemljiške knjige v Ce- lju, svoj 85. rojstni dan. Jubilant je zlasti starejši generaeiji Celjanov in bivšega južnega Stajerja dobro znan. Leta 1873. je moral v Celju obleči vo- jaško suknjo in se je pozneje udeležil okupaeije Bosne. Po povratku od voja- kov je v teku let služboval kot državni #uradnik po večini na nacionalno vroeih tleh, tako v Marenbergu, Rogatcu, Smarju pri Jelšah, Mariboru in Celju. Florijan Apih spada v zaslužno vrsto narodno zavednih uradnikov, ki niso v težkih avstrijskih časih nikdar zatajili svoje narodnosti. Apih je ostal vedno dosleden, neomajen, zaveden in odločno napreden Slovenec. Ob ustanovitvi Na- rodne čitalnice v Mariboru je bil med prvimi člani. Ni bilo narodne prireditve, ki se je ne bi bil udeležil v družbi mno- gih narodnih mož, ki so se takrat z vso ljubeznijo in vnemo borili za slovenstvo južnega Stajerja. Bila je doba neizpros- nih in hudih borb štajerskih Slovencev proti naraščajočemu potujčevanju naših trgov in vasi, doba borbe za naše pra- vice in naš jezik. Med odločnimi in značajnimi borci za našo stvar je bil vedno tudi g. Apih. Gosp. Apihu iskreno čestitamo k ; redkemu jubileju in mu želimo, da bi užival jcsen svojega življenja še mnogo let, tja do skrajnih mej zdrav in cyrst kakor je danes. Valo Bratina Danes obhaja g. Valo Bratina, clan Narodnega gledališča v Ljubljani, 25- letni jubilej svojega odrskega ustvar- janja. Med prvimi je bil, ki so prišli na novozbujeno slovensko gledališče v Ljubljani, bil je med ustvaritelji Na- rodnega gledališča v Mariboru in tudi v Celju je vodil eno gledališko serono kot upravnik in režiser. Poleg umetniških sposobnosti, ga od- likujejo filozofsko razmišljanje, osebna častitljivost in značajna veselost, da ga imajo radi vsi, ki so ga kdaj imeli pri- liko pobliže spoznati. Po 25-letnem delovanju bo hitel od ; jubileja do jubileja, gotovo zadovoljen \ vsaj s samim s seboj in s svojo umet- | nostjo. Da bi od svoje umetnosti boga- til tudi druge še mnogo let, mu žele ob jubileju njegovi prijatelji, med njimi dr. P. St. Redn« ttföffea OftUt ft- .8 Be. SH10 da« 14. XII. 1939- Stev. 20. »N O V A D O B A« Straii 3. Glasbeno-pevski večer v Celju V nadaljevanju prireditev Celjskega kulturnega tedna je bil v soboto v na- bito polnem Mestnem gledališču v Ce- lju glasbeno-pevski večer, ki ga je pre- našala Ijubljanska radijska postaja. Na stporedu so bila samo dela celjskih skladateljev. Pomnoženi orkester Glasbene Matice v Celju je izvajal prvi, tretji in četrti stavek iz »Celjske suite« ravn. Karla Sancina. Orkester 42 godbenikov, med katerimi je bilo tudi sedem članov ljub- ljanske vojaške godbe, je dirigiral av- tor sam, Avtor je auito, ki je bila v Celju že dvakrat izvajana, malo prede- ]al in izpopolnil. Orkestralna zasedba je bila prvovrstna. Orkester je zvenel polno in je tvoril docela zaokroženo enoto. Izvajanje je bilo precizno in skrbno izdelano v vseh podrobnostih. Tako dovršenega orkestra Celje že dol- go ni čulo. Posebno učinkovit je bil tretji stavek, ki slika trpljenje in umi- ranje jctnikov v Priderikovem stolpu. Mešani zbor »Celjskega Zvona« je pod vodstvom g. Avgusta Cererja zapel tri pesmi: melodiozni skladbi Alojza Mi- helčiča »Darovanje Mariji« in »Kosa« z lepima tenorskima solima gg. Janka 2agarja in Mirka Modica ter v moder- nem stilu pisano skladbo Slavka Mihel- čiča »Soldaška«. Mezzosopranistka ga. Helena Rajhova je s svojim barvitim glasom občuteno podala solospev ravn. Karla Saricina »Poziv« in skladbo ge. k Mirce Sancinove »Trenutek«-:. Obe sklad- bi sta harmonično zelo zanimivi in pol- ni nežnega nastrojenja. Ga. Mirca San- cinova, ki je tudi oskrbela dovršeno klavirsko spremljevanje, se je ta večer prvič predstavila tudi kot nadarjena in tehtna skladateljica. Baritonist g. prof. Mirko Močan je ob finem sprem- ljevanju pianista g. Slavka Mihelčiča s sočnim baritonom podal Pregljev melo- diozni samospev »V mraku« in Cererje- vo zanimivo »Serenado«. Gosp. Slavko Mihelčič je z brezhibno tehniko izvajal svojo malo klavirsko suito v 5 stavkib, izredno zanimivo in efektno polifono, skorajda atonalno skladbo, ki očituje zelo nadarjenega in invencioznega skla- datelja. Moški zbor »Oljke« je pod vod- stvom g. Cirila Prcglja izvajal tri Preg- ljeve pesmi: v narodnem tonu pisano »Zunico«, močno občuteno »Utrgaj mi še rožico« z lepim baritonskim solom g. Orla in učinkovito »Pesčm o beli hišici«. Zbor je v pogledu discipline, dinamike in homogenosti v zadnjem letu pod vodstvom g. Preglja razveseljivo na- predoval. Po odmoru je godalni orkester Glas- bene Matice pod vodstvom g. ravn. K. Sancina eksaktno izvajal dr. Franja Do- j laka kvintet za godalni orkester. Sklad- ba je motivično dobro izvedena in fino instrumentirana. Sopranistka ga. Anica Mikelnova in tenorist g. Janko^ Zagar sta ob spremljevanju godalnega orke- stra pod vodstvom g. ravn. K. Sancina zelo pohvalno zapela lepi duet Alojza Mihelčiča »Večerni zvon«. Celjski oktet (v katerem pa je bilo 11 peveev) je pod vodstvom g. Avgusta Cererja izvajal Cererjevo »Hrepenenje« in »V jutru«, Delakovo »Balado«, Slavka Mihelčiča harmonizacijsko komplicirano in učin- ' kovito »Tržaškim bratom« in znano, že j ponarodelo pesem Alojaa Mihelčica »Polje«. Mešani zbor Celjskega pevske- j ga društva je pod vodstvom g. Peca Se- gule zapel Pregljevo melodično »O, da je roža moje sree«, nato Savinovo mo- tivično učinkovito »Večernico« ob spremljevanju pianistke gdč. Milene Oražmove in pa ob spremljevanju orke- stra Glasbene Matice Schwabovo pri- sreno pisano in melodiozno »Rajanje pod lipo« za tenorski solo (ki ga je dobro pel g. Stjepan Telč), mcšan zbor in orkester. Ob zaključku so združeni pevski zbori ob spremljevanju pomno- ženega orkestra Glasbene Matice pod vodstvom g. ravn. Sancina izvajali San- cinovo izrecno za Celjski kulturni teden napisano kantato »Himna Celju« na krasno besedilo Frana Roša. Skladba inia mogoeen uvod ter je motivično krepka, dobro frazirana in izvrstno in- strumentirana. V orkestralni in pevski izveibi je zvenela polno in prodorno, sopranski solo pa je pela ga. Helena L*pajnetova s sočnim, čistim in odlič- n° kultiviranim glasom. V orkestru je sodelovalo 42 godbenikov, v zboru pa 130 peveev in pevk. Celje je lahko na najnovejšo Sancinovo skladbo ponosno. Skladba zasluži, da bi jo izvajali v Ce- lju tudi jeseni ob 20-letnici osvobojenja Večer je bil mogočna revija celjskega glasbenega in pevskega udejstvovanja. Navdušeni aplavzi so veljali tako na- fttopajočim kakor tudi celjskim sklada- teljem, ki spadajo med pomembne tvorce slovenske kulture in njene pov- zdige. —rp— Politični pregled X Obisk turških državnikov v Beo- gradu. Turški ministrski predsednik Dželal Bajar in zunanji minister Rudži Äras sta obiskala te dni Beograd, kjer jima je bil prirejen zelo prisrčen spre- jem. V Beogradu sta se ponovo sestala s predscdnikom vlade in zunanjim mini- strom dr. Stojadinovieem ter razprav- Ijala z njim o aktualnih zunanjepolitič- nih zadevah. Danes sta prispela v So- fijo, kjer jima je bil prirejen svečan sprejem. X Yodja in kancelar Hitler se je pri- peljal v ponedeljek iz Rima v Florenco, kjer si je ogledal v Musolinijevem spremstvu znamenitosti mesta. V torek zvečer se je vrnil v Berlin, kjer so mu pripravili triumfalen sprejem. Mussolini bo obiskal v soboto Genovo, kjer bo imel velik govor, v katerem bo sporočil tudi rezultate svojih razgovorov s Hit- lerjem v Rimu. Domače vesti — Predstavniki mednarodnega turizma v Logarski dolini. Na svojem študij- skem potovanju po Sloveniji je skupina 30 zastopnikov inozemskih turističnih uradov v soboto 7. t. m. obiskala tudi Logarsko dolino. Goste sta povabili ma- riborska in ljubljanska tujskoprometna zveza, da si ogledajo in spoznajo naša letovišča in vse zanimivosti Slovenije. V Logarski dolini so se izletniki v spremstvu »Putnikovih« zastopnikov po- | dali na šetnjo proti slapu Savinje, nato pa so si ogledali hotele in druge na- prave. Savinjska podružnica SPD je goste sprejela v Aleksandrovem domu, kjer jim je gdč. oskrbnica servirala za- kusko. Tu jih je pozdravil zastopnik podružnice, za gostoljuben sprejem pa se je zahvali zastopnik iz Danske z za- gotovilom, da je Logarska dolina na- pravila nanje najlepši vtis. Proti veče- ru je odpeljal avtobus mednarodno družbo proti St. Pavlu pri Preboldu, odtod pa naslednji dan dalje po Slove- niji. — Pred tridesetletnico smrti dr. Ivana Deeka. Letos meseca novembra poteče 30 let od smrti velikega predvojnega slovenskega nacionalnega delavca in borca dr. Ivana Dečka. Kdorkoli ima kakšne spomine, bodisi pisma, bodisi ča- sopise ali kakšne druge dokumente, ki se nanašajo na delo dr. Dečka, naj bla- govoli to nujno, najkasnejc pa do 20. t. m. poslati na spodnji naslov. Kdor pa ima samo v spominu kakšno zanimi- vost ali znamenitost iz Dečkovega živ- ljenia ali delovanja, naj kratko napiäe in ravno tako blagovoli poslati na spod- nji naslov do navedenega termina. — i Franc Mravljak, gimnazijski ravnatelj, Celje. — Nova cesta v Slovenske gorice. V nedeljo so svečano otvorili novo cesto Maribor-Sv. Peter-Ložane, ki tvori naj- krajšo zvezo med Mariborom in Slow goricami. — Umrl je 6. t. m. v Krčevini pri Mariboru v starosti 57 let bivši mini- ster in poslanec g. Ivan Vesenjak. Po- kojni je igral v bivši SLS vidno vlogo. — Kolodvorski bifo 11^ vrste na po- staji Dravograd - Meža. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. julijem t. 1. po predpisih pravilnika 135.. v za- kup za nedoločen čas kolodvorski bife ! II. vrste na postaji Dravograd - Meža. Potrebna glavnica za obratovanje bifeja znaša 6.000 din. Prošnje je treba vla- gati do vključno 10. junija t. 1. na na- slov direkcije drž. železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o pogojih in ve- likosti varščine se dobijo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 od- nosno 54, in pri šefu postaje Dravogard —Meža. :— Družtvo Ljadska knjižnica v St. Petru na Medvedovem selu bo imelo svoj letošnji občni zbor v nedeljo 15. t. i m. ob 15. v restavraciji Smeh na Me- stinjem. Da društveno življenje poživi- mo, je treba, da se obenega zbora ude- ležimo polnoštevilno. '— Odbor. — Korošica vabi smucarje! Vreme se je v zadnjih dneh naglo spremenilo. Za- pihal je severni voter, nebo se je zjas- nilo. S tern so se spremenile tudi snež- ne razmere. Sneg je sedaj izredno ugo- den za smučanje. Kocbekov dom je oskrbovan. — Dunajska vremenska napoved za soboto 14. t. m.: Pretežno jasno, nadalj- ni porast temperature, na zapadu visoki oblaki, na vzhodnem robu Alp osvežu- joči jugovzhodni vetrovi, nočni mraz le ponekod v visokih legah. I _ RADI _ fPPEZIDAVE1 IPRODAIASECENEISE L mennvxhi Celje in okolica POZIV JAVNOSTI! tJugoslovensko-bolgarska liga v Cclju poziva vsa kulturna društva in narodno meščanstvo, da se udeleži v torek 17. t. m. ob štirih popoldne sprejema bolgar- skih peveev pred Narodnim domom, ve- eernega koncerta in po koncertu dru- žabnega večera v cast Plovdivskemu pevskemu društvu v vseh gornjih pro- storih Narodnega doma. c Koncert Plovdivskega pevskega dru- štva v Celju. Slovito Plovdivsko pevsko društvo bo prispelo v Celje z avtobu- som v torek 17. t. m. ob 16. Pred Na- rodnim domom bo svečan sprejem. Po pprejemu si bodo bolgarski gostje ogle- dali Celje. Ob 20. se bo pričel v veliki dvorani Narodnega doma koncert bol- garskih narodnih in umetnih pesmi, po koncertu pa bo v gornjih prostorih Na- rodnega doma družabni večer. V sredo zjutraj se bodo odpeljali bolgarski pev- ci z avtobusom h g. Goričanu v Višnjo vas in h g. Zerovniku v Ivenco, nato pa bodo krenili v Bukovje k rojstni hiši prof. Antona Bezenška. Opoldne bo f skupno kosilo pri g. Snablu na Frankc- lovem, popoldne pa se bodo gostje od- peljali v Maribor. Vstopnice za celjski koncert so v predprodäji v knjigarni K. Goričarja vdove. Ker vlada za koncert zelo živahno zanimanje, si preskrbite vstopnice čimprej! c Zahvala bolgarskega carja. Jugoslo- vensko-bolgarska liga v Celju ja na vdanostno brzojavko, ki jo je poslala z ustanovnega obenega zbora Nj. Vel. carju Borisu III., prejela sledečo zahva- lo: »Trgnat ot lubeznite priveti blago- darja sardečno na vsički vi — Boris«. c Akademija podmladkov na drž. de- ski in dekliški meščanski šoli se bo pri- čela v nedeljo 15. t. m. ob 16.30 v celj- skem gledališču. Na sporedu so simbo- lične in proste vaje, telovadne točke, nastop triglasnega zbora dekliške in štiriglasnega zbora deške meščanske sole ter vprizoritev Ribičičeve enode- janke »Cudodelna srajca«. Spored je zelo pester in lep. Obiščite akademijo v čim večjem številu! c Gimnazijska akademija. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimna- ziji v Celju je priredil v sredo zvečer v celjskem gledališču akademijo, ki je bila prav dobro obiskana. Po državni himni, ki jo je zaigral dijaški orkester pod vodstvom g. ravn. K. Sancina, in lepem pozdravnem govoru predsednika podmladka, šestošolca Janka Lešničar- ja se je pričel pester spored. PrvoSolka Ratejeva je deklamirala pesem Vide Jerajeve »Doma«. Proste vaje, ki so jih izvajali tretješolci, so bile učinkovite, izvajalcem pa se poznala trema. Mešani zbor je pod vodstvom g. prof. Knapa zapel štiri pesmi. Zbor je številčno ši- bck in ne zveni dovolj polno, poje pa s pohvalno dinamiko in disciplino. Dija- ki višjih razredov so izvedli simbolično sestavo skladno, ueinkovita je bila tudi Grudnova »Pesem iredentistov« v zbor- ni recitaciji sedmošolcev. Izredno ljubka in posrečena je bila »Telovadba na pla- ži«, ki so jo sestavile in eksaktno izved- le četrtošolke Eva in Iva Krautberger- jeva ter Košeninova. Uspel je bil tudi nastop harmonikarice tretješolke Sonje Rakuševe. Osmošolka Tana Mravljako- 1 va je zaplesala »Istranko« v lepi noši a fineso in elegance Z umetniäko dovr- scnostjo in izredno toplino je bil podan kvartet za štiri violine iz Sancinove krasne »Slovenske serenade«. Dijaški orkester je pod vodstvom g. ravn. K. Sancina točno izvajal romanco »Jere« iz Sancinove spevoigre »Bajka o kresni noči« z lepim sopranskim solom ge. Helene Rajhove. Veliko pozornost je vzbudila simbolična vaja višješolcev ^Petorica«. Sedmošolci so pod vodstvom g. prof. Knapa zapeli dve pesmi, izmed katerih je zlasti ugajala Schwabova »Dekle, kaj si tak žalostno«. Ob za- ključku so petošolec Skitek, šestošolec Sah in petošolka Jagrova v režiji ge. Sadarjeve z lepim uspehom podali učin- kovito enodejanko Frana Roša »Mornar Tomo«. Akademija je bila dokaz marlji- vega in kulturnega udejstvovanja pod- mladka JS na celjski glmnaziji. Pod- mladek in vsi ostali, ki so sodelovali pri prireditvi, zaslužijo vse priznanje. —rp— c Skupščina SPD bo letos v Celju v nedeljo 15. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vseh 22 podružnic Slov. planin- skega društva, ki štejejo nad 8000 čla- nov, bo zastopalo okrog 120 odposlan- cev, zbranih iz vse Slovenije. Clanstvo in drugo občinstvo je "vljudno vabljeno k udeležbi, da se ob tej priliki podrob- nejše seznani z delovanjem naše planin- ske organizacije. c Zaključek Celjskega kulturnega tedna. Mestna občina je priredila v so- boto zvečer v hotelu »Evropi« čajanko na cast odboru Celjskega kulturnega tedna in sodelujočim umetnikom. Zupan in predsednik odbora CKT g. MihelČič je v imenu občine pozdravil vse sode- lujoče umetnike ter se zahvalil odboru CKT, zlasti pa posle vodečemu podpred- sedniku g. prof. dr. Strmšku, tajniku g. Gerlancu ter gg. dr. Antonu Schwa- bu in ravn. Karlu Sancinu za sodelova- nje. Zahvalil se je tudi zastopnikom ti- ska, ki je mnogo pripomogel k velike- mu uspehu Celjskega kulturnega ted- na, nadalje solistom in pa ge. Mirci Sancinovi, ki je sedaj prvič nastopila pred javnost kot skladateljica. Prof. dr. Strmšek je podal kulturno bilanco CKT in izrazil željo, da bi postalo Celje a svojo centralno lego nekako kulturno središče Slovencev. Akad. slikar g. France Tratnik je razpravljal o razvoju in poslanstvu slovenske upodabljajoče umetnosti, nato pa se je župan zahvalil še celjskemu trgovstvu za naklonjenost in sodelovanje. V nedeljo popoldne je bila v nabito polnem celjskem gledali- šču ljudska akademija. Na sporedu so bili nastopi vseh celjskih pevskih zbo- rov, orkestra Glasbene Matice in reci- tacije celjskih pesnikov in pisateljev, med katerimi je na novo nastopil z | uspehom tudi pisatelj Fedor GradiSnik. O0ZJutco- vsaL veče*: zobna pasta Chlorodont Krasno cvctoce vrtnice dobite v vrtnariji ZVONKO SERNEC, Celje, Krckova 16. Sprejema tudi naročila za šopke in vence, Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. *•. Ljudsko akademijo 30 obiskali v pre- težni večini delavski sloji. Likovna raz- stava v mali dvorani Celjskega doma in tiskovna razstava v dvorani Mestne hranilnice sta bili včeraj zaključeni. Mestna občina celjska je na likovni raz- stavi odkupila pet razstavljenih umet- nin in izdala v ta namen 10.000 din. c Celjsko strelsko okrožje je imelo v nedeljo redno letno skupščino v Celj- skem domu. Predsednik g. podpolkovnik Josip Krasnik je ob otvoritvi pozdravil predstavnike civilnih in vojaških obla- stev ter številne delegate strelskih dru- žin. Celjsko strelsko okrožje ima GO strelskih družin. Delovanje strelskih družin je bilo zelo uspešno. Dosežen je bil tudi lep porast članstva. Odbor strelskega okrožja je prejel razrešnico, blagajnik s pohvalo. Pri okrožnem strelskem tekmovanju je dosegel največ točk g. Fric Blumer iz Celja in postal prvak celjskega strelskega okrožja za 1. 1937, Gosp. Kotnik je v iraenu strel- ske družine »Malgaj« v Guštanju pod- črtal pomen obmejnih strelskih družin in prosil, da bi se druge strelske dru- žine v čim večjem številu udeleževale prireditev guštanjske strelske družine ter jo tako podprle moralno in gmotno. Z malimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor s podpolkovnikom g. Krasnikom na čelu. Za praporščaka je bil izvoljen g. Avgust Keblič. Predsed- nik g. podpolkovnik Josip Krasnik je bil v priznanje svojih zaslug za strel- ski pokret, zlasti pa za procvit celjske- ga strelskega okrožja, soglasno izvoljen za častnega predsednika, predsednik celjske strelske družine g. Janko Wag- ner pa v priznanje svojih zaslug ob proslavi 50-letnice obstoja strelskega saveza za častnega člana celjskega strelskega okrožja. Okrožno tekmova- nje za 1. 1938. bo v Celju. c Zelezničarska godba bo priredila v okviru Protituberkuloznega tedna v ne- deljo 15. t. m. od 11. do 12. v mestnem parku promenadni koncert v prid jetič- nim bolnikom. c Iz poštne službe. Poštni inspektor g. Karel Mlakar v Celju je imenovan za vižjega sekretarja in premeščen k poštni direkciji v Ljubljano. Kontrolor- ka gdč. Mari ja Skoflekova je preme- ščena iz Gornjega grada v Celje. Pre- meščeni so tudi sledeči zvaničniki: Ivan Petauer in Alojz Gajšek z Grobelnega v Celje in Stanko Fendre iz Celja na Grobelno. c Sprememba posesti. Veletrgovec g. Rudolf Stermecki je kupil manufaktur- no trgovino ge. Urchove na Glavnem trgu in otvoril tarn svojo podružnico. Hišo trgovca g. Königa na Trgu kralja Aleksandra je kupil na javni dražbi Spar-und Vorschussverein v Celju. Oswatitschevo hišo in posestvo na Bre- gu je kupil kapucinski samostan in na- merava tarn urediti dijaški internat. c Lep uspeh prodaje cvetlic na ma- terinski dan. Kolo jugosl. sester v Celju se najprisrčnejše zahvaljuje vsem da- rovalcem. Zbralo je 2.336 din in bo zne- sek izključno uporabilo za podpore naj- revnejšim materam. c Umrl je danes ponoči v Ljubljani vladni svetnik in okrajni glavar v p. g. Fran Zupnek, oče ge. Mirce Sancinove, koncertne pianistke in učiteljice na Glasbeni Matici v Celju. Pokojnemu bo- di ohranjen lep spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! c Davčni reklamacijski odbor za celj- sko okrožje bo začel zasedati v ponede- ljek 16. t. m. v Celju. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 537 brezpo- selnih (441 moških in 96 žensk) naspro- ti 508 (422 moškim in 86 ženskara) dne 30. aprila. Delo dobi 16 delavcev pri re- gulaciji Savinje, 5 hlapcev, 2 mizarja, po 1 pečar, mlinar in trgovski vajenec, 4 privatne kuharice, po 2 hotelsk; ku- harici za sezono in dekli ter po 1 kuha- rica za podoficirsko menzo in natakarica c Lutkovni oder Sokolskega društva Celja - matice bo vprizoril v nedeljo 15. t. m, ob 10. in 14.30 v Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igro »Gašper pri kralju Viharju«. Vabimo mladino in odrasle. c Zlet celjske sokolske župe bo ne- preklicno 12. junija. Za zlet so pripra- ve v polnem teku. Ker je prireditev enodnevna, je spored zamišljen tako, da bodo po prihodu vlakov skušnje za popoldanski nastop. Ob 11, dop. bo slav- nostna povorka sokolstva po mestnih ulicah, ki se bo končala s stikom in kratkim pozdravom. Popoldne bo na Glaziji javna telovadba, pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki. Sokolstvo v vseh { edinicah župe je pridno na delu, da bo sokolski zlet dostojen dokaz sokolske volje in moči celjske sokolske župe. c Javni nastop Sokolskega društva Celja-matice bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. na dvorišču mestne narodne sole. Nastopili bodo vsi društveni oddelki z naslednjimi točkami: 1. Moška deca — proste vaje, 2. ženska deca — proste vaje, 3. člani in moški naraščaj — pro- ste panoge, 4. ženski naraščaj <— pro- ste vaje, 5. moška deca — igre, 6. mo- ski naraščaj — proste vaje, 7. članice — proste vaje, 8. člani in moški nara- ščaj — orodna telovadba, 9. ženska deca — igre, 10. članice — telovadna ura, 11. člani proste vaje. Zenski in moški naraščaj ter članice in člani bo- do nastopili s prostimi vajami, ki so predpisane za letošnji praški vsesokol- ski zlet in so zelo lepe. Pred nastopom bo ob pol 16. povorka po glavnih mest- nih ulicah. Zbirališče vseh oddelkov bo ob 15. na dvorišču. Vso celjsko sokol- sko javnost opozarjamo na prvi letošnji javni nastop naših telovadcev. Zunanji posetniki imajo dobre zveze z vlaki. c Sokol Celje-matica. Prijave za zlet v Prago se sprejemajo do 2. junija vsak torek in petek od 18. do 19.30 v društveni pisarni. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. c Požar pri Tremerju. Dne 6. t. m, kmalu po poldnevu so se v dimniku na nisi posestnika Konca, ki stoji na hribo- vitem terenu v okolici Tremerja, vnele saje. Ogenj se je kmalu razširil na slamnato streho in zajel vso hišo. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Laš- kega in Celja, ki pa niso mogli več re- šiti hiše. Zaradi močnega vetra se je bil ogenj razširil tudi na bližnji gozd. Gasilci so izkopali jarke, okoli goreče- ga gozda in tako po požrtvovalnem in napornem delu omejili požar. Ogenj je uničil okrog deset juter gozda, v kate- rem je bilo po večini hrastovo drevje. Zaradi požara je poleg Konca oškodo- vanih več drugih posestnikov in tudi mestna občina celjska. Končeva hiša in gozd nista bila zavarovana. c Izlet planincev na Tatro. Slovensko planinsko društvo bo priredilo prve dni julija izlet na Tatro in v Prago. Prija- viti se je treba do 1. junija. Podrobne informacije so interesentom na razpo- lago v Savinjski podružnici SPD v Ce- lju, hotel »Beli vol«. c Zetev smrti. V Prešernovi ulici 22 v Celju je umrla v nedeljo 81-letna mestna reva Antonija Holobarjeva, v Lastnem domu 8 v Gaberju pa 69-letni Leopold Heiligstein, dolgoletni klepar- ski mojster v Westnovi tovarni. V celj- ski bolnici so umrli: v nedeljo enoletni dninarjev sinček Anton Gajšek iz Vog- lajne pri Slivnici, v sredo 20-letna de- lavčeva žena Marija Obrovnikova iz Koroške vasi pri Zrečah in 37-letui dninar Adolf Zvižaj iz Skofje vasi, v četrtek pa 65-letna dninarjca Marija Privorskova z Lipe pri Planini. N. p. v m.! c Starokatoliška služba božja bo pri- hodnjo nedeljo zopet izjemno že ob 8. c Davčni reklamacijski odbor za celj- sko okrožje bo začel zasedati v pone- deljek 16. t. m. v Celju. c Kriih za diabetike. V zadnjem času se sladkorna bolezen zopet hitro širi. Vsem bolnikom se predpisuje stroga dieta, ki omejuje potrebo ogljikovih hidratov na minimum. O vprašanju umetnega omejevanja v uživanju oglji- kovih hidratov je treba dobro razmiš- ljati, ker je znanstveno dokazano, da mora človek za vzdrževanje organizma uživati redno količino ogljikovih hidra- tov, Velika sreča za diabetike je torej kruh, ki se proizvaja po metodi dr. Senftnerja (Berlin—London). Ta kruh ima izvrsten okus, vsebuje 27% oglji- kovih hidratov, užijemo ga pa lahko ; dvakrat toliko kakor navadnega kruha, ker ga organizem zaradi dodatka spe- cialnega bilinskega insulina dobro pre- bavi. Kruh ostane na hladnem svež 8 dni ' c Maturanti celjske gimnazije iz 1. J907. so obhajali lani v Celju trideset- letnico mature. Ob tej priliki so zbrali za Dijaško kuhinjo v Celju 505 din in sicer abiturienti iz Avstrije 405 din, načelnik banske uprave g. Anton Kosi 50 din in inspektor drž. železnic g. Ju- rij Vuga 50 din. V imenu Dijaške ku- hinje izrekam plemenitim darovalcem iskreno zahvalo. — Prof. Josip Kožuh. c Stavbna zadruga drž. nameščencev v Celju je darovala krajevni zaščiti de- ce in mladine v Celju 200 din. Iskrena hvala! c Nočno lekarniško službo ima od 14. do 20. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 15. do 21. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo predsednik g. Jellenz. KINO DOM CELJE 13. in 14. t. m.: »Princesa ostrig«. Od 15. do 17. t. m.: »Koxy« Sport * Celje :CSK. V nedeljo 15. t. m. ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji finalna prvenstvena tekma med SK Ce- ljem in CSK, torej med zadnjim in pr- vim na tabeli. Cakovčani bodo gotovo skrbno pazili, da jim ne pripravi Celje kakega neprijetnega presenečenja, ki bi utegnilo močno izpremeniti vrh tabele. Ker bodo Celjani nastopili v okrepljeni postavi in bodo tudi storili vse, da si priborijo časten rezultat, bo srečanje vsekakor zanimivo in živahno. Ob 15. se bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Hrastnikom. V Zalcu pa se bo pri- čela ob 15. drugorazredna prvenstvena tekma med SK Zalcem in SK Jugo- slavijo. * Prvi letošnji nastop celjskih lakko- atletov bo v nedeljo 15. t. m. na celjeki Glaziji. SK Celje bo priredil s pričet- kom ob 8.30 dopoldne svoj prvi miting v letošnji sezoni, ki bo pokazal pred- vsem uspehe zimskega treninga. Da niso celjski atleti pozimi spali, bodo po- kazali v nedeljo. Svojo udeležbo so za- gotovili vsi celjski lahkoatleti. Posebno številna pa bo udeležba juniorjev. Ze nedeljski interni miting SK Celja je pokazal lepe rezultate. Prireditev je propagandnega značaja in imajo pravi- co nastopa tudi neverificirani atleti. * Jugoslavia:Rumunija 1:0 (1:0). V Bukarešti ie bila v nedeljo odigrana mednarodna nogometna tekma med Ju- goslavijo in Rumunijo za pokal dr. Be- neša. Jugoslavija je zmagala tesno, to- da zasluženo. V predtekmi je mladina Beograda premagala mladino Bukare- šte z 2:0. :: V finalnem tekmovanju za prven- stvo LNP so bili preteklo nedeljo do- seženi sledeči rezultati: v Ljubljani Hermes:Kranj 2:2 (0:1), v Cakovcu Maribor:CSK 4:2 (2:1), v Mariboru pa je Zelezničar premagal šibko enajsto- rico SK Celja s 7:1 (1:0). * V drugorazrcdni prvenstveni tekmi med SK Jugoslavijo in SK Hrastnikom, ki je bila v nedeljo na Olimpovem igri- šču v Gaberju, je zmagala Jugoslavija s 7:1 (2:1). Iz naših krajev Št. JupiJ ob J. i. j Sokolsko društvo bo imelo svoj red- ni javni nastop v nedeljo 26. junija. Vsi oddelki se marljivo pripravljajo. j Pešizlet na Rifnik je priredil tukaj- šnji Sokol preteklo nedeljo. Navzlic temu, da je vreme malo nagajalo, je pohitelo mnogo Sokolov in sokolskih prijateljev na Rifnik. Med petjem in ra- janjem je lepi popoldan le prehitro mi- nil. j Okrožni pešizlet šentjursko - šmar- skega okrožja bo v nedeljo 15. t. m. na Boč. Udeležile se ga bodo Sokolska dru- štva St. Jurij, Ponikva, Smarje, Rogaš- ka Slatina in Rogatec. Iz Smarja bo prispela tudi sokolska godba na pihala. Sentjurčani se bodo odpeljali ob 7.53, vrnili pa ob 19.17. j Stalno deževje je močno pokvarilo pomladanske posevke. Koruza in krom- pir sta posebno trpela. Koruzo kmetje ponovno sadijo. j Smrt kosi. Pretekli teden smo imeli kar šest pogrebov. Umrl je tudi Janez Rožanc, občinski revež. Bil je malo sla- boumen in se je rad izdajal za šentjur- skega kralja. Občani so zbrali 350 din ter plačali zvonenje in pogreb. Ponikva n Jubilej Franje Vošnjakove. Dne 6. t. m. je dopolnila 35. leto službovanja na Ponikvi zaslužna in spoštovana uči- teljica gdč. Franja Vošnjakova iz znane zavedne nacionalne Vošnjakove rodbine v Celju. Kot 18-letno dekle je prišla gdč. Vošnjakova na Ponikvo. Vzgajala je rod za rodom, preživela med nami grozote svetovne vojne, propagirala neumorno »majsko deklaracijo« in do- življala z nami trenutke narodnega osvobojenja. V vseh 35 letih, ki jih je preživela med nami, je vedno in povsod podpirala napredna društva. S svojim delom je bodrila mladino in ji dajala najboljši vzgled vztrajnosti in požrtvo- valnosti. Bila je soustanoviteljica Sokola in vseskozi aktivna članica uprave. Ob 25-letnici učiteljevanja na I'onikvi je bila za V3e zasluge imenovana za častno občanko in bila tako deležna časti, ki jo je dosegla le malokatera Slovenka. I Za zasluge v prosveti je bila odlikovana : z redom sv. Save. Gdč. Vošnjakovi že- limo ob njenem jubileju, da bi ostala še dolgo med nami čila in zdrava? Hišnico ''¦ sprejmem. Naslov v upravi lista. Ljubedna lj »Dušica«, pripovedka o deklici, ki