8 , ^

Slovarski doneski

iz

živega, jetika narodovega.

Priobčuje in razlaga

Dr. Karol Štrekielj.

Zbirka prva.

Posebni odtisek iz »Letopisa Matice slovenske za 1 1894.“

V Ljubljani.

Natisnila ,,Narodna Tiskarna"

1894.

50192

pnsojnm kre*

• t/

' I

Oi°ogom/\

!

Slovarski doneski iz živega jezika
narodovega.

Zbirka prva.

od zgorenjim naslovom namerjam od časa do časa,
kakor se mi bo ravno nabirala pripravna tvarina,
priobčevati prijateljem slovenskega jezika manjše
doneske za nov slovenski slovar. Te zbirke bodo
obsegale samo iz živega narodnega jezika posnete
besede; na knjižni jezik se bom oziral samo tedaj,
kadar bo moči ž njim kaj pojasniti ali pa kako besedo izkazati
že v starejših jezikovnih virih. Načeloma se nič ne vzprejemlje,
kar bi že bilo v naših slovarjih, razen če ima beseda nekoliko
drugačen pomen in bi se morda zdelo potrebno, dokazati jo
tudi v narodnem govoru. Sedaj, ko nam profesor Pleteršnik
podaje sad svojega mnogoletnega truda in nam ni več treba
brskati skoraj po vseh naših slovarjih, da izvemo, ali je kaka
beseda že znana ali ne, treba se nam je pač le še bolj pobriniti
za to, da zberemo, kar je na to stran še skritega v našem
narodu. Taka dopolnila so osnovana v stvari sami, a s Pleter-
šnikovim slovarjem so nam zdatno olajšana. Saj tudi o tem
najnovejšem našem besedišču velja beseda, katero je o svojem
neprecenljivem, na vse strani zanimivem, skoro nedosežnem,
vsakemu raziskovalcu slovenskega besednega zaklada neob-
hodno potrebnem delu zapisal veliki nemški filolog, J. Andreas
Schmeller: „Sammlungen solcher Art wird man wol nie als
geschlossen ansehen diirfen; viel ist fiir sie schon gewonnen,
\venn sie einmal angelegt sind, alles Mogliche, wenn sie nie
ganz aufgegeben \verden.“

Podane besede skušam, če niso celo jasne, tudi razložiti
glede njih etimologije. Kedor je kedaj imel opraviti s to ne-

l

2 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

varno gospo, ve najbolje, v kaki meri je človeku biti oprez¬
nemu in kako rado se mu spodrsne, če nastopa preoblastno
in s preveliko gotovostjo. Česar nisem zadel, to bodi drugim
povod, da oni pravo najdejo. Vendar upam, da bo marisikaka
opomnja prav prišla etimološkemu slovarju slovanskih jezikov
in da moj trud ni bil odveč.

Prva zbirka obsega blago, katerega sem nekaj nabral sam,
nekaj pa ga dobil od drugod, namreč:

1. Najbolj obširni spisek manj znanih besed mi je izročil
moj prijatelj dr. Henrik Tuma,  sedaj c. kr. sodni pristav pri
okrožnem sodišču v Gorici. Ta gospod si je že več časa zapi-
saval besede, katere je čul v občevanju z narodom ali pa
imajoč ž njim opraviti v uradu. Tako je rešil pozabljivosti
mnogo besed s Tolminskega in Istre, in od njega so tudi
besede, ki so zaznamovane, da se govore na Polici.

2. Nekaj besed sem vzel iz rokopisa, ki mi ga je za
veliko zbirko narodnih pesmi izročil moj pokojni učitelj Mi¬
klošič;  te besede mu je zapisal sedaj tudi že umrli profesor
Sebastijan Žepič  v svoji domači vasi Gozdu pri Tržiču na Go¬
renjskem. Zaznamoval sem jih, kakor da so iz Tržiča.

3. S Kozjaka nad Mariborom mi je poslal nekaj narod¬
nega blaga gosp. Svitoslav Hauptmann,  učitelj v Jarenini.

4. Veliko število besed sem pobral iz rokopisov narodnega
blaga, katero hrani naša „Matica“ in katero se mi je blago¬
voljno prepustilo v porabo. Med temi rokopisi spadajo sem:

a)  Spisek besed iz Belih Kranjcev med narodnim blagom,
katero je zapisal kot nekedanji osmošolec sedanji kaznilniški
kurat vč. g. Anton Žlogar  v Ljubljani. Ta lepa zbirka nam
vnovič priča, kako bogato in važno je v leksikalnem oziru
pleme Belih Kranjcev.

b)  Papirji umrlega Ferdinanda Kočevarja,  v čegar zapiskih
je tu pa tam najti kako zrno, ki zasluži, da se reši pozab¬
ljivosti; žalibog ni Kočevar vedno pristavljal kraja, kjer se
kaka beseda govori.

c)  Knjižica iz ostaline slovenskega pisatelja M. Ravnikarja
Poženčana, obsegajoča na koncu spisek rastlinskih imen in
podatkov, kako se te rastline uporabljajo v narodni medicini.
Ravnikar je menda tudi prvi pri nas zapisaval narodne prav¬
ljice. Njegove besede so zaznamovane z „Gora“.

d)  Par izrazov sem našel v narodnem blagu, katero je
po Goriškem in Ipavskem nabral A. Pegan.

Vsem imenovanim gospodom — dvema mi tega žalibog
ni več mogoče storiti javno — in zlasti odboru „Matice slo¬
venske", ki mi je prijazno poslal vse svoje narodno blago na
Dunaj, izrekam prisrčno zahvalo za njih prispevke; mislim, da
jih nisem napačno porabil.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 3

Kar se tiče znamenj za pisavo v narečju podanih besed,
opomnil sem potrebno že v spisu „ Jezikoslovne mrvice" (Ljublj.
Zvon IX. [1889] 353) in deloma tudi v spisu „Iz besednega
zaklada narodovega" (Letopis 1892. 2). Kjer naglasa na kaki
besedi ni. nisem ga mogel poizvedeti, niti si ga upal sam
določiti. Na Pleteršnikov slovar sem se mogel ozirati samo
do strani 800. v I. zvezku (do besede ognjemerstvo).

Kratice.

Kratice, ki jih rabim, so iste, kakor v spisu „Iz besed¬
nega zaklada narodovega" (Letopis 1892. 3, 4). Te-le so nove:

Belostenec  = Gazophylacium seu Latino -Illyricorum onomat.um
aerarium etc. Žagrabiae 1740 (dva zvezka).

Diez  = Etymologisches Worterbuch der romanischen Sprachen
von Friedrich Diez, 5. AufL, Bonn 1884.

Habdelič =  Dictionar ili reči slovenske z vekšega ukup zebrane,
u red postavljene i diačkemi zlahkotene- trudom Jurja
Habdeliča. Vu Nemškom Gradcu 1670.

Jambrešič  = Lexicon latinum interpretatione illyrica germanica
et hungarica locuples ab Andrea Jambrešič. Žagrabiae 1742.

Kek —  Kleines Worterbuch der slovenischen und deutschen
Sprache, Laibach 1834.

Kluge —  Etymologisches Worterbuch der deutschen Sprache
von Friedrich Kluge. 5. Aufl. Strassburg 1894.

Kosovitz =  Dizionario del dialetto triestino e della lingua ita-
liana, della lingua italiana e del dialetto triestino. Com-
pilato sui migliori vocabolari italiani per cura di Ernesto
Kosovitz, Trieste 1877.

Kristianovic,  = I. Kriztianovich, Anhang zur Grammatik der kroa-
tischen Mundart. Agram 1840.

Matzenauer —  Cizi' slova ve slovanskj-ch fečech. Sepsal Ant.
Matzenauer. V Brnč 1870.

G. Merjer =  Etymologisches Worterbuch der albanesichen
Sprache von Gustav Meyer. Strassburg 1891.

Saineanu —  Dictionar romano-german continčnd nomenclatura
completa a vocabularului roman; termenil tecnici si neolo-
gismele cele mal intrebuint ate; indicarea etimologiei si a
accentului, fraseologia si expresiunile idiomatice de Lazar
Saineanu. Bucurestl 1889.

Vgl. Gr. —  Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen
von Fr. Miklosich. Wien. I. 2  1878, II. 1875, III. 2  1876,
IV. 1868—1874.

frc. —  francoski. — izg. —  izgovori. — šp. —  španjski.

1*

4 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Arbolec, -lea,  s. m., neka bolezen, kadar človek v glavi oteče,
die Gesichtsrose (Suhor). Cigale piše v svojem slovarju
jarbolec  Rothlauf, in isto besedo podaja po časniku „Dom
in Svet“ iz Belih Kranjcev tudi Pleteršnik. — Temna
beseda. V pričetku besed se j  pridržuje ali odmeta tudi
sicer; prim. Letopis 1892, 14: jarnica-arnica , jarica-arica.
Vse kaže, da je naša beseda samo izprevržena iz vrbanec
sv. Antona ogenj, sacer ignis, erysipelas, superrubedo,
katera beseda je dobro znana Kajkavcem, kakor pričajo
že Habdelič, Belostenec in Jambrešič. Pokojni Matzenauer
ima v svojem delu Cizi slova 372 iz hrvaščine (pač kaj-
kavske, ker Karadžič besede niti ne omenja) vrbanac  ery-
sipelas, ruže, ohnipara ter primerja ital. fervenza  aestus,
ardor, rum. fervinca  isto, na str. 416. pak dodaje v do¬
stavkih in popravkih še madž. orbancz  Rothlauf. Daši
Miklošič v razpravi „Die slavischen Elemente im Magya-
rischen“ molči o ti besedi, zdi se mi vendar gotovo, da
jo imajo Madžarji, kakor še nekaj drugih pri Miklošiču
ne omenjenih besed od Slovanov, t. j. Slovencev, in ne ti
od njih; pač pa jo imajo od Madžarjev Rumuni, ki govore
orbant  Rothlauf (Saineanu 281). A tujka se mi vendar le
zdi tudi v slovenščini. Nemogoče ni, da bi ne bila od
italijanske besede fervenza , kakor sodi Matzenauer; vendar
mislim, da nam vtegne besedo razložiti, sosebno če pomi¬
slimo, da se tudi druge bolezni imenujejo po svetnikih,
ki pomagajo proti njim, zapisek pri Schmellerju - From-
mannu I. 138 : ,St. Urbans Plage  der Rausch, auch hitziges
Fieber, Podagra’, in pa opomnja v Schopfu 784: ,St. Ur¬
bans Plag , d. i. hitziges Fieber, Podagra in Folge vielen
Trinkens (St. Urban ist namlich Weinpatron), vgl. Zt. VI.
7 f.‘ S ,hitziges Fieber 1  bi se strinjal nsl. pereč ogenj  Antoni-
feuer, od debla p er  (Et. Wtb. 240: per-7.), odkoder je tudi
nsl. peračec  Art Hautkrankheit, č. ohnipara  Art Grind, p.
ognipioro  id. Pri ti priliki opomnim, da je lepo vreme sv.
Urbana dne (prim. Navratilove podatke v Letopisu 1890,
108, 109) tudi Slovencem prav tako, kakor Čehom in
Nemcem znamenje dobre trgatve, če so namreč zapiski
v Kocbekovih Narodnih pregovorih i. t. d. na str. 84. res
narodni in če jih dotični avtorji niso iz nemščine posneli,
kar pač ni nemogoče, ako pomislimo, kako so se delale
naše pratike.

Bžčka, -e, s. f., jagnje, das Lamm (v otroškem govoru; vzhodni
Slovenci). — Pleteršnik ima backa  \veibliches Lamm oder
Schaf, in pravo razlago te besede podaje pod besedo bac.

B&jo ,-ota,  in bajok-a,  s. m., nazivalo za tumpasto, debelo reč
(Suhor). — Temna beseda.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 5

Bak,-a, s. m., norec, Narr (vzhodni Slovenci). Prim. narodno
pesem v Vrazovi ostalini: „Lani sem plela, plela — Luk
no mak, — Ne me je vkana, vkana — Vsakši bak. —
Lani sem plela, plela — Majarun, —• Ne me je vkana,
vkana — Vsak kajun.“ — Pleteršnik pozna besedo bak
v pomenu ,Leithammel‘; pri Belostencu pa nahajam bak
kot kajkavsko besedo, a bik  kot dalmatinski izraz v po¬
menu taurus; tudi Karadžic oznamenja bak  kot hrvaški
izraz. Kraševci govore nam. bik  samo bak,  g. baka,  kar se
pa ne da razložiti iz bik  po vokalni harmoniji, katera je
sicer v tem narečju zelo pomenljiva. Kot psovka nerod¬
nemu človeku je znan tudi nsl. bik;  prim. še bav. Stiorax
dummer Mensch, Stier  grober Mensch, Schmeller - From-
mann II. 778. Nemogoče ni, da je bak  iz bik  postal po
vplivu nemške besede Bock  (svn. boe  Schafbock, Ziegen-
bock i. t. d.), kar je prešlo tudi v madžarščino: bak  der
Bock, der Rammler, das Mannchen.

B&kulica, -e,  s. f , canja, košek, ein Korbchen (na vzhodu).
Prim. tudi Slov. Glasnik 1858. 197. — Temna beseda.

B&lati ,-am,  v. ipf., lange in die Nacht wachen, und zwar
larmend, fidel (Suhor). — Odkod?

B&leg,-a, s. m., navadno pl. bdlegi  Unflat, Koth (Suhor). Barle
(Letopis 1893, 2) ima baliga'.  — Prim. Miklošič Et. Wtb.
6: balega. Se natančnejše podatke pa najdeš pri G. Meyerju
na str. 23. pod besedo baigz,  Tudi čakavščina pozna to
besedo: hdlog  stercus (Nemanič I. 28).

Bžinčiti ,-im,  v. ipf., larmen, rogoviliti; irre reden, blesti (o
bolnikih, Suhor). — Besedo pozna Barle (Letopis 1893, 2)
v pomenu: zvečer dolgo čuti, zhančiti se,  zbuditi se po
noči. Z mzbvnati  nima beseda opraviti ničesar. Prim. s.
banciti  zechen, kar skuša Daničic v akad. Rječniku I. 171
razlagati iz madž. bandsa  schielend: jer i pijan čovjek
škilji. Stvar je jako na vagalici.

B&ntovati ,-ujem,  in bantoviliti,-im,  v. ipf., razsajati, razgrajati,
larmen, krakehlen (Suhor). Barle o. c. podaje bavta  sitnost,
bantuvati  sitnariti, vznemirjati. — Tudi Kajkavcem, ogrskim
Slovencem, Hrvatom in Srbom znana, iz madžarščine iz¬
posojena beseda. Bantoviliti  je pač tvorba po besedah,
kakor rogoviliti  i. t. d. Po Krasu navadna beseda kraguliti
krakehlen je iz nemščine: tir. kragell, gragoll  Larm (hol.
krakeelen); kragen  laut schreien, Schopf 338.

Bernja, -e,  s. f., mera, držeča dva mernika in pol (Gozdanje na
Koroškem). — Pleteršnik pozna besedo v pomenu ,Samm-
lung, Collectur des Geistlichen 1 , kar je od korena ber :
berati, a težko bo naša beseda ista; primeri mariveč
kor.-n. peni  kleines, sackformiges Fischernetz, svn. bere,

6 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

latinsko pera  22, in bav. ber, bern,  Schmeller- Frommann
I. 261.

Betična,-e, s. f., grosse Spennadel (Stecknadel) fiir das Umhang-
tuch; nasproti je bucika  kleine Spennadel (Polica). —■
Tvorba kakor gospodična:  bt>t, bt>tič.

Blbati,-<m, v. ipf., fluten, wallen: to je deževje, vse biba, kamor
človek stopi (Tržič). Pleteršnik ima ta glagol s povratnim
zaimkom: bibati ‘se.  — Prim. bav. wibeln, icibbeln  sich regen,
schnell bevvegen, \vimmeln , Schmeller-Frommann II. 832;
svn. wibelen  wimmeln, Lexer s. v.

Blanja, -e,  s. f., neka vžitna goba, ki jo Kočevar popisuje tako :
Jung ist er (der Schwamm) in einen Balg eingeschlossen,
der beim ausgewachsenen Schwamm unten um den Stengel
wie eine weisse Schale sitzt; der Hut des Schwammes
ist rothlichgelb und, \venn jung, fett; unten ist derselbe
blatterig (okoli Zagreba). — Prim. nsl. blagva  Pfeffer-
schwamm, pri Habdeliču ,boletus, fungus herilis 1 .

Bčbati, -am, y.  pf., tepsti, pretepati; nabdbati  natepsti, posebno
po hrbtu, tuchtig schlagen, priigeln (Suhor). Pleteršnik
ima po Cafu bubati  mit der Faust schlagen, stossen. —
Prim. s. bubati  gewaltig schlagen, Getose machen, trom-
meln; koren bomb , Et. Wtb. 18: bombinu.