je imela mamico rada, je dramatizirana vsebina istoimenske povesti Ernesta Ti- rana, ki je izšla pri Fr. Leskovšku v Celju in ki jo je sprejela mladina nena- vadno toplo. Podmladek društva Rde- čega križa jo bo vprizoril v avtorjevi režiji v nedeljo 15. t. m. ob 15. v äoli na Ljubečni. Dejanje se godi večinoma v nebesih. Nastopajo: Bog Oče, Devica Marija, Sv. Miklavž, svetniki in svetni- ce, angeli, nedolžni otročički, duoe, Smrt, skupaj čez 60 oseb. Napravite v nedeljo izlet na Ljubečno — ne bo Vam žal! Ves dohodek je namenjen najsiro- mašnejšim otrokom. Iskreno vabljeai! Vojnik Vojniško pismo Vojnik, 13. naaja. Tako razgibanega življenja, kakor je v našem trgu, menda ni pod božjemi solncem. Nekateri ljudje pošteno skr- be za senzacije, tako da se morajo pa- metni ljudje končno spraševati, ali ai nekje v gornjem nadstropju vse v redu. Pravzaprav je nam Vojničanom tako všeč, ker nas slični dogodki, ki so aas zadnje dni spremljali, zabavajo, seveda na račun nekega gospoda, ki ga je voj- niška javnost hvala Bogu do jedra spoznala. Materinski dan naših pridnih Kolašic je potekel v miru in redu. Go- spod, ki ga je že do jedra oglodala ^Delavska politika«, je imel še toliko takta, da je pustil kolaško družinico v miru in da je tako njena prireditev lepo uspela kakor malokatera sliena. Zato pa je bilo tem huje postavljeno za tarčo tukajšnje Sokolsko društvo, ki je hotelo že 9. in 10. aprila vprizo- i riti krasno dramo »Bratje sv. Bernar- da«, pa jo je omenjeni gospod po aa- j slugi svojih priznanih metod za nekaj časa resnično preprečil. Dalje pa ni uspel! Kljub svoji namišljeni mogo«- nosti namreč ni računal, da se bo nasa- dil na tigrove zobe. Sokolsko društvo je kljub grdim lažem, ki so dale povod, da je oblast delegirala svojega zastop- nika na to igro, srečno in v najvecje zadovoljstvo občinstva vprizorilo igro dvakrat. Navdušeni gledalci so z zani- manjem, razumevanjem in odobrava- njem sprejeli igralsko in scenično dorr- šeno podano dejanje. Mnogi so obiskali hišo sv. Bernarda v posojilnični dvora- ! ni dvakrat, v soboto zvečer in v nedeljo ¦ popoldne. Opazili smo tudi mnogo go- Štev. 20. »NOVA DORA« Slraa 5. stov iz Celja. Vsekakor pa je imela go- nja omenjenega gospoda svojo pozitiv- no stran. Napravil je izvrstno reklamo, za kar mu je Sokolsko društvo lahko res hvaležno. Pri nas se je pričelo tudi šušljati o neki »Igralski družini«, katere pred- stavnik je omenjeni gospod. Družina še menda ni ustanovljena, a se že igralsko udejstvuje z več ali manj vrednimi ko- raadi. Radovedni smo tudi, kam gre donos teh iger. Naš dobri, lahkoverni trg je menda posvetil temu premalo pažnje. Zeleli bi, da bi dobili na to vpra- šanje kak odgovor. Ce se očita raznim društvom, da kradejo ljudem iz žepa denar, bi bilo dobro in na mestu vpra- šati, kje je denar, ki ga skupi omenje- na »družina«, in v kak namen se upo- rablja. Kako je bilo mogoče, da je tu- kajšnja finančna kontrola prezrla nc- kolkovane lepake omenjene privatne ^družine«, ko je bil trg z njimi narav- nost preplavljen. Ce Kolo jugosloven- skih sester kot ena naših največjih hu- manitarnih organizacij ni prosta kolko- vine na lepakih, kako je potem mogoče, da uživa privatnik razne ugodnosti, ki po zakonu niso dovoljene! Drustvo kmetskih fantov iz Skofje vasi bo vprizorilo 22. t. m. »Celjske grofe«. Pozdravljamo velikopoteznost društva in mu želimo mnogo uspeha. Pa še drugič kaj novega iz vesele voj- niške kronike! v Vojniške Kolašice so priredile 1. maja v posojilniški dvorani proslavo Materinskega dne. Spored je bil dobro izbran in pester. Vse točke so bile skrb- no pripravljene in so nas vprav zadivi- le. Občinstvo je z obilnim ploskanjem izražalo svoje priznanje našim požrtvo- valnim Kolašicam, ki so z nabranimi darovi obdarovale vse najpotrebnejše revčke brez razlike. To je bilo zares ganljivo in marsikatero oko se je od hvaležnosti orosilo. Slavnostni govor nas je navdušil za plemenito stvar. Na- stop Sokolic v plesnem venčku nas je v resnici očaral. lgrica je bila na višku. Iskrena hvala in vse priznanje! Stranice st Otvoritev gospodarske zadruge. V nedeljo so gospod oznanili s prižnice, da bo v kratkem otvoritev gospodarske zadruge na Stranicah. Poudarili so, da bodo prodajali blago samo članom. Naši čitatelji se še gotovo dobro spominjajo, da so hoteli gospod neki denar, ki go, je dobila bivša občina za zidanje sole, porabiti za zidanje »Katoliškega pro- avetnega doma«. Ker pa je večina stra- niških davkoplačevalcev odločila, da sc omenjeni denar porabi za namene, za katere je bil določen, so se gospod raz- jezili in obljubili, da bodo ustanovili za- drugo, ki bo konkurirala trgovcu in posestniku g. Sivcu, ki je agitiral proti župnikovemu predlogu. To je torej edini župnikov uspeh. Kako se bo zadruga razvijala, pa je še vprašanje. Ali je v takih razmerah čudno, če vera peša? Gosp. župniku povemo, da bo hiša Sivec - Arzenšek še dalje obstojala in da ne bo prišel iz te hiše nihče k njemu po bernjo, četudi bi hoteli z ustanovit- vijo zadruge, trgovine in trafike uničiti Sivca. »t Lončene ccvi za drenaže so dobili naši občani od banske uprave. Ni pa v redu, da se najdejo te cevi povsod, sa- mo tarn ne, kjer je treba. Tako ležijo po kolarnicah ali pa kar zunaj po trav- nikih. Celo otroci jih imajo za igrače. st Pod vozom. Ko je vozil 38-letni po- sestnik Alojz Ravnak s Padeškega vr- ha pri Zrečah v torek okrog 14. voz sena domov, se je voz na cesti na Stra- nicah nenadno nagnil in prevrnil na Ravnaka ter mu zlomil desno roko v nadlaktu. Ravnak se zdravi v celjski bolnici. KonJIce k Konjiški nacionalisti so se v lepem številu udeležili manifestacijskega zbo- rovanja nacionalne mladine v Slovenj- gradeu. S tega veličastnega zborovanja so pcnesli domov najlepše vtise. Po tem sijajnem zborovanju se je navdu- šenje za OJNS v konjiškem srezu še Povečalo. k V mariborski bolnici je umrl upo- kojeni finančni preglednik in zastopnik zavarovalnice »Dunav« g. Strucl iz Konjic. Pokojnik je bil vedno vesel in dobre volje, res prava dobričina. Pred leti je bil tudi dopisnik »Nove Dobe«. V zadnjih letih se zaradi bolezni ni nikjer udejstvoval. Zapušča ženo in 3i- na, ki je agilen tajnik gasilske čete. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Oplotnica o Osebna vest. Pretekli teden se je izselil iz Oplotnice v Zagreb splošno znani in priljubljeni lesni trgovec g. Schneider. Ves čas svojega bivanja v Oplotnici je bil s svojo gospo soprogo steber in duša sokolstva v Oplotnici. V obilni meri je podpiral vsa nacionalna društva. Z njegovim odhodom izgubijo Sokol in vsa nacionalna društva svo- jega najboljšega sodelavca in dobrotni- ka. Gosp. Schneiderju in njegovi gospe soprogi želimo v lepem Zagrebu mnogo sreče in zadovoljstva! Potrovco pe Nočni obisk. Gostilniške prostore g. Antona Vodenika je obiskal v noči od sobote na nedeljo nepoklican gost, ki je prebrskal natakarici miznico v kateri je bil shranjen dnevni izkupiček. Zaklenjeno miznico je s silo odprl in si prilastil 500 din, zlat obesek, denarnico z raznimi listinami in še v sobi viseči natakaričin plašč. Neljubi nočni gost je bil očividno pohlepen predvsem denar- ja, ker se ni dotaknil ne cigaret ne vina in tudi ne jedilnega pribora razen vilic, s katerimi je nasilno odprl zanj sreeo- nosni predal. pe Prvi letošnji roj iz Znidaršičevega panja je bil preteklo nedeljo in še ta je bil na veliko presenecenje družec. Žaleo ž Strankin občni /bor. V soboto 14. t. m. ob 20. bo v gostilniških prostorih g. Ivana Viranta v Zalcu občni zbor krajevne organizacije JNS in OJNS za Zalec in okolico. Na občnem zboru bo poročal narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek. Pričakujemo, da se bo članstvo, kakoz- vcdno doslej, udeležilo tega obč- nega zbora polnoštevilno! Polzela po Kaljcnje nocnega miru. Znano nam je, da mora občinski sluga ponoci spati v občinski hiši in čuvati razne stvari. Tega pa se ne drži vedno, mar- več zbuja včasih ob dveh ponoči speče občane in jih grdi. Zato prosimo občin- sko upravo, da bi to v bodoče prepreči- la, kajti vsakdo ljubi mirno in nemote- no spanje, ne pa razgrajanja. po Ciganska nadloga. V ponedeljek so se pripeljali cigani s tremi vozmi in se utaborili na gmajni ob Savinji pri mo- stu. Takoj so začeli s svojim vsiljivim beračenjem nadlegovati prebivalce Pa- riželj in Polzele. V noči od ponedeljka na torek sta bili ukradeni na Polzeli dve kokoši in pa nekaj drv, kar je sko- raj gotovo poromalo v cigansko tabori- šče. Orožniki so spodili cigane v torek zjutraj proti St. Petru. po Novo stavbo si gradi gostilničar g. Anton Stefančič na Polzeli. Poslopje bo stalo ob banovinski cesti pri odcepu ccste v Velenje. V njem bodo moderno urejeni gostilniški lokali. Braslovče b Končno sirotišnica. Po neuspehu, ki ga je moral braslovški občinski odbor priznati glede zidave sirotišnice in telo- vadnice na šolskem vrtu, prihajamo do cilja. Pregovor pravi: »Osel gre samo enkrat na led.