Bogatinec, -nca,  s. m., neka gosenica z rogom na glavi, gosenica
mlečkovega večernika (Sphinx euphorbiae), Wolfsmilch-
schvvarmerraupe (Tolminsko).

Bčgovec, -vca,  s. m., podobica s svetnikom, kakor jih devamo
v molitvene knjižice, pildek, Heiligenbildchen (Tolminsko).

Bosžnka, -e,  s. f.. neka hruška, eine Art Wasserbirne, gross,
grasgriin, vvasserig, im Juli reif (okoli Zagreba). — Ime¬
novana je po deželi, od koder je prišla, kakor mnogokrat
pri sadju in poljskih pridelkih.

Bovč&ti ,-im,  v. ipf., izg. bofčdti , debelo in dlje časa gledati v
kaj kakor bedak, starren, glotzen (Suhor). — Temna beseda.

Brčnkast, -a, -o,  adj., brenkasta je ruta, kadar en vogel po¬
grneš črez drugega tako, da se vogla ne zakrijeta popol¬
noma (Hudojužna). — Nejasnega izvira.

Brinovščak. -a,  s. m., drozgu podoben ptič, črez prsi rujav, ki
spremlja brinovke ter naznanja s svojim prihodom sneg
(Polica).

Brnčžiti, -im,  v. ipf., ropotaje in hrumeč hoditi sem ter tje
(Hudojužna). — Temnega izvira.

Bršeev, -a, -o,  adj., knospenreich, drevo je brščevo, to je: ima
veliko popkov (Dolnice pri Št. Vidu nad Ljubljano). —
Ta beseda bi se v knjižni slovenščini morala prav za
prav glasiti bfsticav,  od brstič, brst  die Knospe; Pleteršnik
ima brsčen  voli Knospen. Miklošič piše v Et. Wtb. 23:

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 7

hrusti: „nsl. brst  f. Knospe, brsteti  knospen; s. brst  junge
Sprossen, brstiti  abfressen, klr. brost ’, brostatyš  knospen,
vybrost  Sprossen der Blatter, broška  Sprossling; č. sik. brost“,
in na str. 417. še: „slk. brost  puky na buku.“ Kakor
vidimo, je beseda nekoliko omejena; vzhodni Slovani s
Poljaki je ne poznajo. Vse kaže, da je tujka; in zares
nahajamo v nemščini: srv. broz,  Knospe, Sprosse, bronen
sprossen, Lexer s. v. bav. die Bross, Brosst  die Sprosse,
Knospe, Bltithenknospe (stv. proz,),  Schmeller-Frommann
I. 365. Paziti je tudi še na svn. brie^en, brdz ;, gebroz&en  in
na starosaksonski brustian  sprossen. Po Diezu I. s. brote
je nemška beseda prešla tudi v romanske jezike: ital.
brote , brota , šp., prov. brot,  frc. brout  Knospe, šp., prov. broton;
šp., prov. brotar  knospen. — Nova slovenščina pozna tudi
oblike brez t: brsen  poleg brsteti;  mislim namreč, da srbsko
pravilo, po katerem iz skupine sten, stn  nastaja sn,  ne
veljd za slovenščino. Tudi čakavska beseda brsenica  cannabis
mascula (Nemanič I. 60) govori za to, da nam je vzeti v
podstavo brs  poleg brst,  s čemur bi se lepč strinjali tudi
nemški obliki.

Buban, -a, -o,  adj., bolan, krank (v otročjem govoru, Suhor). —
Buban  je po besedi bolan  narejen iz buba  der Schmerz (v
otročjem govoru); isti pridevnik nahajamo v čakavščini:
buban  aegrotus (in der Kindersprache, Nemanič III. 28).
Od buba  je dalje narejeno bubati  schmerzen, kar ima že
Pleteršnik in kar pozna tudi čakavščina na Krku (cf. akad.
Rječnik I. 700). — Beseda je romanska: trž.-ital. buba  male;
furl. bube  (voce puerile) — bua, piccolo male o piccolo
segno di male. Usasi dai bimbi o da altri parlando con
essi; sp. buba,  bret. bonbon,  fr. bobo,  Pirona 38.

B6ca, -e,  s. f., svoje ime svinji (v otročjem govoru, vzhodni Slo¬
venci). — Švabski Buz, buz!  Lockruf zu Schweinen, Buzsle
junge Schweine (Kinderwort), Schmeller-Frommann I. 317.

Buna, -e,  s. f., bedak, Dummkopf, Tolpel (Suhor, kjer se govori
tudi bena ). — Mogoče, da je z m  v buna samo nedoločeno
izražen belokranjski glas, ki ga je čuti v ti besedi, in da
se beseda ne razločuje od bena,  ki jo ima že Pleteršnik
in o kateri prim. Tiirkisch I. 31, N. I. 17, II. 89 pod bon.

Cenklj&ti, -am,  v. ipf., scenldjati  v. pf., z um Scherz et\vas in
kleine Stiickchen zertheilen (Suhor). Barle ima v Letopisu
1893. 6: cenklati  s pipcem ali nožem kakovo stvar habiti.
— Prim. bav. abe-zunkeln  abhauen, verstiimmeln, Schmeller-
Frommann II. 1138.

C4ncati, -am,  v. ipf., gugati, jugati, schaukeln (Suhor). — Prim.
v Pleteršniku cincati  auf und ab bewegen in čenčati  hum-
peln, wackelnd tragen.

j

8 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Čevlja, -e,  s. f., (izg. ciwls), človek, kateremu nič ne dopada, ki
se vedno grdo drži, pa tudi tak, ki noče jesti (Hudojužna).
Takemu človeku se po Cerkljanskem pravi zmhlja  (izg.
žmiewls). —- Temnega izvira.

Cevrdati, -am,  v. ipf., klepetati, schnell reden, plaudern, plap-
pern: babe cevrdajo (Suhor). — Namesto cvrdati.  Beseda
je onomatopoetičnega postanka ter v sorodu s cvrgati
škripati, cvrkati, cvrgetati, cvrlcetati, cvrliti  zwitschern, krei-
schen, cvrzati , cvrzukati  knarren itd. Vloženi e  v cevrdati  je
primerjati s podobnim vstavkom v zapadnih narečjih pri
skupini cr: cerez, cerešnja,  pa tudi pri skupini sr: šardjat
govoriti iz n. schreien  (Podgora pri Gorici); poslednje pozna
tudi Skalar, ki piše: pride to milo upitie non sherai  (t. j.
šeraj = šraj) aube, aube ino ue nam 275 b.

Cijati, -am,  v. ipf., dolžiti koga, beschuldigen: Gospodinja mačko
cija, da ji je sirič vkradla (Kozjak nad Mariborom). Tudi
Gutsmann 564 pozna to besedo: cijam  beschuldige, zeihe.
— Iz svn. zihen  beschuldigen.

Cij&ziti se,-im,  v. ipf., vlačiti se, potepati se, herumstreichen;
cijdza, -e,  s. f., vlačuga, die Landstreicherin (oboje v Polici).
— Pleteršnik pozna intr. cijaziti  herumziehen; a jaz ne bi
dvojil ž njim, da je beseda res iz nemščine, toda primerjal
bi še srednjenemški zihen , zihen, zim.  Da se nemški h
med vokali ne spreminja samo v g  ( cigar  Schiffszieher,
cegnar  svn. zehener itd.), ampak da se tudi izgublja, ozi¬
roma da se nastajajoča zev zapira z j,  kaže beseda cijati,
katere glej.

Cimos, chnus,-a,  s. m., ženski pas iz fabriškega sukna, kakor
ga nosijo Bele Kranjice (Suhor). Pleteršnik piše cimoz.  —
Beseda je pač iz romanščine: prim. ben. cimozza  di tela,
c i m o s s a o vivagno, 1’ estremita dei lati della tela, cimozza
del panno, vivagno o cintolo, il vivo che rattiene la tela
di pannolano; cimozza  del vin, detto per ischerzo e metaf.
spuma del vino, Boerio 172. Furl. cimdsse , cimozze  cintolo,
vivagno; T estremita de’ panni lani, cerchio di spuma del
vino nel bicchiere, Pirona 63.

Crkljati, -dm,  v. ipf., prenežno ravnati s kom (Suhor). Iz nem¬
škega ziirteln,  namesto crtljati,  kakor štrukelj  iz Strudel,
kiklja  iz Kittel,  in skoraj da stotero drugih zgledov. Na
Cerkljanskem je crkljiv  izbirčen.

Cundr&ti, candrdti, -dm,  v. ipf. nachzappeln, nachzotteln: dete
za materjo cundra, pes povsod za menoj cundra (vzhodni
Slovenci). Pleteršnik pozna besedo candrati , cundrati  v
pomenu reissen, fetzen; na Krasu pa govore candrinit
herumschlendern in candrmka  die Herumstreicherin. —
Prim. kor. -n. zeldern  langsam trippelnd gehen, nachzeldern

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 9

nachlaufen 264; Pleteršnikov candrafi  je seveda primerjati
madžarskemu czandra  zerlumpter Kerl, czondra  Lappen.

Č&titi, -im,  v. ipf., blebetati, žlobudrati, viel Unniitzes, Ueber-
flussiges reden (Suhor). Barič (Letopis 1893, 6): polglasno
moliti. — S. catiti  lesen.

Čefati,-am, v. ipf., brluzgati, Maulschellen geben (Ljubljana). —
Pleteršnik ima cefukniii , čefukati  schlagen; č. tfafdm, tfafnu,
Hiebe, einen Hieb versetzen: vse samo onomatopoetične
tvorbe.

Čelan, -dna,  s. m., človek, kateri grdo gleda izpod čela,  trdo-
vratnež (Polica).

Celephtec, -tea, čelepatek, -tka, čelepdtnik, -a,  s. m., malopriden
človek, nichtsnutziger Mensch; tudi psovka (Suhor). Temna
beseda.

Čeljust&ti, -dm,  v. ipf., blebetati, nach alter Weiber Art viel
sprechen (Suhor). Pleteršnik ima besedo samo iz knjige;
torej je tudi v narodu navadna.

Ččban, -a,  s. m., vaški črednik, Gemeindehirt, Dorfhirt (Suhor).
—■ Turški čoban  Hirt, tudi Srbom, Hrvatom, Rumunom itd.
znana beseda, prim. Turk. I. 42, N. I. 24, II. 97. Barle jo
ima (Letopis 1893, 7) v obliki čuvan  iz Gribelj; ta oblika
je nastala po narodni etimologiji z naslombo na čuvati
bewachen, hiiten, čuvaj,  torej čuvan  tako rekoč ,der Hiiter'.
Tudi grški ~oi y.ry,  lit. pemu  Hirt je prvotno le ,Huter‘:
ssk. pat/uš  iz kor. pa  schiitzen (Brugmann, Grundriss der
vergl. Gramm. II. 297, 961).

Č6ravec,-wa, s. m., na eno oko slep človek, der Einauge;
tudi psovka (Suhor). Pleteršnik ima čorav  blodsichtig,
čoravec  langsamer Mensch, Barle pa (Letopis 1893, 6) čorav
slep na jedno oko, kar se govori tudi v Suhorju. — Pomen
,blodsichtig‘ je pač le sekundaren, razvivši se iz pomena,
ki ga podaje Barle. Beseda, ki je poznajo tudi drugi
narodi, je turška, prim. Turk. II. 9, N. I. 72, II. 158 pod
lc’or  blind, s. čor  einaugig, čorav  itd.

Crbol&k, s. m., odbit lončen polič, vrsta majolike (Suhor). —
Prim. spodaj škrboldk.

Črg&ti se, -dm,  v. ipf., črga se sveča, kadar se okapa; avstrijski
Nemci pravijo: die Kerze trenzt (Tolminsko). — Temna
beseda, najbrž iz romanščine.

bučati, -am,  v. ipf., scati, das Wasser lassen (v otročjem govoru,
Suhor). — Beseda je v sorodu s cucati  harnen, cuca  weibliche
Scham, cucka  Urin, kar najdeš pri Pleteršniku; a tudi sč
nahajamo te besede, kar spričuje naš čučati  in kraški Čučka
(čtjčka)  vulva. Ni nemogoče, da je tudi besedo čeča, čeča
prištevati ti družini, nastalo iz čučd.  Vzporediti bi se ji
dalo, če je ta hipoteza resnična (prim. vendar tudi mojo

10 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

opazko v Letopisu 1892, 9 pod cecavna),  alb. cnce  Madchen,
madž. cucza  Geliebte, kar se priravnava nsl. besedi cuca,
kuca  \veibliche Soham (Et. Wtb. 30, G. Meyer 443: tsutss).

D&n, dneva,  s m.: 1) vzhod, der Osten: megle gredo na dan,
die Wolken ziehen gegen Osten (Štajersko); 2) božji dan ,
g. božjega dneva , praznik sv. Rešnjega telesa, der Frohn-
leichnamstag (Tolminsko).

Debelka, -e,  s. f., neko jabolko, rother Stettiner (Suhor). — V
Šebreljah imenujejo tako neko hruško (prim. Pieteršnikov
slovar s. v.).

Dšdci, -ev,  (izg. deci) s. m. pl., tako se zovejo na Polici .za¬
konski možje, die Ehemanner', možji  samo pak pomeni
tam toliko kakor ,občinski možje, občinski svetovalci, die
Gemeindemanner'.

Dšlati ,-am,  v.jpf., krampeln, hecheln; dela se volna v Hudo-
južni, v Šebreljah in po Cerkljanskem jo pa česrajo. Pre¬
divo se v Hudojužni mika.

Dever, -a,  in  deber, -a,  s. m., der Speisenmeister bei Hochzeiten
(vzhodni Slovenci). — Prim. s. dever  der Beistand und
Zeuge der Braut, der Brautfuhrer, čak. deverič  paranym-
phus (Nemanič I. 57.). Pri ti priliki omenjam nekega za¬
piska v Novicah VII. (1849) 219, kjer se o Coklarjih,
živečih na zemlji borovniške, preserske in deloma ižanske
fare, pravi, da govore: „rezavec, razmetavec  za ženitninskega
starašina, dr sila  za družico, habol  za škaf, zmuznik  za
postelišče ali špampet, vrnile  za vrata ali leso pri vrtu,
Iriba  za zvezan kozelc (Doppelharpfe), katernjač  za cajno,
korbico in še dosti druzega".

Dfgovček, -čka.  s f., trobentica, Primula veris (Polica).

Dfpati, -am,  v. ipf., galoppieren: Od deleč tam dipa na živem
konji hiizar, onako prav madžarski (Suhor). — Prim. s.
gjipati  springen in kajk. džipati, -am  in -Ijern  htipfen (Kristia-
novič, Anhang 11).

Dljuska, -e,  s. f., der Balg eines getodteten Flohes oder einer
getodteten Laus, iiberhaupt eines kleinen Insectes (vzhodni
Slovenci). — Namesto ljuska, luska  s pridejanim d;  na¬
sprotno vidimo pri letvo, letva  iz in poleg dletvo, dletva.
Vendar prim. tudi še č. dleska, dleš/ca  in dlasek  junge Schote.

D6ba. ,Zgodaj' se v Suhorju izraža z v dobi , kakor pravi tudi
Nemec ,zeitig‘, Italijan ,per tempo'. Barle je v Letopisu
1893, 28 priobčil iz Gribelj prevdobi  prezgodaj.

Dobro, adv., jako, zelo, sehr, gehorig; rabi se v okrepilo ali
potrdilo: je že dobro dolgo, kar je bil tu (Polica). — Še
bolj se je ta adverb razširil v narečju koroških Slovencev,
kjer pa je prevzel tudi še druge pomene: ,Jas bi dro rad
pršov' itd.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 11

Dolž&n komu biti na  čem, Jemandem etwas schulden: dolžan
mu je na prasjem kupu, er schuldet ihm den Kauf-
schilling fur das Schwein; dolžan mu je na prodajilu, na
delu; na zapitku si mi dolžan, du hast bei mir eineZech-
schuld (Polica, Trebiče nad Trstom). -

Drz&n, drzna, -d , adj., pogumen, srčen, muthig: vi ste drzan
človek (Tolminsko). Ta pomen se je razvil iz pomena
,vermessen‘, primeri s. drznoven  vermessen, muthig, kiihn.

Duniti, -em,  v. pf., suniti, stossen (Suhor). Pleteršnik navaja
besedo samo iz knjige.

Durnik, -a,  s. m., velik, okoren lonec, ein grosser Topf. Gospo¬
dinja veli: „Denes sem kuhala une tri velike durnike"
(Suhor). — Nejasna beseda; od dvbri?