« Opazila se je sedaj pre- vidnost, ki je bila že prvič nujno po- trebna. Gospodje, z glavo skozi zid ne gre, pa če je tudi stranka ob strani. To je bila dobra sola zlasti za g. »na gospodarski podlagi«, da v bodoče ne bo več tako ekstremen v svojih dvom- ljivih podvigih. Pozdravljamo sedaj to odločitev, da bo sirotišnica stala v Je- lovniku. Radi bomo podprli sedaj V3o akcijo, saj so občinski možje uvideli, da naša opozicija — ki je bila uspeana — ni bila s strankarskih vidikov, am- ' pak iz stvarnih trških zahtev, saj smo letoviščarski kraj. b Elektrifikacija. Končno bodo Spod- nje Gorče in Glinje dobile novo elektri- ko. Za stvar so se zavzeli vsi razumljivi ljudje in pristopili k akciji, da se omrežje razširi. Cudimo se, da g. »na gospodarski podlagi«, ki je bil v odboru zastopnik braslovške občine za elektri- fikacijo, odklanja priključitev svoje hiše. Ta gospod se dobro pozna z da- jatvami in ga mogoče to zadržuje ali pa je v ozadju kakšen velik raedved, ki se ga boji. Ce smo za kmeta in za gospodarski podvig, bodimo vedno za njega in z njim, ne pa samo takrat, ka- dar imamo koristi od njega! b Pevski zbor. Gosp. Edvard Rössner, bivši učitelj pri Sv. Juriju ob Taboru, se je prepričal, da ga ne bomo pognali iz Braslovč, če bo pričel s pevskimi va- jami. Vsa priprava se je izvršila tiho in zbor že pridno vadi. Veseli smo tega, zlasti še, ker vemo, da je g. Edvard Rössner zgrabil za delo resno in so nam še vedno v spominu veliki koncerti, ki jih je prirejal pri Sv. Juriju ob Tabo- ru. Pripravlja pa se ustanovitev pev- skega društva, ki bo gojilo samo kul- turno delo med narodom. Ves zbor, ki je tako številen, naj ustvari to večde- setletno željo Braslovčanov. Zboru pre- rokujejo sicer nekateri samo kratko življenje ali mnogo nas je, ki bomo to delo podprli z vsemi močmi. Le po tej poti k prvemu uspehu! Sv. Jurij ob T. t Premestitev. Pretekli teden nas je zapustil g. Tone Kovač, šolski upravi- telj v Lokah. Nismo si mnogo belili glave, kako in kaj. Vsak razume, kako je pri nas, če padeš v nemilost. Nismo še pozabili, da je bil odpuščen g. uči- telj Edvard Rössner, ki je bil pravi na- rodni učitelj in o katerem otroci še ved- no govore in že imamo nov primer. Mi- slimo, da to ni zahteva naroda, kakor oni zatrjujejo, ampak je to samo delo g. »pruštoha«, ki bo dajal za vse še odgovor. Upamo, da bodo oni, ki jih mislimo, prišli z barvo na dan in se ne bodo več skrivali za tajniškimi posli stranke in občinsko upravo. t Sokolski dom. Ponosno se dviga stavba novega Sokolskega doma. Pre- magali smo ovire in ponosni smo, da je naša sokolska četa prva, ki se ponaša s svojim domom. Vsaka stvar pa ima tudi posledice. Telovska procesija bo morala po drugi poti, samo da bi Sokol- ski dom ne dobil božjega blagoslova. Sicer pa upamo, da bodo na merodaj- nih mestih to še v pravem času pre- prečili. t Pešpot samo za pešce. Od g. Ocvir- ka pa do g. Opresnika je pešpot, ki jo uporabljajo že trideset let kolesarji iz Ojstriške vasi in od Sv. Jurija ob Ta- boru. Sedaj pa so nabili table, da je pot samo za pešce. Mislimo, da po 30- letni splošni uporabi poti ta prepoved ne bo držala. Slovenjgradee s Barbarsko početje političnih izkore- ninjencev. V nedeljo zvečer so izvestni elementi, ki so vsem dobro znani, iz jeze nad krasno uspelim zborovanjem nacio- nalne mladine razrezali pnevmatiko na zadnjem kolcsu avtomobila, ki je last enega naših agilnih odbornikov. Ali smo res že tako daleč padli v naši po- litični morali in ali tako uči naše na- sprotnike katoliška vera, da so se pri- čeli posluževati v politični borbi tako ogabnih sredstev?! Vse to kaže popolno pomanjkanje srčne kulture in čuta od- govornosti. S takšnimi podlimi dejanji si bodo ti ljudje odbili še zadnje pešči- ce poslušnih njim ovčic. Pričakujemo, da bo oblast napravila takemu početju konec. Gornji grad Pospeševanje tujskega prometa Gornji grad, 13. maja. Tujskoprometno društvo v Gornjem gradu je imelo pretekli teden reden letni občni zbor v Trobejevi gostilni. Zbora se je udeležilo le pičlo število članov, kar je graje vredno, ker se dela PRIDE SoS S Ö B T O še vse premalo za naš tujski promet, ki pomeni bodočnost zlasti za našo 25a- drečko dolino. Delovanje društva v preteklem letu je bilo zelo živahno in tudi uspesno. Akcija za gradnjo planinskega doma na Menini je zastala zaradi raznih ovir, vendar ima odbor zadevo v evidenci in bo akcijo ob primernem času nadalje- val. Društvo si je sestavilo in nabavilo več tisoč prospektov, ki so bili razpo- slani širom naše domovine. Ze dalje 5a- sa prihajajo na društvo vprašanja in želje glede bodoče letoviščarske sezone. V kopališču so bila izvršena razna po- pravila, istotako je bil urejen naš park. Društvo je prejelo od uprave kraljeve- ga fonda pohvalno priznanje za svoje delo. Društvena blagajna izkazuje 10.693.50 din prometa. Občina je dala 2.000 din, banovina 1.500 din podpore. To pa je še vse premalo za velike zahteve, ki jih stavlja tujski promet našemu kraju. Zelimo, da bi zlasti občina v bodoče bolje poskrbela za pospeševanje tujske- ga prometa in izdatneje podpirala dru- stvo, saj kažejo številke, kako korist ima naše mestece od tujskega prometa. Lanska letoviščarska sezona je bila kljub skoraj stalnemu deževju še prav ugodna. Bilo je 1.694 nočnin, le 53 manj kakor v letu 1936., pri čemer niso všte- te nočnine otrok letoviščarjev ter članov kolonij RK iz Osijeka in iz Trbovelj, ki so lani več tednov prebivali med nami in z najboljšimi vtisi zapustili naš kraj. Korist, ki jo ima Gornji grad od tujskega prometa, se kaže v tern de- narnem efektu: 1694 dni bivanja leto- viščarjev, računana penzija 35 din, da skupaj 60.290 din, donos nočnin v tern času znaša 1.694 din, kolonija RK iz Osijeka je izdala za hrano 19.800 din, kolonija zaščite otrok iz Trbovelj je izdala za hrano 5000 din, penzija leto- viščarske mladine, računana dnevno po 17 din, da znesek 5.610 din. Ce se racu- na, da je vsak letovižčar porabil še poleg tega dnevno vsaj 5 din, da ta postavka znesek 14.470 din. Skupno znaša denarni efekt 106.864 din. Ta vsota pomeni za naše mestece, v kate- rem je v glavnem krožil ta denar, prav lep uspeh. Zato ne moremo dovolj gra- jati onih krogov in tudi posameznikov, ki se ne zavedajo dovolj važnosti tuj- skega prometa in turizma za naš kraj. Na drugi strani pa je vse hvale vredno delo funkcionarjev Tujskoprometnega društva. Zlasti zaslužita pohvalo njegov agilni predsednik šol. upravitelj g. Jo- že Tratnik in društveni tajnik, brivski mojster g. Martin Voršič. g Predstavniki tujskega prometa, po številu 27, iz 8 držav so obiskali pre- teklo soboto tudi naše mestece. Organi- zacijo sprejema in pogostitve je prev- zelo naše Tujskoprometno društvo pod vodstvom prcdsednika šol. upravitelja g. Jožeta Tratnika. Gostje so se pripe- ljali z avtobusom. V njihovem sprem- stvu so bili gg. prof. Baš, ravnatelj Loos in tajnik Aerokluba Pivka iz Ma- ribora ter dr. Zižek iz Ljubljane. Ob prihodu je prijaznim gostom želel v iskrenih besedah dobrodošlico g. Jože Tratnik. Nato so si gostje ogledali na- šo znamenito cerkev in škofijsko pala- čo. 2eleli so videti Zadrečko dolino iz raznih razglednih točk in so bili vzhi- čeni nad naravnimi lepotami. Podali so se tudi v eno izmed domačih žag, kjer so jim domačini razkazali obratovanje take žage, obrazložili splavljanje lesa in opisali življenje splavarjev. V znani gostilni ge. Franje Trobejeve so imeli gostje kosilo in niso mogli prehvaliti dobre kuhinje in postrežbe v tej gostil- ni. Med obedom se je zahvalil zastopnik iz Holandske za prijazen sprejem in go- stoljubje, zahvalil se je za dobrodošlico tudi ravnatelj g. Loos. Po kosilu so se podali gostje v Logarsko dolino. Taki in slični obiski zelo koristijo našemu tujskemu prometu, zato je zadevna ini- ciativa naših dveh tujskoprometnih zvez vredna vsega priznanja. Stran 6. ' »NOVA D O B A« Stev. 20. g Koroški borci krajevne organizacije gornjegrajske bodo imeli v nedeljo 15. t. m. ob 14. sestanek v Rakunovi go- stilni na Rečici, ob 16. pa v Majerhol- dovi gostilni v Mözirju. Sestanka se morajo udeležiti tovariši iz spodnjega dela gornjegrajskega sreza. Na sestan- ku bo poročal o stanju organizacije in naših zahtev tovariš predsednik dr. E. Mejak iz Gornjega grada. Tovariši, ude- ležite se polnoštevilno obeh sestankov, da boste informirani o položaju! g Prvega divjega petelina v letošnji sezoni je ustrelil pred nekaj dnevi na Menini prof. Matija Trobej. Petelin je lep eksemplar in tehta nad 4 kg. V le- iošnji sezoni ni bil še nobeden izmed naših lovcev deležen takega plena, če- prav hodijo naši lovci pogosto pričako- vat in poslušat divjega petelina. g Motorizirana cestna policija se je mudila nedavno tudi v našem okraju, a je imela pri tern sama nezgodo, ko je trčila v Gornjem gradu v neko ogra- jo in jo1 poškodovala. Lastniku je bila škoda takoj poravnana. Opozarjamo zlasti naše voznike, da se točno držijo cestnega reda in da ne nagajajo, ker bo odslej vsakdo strogo kaznovan in | nas bo cestna policija večkrat obiskala. g Novega peka smo dobili. Dosedanji pekovski mojster Ignacij Jovan, ki je bil zelo priljubljen pri prebivalstvu in bil na glasu kot dober pek, se je preselil v Pianino pri Rakeku. Pričakujemo, da bo novi pek vodil pekarijo vzorno in v zadovoljstvo odjemalcev, da ne bo ni- kakih pritožb. g Naše pokopališče je po svoji legi in ureditvi med najlepšimi v naši ožji do- movini. Sedaj urejujejo tudi drevored z okroglim akacijami, kar bo povzdig- nilo lepoto tega mirnega kraja. Tudi v tem oziru napredujemo pri nas. Laško K obrtniškemu taboru v Laškem Obrtno društvo v Laškem dopolnjuje spored, ki je bil objavljen v zadnji šte- vilki »Nove Dobe«, takole: V nedeljo 15. t. m. zjutraj po spre- jemu gostov na postaji pohod k maši, ki bo ob 8. (ne ob 9., kakor je bilo pr- votno javljeno) v cerkvi (ne na pro- stem). Takoj po maši bo povorka po | mestu. Zbirališče za povorko na Slom- j škovem trgu ob 8. Povorka bo krenila s Slomškovega trga po trgu Zedinjenja, po Marija- graški cesti in nazaj po Aleksandrovi ulici preko mostu. Razhod pred gostilno Henke. Vrstni red povorke: Na čelu ko- lesarji, za njimi obrtniški prapor, slede vajenci vseh obrti z emblemi svoje stroke, nato godba, odbor Zveze obrt- nih društev ter najstarejši mojstri iz Laškega. Za temi: zastopniki oblastev, delegacije ostalih društev iz Laskega, obrtniki in nato ostalo občinstvo. Promenadni koncert Mestne godbe je preložen na čas od 13. do 14. in bo pred gostilno Henke. Obrtno društvo prosi vse mojstre in mojstrice, da pošljejo vse svoje pomoč- nike, pomočnice, vajence in vajenke k povorki, predvsem s kolesi. Nadalje prosi zastopnike vseh društev v Laš- kem, da se zberejo k povorki ob 8. na Slomškovem trgu. Za glavnega reditelja je določen g. Ernest Kvartič, ki bo dajal vse infor- macije, rediteljstvo na Slomškovem tr- gu pa sta prevzela g. Drago Zadravec in g. Viljem Vidali, od katerih prejmejo vsi kolesarji pred povorko obrtniške zastavice. Ostalo se bo razvijalo točno po spo- redu, ki je bil priobčen v zadnji številki »Nove Dobe«. 1 Regulacija Savinje. V tej tako važni zadevi ne pridemo nikamor naprej in se bomo zganili menda šele takrat, ko bo Savinja zopet poplavila velik del na- šega mesta in napravila ogromno ško- do. Takrat bomo zakričali, pa bo zopet mir in bomo čakali novih poplav. Biti si moramo na jasnem, da smo vsled re- gulacije Savinje v njenem zgornjem delu pod Celjem mnogo bolj izpostav- ljeni nevarnostim poplav, kakor smo bili prej, pa naj tudi izvedenci dokazu- jejo nasprotno. Dolžnost naše občine je, da energično zahteva, da se regu- lacija Savinje skozi naše mesto proti Marijagradcu izvede brez odlašanja. Slišali smo, da je novi župan in z njim menda tudi občina proti regulaciji, ker bi pri tem delu zaposleni delavci uteg- nili krasti kmetom sadje in jim delati škodo na polju. Tak razlog pač ne bo mogel držati in bi spominjal na naše opozarjanje, kaj je Laško dobilo z no- vimi gospodarji. Z dejanji pokažite, ob- činski očetje, da razumete svojo nalo- go in da ste pravični tudi napram me- stu. Dokler se ne bodo pričela regula- cijska dela na Savinji v Laškem, sma- tramo občinski odbor soodgovoren za vso nesrečo, ki nas utegne zadeti. 1 Se ena vesela o našili občinskih go- spodarjih. Ze nekaj časa se govbri o velikem, moderno urejenem termalnem bazenu, ki naj bi ga zgradila naša ob- čina nasproti kopališču na levem bregu j Savinje. OUZD je namreč pripravljen dati občini na razpolago vso odvišno termalno vodo, ki bi polnila tak bazen. S tem nameravajo Laščani privabiti ti- soče kopaliških gostov v naše mesto in povzdigniti tujski promet. Govori se pa, da novi občinski odbor takim načrtom ni posebno naklonjen in to — iz razlo- gov javne morale. Bojijo se namreč naši očetje, da bi se delalo preveliko pohujšanje, ako bi se izprehajali nagci po obrežjih Savinje v tako katoliški občini, kakor je naša. Res utemeljen razlog, da se projekt o zgradbi prosto- zračnega kopališča, ki bi bilo v veliko konkurenco sosednim Rimskim topli- cam, ne izvede. Krištofčani so manj občutljivi za take nevarnosti in bolj praktični ter rajši zamežijo, ko gledajo nagce v Rimskih toplicah, samo, da jim to kaj nese. 1 Naše ccste so v obupnem stanju. V kolikor ne gre za asfalt, leži krivda pač v nepravočasnem razgrinjanju gra- moza. Sreski cestni odbor naj vendar obrazloži banski upravi, da je sedanji sistem prevzemanja gramoza neprime- ren, saj lahko vsak dobavitelj na ta način zavleče prevzem in posipanje ta- ko, kakor se je to zgodilo preteklo je- sen. Ce bi takega zamudnega dobavite- lja eksemplarično kaznovali, ne pa se ozirali iz znanih razlogov na posamez- nike, bi morda vendarle v bodoče prižli pravočasno do posipanja cest in tako do stanja, ki bi omogočalo vožnje. —: Tudi asfaltna cesta v Laškem je poseb- i no proti kopališču silno defektna in je | skrajni čas, da občina in cestni odbor ! nekaj ukreneta. Znesek, ki je bil v ob- činskem proračunu votiran za vzdrževa- nje asfaltne ceste, bo komaj zadostoval za njeno temeljito popravilo. In vendar | bo treba misliti tudi na obnovo asfalta. Na pričetku mosta na levem bregu Sa- vinje je nastala kotanja, ki resno ogro- ža vsa vozila. Vzrok je treba iskati v zanemarjenju pravočasnega zalivanja j razpoke na tem mestu. — Okrog občin- ske tehtnice je treba dovoz pogramoziti, da ne bo ta prostor sličen vaškemu ko- lovozu. J 1 Tredstavniki inozemskih turističniii uradov v Laškem. Kakor je časopisje že poročalo, so se na povabilo ljubljan- ske in mariborske tujskoprometne zve- ze udeležili turneje po naših krajih za- stopniki vseh pomembnejših inozemskih turističnih uradov. Dne 6. t. m. so od- lični gostje obiskali Laško. Sprejeti so bili v Radio-Thermi. Po sprejemu so se povzpeli na Stari grad, od koder so ob- čudovali naše lepo mestece in okolico. Iz Laškega so krenili na Dobrno. Upa- mo, da so iz Laškega odnesli najlepše vtise. 1 Vlom v shrambo mesa. Poročali smo že, da je bilo v noči od 3. na 4. t. m. vlomljeno v shrambo mesa pri tukajšnjem mesarju in gostilničarju g. Perdihu. Storilci so odnesli 70 kg pre- kajenega mesa, okrog 25 kg salame in okoli 40 kg masti. Požrtvovalnosti in sposobnosti tukajšnjih orožnikov gg^ narednika Dežutla in kaplarja Milenka Manojlovica gre zasluga, da tatovi da- nes sede za zapahi tukajšnjega sreske- ga sodišča. Tatinsko družbo so tvorili: 34-letni Martin R. od Sv. Petra pri No- vem mestu, bivši hlapec pri g. Perdihu, zadnje case zaposlen pri regulaciji Sa- vinje v Tremerju, 39-letni Jakob A., de- lavec iz Homca pri Novi cerkvi, njegov sin Milan, 32-letni delavec Franc R. iz Stare vasi pri Vidmu in Katarina P. od Sv. Petra pri Laškem. Ze nad eno leto so nekateri izmed navedenih s po- močjo ponarejenega ključa odnašali meso in druge mesne izdelke iz shram- be g. Perdiha, deloma skupno, deloma . pa tako, da je ključ romal od enega k drugemu članu in je vsak posamič opravljal ta nečedni posel. Ko je g. Perdih opazil, da mu odnašajo meso iz f.hrambe, je namestil na vrata shrambe še drugo ključavnico, kar je potem na- potilo obdolžence k vlomu. Omenjeno noč so izkopali nekoliko opek in skozi odprtino v zidu odnesli navedeni plen. Na podlagi odtisov čevljev so tukaj- šnji orožniki že v nekaj dneh požrtvo- valnega prizadevanja iztaknili storilce. Uspelo jim je pa tudi najti ukradeno meso v soboto ponoči v Rifengozdu, kjer je bilo zakopano v zemlji. Salamo so našli skrito v senu v Košnici pri Celju. Martin R. je orožnikom priznal tudi tatvino, ki jo je izvršil lani v »Ho- \ telu kozolec«. Tedaj je ukradel jabolč- nik, steklenice, brisačo, gumo in druge predmete. Martin R., bivši hlapec pri g. Perdihu, je napravil odtis original - nega ključa na milu. Po tem modelu je dala Katarina P. izdelati ključ pri ne- kem tukajšnjem ključavničarju. 1 Občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva je bil v soboto v restavraciji »Savinji«. Udeležba je bila pičla, navzočih je bilo 30 članov in čla- nic. Občnemu zboru je prišel predsedo^ vat iz Trbovelj dosedanji predsednik g. inž. Homan. Nekoliko razvedrila in ve- ) selosti je zborovalcem pripravil edino- J le g. M. Hr., ki se je zavzemal za ter- malni bazen, češ da je velika škoda, da toliko termalne vode steee brezplod- no po Savinji, dočim jo> v Rimskih toplicah kar dvakrat uporabljajo. Po njegovi trditvi teče tamkaj v prosti ba- zen »že rabljena voda«. No, dober tek Rimskim topličanom! Radovedni smo le, kaj poreko k takim izvajanjem M. Hr. j Podžupan g. Deželak je na občnem zbo- ru obljubil, da se bo občina zavzela za prostozračni bazen. Izvoljen je bil nov odbor, v katerem so med drugimi gg. Ignac Trop, Ferenčak, Vaupotič, dr. Lovšin, Gačnik, Eisbacher, Kislinger, Golobič in M. Jerše. 1 Tcžka nesreča v Laškem. Ko sta t>7-letni Franc Cepuš z Gabernega pri I Laškem in 41-lotni Jože Mesarič iz La- homška pri Laškcm, zaposlena pri te- ; sarskem mojstru g. Ivanu Mastnaku v j Laškem, dclala davi na ogrodju pri J neki stavbi, se je ogrodje nenadno i zrušilo. Cepuš in Mesarič sta padla vee metrov globoko. Cepuš je dobil hude po- škodbe v členku desne noge in križu, Mesarič pa v križu. Oba ponesrečenca j so oddali v-celjsko bolnico. 1 Sejem živine v Laškem, ki je bil 5. t. m., je bil zelo slabo obiskan. Prignali | so zelo malo živine in tudi kupčije ni ¦ bilo skoraj nobene. Ta sejem spada I med tako zvane marijagraške sejme, ki i jih imamo letno 4 in so namenjeni samo j za živino. Ti sejmi so občini zgolj v • breme, dokler ne bo občina izposlovala, da se dovolijo istočasno tudi kramarski j sejmi. To bo v korist občini, kmetom, trgovcem in obrtnikom. Mnenja smo, da so ovire, ki so svojčas obstojale pro- ti tej razširitvi sejmov, odpadle in da bo občina sedaj lahko dosegla, kar je v njeno korist. Zidani most z Odprta noč in dan so groba vrata. Pretekli teden smo položili na loškem župnem pokopališču k zadnjemu počitku vzorno Sokolico s. Boženo Strniševo, ki je umrla v cvetu mladosti, stara komaj 18 let. Napotila se je bila k običajni operaciji slepiča. Nastale pa so kompli- kacije. Reva je dobila angino in še pljučnico. Zdravniki celjske bolnice so se prizadevali, da rešijo Strniševi živ- Ijenje, toda zaman. Truplo so prepeljali z avtofurgonom na Zidani most in ga položili v Sokolskem domu na mrtvaški oder. Pogreb je bil zares veličesten. Stevilni Sokoli v kroju in s prapori iz Celja, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zi- danega mosta, Radeč, Rimskih toplic, Loke pri Zidanem mostu in Sevnice so ji prišli izkazat zadnjo cast. Boženi Strniševi bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Radece r Huda pozeba. Pretekli mesec smo imeli pri nas večkrat hudo pozebo, ki je napravila po sadovnjakih, vinogradih in vrtovih občutno škodo. Ponekod so po- polnoma uničeni zgodnji sadeži. Zato bo lctos prav malo breskev, marelic in ore- hov. Ponekod so uničene tudi češnje.