Dušice mačkine,  g. mac/cinih dušic,  s. f. pl., Euphrassia officinalis
(Polica). — Cigale ima pod besedo Quendel (Thymus ser-
pillum): mačja dušica , materni dušek, materna dušica, mačešica
(po Gutsmannu). Habdelič pozna materina dušica  Origanum
sequillum, Belostenec pa babina dušica , materina trava  (to
v Dalmaciji) v istem pomenu Adj. maclcin , oziroma mačji
je pač le po narodni etimologiji izprevržen iz majčin, mcctčin.
Materidušlca  v Janežičevem slovensko - nemškem slovarju
— tudi najnovejši izdaji — je nepremišljeno in nekritično
ukradeno iz č. materi douška  Quendel.

F4jfati,-«OT, v. ipf., rauchen, kaditi (Suhor). Tudi po Krasu je fajfat
znano v pomenu ,kaditi 1 , in sicer ne samo iz pipe (fajfe),
ampak tudi v pomenu drugačne kaje, n. pr. cigar, cigaret itd.

F&jtač, -a,  s. m., kos, Stiick .(n. pr. mesa; Suhor). — Temna
beseda. S falat, falačec  kos iz madž. falat  pač ni v rodu,
vsaj ne po glasovnih zakonih.

Fajt ati, -am:  kiklja od zad fajta (Suhor). — Iz n. falten?  Prim.
čak. fajtdč  dicitur infanti inquieto (Nemanič II. 48).

Falamuzga, -e,  s. f., zaušnica, die Ohrfeige (Suhor). — Nejas¬
nega postanka.

Fant. Na Polici pravijo: fant fcintov,  kaj hočeš? Bursche, was
wunschest du? — Ta zveza se da deloma primerjati ena¬
kim češkim: kluk klukovska, Žid židovska, darebak dare-
backa (Vondrak, Ueber die personlichen Schimpfworter
im Bohmischen, Archiv XII. 61 ns.).

F&titi, -im,  v. pf., ujeti, uloviti, fangen (Suhor). Namesto v f at iti
(t. j . Jfatiti)  iz u-hvatiti. Beli Kranjci izpreminjajo kakor
Srbi in Hrvati hv  v f.

F en da ti, -am,  v. ipf., ofendati , -am , v. ipf, nališpati se, sich
herausputzen (Suhor). — Temna beseda.

Fetljati, -am,  v. ipf.; sfetljati,-am,  v. pf, hitro zviti, schnell zu-
sammenwinden (Suhor). — Nejasna beseda; prim, turški
fetil  dtinner, gedrehter Strick.

12 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Flatati, -am,  v. ipf., naglo povezati, schnell zusammenschntiren
(Suhor). — Temnega izvira:

Flavza, -e,  s., £, šala, der Spass: flavze vganjati, Spasse treiben
(Suhor). — Bav. Flosen  (Flausn ) Sch\vanke., unrichtiges
Vorgehen, flaus-n  liigen, Schwanke machen, Schmeller-
Frommann I. 776.

Pleten, -tna, -o,  adj., ročen in pripraven, bei der Arbeit geschickt
und geschwind zhgleich: tkalec, če je fleten, zasluži na
dan tudi po dva goldinarja (okoli Zagreba). — Bav. fiat
Sauberkeit, Zierlichkeit; flaetig  sauber, zierlich, mhd. vloetec,
Schmeller - Frommann I. 798. Pojma ,lepega 1  in .dobrega'
sta si zelo v sorodu, prim. grški za),6; ,schon, reizend' in
,schon, gut, tiichtig fur etwas'; č. Upe  besser od lepi]
schmuck, schon, itd.

Flčsnica, -e,  s. f., zadnjica, der Podex: jo boš dobil po flosnci
(Slov. Bistrica). •— Beseda je narejena od medmeta flosk,
glas, če se z votlo dlanjo udari po čem; floskniti  udariti
z dlanjo; floska  s. f. (na Krasu) udarec z dlanjo, zlasti po
zadnjici, tudi flosk  s. m.; v tržaški italijanščini flozca  scu-
lacciata, Kosovitz 17.

Frantiti, -im,  v. ipf., na hitro pripravljati kaj: kuharice pri
pripravljanju frantijo (Suhor). — Temna beseda.

Frčtati, -am,  v. ipf., reiben: črevelj me freta, der Schuh druckt
mich, reibt mich (Štajersko).- — Svn. vreten, vretten, vraten
entziinden, wund reiben; bildl. herumziehen, qualen, plagen
Lexer s. v.; bav. fretten (fretkn)  reiben, scheuern, fricare :
,wer sich hat gefret in engen Schuhen'; ,fiir das fretten
an eim Schinpain das nit hailen wil‘, Schmeller-From¬
mann I. 829.

Frlec, frlca,  s. m., koder, die Locke (Tolminsko). — Prim.
nsl. ffliti  krauseln, kar bo iz romanščine (prim. ital. frullare
quirlen).

Frnjati, -am,  v. ipf., na videž hitro delati (Suhor). — Beseda
je tuja, ali odkod? Ital. fornire  pomeni ,beendigen‘.

Frtomulja, -e,  s. f., človek, ki hoče vse v naglici opraviti
(Suhor). — Temna beseda.

Fucati, -am,  v. ipf., pofucati  v. pf., schnell essen, in Eile ver-
zehren (Suhor). Na Krasu je fucati  (fycat) pfauchen, prav
tako tudi v ogrskih Slovencih in Kajkavcih, kajti Belo-
stenec piše: fucam  se, jako se srdim i kakti od jada grizem
se, furio. Pofflcat  pomeni na Krasu tudi .skrivaj odnesti,
ukrasti'. S suhorskim pomenom besede fucati  se še naj¬
bolj strinja s. fukati  stark essen, in zdi se mi, da je
suhorski fucati  nastalo iz fukcati,  kakor kacati, okacati se
sich der Excremente entledigen iz kakcati, kakati.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski'doneski iz živega jezika narodovega I. 13

Fuk, fuka,-o,  adj., polžek: glive so fuke, t. j. polžke. Tako se
v Suhorju govori poleg ofukel,  adj., kar pa imata že Ple-
teršnik in Barle (Letopis 1893. 24).

Gacati, -am , v. ipf., po blatu bresti, im Kothe waten (Suhor).
Govori se tudi kdcati.  Barle ima (Letopis 1893. 9): gacati
težko hoditi, zato gača raca, gacan,  dete, ki nerodno hodi,
kopitlja. Pleteršnik pozna kača se  es ist ein zaher Koth, der
Koth klebt an den Fiissen. Prim. tudi s. gacati  waten, kar
razlaga Miklošič (Vgl. Gr. II. 473) kot diminutiv glagola gaziti.

Gal, gola,  s. m., črna grda ptica (Suhor). — Stsl. galica  Dohle,
prim. Miklošič, Et. Wtb. 60 s. v., a ta beseda se pač ne da
ločiti od galii  ibid.: s. gao  Schmutz, galiti se  schwarz
werden, galonja  schwarzer Ochs, galic  Rabe, galicast  schwarz,
mr. halgč  corvi.

Galeš, galeša,  s. m., črn lonec. Uganka: Rumen galSša liže =
Ogenj liže lonec (Suhor); po Goriškem se glasi ta uganka:
Plaveč murca liže (murec = kotel). — Galeš  izvira iz gol,
katere besede glej. Besede s sufiksom eš  so navadno svoja
imena domačih živali; tudi v zgorenji uganki se to nalašč
uporablja. Rumen  in plaveč  sta volovski imeni.

Galomuza, -e,  s. f., svoje ime kravi (Kočevar). — Muza =  molža
die (milchende) Kuh; torej z ozirom na to, kar je pove¬
dano pri spredaj stoječih dveh besedah, pomeni galomuza
toliko kakor ,črna krava, čada 1 .

Garapfn, -a,  s. m., rudeč človek, kadar se napije, vjezi (Suhor).
Barle ima (Letopis 1893. 12): hdrapin  hudoben človek.—
G  (== y, h)  je vstavek, kakor v goder  nam. oder, guni  nam.
uni  itd.

G&rov, -a,  s. m., rjav pes (Suhor). — S. garov  schwarzer Hund.
Miklošič primerja v Et. Wtb. 60: galu: s. gar  Russ, russige
Farbe, gariti  russig machen. Sufiks ov  je iz madžarščine: 6.

Gl&jnik, -a,  s/m., glad, lakot, der Hunger: glajnik ga ima t. j.
čreva mu pojejo, volk iž njega gleda (vse v ščavniški
dolini). Druga podobna recila: Lačen je, da bi gada sne¬
del; tako je laičen, da se mu pajčevina dela po trebuhu
(oboje na Polici).

Gnjčcati, -am,  v. ipf., nespodobno jesti, veliko imeti v ustih,
žvečiti (Suhor). — Z gnjesti  naša beseda pač ne bo v
nikaki zvezi; tudi gnjec  kleiner, dicker Knabe, der Zwerg,
gnjecelj  der Knirps, gnjecast  zvverghaft nima z gnjesti  opra¬
vila, ker je iz bav. der Gnea’zl  ein kleiner, dicker Kerl,
Knirps, Schmeller-Frommann I. 1354 sub Knorz  Liimmel.
Prav tako neslovenski bo gnocalo  saumseliger Mensch,
gnocati  mit einer Arbeit nicht fortkommen konnen (Ple¬
teršnik) , s čemur primerjaj kor.-n. knoutze  ein lastiger,
trager Mensch, lmoutzen  herumbalgen, herumvvalzen, faul-

14 Dr. K. Štrekelj: Sldvarski doneski iz živega jezika narodovega I.

lenzen, von einer Bank anf die andere set,zen, ohne etwas
zu thun 163, bav. knotzen  knien, kniend sitzen, veracht-
lich sitzen, der Knotzer  Ofenhocker Schmeller-Frommann
I. 1356. Z našim gnjocati  prim. bav. knusen  zermalmen,
verzehren, knusten , zerknmen,  Schmeller-Frommann I. 1355,
in pa bav. knotschen, knotschen , knutschen  quetschen, zusam-
mendriicken, zerhiitschen  contundere, kneten, zerknusten
zerquetschen; verknauzen, verknotzen  Kleider, Tucher, sie
durch Zusammendrucken aus ihrer glatten Form bringen,
Schmeller-Frommann I. 1356. — V slovenščini se mi zdi'
potrebno, ne brineč se za etimologijo, pisati v začetku
besed gnj  in ne gn;  to je namreč karakteristikon naše
slovenščine. Edina beseda gnoj  se pravilu ustavlja, a to
samo zato, ker prihaja v istem, oziroma naslednjem zlogu
{gnoja)  nov palatalen glas, j;  pomisliti nam je, da se po¬
lagoma v slovenščino prehajajoča istrska čakavščina v tem
popolnoma strinja z našim jezikom in da se tam govori
celo gnjdj  limus (Nemanič I. 11).

G6flja, -e,  s. f., gobec, das Maul (Ljubljana). — To besedo ima
sicer že Pleteršnik, ali tamkaj podani Levstikovi razlagi,
da stoji namesto *goblja  gobec, postaviti je vendar na¬
sproti kor.-n. guf-l  der Mund 126, kar pač ni iz slovenščine.

Govorjenje,-«!, s. n.; nima nikakega govorjenja, der Mann hat
gar kein Wort, ne govori rad (Polica).

Gčzelj ,-zlja,  s. m., zadnja opiat, die Hinterbacke (Suhor). —
Iz gdza, guza  (Et. Wtb. 81: guz) kakor je uhelj  iz ulio.  Dimi-
nutiva ohranijo spol besede, katera se zmanjšuje; a elj
naše besede ni zmanjševalen.

Grambav, -cr, -o, adj., poleg grdmpav,  grampast, rauh (Suhor).
Prim. ital. dial. rapa  Schrunde, Kraste, Runzel, rapar
schrumpfen, Mussafia, Beitrag zur Kunde der nordital.
Mundarten im XV. Jhdt. (Denkschriften der k. Akad. d.
VVissenschaften, phil.-hist. Cl. XXII. 165).

Grča, -e, s. f., zobovje, katero se vrti po obračanju mlinskega
kolesa (Tolminsko).

Grešiti, -im,  v. ipf., pogrešati: jaz ga grešim, ich vermisse ihn
(Tolminsko).

Grlžnica, «, s. f., Anagallis arvensis (Polica). Pleteršnik pozna
besedo v drugih pomenih. — Od podstave griza  drobno
kamenje, iz n. Griess  Sand.

Grmačlee, grmačic , s. f. pl., okoli Zagreba to, kar po Štajerskem
štorovke: užitna goba, rastoča češuljema po preperelih
štorih, der Stockschvvamm. — Prim. čak. grmdvica  fun-
gorum genus (Nemanič II. 55). Podstava grm.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. IB

Gudr,ka,-e, s. f., Schweinchen uberhaupt. Gospodinja sezava
praščeke: ,gudeka, gudeka, na, na!‘ (Suhor). Pleteršnik
pozna gudek  Ferkel in gudifca  weibliches Ferkel. Kor. gad.

Gugavičica, -e,  s. f., neka otročja bolezen, božjasti podobna:
otroka drži gugavičica; pač die Fraisen (Tolminsko). —
Od gugati  riitteln, schiitteln.

Guvno,-fl, s. n., die Dreschtenne (Suhor). Iz knjige pozna to
obliko poleg gumno  tudi Pleteršnik; priobčujem jo v spri¬
čevalo, da se govori zunaj Štajerskega, dasi v ozemlju,
kjer se hrvaški vpliv ne da tajiti. Iz juvno  je dalje na¬
stalo gubno  (Et. Wtb. 81: gumino). Štajerci na vzhodu
spreminjajo tudi mn  v besedi mnog  in njenih izpeljankah
v vn;  tako so iz množati se  napravili možati se  lastig fallen,
schwer ankommen, Widerwillen verursachen; vnožljiv  ver-
driesslich, missmuthig. Zastonj se trudi Trstenjak, to
besedo spraviti v zvezo z ben. nogia,  ital. noia  i. t. d.
i. t. d. (Letopis 1875. 18); beseda je gola preloga iz sta¬
rejše nemščine: bevilen:  mich bevilt eines Dinges, es wird
mir des zu viel, es wird mir lastig, zuwider, ich werde
es iiberdrussig. Schmeller-Frommann I. 837.

Hhbniti, -em,  v. pf., einstlirzen: veljb je doli habnil, t. j. zrušil
se (Tolminsko). — Podobno pri Pleteršniku.

H&luga, -e,  s. f., jezen človek, če na koga navrne; ein Jemanden
anfahrender,. zorniger Mensch (Suhor). — Temna beseda.

Har&čiti ,-im,  v. ipf., skupljati, zusammenscharren (Suhor). —
Mogoče je, da je beseda v zvezi s harač  tributum iz turšk.
'/aradž  Kopfgeld, kar se kot slovenščini znana beseda
navaja tudi pri Miklošiču, Turk. N. II. 124; haračiti bi
bilo torej = harač, t. j. obresti skupljati, kopičiti, kakor
dela skopuh. Pleteršnik ne pozna besed harač, haracar ,
haračnik, haračni,  ki so znane Kajkavcem (prim. Habdeliča,
Belostenca in Jambrešiča).

Hladiti si usta, širokoustiti se, bahati se, aufschneiden (Polica).

Hlev, -a, s. m., tako se na Tolminskem imenuje oddelek v
,stali' (= hlev  drugih krajev), kjer stoji posamezno živinče.
Po Krasu pdrkot  (cf. Letopis 1882/83. 221), s čemur pri¬
merjaj čak. prhat  ovile (Nemanič L 47), česar si pa ne
upam razlagati iz slovanščine, kakor Levstik na nave¬
denem mestu v Letopisu.

H6hnjati,-«m, v. ipf., dumpf sprechen, tonen (Suhor). — Strinja
se s stsl. chgchnati  murmurare (Et. Wtb. 88: chonchna).
Pleteršnik ima hohnjati  naseln, kar se pri Kajkavcih glasi
hunjati  naribus loqui, s čemur se sklada tudi kajkavski
hunjav  rheumaticus, hunjavica  nahod, rheuma (Belostenec
I 799, 1058).

16 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

H6jba,-e, s. f., Gang, Schritte: čul sem hojbo po cesti (Očisla
pri Hrpeljah). To besedo ima zaznamovano že Pieteršnik,
ali o drugih krajih. Omenjam je, ker je čudnega lica;
pričakovali bi namreč hodba. Hojba  je —■ ako ne sekundarna
tvorba (cf. tatba ) — pač produkt analogije po drugih samo¬
stalnikih s sufiksom ha.

Hrdati,-am ;  v. ipf., hrustajoč jesti, knorpeln (Suhor). — Pie¬
teršnik ima pomen ,nagen‘.

Hrganja,-e, s. f., ovojena glavina, ein geselchter Schweinskopf.
(zlasti prav Suha; Kočevar). Podobno Pieteršnik.

Hrganjica, -e,  s. f., das Loch in einem Brette (besonders bei
vveichem Holze), das dadurch ensteht, dass ein Ast sich
herauslockert (vzhodni Slovenci). —■ Podstava hrga, hvrga:
ossa arborum lirge  na drevju, Belostenec I. 852; protubero
hrgavem,  id. I. 989.

Hud, adj.: 1.) hud breg ein steiler Berg, eine grosse Steigung
(Štajersko); 2.) od Brežic do Bizeljskega se dve hude
viire (Štajersko) zwei gute Stunden.

Hujši, adj.: Dal je premoženje čez ,hujš n bulš‘ (hujši in
boljši = hujše in boljše) er tibergab den Besitz sammt
den Schulden (Tolminsko), kjer govore tudi ,čez duh n
luh‘ = ,dolg in log‘, kar pa ima že Pieteršnik.

Hur ,-ja- hurek,-rka,  s. m., dihur, thor, dehor, Iltis (Suhor). —
Stsl. dzliorb, tzhorb  (Et. Wtb. 54: duch); tudi v ruščini je
začetni zlog odpal: chorb  (gen. chorja), chorekv;  mr. chor;
čak. horinja  femmina immunda (Nemanič II. 34). V novi
slovenščini je beseda naslonjena tudi na dih-ati  in duh
ter se glasi navadno dihur,  pri Gutsmannu 490 pa duhur.
Morda je beseda sploh neslovanska.

Iglica, -e, s. f., Spennadel, Stecknadel (Tolminsko). Pieteršnik
ima isto besedo v drugačnih, a sličnih pomenih.

Ilovdk, -a,  s. m. ilovica, Thonerde; tako se govori poleg ilovaca
v Suhorju.

Izbuhniti se, -em,  v. pf., opriščiti se, ausschlagen: okoli ust
so se mehurji izbuhnili. — Pieteršnik ima buhniti  hervor-
brechen. Prim. Et. Wtb. 23: buch-.

Izčiti se, izčijem,  v. pf., počiti se, odpočiti si, ausruhen (Kra-
kovo pri Ljubljani); na Krasu izpočiti se, spočit  čil.

Izčrediti, -im,  v. pf, prevariti, oslepariti, betriigen, hintergehen :
izčredil (ščredil) ga je (Tolminsko). — Nejasnega postanka.

Izčrtiti, -im,  v. pf., ausroden: izčrtili so gozd (Tolminsko). —
Podstava je črt  das Rodeland; prim. Et. Wtb. 35: čertu 1.

Izluljati, -am,  v. pf., koga na lahko zbuditi, Jemanden sanft
aus dem Schlafe wecken (Suhor). — Prim. n. lullen  mit
lulu oder eintonigem, wortlosem Gesang in Schlaf singen,
einschlafern, zur Ruhe bringen, einlullen, Sanders. Naša

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 17

beseda bi bila torej nasprotje od einlulleri,  tako rekoč
*auslullen.

Izpodrkniti, -m, v. pf., ura izpodrkne (spodrkne), preden bije,
die Uhr fallt ein. (Polica).

Izprostiti, -im  se, v. pf., razpustiti se, zergehen, zerfliessen:
juha se prilije v omako, da se ta izprosti  (sprosti; Polica).

Izpustiti, 4m,  v. pf., razvesti, napeljati, ziehen: trta je spuščena
po latnikih, die Rebe ist auf Latten in Lauben gezogen
(Kazlje na Krasu).

Izsuti se, izstijem , v. pf., zdrobiti se, in Triimmer, in Stričke
gehen: steklo se je izsulo (Polica).

Izvlnjak, -a, s. m., rastlina Lythrum salicaria, ker se rabi,
kadar se kak ud izvine (Polica). — Pleteršnik pozna to
besedo o drugi rastlini.

Izvlravec, -vca,  s. m., studenec, ki v dolini ali na planem iz¬
vira iz tal (Polica).

Jarlna,-«, (izg. jsrina), s. f., rudeča peščena zemlja (Lonjer pri
Trstu). — Iz romanščine: ben. giarina, giareta  ghiaiuzza,
minutissima ghiaia, Boerio 305; furl. giarine  ghiajuzza,
ghiaja minuta; terreno ghiajoso, Pirona 185. — Romanski
t (gj, g)> ki ga Italijani in Furlani pišejo z gi  (pred a, o,
u)  ali s samim g  pred i, e,  prehaja v slovenščini in hrva¬
ščini v j.  Na Krasu govore: jznzral  iz generale  der General ;
stzjun  iz stagione; bondrno, bon-jdrno  iz ben. bon giorno; jo-
vznin  iz giovannino.  Iz čakavščine sem si zabeležil te-le
primere: jardin  hortus iz giardino; jilanda, jilandm  iz ben.
girlanda; nadarrn  der Gendarm iz ben. gendarmo  (na Av¬
strijskem) po prehodnih oblikah janddrm, anddrm ■ kordjan,
kordjno, korajna  animi fortis iz coraggio; j orjjsov  familiae
Jorjis iz Giorgis; jiišto  ipse (med Slovenci — gerade) iz
ginsto  (Nemanič).

J&sno, adv.: jasno gledati, imeti čiste, jetične oči, kakor jih
imajo jetični ljudje: „Dobiva tako jasne oči, da se mi nič
ne dopada“ (Polica). — Na jasnem  je na Krasu toliko,
kakor ,na prostem, na prostoru, kjer ni nikakih ovir, auf
einem freien Platze 1 : „Ne meči (metaj) bale (kroglje) v
grižo (kamenje), meči jo na jasno, da jo bo videti 11 .

K&cati ,-am,  v. ipf, po blatu bresti, im Kotlie vvaten (Suhor).
— Glej zgoraj besede gacati.

K&njica, -e,  s. f., ročna sekirica, nekoliko zakrivljena, Astmesser
(Breginj). — Pleteršnik ima po Erjavcu iz Livka kanjee,
-njca,  s. m., v istem pomenu.

Kipa, -e, s. f., pleten, majhen koš za na voz, Wagenkorb
(Suhor).

Kasele, -, s. f. pl., karola, samokolnica, tačka (Suhor). — Kaže
biti ital. cassella  casetta, furl. cassele,  dasi se pomen po

2

18 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

vsem ne strinja; poslednje pomeni ,Truhe‘, a primerjaj
nemške izraze ,Schiebtruhe‘, bav. ,Scheibtruhen‘ (od koder
je slov. sajtrga)  in ,Radleintruhen‘.

K&ša, -e,  s. f.: ,je na vsaki kaši 1  pravijo o človeku, ki hoče
vse opravljati in je povsod: prim. nemški er ist auf allen
Suppen, ein Factotum, Hans Dampf in allen Gassen. —
,Kaša naša paša 1 , pregovor ogrskih Slovencev (Zobrisani
Sloven med Mu rov in Rabov 12).

Kktra, -e,  s. f., svoje ime stari kravi (Kočevar). — Po ženskem
imenu Katra  Kathrein, Katharina. Osebna imena niso
nenavadna za poznamenovanje živali: pr. č. kačena  Ente,
Kathe; n. Mietz  mačka; gs. tički Michal  Pirot Glej opomnjo
Miklošičevo v spisu „Die slavischen Elemente im Magya-
rischen 11  pod št. 448.

Keser, -rja,  s. m., vrlogasta tesla (Suhor). — S. česer, keser  Art
Zimmeraxt, iz turškega Mdr  Zimmeraxt, od koder je tudi
ruski košarb,  glej Turk. II. 7, N. I. 71.

Ketovnik,-a, s. m., veriga, na kateri visi kotel, die Kesselkette
(Deskla). — Podstava je '*keta  iz nemškega Kette; v slo¬
venščini navadna je samo starejša oblika Icetina,  stvn. che-
tina, clietinna, svn./cetene:  ,Paže izzuva grofa stariga — Z
nedrija mu padla ketina, — Zlata, srebrna ketina 1 , nar.
pes. — Pod kita  4. ima Pleteršnik: ,ein langer Zug, der
Flug, die Schar (o ptičih); kita jerebic, kita rac 1 . Tudi to
je iz nemškega: bav. das oder die Kiitt  von jagdbaren
Vogeln, besonders Rebhuhnern, die Brut, d. h. die Jungen
sammt den Alten, hchd. das Volk; bei Weigand Kitte,
Kette,  Schmeller-Frommann I. 1312; svn. kiitte  herde, stvn.
chutti  Herde, Schar, glej Kluge sub Kette.

Kile-k&le, s. f. pl., leeres Gewasch, Schnickschnack: Kar on
govori, so kile-kale (Tržič). — Prim. bav. die Kalle  (altere
Sprache) lautes Gerede, Gesch\vatz; ,ich gieb umb deinen
oden chall ain wicken nicht 1 ; ,umb dein ode kali 1 ; Kall-
hart  Schwatzer, kallen  bellen, (verachtlich) sprechen,
Schmeller-Frommann I. 1233, 1234.

Kini, -a, -o,  pron. indef., kakšen, kater, aliquis: Če nesejo kinega
bogatega, Bo dara pipa in papa; Če pa kinega ubogega,
Te pa leče in graha; Če pa kino babo, S tisto pa dol na
grabo (Kozjak pri Mariboru). — Na Kanalskem in Tol¬
minskem je slišati hišen  iz lcajšen, kakšen;  a v štajerskem
lci  besede kini  pač ne tiči kaj.

Kiželj, - 0 //«, s. m., bolehav otrok, ein krankliches Kind; kiziti
se,  v. pf., bolehen okrog hiše se vlačiti (Polica). — Prim.
bav. Kusel  eine Krankheit der Pferde, Schmeller-Frommann
I. 1303.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 19

Klečat, -a, s. m., ovinek na vodi, mesto, kjer se voda zavije.
Šimbiljino prerokovanje o današnjih časih se po pripovedo¬
vanju Ipavcev glasi: „Kadar bodo beli turni in bele ceste
in na vsakem klečetu malin; kadar bodo kokoši popoldan
nesle (nekdaj bajfe ni bilo tega) in svete maše se popoldan
brale in železo po železu teklo (= železnica), ne bi hotela,
da bi bili jermeni mojih črevljev na svetu" (Ipavska
dolina). — Pleteršnik pozna besedo v nekoliko drugač¬
nem pomenu: klecet  Klippenbank, kleč  Sandbank, seichte
Stelle.

Klinec, -nca,  s. m., der Bolzen (Tržič).

K16va,-e, s. f., psovka ženam, dekletom i. t. d. (Suhor). —
Temna beseda.

Km&lce, adv., prav kmalu, recht bald (Brje na Krasu). —-
Diminutivnih prislovov ni mnogo v slovenščini; s Krasa
imam zapisane še te-le primere: Jut rez  recht schnell, na-
Ižhkzcz  recht sanft, ivuskzcz  (ozko) etwas eng; mihk  in nialcz,
ein wenig, kar pozna že Erjavec v Letopisu 1879, 144.

Kobace, adv., po vseh štirih, auf allen Vieren: Kobace je
zlezel iz grape (Tolminsko). — Nsl. kobacati se  je krabbeln,
mit den Fiissen scharren.

Kob&čič, -a,  s. m., mlada žival, ki še počasi hodi, se kobaca
(Tolminsko). Janežič ima kobacati  l.angsam dahersteigen.

Kodeljkdti,-flm, v. ipf„ v skok dirjati, galoppieren (Ljubljana).
— Prim. ital. cavalcare  reiten.

Koflj&ti se,-am,  v. ipf., pipati se, sich balgen (Ljubljana). —
Prim. bav. keifeln  Aergerlichkeit zeigen, zanken, Schmeller-
Frommann I. 1229.

Koldbre, -ber,  s. f. pl., nekak voz, eine Art Wagen: Kadar
Kapeljanci v Lučane na kolabrah drva peljajo, cvilijo
roda kolesa, počasi navkreber se premikajoča: ,Kje so
Lučane? Hudiču v rit!‘ nazdol po klancu pa: ,Je že
vidim !‘ — Podstava kola ?

Kopitljati, -dm,  (izg, ko petij ati), v. ipf., kollern : od kroglje za¬
deta ptica skopetlja k tlom, herunterpurzeln (Polica). —
Pleteršnik ima kopitljati  mit den Fiisschen herumschlagen;
podstava kopito ?  Prim. tudi s. kobeljati  rollen, vvalzen; a
težko bo semkaj spadalo s. kovitlati  rund herum jagen,
treiben. Vendar prim. tudi bav. sich uberkuppeln  sich iiber-
stiirzen, hauptlings dahinrollen wie Katzen, Hasen, Schmel-
ler-Frommann I. 1271; nsl. prekupicnoti se:  sta se v džamo
(jamo) prekupicnola (Zobrisani Sloven 87).

Korenina šentjdnževa,-e,  s. f., rastlina Polypodium vulgare;
uživa se proti mrzlici in je splošno zdravilo (Gora).

Korenka, -e,  s. f., / J'raubenwein (vedno sladko vino; F. Kočevar).

20 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz  živega jezika narodovega I.

Koriti, kotim,  v. ipf.: to me kori, das macht mir Sorge (Suhor).
Pleteršnik pozna besedo v sličnih, ali ne v prav tem
pomenu.

Koromač, koromača,  s. m., beratno zeljice, Fenchel (Drašiče v
Belih Kranjcih). Besedo prijavljam, ker nosi nazaj potegnjen
naglas; drugi Slovenci govore koromač ; iz Belih Kranjcev
podaje „Dom in svet" VI. (1893) 431: koromač  pimpinella
anisum; na Krasu (po naglasnem zakonu tega narečja)
koromač , gen. koromača; čak. kromač  in koromač  silaus
(Nemanič I. 38, 63); Belostenec ima: koromač, komorač ,
moral  slatki januš: Jambrešič pozna koromač  marathrum.

K6sa,-e, s. f., seichte, reissende Stelle im Wasser, \vo sich der
Strom auch etwas kriimmt (okoli Zagreba); gl. zgoraj
besede klečet.  — Prim. zemeljska kosa  die Nehrung (Janežič-
Hubad); s. koso  schrag, schief. Et. Wtb. 134: kosu 1.

Kosovrin, -a,  s. m., tako je nazival mož iz Stanovišča v Kotu
pri Koboridu sina svoje strnične (Base), torej je kosovrin
strnič (Cousin) na drugi stopinji. — Beseda je romanska
in sicer iz furlanščine, katera je poleg cusin  ohranila tudi
starejšo obliko cusuvrm,  ki je latinski consobrinus  bliža,
kakor katera koli romanska oblika; retska romanščina
ima cusrein ; iz istega jezika navaja Diez obliki cusrin,
cusdrin.  Furlansko obliko cusuvrln  navaja (,pur usitato 1 )
Simzig v spisu „Notizie varie intorno il dialetto friulano
con appunti critici e saggi etimologici" (28. Programm
des Staats-Gymnasiums in Gorz 1878, p. 15).

Kot&ljati, -am,  v. ipf., rollen, walzen (Suhor). — Besedo pozna
že Pleteršnik, a samo iz knjige; poznana je torej tudi
narodu. Iterativ od kotaliti  in to od kotati.

Kčvsniti, -etn,  v. pf., dregniti, dročniti, stupfen, rucken, packen :
žena me je kovsnila in zbudila (Kazlje na Krasu). —
Janežič pozna kavsniti  mit dem Schnabel hacken, er-
haschen, kar pač ni z našo besedo v zvezi (prim. kavs in
ravs);  drugod na Krasu govore hbicsnt , hoivsat  stossen,
stupfen, s čemur se zlaga naše kovsniti.

Kozelica, -e,  s. f., plaskovica, Hemdchen fiir Kinder (Suhor). —
Od kozulja  iz lat. casula  Hemd, od koder je tudi košulja ;
prim. bav. die Kaset  des Messpriesters: casula, die Casaul,
Schmeller-Frommann I. 1300.

Križanje, -a,  s. n., der Ort, wo das Wild \vechselt, der Wechsel:
sestali smo se kakor volki na križanju, wir sind zusam-
mengekommen, als ob wir uns verabredet hatten (vzhodni
Slovenci). — Glagolščak v oznamenilo kraja je redek.

Križica, -e,  s. f., hrbtenjača, Riickgrat (Zagreb). — Prim. križ
Wirbelbein; križnica  Kreuzbein.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 21

Krm&ča, -e,  s. f., prašiča, die Sau (Suhor). Besedo pozna že
Pleteršnik, ali samo iz knjige. Podstava krma  Viehfutter:
torej krmdča  die gemastete zar’ iioyh) ; prim. s. krmah
mannliches Schwein, krmad  Schweine, krmče  junges Schwein,
krmetina  Schweinfleisch; pri Jamhrešiču nahajamo krmah
sus, porcus.