- Se vedno pa so noči hladne. Zato se je bati, da nam ne pozebejo še hruake in jabolka, ki so baš sedaj v najlepšem cvetju. Zelo je pozebla, kakor rečeno vinska trta. Nekateri predeli na Brunku proti St. Janžu, ki niso bili obvarovani 7. meglo, so močno prizadeti in je le malo upanja, da bi trta vnovič obrasla. r Za okrasitev mesta. Bivši radeški župan in predsednik Olepševalnega dru- štva g. Anton Polanc je zasadil ob So- poti na travniku pred Glasbenim do- mom okrog 50 dalij, ki bodo vsekakor v okras tega predela mesta. Zeleti bi bilo, da bi tudi drugi kaj storili za olep- šavo. Svojčas smo imeli v ta namen Olepševalno društvo, ki je skrbelo za taka vpraaanja, da so se razmestile ma- loštevilne klopi, nabavil škropilni sod itd. Ker smo na pragu tujske sezone, bi bilo umestno, da bi se kdo zanimal za taka vprašanja, ki bi bila vsem tujsko- prometnim interesentom v korist. r Zupno cerkev bodo popravili. Od ve- likonočnih praznikov dalje popravljajo našo župno cerkev. Doslej so že prekrili streho. V notranjostf čistijo in slikajo stene. Prepleskan bo tudi oltar. To delo opravlja neki slikar iz Zalca, kiparska dela pa g. Hohnjec iz Celja. Do birme, ki bo 19. junija, bo vse popravljeno in urejeno za sprejem ljubljanskega škofa. Tudi župnišče preurejujejo in čistijo. Vsa dela so preračunana baje na 35.000 din. Sevnica S sekiro je ubil polbrata Pred kratkim se je zgodil pri nas kr- vav zločin, čigar žrtev je postal 32- ! letni Primožič, ki je bil znan daleč na- | okoli kot nevaren tat in vlomilec. V f Smarju pri Sevnici je skromna doma- i cija, kjer sta stanovala pobrata 18-let- ni Goričan in omenjeni Primožič. Doma so sklenili, da si hočejo zboljšati hrano, ' sa katero bi moral vsakdo malo pri- spevati. Pokojni Primožič ni maral o tem nieesar slišati. Se več! Kar so do- ¦ mači nakupili dobrot, jih je Primožič na skrivaj odnesel. Ukradel je polbratu Goričanu tudi 300 din gotovine in od- sel k svoji ljubici v Rajhenburg. Vrnil se je zvečer. Goričan je bil zaradi tatvine silno razburjen. V gostilni pri Cerniču je de- ( jal, »da ga bo«, nato pa je odšel. Ko je prispel Goričan domov in stopil v ku- hinjo, je ravno hotel Primožič v stano- vanje. Z vso silo ga je Goričan udaril s topim delom sekire po glavi. Primo- žič se je zgrudil in na mestu izdihnil. Nato se je Goričan vrnil v Cerničevo gostilno in dejal, da je polbrata že ubil. Se isti večer se je javil varnostnim oblastem v Sevnici, kjer je prostodušno i opisal krvavo dejanje. Sodna komisija, j ki so jo tvorili gg. sodnik Rautncr, ba- novinski zdravnik dr. Turk in zapisni- kar Gross, je ugotovila dejanski stan. Mrtvec je bil prepeljan v mrtvašnico, kjer so mu odrezali in skuhali glavo, da je meso odstopilo od lobanje. Lobanjo je nesel te dni Goričan na odredbo sres- kega sodišča kot corpus delicti na celj- j sko okrožno sodišče. Goričan čaka v zaporih celjskega okrožnega sodišča na j kazen. ! Goričan je bil med domačini priljub- : ljen. Veljal je za pridnega, varčnega in tihega delavca. Zaposlen je bil pri Jugotaninu v Sevnici. Vsi ga obžaluje- jo. Primožič je bil nasilen in delomržen človek, prijatelj tujih kokoši in vina ter je bil šele pred kratkim prestal večjo kazen. ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah Štev. 20. »NOVA D O B A« Stran V se Velik sejem, ki je bil zelo dobro obiskan, je bil 4. t. m. na razstavnem prostoru za blago. Manjkalo pa je ži- vine, zato je bila cena precej visoka in je stalo par volov, težkih do 900 kg, okoli 5.600 din. Prav lahko so se prodali pomladanski prašički, ki pa so bili dra- gi, kakor že dolgo ne. Krško kr Koncert bolgarskih pevcev. V pe- tek 20. t. m. bodo obiskali Krško bol- garski pevci iz Plovdiva. Priredili bodo ob 20.30 v Sokolskem domu vokalni koncert, na katcrega opozarjamo vso našo javnost. kr Birma je bila pri nas preteklo ne- deljo. Birmanih je bilo precejšnje števi- 10 otrok. Na Vidmu je bila birma v po- nedeljek 9. t. m. kr Inspekcija sole. Preteklo sredo se je mudil pri nas načelnik prosvetnega oddelka, ki je inspiciral narodno in nie- ščansko šolo skoraj po vseh razredih. Bil je tudi na sreskem načelstvu v Kr- škem pri obeh prosvetnih referentih. kr Občinski sejem. V sredo 4. t. m. je bil pri nas občinski sejem, ki je bil izredno dobro obiskan. Prišlo je nešteto sejmarjev razstavljalcev, ki so pripelja- 11 svoje blago na tovornih avtomobilih iz bližnjih in daljnih krajev in ga raz- stavili vzdolž Krškega od mostu do sole. Zelo dobro je bil obiskan tudi sejem ži- vine. Cene so bile zmerne. Pitani voli so bili po 5 in 6 din, srednji po 3.50 do 5 din. Se slabše ceno so imele krave, ki so jib. prodajali kar po čez. Enako je bilo tudi s teleti, živa vaga pa je bila po 5 do 6 din. Posebno dragi pa so bili praäicki, stari po äest tednov; prodali so jih lahko po 180 din, kar pomeni, da so bili še enkrat dražji, kakor pred dvema letoma. Dva do 3 mesece stari piščanci so bili po 10 din. Okrog poldne- va je bilo toliko sejmarjev na ulici, da je bil avtomobilski promet skoraj ne- mogoč. Hrasfnik Ob 30-letnici Sokolskega društva v Hrastniku (Dalje) II. I Delo nemških priseljencev in domačih renegatov se je stopnjevalo od leta do leta. Sulferajnska sola je pričela delo- vati, še prej so ustanovili »Schiitzen- verein« in za lovljenje mlačnih Sloven- cev — veteransko društvo, ki je kmalu štelo precejšnje število članov, in to tudi med rudarji. Do začetka novega stoletja se Slo- venci niso mnogo zanimali za nacional- na vprašanja. Pač pa je bila ustanov- ljena 1. 1887. podružnica CMD na Zida- nem mostu, ki je štela med svoje elane tudi nekaj Hrastničanov in Dolancev. Leta 1895. pa je prišla v nacionalne roke občina Trbovlje, kateri je pripadal tudi Hrastnik. V novem stoletju se je vse to spre- menilo. Mladina je uvidela, da bo slo- venakega Hrastnika v najkrajšem času konec, če se ona ne upre in ne začne sistematično protiakcijo, če ne zacne vsak nemški udarec vračati z dvojno močjo. Osnoval se je »Strelski in kegljaški klub«, zbirališče nacionalne inteligence Hrastnika in Dola, na cigar «estankih se je sklepalo o nadaljnjih ukrepih. Ustanovila se je »Narodna či- talnica«, nacionalni delavci so se pa zbrali v »Slovenskem delavskem pod- Pornem društvu«. Narodno delo je oži- velo, prirejali so sestanke in predava- öja, gledališke igre (oder nam je po- sojalo dolgo vrsto let »Bralno druš- tvo« z Dola, prevažali smo ga z vozom sem in tja toliko časa, da smo ga menda Uničili) in veselice. Končno pa je prišlo feta 1908. do ustanovitve Sokola. Sokolüka organizacija v Hrastniku že d(%o nj bila neznana ustanova. Ze na drugem vsesokolskem zletu v Pragi 1. l89l. je bil poleg Zagorja zastopan tudi Hrastnik. Ti prvi Sokoli so bili brata Medved in Weinberger iz Zagorja ter br. Ferdo Roš iz Hrastnika. Do ustano- vitve samostojnega društva seveda ta- krat ni prišlo, toda ko je br. Vekoslav Roš odslužil leta 1906. svoj vojaški rok, je takoj pristopil k Sokolu v Zagorju in redno hodil tja k telovadbi. Pa ne dolgo! Kmalu je zbral krog sebe enako misleče fante in može, stopili so v stik s Sokolom v Zagorju ter 1. 1908. usta- novili »Odsek Sokola v Zagorju« v Hrastniku. Naj imenujemo tu le nekaj teh idealnih mož: br. Edvin Sorcan, Jernej Gorenjc, Fran Peklar (vsi padli v vojni), Anton Gnus, Miloš Roš. S hvaležnostjo se danes spominjamo tudi bratskega društva v Zagorju, ki nam je posodilo prvi drog in bradljo in ki nam ie bilo vedno in povsod najzve- stejši prijatelj vse do danes. Ze prvo leto je pristopilo k odseku 4?. rednih članov, med temi 5 z Dola. Pričela se je takoj telovadba, najprej pod Roševim kozolcem, pozneje na Ro- se vem kegljišču, dokler ni krajni šolski svet, ki je prišel med tern v slovenske roke, dal bolišega prostora. Prvi vadi- telj je bil br. Vekoslav Roš, za njim pa br. Edvin Sorčan, radevolje so pa prl- hajali vadit tudi bratje Zagorjani. Ze 1. 1910. se je naš »Odsek« osamo- svojil, ustanovilo se je samostojno dru- štvo s prvim starosto br. Milošem Ro- šem, nadvse agilnim blagajnikom Jer- nejem Gorenjcem in načelnikom Edvi- nom Sorčanom. In že se je porodila tu- di srčna želja: Lastni dom! In brata starosta in blagajnik nista bila človeka, ki bi ostala pri besedah. V najkrajšem času so poplavili svet bloki v korist na- Sega doma. V 6 jezikih tiskane (sloven- sko, rusko, srbohrvatsko, bolgarsko, češko in poljsko) so razpošiljali v Sr- biio. Crno goro, Bolgarsko, Hrvatsko, Coško, Rusijo, Poljsko vseh treh držav in v Ameriko. Prihajale so kronice, di- narji, levi in rublji pa tudi kak dolar. Zraven smo prirejali zlete in igre. Nailenši zlet je bil pač tik pred vojno 11. oktobra 1913, ko nas je posetil \Srnski Soko« iz Zagreba s svojimi per- janicami na čepicah, Umolknila je stek- larna in kemična tovarna, umolknili so pa tudi »turner ii«, ki so imeli isti dan svojo prireditev. Jokali smo veselja, ko smo mogli prvič pozdraviti brate Srbe v svoji sredini, solzni so bili pa tudi bratje Srbi, ko so videli naše srčno ve- selje in navdušenje. Prejšnji dan je br. Peklar strgal s kola in pohodil v blato črno - rumeno zastavo, s katero nas je hotel pozdraviti gostilničar, pri katerem je bila prireditev ... Nimam točnih podatkov, kolikor se pa spominjam, je bilo nabranih za So- kolski dom okrog 12.000 kron, ko je izbruhnila svetovna vojna ... (Dalje prih.) h Sokolski dom. Sokolsko društvo y Hrastniku se je v prvih povojnih letih odločilo, da si zgradi svoj lastni dom. Sredstev res ni bilo na razpolago, ali požrtvovalnost in marljivost članstva je bila tako velika, da si je društvo zgradilo veliko stavbo s prostrano telo- vadnico, galerijo, odrom in večjimi stranskimi prostori, ki se sedaj uporab- Ijajo za gostilno. V telovadnici so poleg zvočnih kinopredstav tudi druge Sokolu pripadajoče prireditve. Predvsem pa služi tclovadnica telovadbi. Odkar ob- stoji Sokolski dom, telovadi v njem tudi šolska deca obeh šol, ker nima sola svojih lastnih telovadnic. Tako je so- kolska telovadnica od ranega jutra do poznega večera ves teden zasedena. S tern, da ima šolska deca na razpolago telovadnico, hrastniški Sokol mnogo prispeva k telesni vzgoji otrok staršev, ki so raznih političnih in svetovnih na- ziranj. Zalostno je pa, da Sokol ne vživa od tistih, ki jim posredno koristi, tak- ! šne podpore, kakor bi jo moral, Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih stroiev in biciklov A. BREMEC-CELJE Mlkloiiöeva ulloa 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cene d Sokolski oder. Clani Sokolskega > društva na Dolu so vprizorili v nedeljo 8. t. m. v telovadnici osnovne sole kra- ljice Marije dramo »Razvalina življe- nja«. Režijo je vodil učitelj g. Mahkota, ki nam je že znan po svoji igralski na- darjenosti. Igro, ki je posneta iz živ- ljenja na kmetih, so igralci podali v po- polno zadovoljnost občinstva, ki je na- polnilo prostrano dvorano. Opazili smo, da so izvestni nasprotniki Sokola trgali lepake, da bi odvrnili občinstvo od pri- reditve. Tern ljudem povemo, da pojde Sokol svojo pot naprej, pa če jim je prav ali ne. h Tombola preložena. Zaradi nenado- ma nastalih ovir in nestalnega vremena se je Sokolsko drušvo odločilo za pre- ložitev tombole in sklenilo, da bo tom- bola po proslavi tridesetletnice. Datum bomo pravočasno objavilu Gospodarstvo Tretji kongres trgovstva kraljevine Jugoslavije v Ljubljani Po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu priredi združeno trgovstvo Jugoslavije svoj III. veliki kongres v Ljubljani. To bo v resnici pravi nacionalni kon- gres, tako po svojih udeležencih, ka- kor tudi po svrhi, kateri bo služil. Kongresa se bodo udeležili trgovci iz vseh pokrajin Jugoslavije v skupni vo- lji, da manifestirajo za pravice in po- trebe svojega stanu, a da še bolj moČno manifestirajo za gospodarski napredek Jugoslavije in za njeno gospodarsko o- samosvojitev. Ta visoki cilj bo združil v dneh od 10. do 13. junija v Ljubljani vse trgovstvo Jugoslavije in ta skupna misel bo dala trgovskemu kongresu značaj prvovrstnega nacionalnega kon- gresa. Kdor bo pogledal na udeležence kon- gresa, ta bo moral tudi pritrditi, da je to nacionalni kongres, kakršnega si mo- remo le želeti. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v lepi slogi nastopili za skupne cilje in brez ozira na vse verske, po- krajinske in druge razlike bodo nasto- pili v enotnem programu. Samo konstruktiven element bo zbran na ljubljanskem kongresu, sami zidarji jugoslovenskega gospodarstva bodo združcni na tern kongresu. Samo ena že- lja bo vse navdajala, da se tudi v Jugo- slaviji začne vendar enkrat delati pra- vilno in da se napravi konec vsem ne- zrelim eksperimentom in vsem napač- nim metodam. Svobodno se morajo raz- viti vse sile naroda za konstruktivno delo, da bo Jugoslavia že enkrat zaži- vela polno življenje in napredovala, ka- kor bi z ozirom na marljivost svojega prebivalstva in bogastva svojih narav- nih zakladov že davno morala. Zlasti pa bo III. vsedržavni kongres trgovstva poudaril zahtevo vseh naših gospodarskih ljudi, da se ne sme več privilegirati tuji kapital na škodo do- mačega gospodarstva. Naval tujega ka- pitala se mora ustaviti in tujemu kapi- talu tudi pri nas določiti meja, kakor mu je ta določena v vseh drugih svo- bodnih državah. Ni in noče biti Jugo- slavija kolonija, ki je na slepo izročena eksploataciji tega kapitala, temveč svo- bodna država, v kateri je kapital dobro došel, toda le tedaj, če ne pozablja na svoje dolžnosti do zemlje, ki mu daje ves njegov dobiček. To so glavne misli, na katerih sloni ljubljanski vsedržavni trgovski kongres in zaradi katerega za- služi ime pravega nacionalnega kongre- sa. Zato pa tudi zasluži, da ga podpira vsa nacionalna javnost in da s simpa- tijo spremlja njegov boj za napredek našega nacionalnega gospodarstva. Prireditelji kongresa so se potrudili. da bo kongres organiziran čim bolje in da bo nudil udeležencem mnogo zani- mivega, zabavnega in poučnega. Tako bo v kongresnih dneh v Ljubljani cela vrsta promenadnih in drugih koncer- tov, gledaliških, opernih in dramskih predstav, razstav in drugih prireditev, da bo v resnici pestro življenje za časa kongresa v Ljubljani. Zadnji dan kon- gresa, t. j. 13. junija bo organizirana cela vrsta ekskurzij in izletov. Vseh ekskurzij je predvidenih 15, poleg tega 8 izletov v najlepše kraje Slovenije. Kongresni odbor je tudi že izdal pose- ben prospekt izletov, ki je izšel tudi v srbščini in hrvaščini. Pričakovati je, da se bo veliko število trgovcev udeležilo kongresa in da bo III. vsedržavni kongres trgovcev tudi po številu udeležencev prekašal vse do- sedanje kongrese v Jugoslaviji. Od 10. do 13. junija bo v Ljubljani zbrana gospodarska Jugoslavia! Iz občinstva Promet na Glavnem trgu v Celjn. Za- radi ožine, ki vodi z Glavnega trga proti župni cerkvi, in zaradi ostrine, ki vodi z Gosposke ulice na Glavni trg, je tukaj promet resnično oviran in neva- ren, a se sedaj ne da na hitro pomagati. Razumljivo je tudi, da nastanejo te- žave ob tržnih dneh, ko je trg poln pro- ! dajalk in kupovalk in stoje v začetku Gosposke ulice velikanski tovorni avto- mobili. Nerazumljivo pa je, da je na tern, sicer dovolj velikem Glavnem trgu težava tudi takrat, kadar je »prazen«. Nesrečni šotori z limonami in pomaran- čami stojijo čisto na cestnem tlaku, ko imajo vendar dovolj prostora ob strani in tja gor do Marijine sohe. Pa se ti- šče tako okoli vodnjaka, da se se ko- lesar težko pelje mimo, če je tam slu- čajno še kako vozilo, nikakor pa ne more mimo voz ali avto. Ker tega ni treba, naj že vendar napravi cestna uprava red in pomakne pomarančarje bolj proti Marijini sohi! —k— i ________________________________ Cen). občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zafloga ut*f zlata, »rebrnine, opttks itd. I Celje, 1 Glavni trg Izkušen optik na razpolagol SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Račun Poštne hranilnloe 6t. 10.994 Brzojavi: „Posojilnioa" Telefon ät. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob dehvnlkih od 8- do 12. in od 14 do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Franio Dolžan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie ¦trelovodne naprave Prevzema na v zgora] nawedene stroke spadaioEa dela In popravila — Cene zmarne — Poitrežba totna In solidni Stran 8. »NOVA D O B A« Stev. 2+. fENJ. DOPISNIKE p*osimo, da bi nam odslej pošiljali dopise vsak teden že do srede zju- t»aj, do četrtka zjutraj pa samo naj- Mujnejše dopise, ker nam sicer zara- öi preobilicc gradiva ni mogoče spro- ti priobčovati vseh dopisov. Obenem tudi prosimo c-enj. dopisnike, da bi i&am pošiljali čim bolj zgoSčene, kraike in jedrnate dopise. Uredništvo »Nove Dobe« wmm fDOMACE & BLAGOL Po svetu Japonska — zemlja potresov. Japon- ska je znana po svojih potresih, ki so ae večkrat do tal porušili cela velika mesta. Podatki potresnih postaj nava- jajo, da je na Japonskem vsako leto 4ÖÖÖ manjsih in vecjih potresov. Pet milijartl novih kreditov za oboro- iütev je sklenila francoska vlada. Prvovrstno sladko seno proda France Oset Goriški, Sv. Jurij pri Cclju. Dve prazni sobi v katerih je sedaj tvrdka »Radioval« se oddata. Naslov v upravi lista. Več rabljenih koles od 250 din dalje proda R. Perdan, mehanik, Celjo Mar lb or ska 11 ~ S O B O lepo opremljeno, oddam solidnemu gospodu na Äleksandrovem trgu 4, pritličje. PeKovskt molster samec, star 35 let, mirne narave, delaven, 2 lepo gotovino, želi primerne priženltve (Vdove brez otrok niso izključene). Le res- nc ponudbe se naj pošljejo pod »Majniško upanje« na upravo »Novc Dobe«. K II P I M dobro ohranjen itedilnik. Zorko, Celje, Kersnlkova 12. R A Z G L A S Na prostovoljni javni dražbl se bo prodalo dne 24. maja 1938 ob 8. uri v Ga- berju, Kovinarska ulica St. 8, po umrli Kotin Ani pohi&tvo, obleka, perilo in dru- ge premičnine. V Celju, dne 9. V. 1938. Dr, Ivan Stojan, jav. notar v Celju, kot sod. komlsar. Lepe atavbne parcele v bližini Celja se prodajo. Vprašati pri ge. Faninger, Celje, Glavni trg 8. Novo stanovanje soba, kuhinja, kabinet, se takoj odda. Ml- zarstvo Stuklek, Celje - Čret. ODDAM v centru mesta 1 ali 2 prazni sobl, primerni ev. za pisarno. Naslov v upravi lista. Semena vrtna in poljska, sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri »Zvoncu* Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sve2a zaloga V knjigarnt In trgovlni s paplrjem Franc LesKovšeK Celfe, Ctlavnl trg 16 MAJ 1938 1S 4Ö.S00-404 Za lepe dneve najcenejšl In najpriprav- nejšl platueni čeveljčki z gumastim pod- platom. Vel. 27-34 Din 19.—, štev. 35-42 Din 25.—, moški din 29__. Izdelujemo jih v bell, sivi in drap-barvi. 19- 48421-6608 Otroški gfumasti čeveljčki na zaponko, praktični za šolsko deco, ki lma daleč v šolo. Vel. 27-30 Din 25.—; 31-34 Din 29.—; žonski Din 35.—. 45' 2961-43864 Dob rim otrokora za spomlad te fine, pregibljive sandale z okraskom in sponko preko rista od St. 27-30 Din 49.—; Stev. 31-34 Din 59.—; Stev. 35-38 Din 69__. 59i 2861-63665 Lepi otroäkl lak-čeveljčki z okrasnim jezikom preko rista. St. 27-30 Din 69.—; St. 31-34 din 79.—; isti iz beiega nubuka za isto ceno. 49. 63995-1492 Za odpočltek nog elegantni lahki in udobni poletnl öeveljckl iz belega all drap lanenega platna. 7% 4975-16181 Fini žcnski šolni i/. belcga usnja z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in sponko preko rista. 7% 0995-46120 Udobnost nad vse! Izkrojeni v ristu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okus- nimi pentljami. Zelo so lahki, za to jih kupite za izprehod. 9% 4365-16168 Zelo elegantni in okusnl čeveljčki iz belega semiäa. Udoben kalup, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udob- nost in lahkoto pri hoji. 129--J 1505-94220 Elegantni öeveljcki iz modrega semiSa. Priporocamo jih damam z vLsokim ri- stom. Pentlja je okusno okrašena z rdečitn usnjem. s popravljanjem nogavic [zpuščene nitke popravlja- mo naglo, strokovnjaško in poceni. Varujte svoje oči, čas in denar, dajte nam svoje nogavic« v popravilo! 7% 8467-2675 Moške sandale, i/dclane iz sivega distina z usnjenim podplatoin in usnjuno pcto. Zelo udobne in lahke. 99, 9837-8642 Novi model! Elegantnemu gospc