Kuhilo,-«, s. n., kuha, die gekochte Speise iiberhaupt (F. Ko¬
čevar). — Čudna nova tvorba. Sufiks ilo  je tako zvan
živ sufiks; ž njim dela narod še dandanes nove tvorbe.
Nastal je iz vrstne spone glagolov četrtega razreda, na
katero je bil pristopil sufiks (t)lo.  A dandanes, nov
sufiks kakor Ijiv, ček  i. t. d., ni omejen na glagole ome¬
njene vrste, ampak pristopa tudi na glagole drugih vrst,
in to ne samo v slovenščini, ampak tudi v čakavščini.
Tudi pomen se mu je razširil: s prva seje ž njim zazna¬
movalo samo sredstvo, dandanes prevzema rad vlogo
latinskega sufiksa tion,  nemškega ung;  to de zelo dobro
našemu jeziku, ki ne more za take tuje tvorbe vselej
rabiti glagolščaka, katerega dovršniki nimajo, in ker sta
sufiksa ba  in nja  skoraj zamrla, sufiks tva  pa tudi ne
more pomagati povsod iz zadrege. Take tvorbe so: na
Krasu in v čakavščini kupovilo  emptio; obuvllo  Schuhe;
rezilo  die Schneide; berilo  Lecttire; čak. žerilo  victus, res
vorandae; čak. klecllo  ,subsellium‘. Tvorbe pomenjajoče
sredstvo in pa dejanje, oziroma posledek dejanja: potrdilo
die Genehmigung, odobrilo  id.; zlasti je naša knjižna slo¬
venščina polna takih tvoreb, in to ne samo od glagolov
četrte vrste, ampak celo od glagolov drugih vrst, zlasti
prve in pete, n. pr. ukazilo  Anordnung od ukazati. Tako
tudi napak posojilo  od posojati, prisojilo  Einantwortung od
prisdjati,  namesto od posoditi, prisoditi;  Ravnikar še piše
1, 110: če komu kaj posodite, ne hodite po zastavo ali
posodilo  v hišo k njemu. Zdi se mi, da je sufiks ilo  pri
glagolih pete vrste bil najprej vzprejet v drugem razredu,
morda zato, ker je ohranjen v sedanjiku refleks i-ja.

Kupljdnčič,-«, s. m., mera, držeča pol mernika: ,pejdi, pejdi
po kupljenčič k strici, bomo denarje merili 1 , nar. pravlj.
(Suhor). — Pleteršnik pozna kupljenilc  ein Getreidemass
(mernik).

L&bor ,-ja,  s. m., Gerolle-Conglomerat (Tolminsko). Erjavec v
Letopisu 1882/83. 210 pozna Idberje  Gerollhalde, Schutt-
halde, Janežič ima lapor  Mergel, tabora  Nagelfluh, (Ple¬
teršnik tudi Conglomerat), Cigale lapor  Mergel; s. lapor
Mergelstein.

L&jdra,-e, s. f., malovredna ženščina, nichtsnutziges, (meist
altes) abgeniitztes Mensch, eine solche Magd (Suhor). Pie-

22 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

teršnik ima podoben pomen; tamkaj podana Levstikova
razlaga iz ital. landra  bo prava.

Lajh,-o, s. m., tenak in dolg človek, ein langer, diirrer Mensch
(Hudojužna). — Prim. svn. leichen , geleichen  aufspringen,
in die Hohe steigen, biegen; das Gelaich  Gelenk, Schmeller-
Frommann I. 1420.

Lajhčrati, -cim,  v. ipf., okrog se vlačiti, herum\vandern, miissig
herumstreichen (Suhor) — Istega izvira kakor lajhati  (prim.
Pleteršnikov slovar), samo da je naša beseda razširjena
s tujim sufiksom: n. ieren  i. t. d.

Lastnina,-«, s. f.,: nekaj so pasli po komunskem (občinskem),
nekaj po lastninah; privateigentiimliches Grundstiick (Je¬
lovica pri Podgorju). Cigale pozna lastnina  v pomenu ,Pri-
vateigenthum 1 .

L&vga,-e, s. f., namaka, iz katere se kuha brinjevo žganje. Pri
kuhanju je paziti, da se po izhlapevanju in prekapanju
ne pomeša z žganjem; iz kotla pak izteka precej po
brinjevem olju pred brinjevcem (Polica). — Iz nemškega
Lange ?

Lžc, -d,  s. m.; škornje z lecmi, zavihane škornje, die Stulp-
stiefel (Polica). — Prim. bav. Latz  ein Ding, das endigt,
begrenzt, hemmt: Saum; prim. pa tudi bav. letz  verkehrt,
der rechten Seite entgegengesetzt, Schmeller-Frommann
I. 1545.

Lčgnat,-«, s. m., priložnost, prilika (po idrijskem svetu). — Iz
bav. die Gelegenheit  ( Glegng’dt ), Schmeller-Frommann I. 1455.

Lčnard, -a,  s. m., lenoba, Faulheit: denes te je lenard srel
(= srečal; iz ščavniške doline); po Krasu, govore lienar :
svieti lienar yo. js zsjšzdu, die Faulheit hat ihn befallen;
Vdnar  pomeni tudi ,Unlust‘ in neko vrsto solnčarice (Sonnen-
stich). Štajerska oblika je naslonjena na ime Lenard  Le-
onhard.

Lesčnje, -a, s. n., drevje, česar veje so po zimi ovcam v hrano
(Tolminsko). Na Krasu govore poleg jzsien  tudi ksien  in
od tega je beseda lesenje  postala; jesen daje največ take
krme. LzsUn  je iz jzsUn  postalo po naslombi na besedo
lesen  aus Holz.

Leskčvka, -e,  s. f., leščerka, das Haselhuhn (Tolminsko). Na
Cerkljanskem pravijo USnlcar  (lešnikar) in frcm/coUn;  to je
iz furl. franculin  (ital .francolino,  Bonasia betulina Scop.)

Letinski, -a, -o,  adj., pomladni, pomladanski, Friihlings- (Polica).
Drugodi je letinski =  poletni, Sommer- (Pleteršnik). Pod¬
stava letina  za oba pomena nenavadna.

LIba, -e,  s. f., das _Junge (pullus) von Gansen und Enten (Do¬
lenjsko). Na Štajerskem in Hrvaškem je Uba  raca (Valjavec
v Radu XLIII. 4); Pleteršnik ima iz Valjavca libek  Gans-

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 23

chen in liha  beseda, s katero se zovejo gosi in race. —
Beseda je madžarska: liba  Ganschen.

Ličan, -dna,  s. m., psovka: ti ličan! blizu avstrijskonemški
G’fries! — Podstava lice,  torej prav za prav Grossivange,
kakor nosan, Čelan, glavan.

Lindek, adj. ind.; ima lindek noge, er hat gesupde, frische
Beine (Krakovo pri Ljubljani). Primeri Letopis 1874. 144,
kjer skuša Levstik besedo razložiti iz stsb, čemur sem
se uprl v Archivu XI. 463, proglasivši besedo za nemško:
svn. linde, lint.

Listo. Po Tolminskem se za demonstrativnimi in nekimi dru¬
gimi zaimki in prislovi pristavlja včasih sufiks (?) listo,
ki ojačuje zaimek ali prislov, enako, kakor besedica prav
ali ravno: tamlisto  prav tam, takdllsto  ravno tako, nikdder-
listo  nikjer in nikoder, prav nikoder, takšnolisti  človek, prav
takšen človek. Prim. Et. Wtb. 167: lesto , nsl. lestor, listor
saltem itd., kar se razlaga iz le-isto.  Da isto  tiči v naši
besedi, je gotovo.>ali odkod l? Iz le  nur, ali pa je ta l
samo v zaporo hijata? Za poslednje nimamo sicer pri¬
merov. Prim. spodaj todliz.

Ljhbiti, -im,  v. pf., obljubiti, obečati, versprechen (einmal),
ljubila mi je, da mi da (Tolminsko). Pleteršnik ima iz
Erjavca ta glagol zaznamovan za nedovršen.

Ljubljenke,-, s. f. pl., cvetica Chrysanthemum leucanthemum
(Polica). Pri Pleteršniku je Ijabljanka  neka hruška.

Ljušč, -a,  s. m. (izg. ljuš),  rastlina Thamus communis: z ljuščem
se drgajo deklice po obrazu, da so lepo rudeče (Gora).
Pleteršnik ima iz Tuška lušc: lusnec  ali hiš  Lathraea squa-
maria, Schuppemvurz, Pokorny - Tušek. 88. — Podstava
ljuska  Schuppe.

L6rbega,-e, s. f., der Lorbeer, lovor: „Fige, rožiče za mlade
dekliče, Starim babam pa lorbege" (Kozjak nad Mari¬
borom). Pleteršnik ima iz Slov. Goric Idrbek.

Lčščak, loščdka,  s. m., neka vrsta hrastov, ki ima velik želod,
v nasprotju z gradnjem,  kateri ima le majhen želod (okoli
Zagreba). — Prim. loški  Wald-.

Lovč me od vseh strani, ich bin von allen Seiten im Gedrange,
in Verlegenheit (Kočevar); krč me lovi, der Krampf packt
mich (id., ali ne morda lomi?).

Lčvrek. -a,  s. m., rastlina Stachys arvensis (Polica).

Lučka, -e, s. f., rastlina Muscari botryoides (Dolina pri Trstu.)
Prim. Letopis 1879. 123: lučka  Muscari comosum, kjer se
praša, ali je od „luka“ ali od „luči“? Jaz mislim, da je
od besede „luka,  s. f., neka vzpomladna rastlina s čebu¬
lico, katere nisem videl v cvetu. Jede jo, Solkan", Letopis
1882/83, 294, kjer Levstik to besedo prav razlaga iz stsl.

24 Dr. K Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

luH  allium, Lauch. Tudi rastlina ,Muscari‘ ima namreč
čebulnato koreniko.

M£h gdrski, gdrskega maku,  s. m., Islandsflechte, Lyehen islan-
dicum: uživa se kot čaj proti sušici (Gora).

Mali krajcar : on nima tirjati ne malega krajcarja več: er hat
keinen Heller mehr zu fordern (Polica).

M&legi,-or, (izg. mahgi),  s. m pl., die Buben, die Kleinen
(Suhor). — Podstava mal.

Maluga, -e,  s. f., grdo napravljen, našemljen človek (Suhor). —
Temna beseda.

M&renj,-r«/a, s. m.: prinesel mi je marenj, er brachte mir die
Kunde, Nachricht (Gozdanje na Koroškem, Tolminsko). —
Te besede, ki je že sicer znana, pa v pomenu ,Gerede,
Geschwatz‘, prazne marnje leeres Gerede (po Dolenjskem
sploh), omenjam zato, ker se s svojim pomenom še strinja
" s stvn. mori  die Kunde. Na Krasu je mdrinj,  g. marnja
klepetulja.

Mžtščina, -e,  s. f., vino, ki se samo zrnasti iz grozdja; v ,bren-
taču 1  je o trgatvi vedno nekaj maščine (Prosek); to je
isto kar ,samomaščina‘. — Letopis 1882/83. 212 in po
njem Pleteršnik ima besedo v nekoliko drugačnem po¬
menu: „to, kar se dobode od izmaščenega grozdja, anda
novo vino, der Most“. Po Et. Wtb. 207: mustu naša beseda
ne spada k stsl. mzsfo  der Most; domačega izvira beseda
vendar ni.

Maternjak, -a,  (izg. maternjek ) s. m., Mutterchamille, Chamomilla
matricaria; rabi se proti presilni menstruvaciji (Gora).

Megeš,-a, s. m., jak fant, hrust, brdavs; bolj satirično-humo-
ristično (Suhor). — Temna beseda.

Meduljevka, -e, (izg. medfdovka)  s. f., grm dobrovita,  Viburnum
Lanthana (Polica). — Pleteršnik pozna medulja, meduljevec,
meduljevina  za isto rastlino. — Temna beseda; ne vem,
ali je res domača od podstave med,  premalo me je
botanika.

Mčniti, -im,  v. ipf., kaj ali koga, schatzen: vsak le (to) svoje
meni, Jeder schatzt nur das Seinige; meni ga ko zlato
kupo, er schatzt ihn wie einen goldenen Becher (Tržič).
Pleteršnik ima samo: meniti za kaj.

Mčs, mesa  (izg. mis, nusd),  s. m., neumen, zabit človek: ti si
kot mes (Suhor). — Temna beseda.

Mčta črna, črne mite,  s. f., die schvvarze Minze (Mentha sativa),
dober lek za notranje bolečine moškim; bela meta  (Mentha
crispa, Krauseminze), dober lek za notranje bolečine žen¬
skam (Gora).

Mež&v, -dva, -avo,  adj., meževen, muževen, saftig: sočivje je
mežavo (Polica). — Mežav  je iz *mežšav, '■■'mezžav, *mezzev

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 25

od mezga  Saft in den Baumen i. t. d., stsl. mezga  succus,
prim. Et. Wtb. 196: mezga.

Minuti, minem,  v. pf.: vse vas bo še minulo  es wird euch noch
an Allem die Lust vergehen (Polica). — Odkod u  v mi¬
nuti, minulo?  Pač iz o  za .tt, ki se je ohranil, ker ga je
branil naglas. Na naslombo na minuta  Minute ni misliti,
ker se v dolenjščini pravi u  glasi kot nekak ir,  res pa
Slovenec spaja po narodni etimologiji minuto  z minuti,
miniti,  češ, ker hitro mine.

Misel ddbra, dobre misli,  s. f., rastlina Eupatorium cannabium;
rabi se kot sredstvo proti ščurkom (Polica). Prav za prav
gre to ime rastlini Origanum vulgare, katera se tudi na
Polici res tako imenuje. Preloženo je naravnost iz nem¬
škega Wohlgemuth  der Dosten, in je našemu slovarju že
znano (Letopis 1875. 219; 1882/83. 294). Zelišče Eupato¬
rium cannabium je nekoliko podobno zelišču Origanum
vulgare, od tod zamena. Misel  Gemuth nahajamo tudi v
pregovoru: Dobra misel pol zdravja, ein gutes Gemuth
macht eine halbe Gesundheit aus, Kristianovid 164.

Mleček rudčci, rudicega mlečka,  s. m., Schwalben\vurz, Chelido-
nium maius. S tem si bojazljivi mladeniči mažejo oči, da
jih potem zastran bolezni na očeh ne jemljo v vojake. V
isti nameri si nekateri noge razpraskajo do krvi ter jih
potem namažejo s tem mlečkom, da dobe otok (Gora).

Močen ,-ena,-eno,  adj.,^ močna voda ein reissendes Wasser (po
Primorskem in Štajerskem); močno dirjati schnell laufen;
in mi dirja premočno, nar. pes. (Kranjsko).

Mozgi, -<w, s. m. pl., das Gehirn: mozgi da mi posahnejo (ali:
da se mi posuše), če sem jaz oče tega otroka! (Tržič).
Pleteršnik ima to besedo v tem pomenu samo iz Cafa,
zato je omenjam iz narodnega vira.

Mrakčvi, mrakov,  s. m. pf., personifikacija zdravju škodljivega
vpliva večerne sape, n. pr. na slabotne in bolehne ljudi,
zlasti pa otroke: čuvaj otroka, da mrakovi nadenj ne
dojdejo, drugači bo celo noč vekaf (vzhodni Slov.); Ple¬
teršnik ima mraki  neka otročja bolezen. Po Krasu govore:
zviečjsr prime wotrbka mrak.

Mrkaj, mrkdja, s.  m., maček (,stari ljudje so tako govorili 1 ,
Polica). — Prim. nsl. mikati  briinstig sein, stehren; mrkac
Geissbock, Widder; mrke.j  Ungeziefer (markaj  Insect, Kri-
stianovic 113). Et. Wtb. 191: merka 2.

Mrtv&ščina, -e,  s. f., uboj, Todtschlagerei: nikedar se ni mešal
med pobojnike in vendar je bil kriv mrtvaščine, gleich-
wohl war er des Todtschlages schuldig (Polica). — Čudna
tvorba za navedeni pomen.

26 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Mrtvica, -e,  s. f, Ehrenpreis, Veronica officinalis; lek moškim
za notranje bolezni, zlasti proti tako zvanemu madronu
(čak. modrim  morbus virorum uterinus, Nemanič I. 43;
matična  morbus feminarum uterinus II. 50; furl. madron
ostruzione ai visceri degl’ ipocondrj, ipocondria ed anche
isterismo, Pirona 242).

Muhič, -a, s. m., die Borstenhirse, Setaria glauca (Polica);
muhvic  Setaria viridis, verticillata (Letopis 1879. 124); Ja¬
nežič ima muhic  Art Gras, das vorziiglich in Weingarten
wachst; čak. muhljič  herba quaedam (Nemanič I. 38).
Prim. Pleteršnikov slovar, pa tudi Et. Wtb. 204: mucharu:
s. muhav  Hirse.

Munda, -e, s. m., ime biku, Stiername (vzhodni Slovenci) Tudi
osebno ime. — Prim. švabski der Muni  der Zuchtstier:
muni sti-er  bonasus, Schmeller-Fromann I. 1619.

Munje, munj,  (izg. mujne ), s. f. pl., munje ga pretresajo, mraz-
čalica ali kurja polt ga prehaja (Zalaz pri Tolminu). —
Morda isto, kar motnja  Blitz, s. munja:  stresa ga tako,
kakor človeka pretrese strela; motnja  je po Tolminskem
znan izraz v pomenu ,puh od strele 1 .

Muvljati, -am  (izg. muvljati),  v. ipf., langsam in den Tag hinein,
dahin gehen (Suhor). — Temna beseda; ii  brani, spravljati
besedo v zvezo z muvljati  brummen, kar se po spriče-
vanju Pleteršnikovem govori tudi v Belih Kranjcih. To
spada v Et. Wtb. 187 pod melva; isto besedo nahajamo
v ogerskih Slovencih: muvlanje,  Zobrisani Sloven med
Miirov in Rabov 46: molvljanje,  kakor piše Miklošič.

Namlgati se, -am,  v. pf., nališpati se, sich aufputzen: danes
je pa namigana! (Polica).

Ndmka, -e,  die Masche: pletoč nogavice se berč z iglo namke
in po njih se šteje širina nogavic (Polica). — Iz *na-iimka
kakor zanjka iz *za-irm.ka, Et. Wtb. 103: jem. Ta lepa
beseda nam zelo prav pride, ki imamo za ženska ročna
dela tako malo svojega.

Naniknice,-, s. f. pl., s pristavkom te Mie (te  je člen), Dorycnium
pentaphyllum; ž njimi se kadi, kedor se je hudo prestrašil
(Gora). — Podstava ni jasna: Et. Wtb. 215: „Die Verba
nik  germinare in nik  caput demittere konnen identisch
und die Verschiedenheit der Bedeutung durch Praefixe
hervorgerufen sein“.

Napotiti, -im,  v. pf., podučiti, eine Anleitung geben: gospod
naj me napote, leiten Sie mich an (Grahovo na Tol¬
minskem).

Nasrditi se, nasrdim,  v. pf., bose \verden: nasrdjen  (pravilno
nasrjen ) je bil name, er war bose auf mich (Očisla pri
Hrpeljah).

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 27

Natrbati se, natrbam,  v. pf., skupiti se, sich zusammenhaufen
(Suhor). — Temna beseda.

Ndvod,-«, s. m., die Commission zur Beilegung von Grenz-
streitigkeiten. Široko med Slovenci znana beseda (primeri
Pleteršnika); tudi na Cerkljanskem se govori: naivad  sma
\vzi 7 ln, t. j. navod smo vzdignili wir bestanden auf eine
Commission. — Vendar ta beseda ni vznikla iz naroda,
ampak je prikrojena po nemščini; starejši nemški jezik
pozna namreč besedo: die Anlait  Einsetzung eines um
Schadenersatz Klagenden in des Beklagten Giiter von
Gerichts wegen, die Immission: „ainlaiten Einen hinz eines
andern guten“, ihn also einsetzen; der Anleiter,  Vollzieher
einer solchen Einsetzung von Gerichts wegen, Schmeller-
Frommann I. 1528. Svn. anleite,  s. f., Immission, Aus-
schreibegebiihren (bei Kauf, Verkauf etc); anleiter,  s. m.,
Vollzieher einer Immission, Lexer s. vv.

Nebogljiv, 4va,4vo,  adj , bolehav, kranklich: zmirom je nebogljiv
(Polica). Cigale in Bartel poznata nabogljen  kranklich, ge-
brechlich, Vodnik nebohlen,  Pleteršnik nebogljen.  — Prim.
r. neboga,  nebožaki>, neboraka Kriippel, Bettler, Et. Wtb.
16: bogu. Lit. neburakas  ,ein Armer' je pač iz ruskega
neboraka.

Nigele, mgela,  s. m., jež, der Igel (v Stržišču). Stržiščane so
poslovenjeni Nemci, priseljeni iz bistriške doline na Ti¬
rolskem ; prim. Sim. Rutarja spis „Nemški Rut na Go-
riškem“ v Kresu II. 524 nss. Začetni n  ni slovenski
dodatek, ampak vse kaže, da imajo Stržiščane to besedo
še iz svoje nemške preteklosti; prim. tir. nigel  Igel, kesten-
nigl  die stachlichte, aussere Schale der Kastanie; schivein-
nigl  unsauberer Mensch, lausnigl, filznigl,  Schopf 469; kor.-n.
tg'l  in nig'l  147.

Nikalnica podvojena v ojačbo: nikoli in nikjer ga ni videti,
nikoli in nikamor ne gre, er ist gar nirgends zu sehen,
er geht gar nirgends hin (Polica).

Ništarija, -e,  s. f., Taugenichts, psovka malovrednemu človeku
(Suhor). Besedo poznajo tudi Kajkavci: ništarija  nullitas,
nugatorias, Belostenec I. 847 i. t. d. — Srbski ništarija
Nichtsnutzigkeit, Lappalie; čak. ništarija  pomeni poleg
nequitia tudi homo nequam (Nemanič II. 61). Beseda je
pač prišla iz hrvaščine v slovenščino; vendar prim. nsl.
ništer  ( ništar ) iz ničtore,  gl. Cvetje z vrtov sv. Frančiška
XIII. 4. zv.

Nuta. -e,  s. f., čreda, die Herde: nuta ovac eine Herde Schafe
(Borjane nad Koboridom). — O ti besedi je pisal Krek v
Kresu I. 117 ns. Tam in pa v Miklošičevem Et. Wtb. 217:
nuta  bi bilo še dostaviti, da besedo še dandanes pozna v

! CK

28 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

izpeljankah tudi bližnja sestra polabščine, gorenja srbščina.
Pfuhl piše namreč'na str. 1094.: „ nuhiica  statt mitnica  (noch
bei Frencel) Viehhof, Vorwerk, Erblehngut, (bibl.) Meierhof;
nuknicar  Gutsverwalter, nuknicowač  verwalten“. Pomen
goveje črede  se je na našem skrajnem zapadu razvil dalje
tako, da beseda pomeni sedaj že samo čredo  sploh; vzrok
temu je to, da jezik nima sicer nič podobnega.

Obira, -e, s. f., juha, ki ostane pri kuhanju krvavih in jetrnih
klobas (Krakovo pri Ljubljani). V podobnih pomenih pozna
besedo Pleteršnik. — Iz obrnra  (Et. Wtb. 381: ver-1), obarek
Absud, s. obara  gebriihtes Gemiise i. t. d

Obh6d, obhoda,  s. m., obseg, der Umfang: obhod njive je velik,
užitka pa nič (Tolminsko).

Oblica. „Legli smo v oblicah“ t. j. legli smo oblečeni, ne da
bi se slekli; to je samo šaliva igra z besedami (na Polici).

Odm&gati, -am,  v. pf., von etwas ablassen, abstehen: odmdgal
je, er ist von seinem Bemtihen abgestanden (Jelovica pri
Podgorju).

Odmčriti, im,  v. pf., biti komu kos: ti ga ne odmeriš, du bist
ihm nicht gevvachsen (Polica). — Sprva je bilo to prav
za prav: im Masse (mera) gleichkommen. Pleteršnik ima to
besedo v pomenu Jemanden an Mass (Grosse) iibertreffen.

Odpovedati se, odpovem se,  v. pf.. ablehnen, nicht annehmen:
odpovedal sem se povabjla, ich habe die Einladung ab-
gelehnt (Sv. Tomaž pri Štjaku).

Ofefčliti se, -im,  v. pf, osvestiti se, sich bewusst vverden: če
se človek jako pobije, ali pa posebno, če kokoš kedo udari,
pa ta sflofoče še le čez dolgo časa, pravijo: ofefelil se je,
ofefelila se je vendar (Suhor). — Čudna, temna beseda.

Ohomotan, -dna, -dno,  adj., opažen, iiberladen angekleidet (Polica).
— Podstava homot  Kummet? Prim pak čak. hbmot, hornut,
pallus ad quem palmes adligatur; hbmot  multae res densae
una crescentes (Nemanič I. 36, 2.9).

Okoluš, -a,  s. m., das Schweinchen, Ferkel (Suhor). — Temna

A  beseda.

Okorn, s. indecl. (ali adv. ?), vsemu ne morem okom, vsemu
nisem kos, ich kann nicht alles bewaltigen (Tolminsko),
Tudi na Krasu se povdarja beseda na prvem zlogu w6kom,
ne okuni.  — Pravijo, da je to tujka iz laščine, namreč iz
acume;  nihče še ni doseaaj tega dokazal.

Okusiti, -im,  v. pf., auf den wahren Geschmack kommen, den
richtigen Geschmack bekommen; sedaj sem šelej okusil
(Tolminsko). V tem pomenu je rabil besedo že Erjavec,
pišoč v Letopisu 1882/83. 163 pod oslaščiti se:  „oslaščil se
je, sprva nij htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je
v slast “.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 29

Omah, omaka,,  s. f., der Schwung: zvon nima pravega omaha
(Stržišče). Cigale že ima omali dohiti  einen Schwung be-
kommen; to je od mahniti. O omah  Ueberhand primeri mojo
opomnjo v Archivu XII. 463.

Om&jati se, -am,  v. pf.: omajalo se mi je v životu, ich habe
den harten Stuhlgang verloren (Polica).

Om&njščevina, -e,  s. f., brusnica, die Preisselbeere. Vaccinium
vitis idaea (Planica nad Kranjsko goro). — Iz oman  Inula
(Et. Wtb. 221: omanu). Bav. Oman  („enula campana oman
alias alant. Enula campana reddit praecordia sana“) raz¬
laga se iz češčine, Schmeller-Frommann I. 76.

Omleden, -dna, -dno,  adj., nekoliko sladak, neprijeten, siisslich,
matt (Polica). — Et. Wtb. 199: mlčdu: ,nsl. mleden  ma-
cilentus habcf, kr. s mledan  mager' i. t. d.

Omčči, omorem , v. pf.: ta teden sem šelej omogel, erst diese
Woche bin ich wieder zu Kraften gekommen (Očisla pri
Hrpeljah). Navadno pravimo opomoči si;  a z vstavljeno
nikalnico je glagol sploh navaden: onemoci.

Opaž, opaža,  s. m., oboj, der Bretterverschlag (Tolminsko). Ja¬
nežič pozna opaž  Feuermauer, Cigale prepažiti  verschlagen,
prim. paž  Bretterwand, Et. Wtb. 234, kjer se prim. n. banse.

Opdžiti,-MM, v. pf., mit Brettern verschlagen; viele Kleider
anziehen; zelo gorko oblečenemu se v šali pravi: Opažen
si, kakor bi se hotel s samorogom rvati (ruvati, Tržič).

Opesniti se, opisnem,  v. pf., delo seje opesnilo, pričelo je pomanj-
kovati (Polica). — Nsl. opesnoti  entwischen, prim. Et. Wtb.
267: pusn-. Naša oblika bi vstrezala stsl. *opesnati.

Oprčšnik, -a,  s. m, kar ostane od stisnjenega (prešanega) lane¬
nega semena, der Leinkuchen: „pust ko oprešnik 11  (Polica).
— Podstava preša.

Osloveriti, -im,  v. pf., koga s svetimi sakramenti prevideti, Je-
manden mit den Sterbesacramenten versehen (Suhor). —
Temna beseda; podstava slovo?

Ošl&tati, -am,  v. pf.; kjer je toča ošlatala, ni bilo vina, wo der
Hagel (die Reben) bestrichen hat, gab es keinen Wein
(Košana). — Podstava je šldtati  betasten, begreifen, kar
pa ne more biti od hvatati,  kakor mislita Jarnik in Levstik;
šlatati  namreč ni samo gorenjska beseda, ampak poznajo
jo dobro tudi Slovenci, ki ne izgovarjajo l  sredi zloga
pred vokalom kot w.  Znana je celo Čakavcem: šlatati
rukami pipati, kao kad se što traži u tami (Hrvatske
nar. pjesme po Istri iz „Naše Sloge“, VI. 55). Prim. svn.
sliten  gleiten.

Otisek, -sku,  s. m., če peta oteče, imenuje se to otisek. Kedor
ga ima, naj dene boso nogo na gola tla; na to naj okoli
in okoli noge zemljo z motiko zaznamuje, kakor da bi

30 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

podplate rezal. To zemljo, kar je je v okrožju pod nogo,
naj potem izkoplje in prebrne, in noga mu bo kmalu
ozdravela (Goriško). — Et. Wtb. 357: tisk-.

Otdrej, adv.: otorej mleka še ni nobena krava imela, t. j.
toliko in takega mleka (Polica). — To bo iz * o-to-že  um
dasselbe (Mass).

Ozmica,-e, s. f., riba z devetimi belimi pegami, podobna postrvi
(Blaško jezero na Koroškem). — Najbrž se za to besedo
skriva tujka, prim. v Schmellerju - Frommannu I. 1210:
„aloca (piscis) jesen, alosen , H. Junii NomencP. Primeri
vendar tudi bav. Asch  die Aesche, forellenahnlicher Fluss-
fisch, Thymallus, Schmeller-Frommann I. 165. V koroški

A  besedi je morda odpal na početku iv  iz l.

Ozov, ozova,  s. m., oklic, oklič, das Eheaufgebot. Kadar se
mlada udaja (moži), ne sme čuti svojega ozova v tretje,
ker sicer ogluhne na starost (Suhor). Podstava zii,  prim.
Et. Wtb. 405: zu.

Pajce, -eta,  s. n, pdjcek,-a, pujsek , -a , s. m., das Schweinchen,
Ferkel (Suhor). —- Glede prvih dveh besed prim. Belo-
stenca I. 1071: sacres i. e. porci pajceki,  koi su se k aldovu
blagoslavljali; glede poslednje pa medmet pujs, pujs!
s katerim se prašiči zovejo; dalje hujša  das Sauspiel der
Hirten (Kras) in kocek, kucek  das Schvveinchen (Goriško).

Pajsati, -gm,  dolgo kuhati, nevkusno kuhati (Suhor). —Prim.
bav. die Baiss, Baiz,  das Miirbemachen durch eine beissende
Fliissigkeit, confectio pei%a; baissen  etwas durch scharfe
Fltissigkeiten zerbeissen, miirbe machen Schmeller-From¬
mann I. 287. Tudi Belostenec (I. 753) ima obliko pdjsam:
macero pajsam,  močim, namačem. Drugod se za nemški
beizen  sliši pdcati, pacati.

Pajt&vati ,-am,  v. ipf., željno skupljati, gierig zusammenscharren
(Suhor). — Prim. n. beuten  praedam facere.

Pandgla, -e,  s. f., der Steiss, Schvveif des Pferdes; pulil je žimo
iz panogle (Drežnica). — Prim. panogla:  „sirkova (koruzna)
latica la panocchia  (Tolminsko)," Letopis 1880. 166. Gla¬
sovi kažejo, da je besedo v pomenu ,der Steiss des
Pferdes 1  in v pomenu ,latica 1  izvajati ne neposredoma
iz ital. panocchia,  ampak iz furlanščine, katera nam je
bliža in v kateri nahajamo : panoglatt  corondul (od tega
slov. krontelj ), fusto o rachide quasi legnoso della špica
del maiz toltine i grani, Pirona 80; panoglete  cimott (od
tega slov. cimota)  fusto del maiz di sopra della špica;
panole  panocchia, špica del maiz, corondul, Pirona 284.

P&peščak, -a  s. m., stari so rekli krompirju papeščak (izg.
papešcek;  Polica) — Prim. čak. papica  Helianthus tuberosus
(Mošdenice v Liburniji, Letopis 1879. 125). Imena za

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 31

krompir (Solanum tuberosum) in kepasto solnčnico (Helian-
thus tuberosus, Erdbirne) so se pomešala tudi drugod:
primeri Erazma Majewskega spis „Nazwy ludowe kar-
tofla i ich stoworod“ (Prače filologiczne IV. 651): „Rošlina
helianthus tuberosus, zwana buhva, znana byla w Ewropie
(  jeszcze przed wprowadzeniem kartofla i nosila miana:
pomme de terre, erdapfel  i. t. d. Powszechnošd, wyszukajaca
podobienstwa rzeczy nieznanych do pospolitych, znalazla
je w rošlinie, o jakiej mowa, i przeniosla nazwy buhvy
na šwiežo poznany przysmak.“ — Glede izrazov papeščak,
pdpica  (ako sta od papež , papa ), kar bi torej kazalo na
Italijo kot deželo, od koder je rastlina Helianthus tuberosus
prišla deloma k nam, prim. še kraški Idškbca,  ki pomeni isto
rastlino, in pa rusko nazivalo vološskaja repa:  zemljanaja
gruša, topinambur, Helianthus tuberosus, bulva, vološskaja-
ršpa, Dalh, Tolkovyj slovarn I. 412. — Druga nenavadna slo¬
venska nazivala za krompir so: čompa,  (Gorenjsko, Koroško
[Cigale], pa tudi v Bolcu na Goriškem, Letopis 1879, 136),
kar je temnega izvira; turka  (Letopis 1880. 197 iz Banjšic),
ta beseda je znana sploh po kanalski dolini in narod
jo spravlja v zvezo s Turki. Pravljica pripoveduje namreč,
da sta dva slovenska janičarja iz kanalske doline (Ročinja)
po velikem poboju zopet utekla domu ter prinesla sabo
puško, v puški pa krompir. To rastlino sta imenovala turka,
ker je bila prinesena s Turškega (Vrh nad Kanalom).
„Turkisch  bezeichnete das Fremde, liber das Meer gekom-
mene.“ Tiirkisch II. N. 60.

Pereč ogenj, perečega ognja,  s. m., rastlina Pelargonium sp., pa
tudi rastlina Lychnis flos cuculi (Polica); na Krasu se
Pelargonium imenuje tudi gorčča ljubezen.  Miklošič v Et.
Wtb. 240: per-7 ima pereč ogenj  v pomenu .Antonifeuer,
Rothlauf, gl. zgoraj besede arbolec.

Pčšča, -e,  s. f., drvo v kolesu, katero se okoli osi' vrti, die
Radnabe (Suhor). —- Nsl. pesto, pesta  in pezda,  prim. Et. Wtb.
245 : pes-1. Tudi Kajkavci poznajo besedo pešca  die Nabe,
Radbiichse in pešce kolno,  gl. Kristianovid 37.

Pčtnik, -a,  s. m., tečaj, stožer, die Thiirangel (Kočevar). —
Podstava peta: peta.

Pičlo, adv., slabo, schlecht, kiimmerlich (Polica). — O izviru
besede (iz ital. picciolo)  glej mojo opomnjo v Archivu XI. 465.

Pisanka, -e, s. f., neka hruška, der Winterstreifling, Pyrus
baccata (Suhor). — Od pisan.  Erjavec pozna med jabolki
izraze: pisanica, pisanka  in pisanko,  Letopis 1882/83. 318;
s. pisanka, pisanika,  Art Apfel.

Pisati, pišem,  v. ipf., bunt machen, bunte Farben in weisse
Leimvand einweben: lehko je tkati, gde se ne piše (Za-

32 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz  živega jezika narodovega I.

greb). —- Particip pisan  bunt je obče znan, a glagol je v
pomenu ,bunt machen, malen 1  (prim. srbski pisati)  skoraj
da izginil; samo refleksivum se še nekod rabi, namreč
pisati se:  črešnje se pišejo, grozdje se piše, rothlich werden.

Piš6ra,-<? ;  s. f., psovka deklici, Schimpfwort fiir ein Madchen
(Suhor). — Beseda pomeni toliko, kakor ,uscanka‘, prim.
s-pisati, pišiti  harnen, Wasser abschlagen; pihniti;  ital.
pisciare , ben. pissar-,  furl. pissd  orinare; n .pissen,  angl. piss,
frc . pisser.  Sufiks ora  je sicer v slovanskih jezikih redek;
srbski pišora  je psovka za slabo rakijo, torej prav za
prav = minctum. Zastran pomena ,deklica 1  prim. s. cura
in nsl. curla  od čuvati  pissen, nsl. ščijca  deklica od scati,
ščijem  (Letopis 1882/83. 253). Glej tudi zgoraj besede mlati.

Plščala -e,  s. f. (izg . piščala),  tibia, Schienbein (Vilodol v Slov.
Istri). Po Krasu piščzla  ,Pfeife‘ in ,Rohre‘. Prim. v Letopisu
1882/83. 222: pišev , pisca, piskalica, piščal , Schienbein (od
kolena do pete), Cigale; pisalo  Schienbein, pisala , pisalo
Pfeife, Janežič. Zastran pomena primerjaj latinski tibia
,Schienbein 1  in ,Pfeife 1 ; pri nas seveda nasprotno. Stsl.
pištalb,  č. pištal  Pfeife, Schienbein, p. piszczalka , mir. piščal’
Flinte; r. piščali  duda, sopelt, svirelt; duda stršltmaja,
detskaja igruška: derevjannaja dudka, vr> kotoruju zaboj-
nikomb zabivajute dva pakolbnych'b pyža, izi> koiclrb
vtoroj, naporomii vozducha, chlopnuvr., vygonjaet'b pervyj
(ta popis se popolnoma strinja s kraško otročjo .pyšo l );
star. (= slovo starinnoe!) ognevoe orudije; nekogda puška,
s'i> prozvanijami: piščalb solovej, piščalb čeglitb ili pevec
ipr. Lomavajapiščah  osadnaja puška; ružbe, ručnaja piščalb,
ručnica; (sev. vost.) ponyne ochotnoe ružbe, vintovka,
malopulbnoe, sibirka, Dalb III. 115, 116. Pomniti je, da
na Krasu (in menda tudi drugje) streljajo in piskajo tudi
z votlim ključem, če nimajo druge priprave, da je le cev
nekoliko daljša; iz bezgovine (prim r. piščalnikz  sambucus
racemosa) delajo otročje piščalke in puške. Vse kaže torej,
da je evropska beseda pištola,  die Pištole  itd. res slovanska,
iz češčine vzprejeta, od koder imajo Nemci tudi Haubitze
(č.houfnice).  Dietzovi vgovori (I sub pištola) ne veljajo. V
starejših čeških zapiskih se omenjajo kot strelno orožje
dlonhč pišt’aly,  iz česar je moči sklepati tudi na kratke pi-
št’aly.  Prim. T. Buriana spis „ Češke puškafstvi 11  v Časopisu
Českeho Museum XIX. 415. ns.

Pitoven, -vna , -vno,  adj.: v gorki, svetli sobi je pitovno, ge-
mtithlich (Tolminsko); Letopis 1882/83. 223: pitoven  durch
die Cultur veredelt. Poglej spodaj zavčten.

Plajzlkati, -am,  v. ipf., plapolati, lodern: ogenj plajzika (Suhor).
— Prim. nsl. plasati  potenter ardere (Habdelič), s. plasikati

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 33

Et. Wtb. 235: pol 1.). Torej bi bil j  parasitičen, kakor v
gojzd, ojster, plajzniti  itd.

Plajzniti, opl&jzniti,-m, v. pf., dobro otepsti, einem hart zu-
setzen (Suhor). — Namesto oplazniti , kakor gojzd  iz gozd
itd., mit einer Peitsche so schlagen, dass sich dieselbe
um den Geschlagenen schlingt. Beseda spada v Et. Wtb.
237 pod pelz,  od koder imamo plaziti  itd.

Pliskovica, - e , s. f., isto kar kozelica,  Kinderhemdchen (Suhor).
— Beseda spada menda pod plaskju  v Et. Wtb. 248, od¬
koder imamo stsl. plasti,  nsl. plašč  itd.

Pl&t,4 ;  s. f., die Felsvvand, die Seite des Felsens: voda bije
po plateh (Planica nad Kranjsko Goro).

Pliti, poljem , v. ipf., schopfen, vvasserige Speisen essen; zanič-'
ljivo: druzega nismo plali kot močnik (Polica).

Plenjav,-a,-o, adj., schieferig, spaltig; plenjava je opoka (Tol¬
minsko). — Prim. Letopis 1880. 170: plena  Schiefer itd.;
Et. Wtb. 250: plenu 1.

Plešlna, -e,  s. f., die Rape, der Schlag (Sv. Ksaver pri Zagrebu).
— Temna beseda; prim. n. die Blesche  Schlag, Schmeller-
Frommann I. 331. Nemški Schlag  die Art undWeise; g.
tutuo;  od Tu-Tco schlagen.

Plihek, -lika,-o,  adj., mehak; plihek se imenuje n. p. Špeh (sla¬
nina) od mladega svinčeta, kateri ni žilav in ne da
mnogo ocvirkov, pač pa mnogo mašče, in v katerega su¬
rovega lahko porineš prst (Zagreb); v Suhorju govore
pljevek  poleg zevek:  fige so pljevke ali ževke (žefke) weich.
— Nsl. pligek, pliltko  in pelhek, plehek  schwach, leer, kraft-
los, č. plihg  dtinn, schlaf, letschig,  Et. Wtb. 250: plig.
H  v plihek  je posnet po h  v ženski in srednji obliki;
primeri mehek,  o katerem glej mojo opomnjo v Ljublj.
Zvonu IX. (1889) 163.

PIjuvč&ti,4w, v. ipf., gaziti komu (Suhor). — Temna beseda.

Plčdnik, -a,  s. m., der Fruchttrager des Mannchens: odrezal
mu je pri skapljanju namesto plodnika kos črevesa (Tol¬
minsko); iz istih krajev ima Erjavec v Letopisu 1882/83.
223: plddnik  Schafhaut, Amnion.

s. m., tisti lemežu podobni kosti, ki ju ima perotnina
na obeh straneh hrbtenice proti zadnjici, del škofije, der
Beckenknochen (vzhodni Slovenci). (Glede izraza škofija
prim. čak. mitra  iz furl. mitre,  in madž. puspekfalat  der
Herrenbissen [škofiji kos]).

Po. — 1) Nemški ,zu Grande gehen, zu Grunde richten' iz¬
ražajo Slovenci s ,po‘  in ,zlo‘,  a v raznih krajih z raznimi
padeži: a)  z dajalnikom: po zlu deti  pessumdo, idi po zlu
abi in malam rem, abi in crucem malam (Habdelič); h)  s
tožilnikom: po zlo iti  (na Krasu; drugod namesto tega

3

34 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

pod zlo iti); c)  z mestnikom: po zlem iti:  vse je šlo po
zlem (Sv. Križ pri Nabrežini). — 2) Za nemški ,kopfiiber‘
se na Goriškem govori ,po glavi 1 :  ko smo se kopali v Soči,
skakali smo po glavi vanjo. Prav za prav je to ,dem
Kopfe nach‘; „der Local mit der Praeposition po  be-
zeichnet dasjenige, hinter und nach dem eine Bewegung
stattfindet", Miklošič, Vergl. Gramm. IV. 676. 9. a). To bi
bila torej raba, enaka stsl. po mr.ne iti, s. jedan jarac
zadje po ovcama. Na Krasu se sliši še včasi po  z mest¬
nikom v tem pomenu: ,po ovcah so šle krave 1  (hinter den
Schafen itd.), a ta raba se izgublja ter nadomešča s
predlogom za:  za ovcami so šle krave; vzrok temu je dvo¬
umnost. Vzgledi slovenskih slovnic: ,po očetu je gospo¬
darstvo prevzel, po kom nesnažnem bi jaz ne pil' so le
deloma enaki navedenim. — Pri ti priložnosti omenjam,
da se nemški auf  le prevečkrat sloveni z na,  kjer naš
jezik zahteva po  z mestnikom; voziti se po železnici, auf
der Eisenbahn fahren, plovstvo po rekah Flusschiffahrt;
po morju plava barčica, ne na  morju itd.

Počepna,-e, s. f., vino, ki kapa od soda v nastavljeno posodo.
(Polica). — Iz podUpina  Tropfvvein (Cigale), kar je pod čepom.

Podirati, -am,  v. ipf.: to me na posteljo podira, das fesselt
mich ans Bett; das ist die Ursache meiner Krankheit,
prav za prav das wirft mich immer wieder ans Bett
nieder (Kočevar).

Podmol, podmola,  s. m.: iz podmola gledati, neprijazno gledati,
unter den Augenbrauen hervorschauen, O-reoSpa. — Nsl.
podmol  Uferbruch, č. unterwaschenes Ufer, Et. Wtb. 186:
mel 1.

Podprlčati, -am,  v. pf., unter Zeugenbeweis stellen. Ako se kaj
za pravdo važnega govori ali godi, sklicuje se kedo na
koga, da bo za pričo: Pokličem tega in tega ter ga pod-
pričam, da bo resnico govoril pred sodiščem (Tolminsko).

Podrešetka, -e,  s. f., zrnje, katero med čiščenjem ali ravnanjem
pade pod rešeto (Suhor).

Podripati se, -am,  v. pf., onesnažiti se, concacari, sich bekacken
(o otrocih): dete se je podripalo, ima podripano srajčico
(Kočevar). — Temna beseda.

Podrdčnik, -a,  s. m., spodnje žensko krilo, ki je nekedaj segalo
do prsi, to je do področja (Polica).

Podšiniti, -em,  v. pf., suniti, einen Stoss versetzen: podšinil
me je od zadaj, er stiess mich von hinten (Očisla pri
Hrpeljah). Prim. nsl. prešiniti  durchdringen, Et. Wtb.339 : ši-2.

Pogr&buz, -a,  s. m., naredil je pograbuz, er hat gestohlen, sich
etwas widerrechtlich angeeignet, zusammengerafft (Koče¬
var). — Iz pograbiti.  Karadžic ima iz Črne gore grabus :

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 35

učiniše grabus; a oni onda grabus! t. j. pograbiše, raz-
grabiše, das Raffen, rapina.

Poguzati se,-mn,  v. pf., abrutschen, einschrumpfen; drn se po-
guza, der Rasen rutscht ab (Tolminsko). — Prim. Ple-
teršnik sub guzati 2.

P6klon, poklona,  s. m., kraj na hribih, kjer se izgublja pogled
na eno dolino (Tolminsko). Čak. poklon  inclinatio in poklon
nom. propr. loči, Nemanič I. 41, 36. Tolminska beseda
ima svoj pomen od tega, ker se na takem kraju ljudje,
gredoč od maše in še enkrat videč cerkev, proti cerkvi
poklanjajo.

Pol&ti se,-am,  v. ipf., riniti se, sich gewaltig drangen (Suhor).

— Podstava pol,  Et. Wtb. 235: pel 1.: I. plamti se  auf-
flammen (iz polnati) , nsl. planoti  irruere; vendar primeri
tudi plati poljem  wogen, Et. Wtb. 254: pol-1.

Polaptdti, -am , v. pf., aufflattern, vzbohotati, vzleteti: kotorne •
(ne naravnost iz ital. cotornice  Wachtel, gl. Pleteršnik s. v.,
ampak iz ben. cotdrno,  furl. catdr  perdix saxatilis) so po-
laptale (Tolminsko). — Isto, kar s. lepetati se, lepecem se
flattern. Pod lepetati  ima tudi Pleteršnik iz Novic to besedo
vpomehu ,frfrati‘, a misli, da je iz srbščine vzeta; tolminska
zloženka kaže, da jo poznajo tudi Slovenci, ker laptati  je
nastalo samo po vokalni harmoniji iz lepetati.  Tvorba je
taka, kakor so: trepetati, cepetati, šepetati  itd.

Pomeljar, -rja,  s. m. (izg. pomelar), der in die Muhle Tragende,
der Mahlgast (Suhor). Cigale ima: meljar,  der Mahlgast in
pomiljar, počakavec  der so lange wartet, bis gemahlen wird:
Čak. pomeljar  qui molendum adfert frumentum (Nemanič
I. 57); s. pomeljar  Mahlgast (u Srijemu), pomilar  (u Srijemu)
der zur Muhle bringt, pomlinar  koji ide u mlin da melje,
Karadžic s. vv.

Pomesti, pometem,  v. pf., abortieren: krava je pometla (pač
pomSdla!)-,  iter. pomčtati, porničem : krave pomečejo (Tol¬
minsko). — Tudi s. pometnuti, pometati  missgebaren; drugi
Slovenci govore povreči, izvreči.

Pčmnež, -a,  s. m., spomin, Erinnerungsvermogen „maš kratki
pomnež, kak zavec rep“ (v ščavniški dolini na Staj.). Tudi
Volkmer pozna to besedo. Stapleton rabi pomen, pdmna:
merkaite no imejte na pumen  moye Bessede 78.

Pom6č,-£, s. f, die Protection: pomoč je boljši ko glava, Pro-
tection ist besser als Talent (Polica).

Ponglfca, poglica in pdglica,  pločevinasta ost pri vezankah
(stogljajih), da se lože potiskajo skozi luknjice, der Schntir-
stift, der Stift (Tolminsko). Erjavec pozna to besedo v
drugih pomenih, prim. Letopis 1880. 174: poglica  Steck-
nadel (Ponikve); (v Zabičah) medena igla, s katero pišejo

3*

36 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

pirhe; ibid. 175: ponglica  isto, kar zaponec, die Haftel.
Tam tudi uči Levstik, da beseda stoji namesto pongvica
(stsl. pagvica).  Na Krasu govore pušica  die Haftel.

Posejati, -am,  v. ipf., ausleihen, isto kar posojati:  posajal je de¬
narje in vse izgubil (Tolminsko). — Sekundarna podaljšba
stari a  zastopajočega o  v a ; to kaže, da je tvorba mlada :
Et. Wtb. 315: sondu 2.

Posčkati, -am , v. pf., prekositi koga v kaki reči, iibertreffen
(Polica). Prekositi,  to je v košnji koga premagati. Namesto
kositi  pa pravijo nekod tudi sekati  hauen, mahen; torej
imamo tudi v posekati  skoraj isto podobo, kakor v prekositi.

Posluške vtepavati  tratschen, Tratsch auffangen (Polica).

Potšpec, -pca  s. m., pretep, praska, Schlagerei, Rummel: to bo
pa potepec, da giebfs wieder einen Rummel! (Polica). —
Tvorba je prvotna, ker od glagola potepati.

Potrtipa, -e,  s. f, Škodnik, ein Mensch, der Nachtheil, Scbaden
bringt, Schadling (Suhor). — Podstava trup: potrupiti  zer-
brechen, zerstossen (ein Fenster), potrup  Einschlag (Guts-
mann), rastrupati  confringere; s. potrupati  einen Schlag ver-
setzen, potrupacke  stampfend, og. - slov. trupati  klopfen: či
sirmak na dveraj truple, odpri i daruj njemi, nagfl. 66.

Povalnica, -e,  s. f., špehova potica, der Speckkuchen (Lož na
Notranjskem). — Ker se povali,  kadar se zvija.

Poz&n, pozna, pdzno,  adj., počasen: on je pozan mož, er ist ein
langsamer Mensch (Tolminsko). Cigale ima kesen  v po¬
menu ,počasen 1 .

Pr&šati,-aw, v. ipf., achten, bati se; jaz ne prašam stroškov,
da le svoje dobim, ich achte der Kosten nicht, wenn ich
nur das Meinige bekomme (Ketinara pri Trstu). Po itali¬
janskem: dimandare.

Prav, s. — Vsak človek ima svoj prav, jeder Mensch hat sein
Recht (Polica). Substantiviran adverb, samo v ti zvezi
rabljen: pravh.  Pisati nam je v slovenščini prav  ne pravo
v pomenu ,richtig, recht‘: to ni prav, das ist nicht recht;
,to ni pravo 1  pomeni ,das ist nicht das Richtige 1 ; tako
tudi prav za prav  in ne pravo za pravo.

Prebir&vci, -ev,  s. m. pl., der Rindsmagen, der Psalter, deveto-
gub (Polica). Primerjaj v mojem spisu ,Iz besednega za¬
klada narodovega 1  (Letopis 1892. 32) besedo priveruh.

Prebir&vka, -e,  s. f., podoba iz strdi (strdenica, leceljt), kakoršne
se prodajajo po semnjih s prilepljenimi verzi, ki so menda
iz fabrike čbeličarja Kastelca; imenujejo se tako, ker se
med kmetiškimi fanti in dekleti izbirajo in prebirajo
(Dolenja Trebuša).

Pr^cer ,-ja,  s. m., ein Uebermuthiger; precerjati se , -am se,
v. ipf., sich stolz benehmen, ubermiithig auftreten, šopiriti

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 37

se, oblastno postopati (kakor radi delajo kmetiški ljudje;
Suhor). -- Prim. bav.-n. zier, ziere  schmuck, schon, sich
zieren,  sich allzu formlich oder affectiert benehmen,
Schmeller - Frommann II. 1148

Predrt, -a,-o, part. od predreti:  ti predrta reč, du verflixtes
Zeug! (Polica). — Predrt  je kakor preklican  in še nekaj
drugih glagolov enakega pomena samo evfemizem za
preklet , kakor v nemščini verflixt  za verfluclit.  Ti evfemizmi
(izraz mi ne ugaja prav) so nastali, ker so dotičniki po¬
znali prepoved: ne preklinjaj, in zato so mislili, da si
lahko pomorejo, če besedo nekoliko izprevržejo, češ, tako
ne bo greh. Kako gkrupulozni so naši ljudje časi v tem
oziru, o tem prim. Cvetje z vrtov sv. Frančiška XIII. 89
ns., kjer se nekedo pritožuje, da je dotični list hudobnega
duha v nekem spisu vedno imenoval hudič! Kletvice,
potem vskliki, v katerih se imenuje Bog ali hudič, izpre-
obračajo se zelo radi. Toda tega bi jaz ne prišteval na¬
rodni etimologiji, kakor to dela Andresen, Ueber deutsche
Volksetymologie 6  372—376; ne sme se namreč pozabiti,
da je narodna etimologija produkt nezavestnega dušev¬
nega delovanja, da pa se v omenjenih primerih ne more
govoriti o nezavestnosti, ker se v njih jasno izraža trdna
namera, greha ne delati in se beseda zastran te namere
izpremem.

Pregled , pregUda , s. m., der Spaziergang: hoditi na pregled,
spazieren gehen (Polica). — Ker se na izprehodu stvari
pregledujejo; pomisliti je zlasti na izprehode naših kmetov
ob nedeljah, ki imajo samo. namen, ob njih pregledovati,
kako je s poljem in sadeži.

Prehod&lka, -e,  s. f., drugo vino, vtorčina, v nasprotju z mašcina.
prvo vino, ki se samo zrnasti, gl. te besede (Prosek). —
Od prehoditi  z nenavadnim sufiksom.

Prema, -e, s. f., oralno orodje (Suhor). — Čakavski prema  appa-
ratus aratoris (Nemanič II. 31); nsl .prema  je ein Wagen-
theil, prim. Et. Wtb. 263: premil.

Premrščen, -ena,-o,  part.: kost je imel premrščeno, durchbissen,
zersplittert (Sv. Tomaž pri Štjaku). — Prim. Et. Wtb. 192:
mersku 1: stsl. sbmnskanb  distortus, sbmnšteno  čelo runze-
lige Štirne; s. smrskati  zusammenschniiren, zermalmen,
mrštiti se  die Štirne runzeln. Če je to primerjanje pravo,
glasil bi se torej slovenski glagol premfščiti.

Pretrgan, -a,-o, part., suh, mager, hager: krava, svinja je pre¬
trgana, pes je pretrgan itd. (Kočevar). — Vsaka suha
stvar je sloka, v nekem delu trupla preščipnjena, kakor
osa, gosposka ženščina. Izraz je prenesen.

38 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Preveč, adv., v zvezi: to je več ko preveč, das geht
denn doch liber alle Grenzen, iiberschreitet jedes Mass
(Polica).

Prevesti, prevedem,  v. pf., umsetzen: ta krčmar veliko prevede,
dieser Wirt hat einen grossen Umsatz (Polica).

Prevržen, -a,-o,  part., premeten, prebrisan, prevejan, schlau:
on je prevržen človek, er ist ein durchtriebener Mensch
(Polica). Prim. besedo premeten  in vmetalen  pfiffig od korena
met  werfen: tako tudi prevržen  od korena verg  werfen.

Prevzeti, prevzamem , v. pf., koga obkoliti, obstreti: dekleta so
me prevzela,  dekleta so me obstrla, med se vzela (Očisla
pri Hrpeljah).

Prghcija. -e,  s. f., pusta, zoprna baba: s to prgacijo kaj opra¬
viti imeti, pa rajši Bog ve kaj! (Tržič). — Od prga  Ziegen-
koth; pri Janežiču: ovčjak; Murko : die leibartigen Reste
nach ausgepresstem Oel. Prim. Et. Wtb 241: perga.

Pridno , adv., hiibsch, schon, ausnehmend: ne zna pridno
pisati = nič kaj ne zna pisati, nič kaj prida ne zna
pisati (Tolminsko).

Prisevek ,-vka,  s. m., njiva, polje, kamor se more kaj vsejati,
Saatfeld: ima bajto in še nekaj prisevka (Polica).

Priskuten, -tna, -tno,  adj., \viderlich, ekelerregend, vnožljiv (glej
razlago te besede pod guvno;  Polica).

Priskutiti se, -im se,  v. pf.: ta jed se mi je priskutila t. j. ostu-
dila, aneckeln, diese Speise ist mir widerlich; es bevielt
mich dieser Speise (Polica). — To besedo je pač spraviti
v zvezo s podstavo kuta:  č. p. gs. mr. br. pokata  Strafe,
Busse: Et. Wtb. 149, kjer se beseda primerja s podstavo
konta:  128. R. skitka  Langeweile, Unbehagen, skucno  lang-
weilig, skucatb  Langeweile haben ne bo z našo besedo v
zvezi, ampak vzpostaviti je podstavi skuk:  nsl. skučati,
gemere, č. skuceti  kreischen, heulen (Et. Wtb. 304).

Privržek, -zka , s. m., vzdevek, nadevek, priimek, der Spitz-
name (Jelovica pri Podgorju).

Prknja, -e,  s. f., podex, der Hintere (Suhor). — Srbski: prkno
guzica, prknast  arschig, ampli podicis (Karadžic).

Prsen, -sna, -sno,  adj., svež, frišen (Suhor). — Namesto presen,
stsl. prtebm,  frisch, ungesauert, Et. Wtb. 263.

Prti, gen. prti,  s. f. pl.: prti so ga zlomile, prti lomijo dete,
na katero je legla mačka ali katero so povili v plenice,
ki so visele na večernem mraku (Tolminsko). — Prim. nsl.
protin  Gicht, Zipperlein (Janežič, Murko).

Prtlj&ti ,-dm,  v. ipf., blebetati, klepetati, schwatzen (Suhor). —
Temna beseda.

Phta,-e, s. f., der bauchige Theil beim Federvieh, besonders
der hervorragende nackte Bauch bei jungen Vogeln; odtod

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 39

putast  mit nacktem Bauch, nicht fliigge, kilav (Kočevar).
Primeri naslednjo besedo.

Put&ča.-e, s. f., der Kropf, der Magen beim Gefliigel (Kočevar);
Megiser ima pod Kropf: kroff, cro(atice) putan;  Gutsmann:
krof pidan  kehla, Kropf; Janežič: putan  Kropf (von Vogeln)
puliti se  sich aufblasen; v Suhorju govorfe potem, potdnček
der Magen beim Hausgeflugel. — Prim. tir. butten,  s. m.,
Magen, Bauch; butten,  vb., viel hineinessen, Schopf 70;
bav. „putten  eviscerare, exenterare, Gewid oder gebuet
oder gewaid, exentra, ital. budello, frz. budel“, Schmeller-
Frommann I. 415.

Puza, -e,  s. f., navadno v množini puze,  grmačicam ali što¬
rovkam (Stockschvvamm) podobna užitna goba, a nekoliko
veča, skoraj lisičkam  enaka, toda rjavkaste barve (kaffee-
braun) in daljšega beta (Zagreb). — Namesto polža  ,die
Schliipfrige‘ ? Et. Wtb. 237: pelz-.

Puzdrovina, -e,  s. f., mehka, vlačna reč, zlasti meso: to ni
Špeh, to je puzdrovina (Polica). — Čak. puzdrina  vena
tumida, caro mala (quasi spongiosa), Nemanič II. 33.
Prim. r. puzo, puzdro  Bauch; nsl. puzer,  stsl. puzyre  die
Blase; torej puzdrovina  Špeh v trebuhu, najmehkejši Špeh,
dunajski Filz.

Piiziti, puzim,  v. ipf., langsam kriechen (Suhor). — Iz polzeti,
polzim: stsl. phzeti,  Et. Wtb. 237: pelz-.

Ptzd&ke, pzzddk,  s. f. pl., čižme, šlape, die Schlappschuhe
(Suhor). — Temna beseda.

Rakitovec, - vca , s. m., olša Alnus viridis (Polica), ker raste
med rakitami: Et. Wtb. 226: orkyta.

Rast, -l,  s. f., vozel v steklu, eine Linse im Glas (Polica), kjer
je tako rekoč nekaj v steklu v ras tl o.

R&sti, rastem,  v. ipf., pri dražbi rasti, steigern: danes so visoko
rasli, man hat hoch gesteigert; nikdo ne raste, pojde pod
ceno, niemand will steigern, die Sache wird unter dem
Schatzungswerthe verkauft werden (Tolminsko); prim. Le¬
topis 1892. 11 pod besedo dražiti.

Razčepčriti se, -im se,  v. pf, nedostojno usesti se (kar se tiče
nog); razčepčrjenka,-e,  s. f., nedostojno sedeča ženska, deklica
(Suhor). Na Krasu čepčriti se  sich spreizen; pač nadaljna
tvorba od ceniti  (iz čepniti), čepeti  hocken. Beseda nima ni¬
česar opraviti z r. čepuriti, sja  i. t. d. sich zieren.

Razkram&riti, -im,  v. pf., razmesariti, razmrcvariti, zerfleischen
(Suhor). — Na videz je beseda od kramar,  ali pomen se
ne da pojasniti; prim. svn. krimmen, grimmen , praet. ich
kram,  wir krummen,  part. gekrummen  die Klauen zum Fange
kriimmen, mit gekrummten Klauen oder Fingern packen,
verwunden, kratzen, reissen, Lexer s. v.

40 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Razmariišen, -a, -o,  adj. part., zerrauft, zerzaust: je razmaru-
šena ko trš (Strauch; v Tržiču). — Beseda se mi vidi
narejena iz razmrsen  od rdzmršiti,  najbrž z naslombo na
maruša,  ki je dandanes bolj psovka grdi, nesnažni Mariji,
v prejšnjih časih pa je bila beseda ljubkovalno ime (Ko-
sename); prim. mr. Marušja. Maruš  je zaradi tega le malo
več med Slovenci. Od Maruša  je Marušič;  takih tvoreb,
metronimikov, nimamo v našem jeziku prav mnogo, ve¬
činoma je sin pri nas imenovan po očetu. Vendar sem si
zabeležil še nekatere: Uršič  od Urša  (ne od Ureh , ker na
Krasu govore Wi>ršic, Wiršc  in ne Wuršič: Wirša  — Wurih);
Jerič , Heric  od Jera  (Gertrud), Jagič  od Jaga  (Agatha); Bar-
borič  od Barbara  (Barbara); Marinič  od Marina  (ali od
Marin?  cf. o tem imenu pri beneških Slovencih mojo
opomnjo v Ljublj. Zvonu XII. [1892] 638); Majdič  od
Majda (Magdalena); Klarič  od Klara; Lavrič  od Lavra (?);
morda tudi Rožič  in še kak drugi priimek. Veliko te robe
pa pri nas ne bo; prim. J. Karlowicz, Matronymica als
polnische Eigennamen (Archiv V. 112—116).

Razpog&čen, -a, -o,  part., pogačast, breitgedriickt: razpogačen
je n. pr. nos (Kočevar).

Razvaditi, -mm, v. pf.: glejte, gospod, da boste to reč razvadili,
trachten Sie die Sache zu erledigen, zu Ende zu fiihren (Sv.
Križ pri Nabrežini). — Spada pač k podstavi vadi  (Et. Wtb.
374): stsl. izvaditi  eximere, sbvaditi  jungere, s. vaditi, heraus-
ziehen, p. ivgivadzii, wyrwač  eruere, b. vadja  herausnehmen.

Rebrna, -e, s. f., smrt, der Tod: takoj (kuj) da me rebrna
vzame, če je to tako! (Tržič). — Od rebro  Rippe: *rebrbna
kakor sestrna, sestrična, fištrna  das Gesinde, ustna.  Zastran
pomena prim. n. der Knochenmann,  der Rippenmann  das
Skelett; okostnica je podoba smrti.

Rilec, -lea,  s. m., lasasta dričava trava po gorah, pa kateri se
hodečemu drsi (Tolminsko).

Ri tek, -č/ca, s. m., der Quandelraum, stržen, pinja, srce: kadar
hoče oglar žgati oglje, sklada drva tako, da ostane v sredi
luknja od dna do vrha; pri ti luknji se drva ožgo ali od
zgoraj ali pa od spodaj ; ta luknjasta votlina se imenuje
ritek  (Kočevar). — Nejasna beseda.

Riza,-e, s. f., ženski pas od belega sukna (Suhor); prim. zgoraj
cimus.  — Stsl. riža  je Kleid; Et. Wtb. 279.

Roka: nima premoženja, živi na roko  von der Hand in den
Mund leben; na roko  se ženiti, ženiti se na to, kar se
sproti prisluži, heirathen auf den momentanen Verdienst
(Tolminsko).

R6zga,-e, s. f., der dornige oder stachelige Stengel einer krie-
chenden oder Schlingpflanze, z. B. der Kiirbisarten, des

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 41

Himbeerstrauches (Zagreb). Tudi Barle ima v Letopisu
1893. 30: rdzgva , rozguvina  cima od buče. — Stsl. rozga,
nsl. rozga, rozje  i. t. d. (Et. Wtb. 226 in 430: orzii).

R6žen, -zna, -o,  adj., rožen les  die Winterseite (eine Holzart). V
Tržiču. — Prim. n. Rosenholz  falsches Ebenholz, Rhodi-
serholz.

Ruk&va, -e,  s. f., potok srednje veličine; potok manjše vrste
je žleb,  še veči od rukave  pa je reka  (Pomijanščina nad
Koprom in Kubed v Istri) — Podstava ruk-  (Et. Wtb.
282): nsl. ruknoti, rucati  sonare, b. rukne, ruci  (voda) rau-
schen, s. ruknuti  aufbrlillen; č. ručej  Schnellbach, br. ručaj,
r. ručej  Bach.

Rti.ma,-e, s. f., ime kravi, ki je po trebuhu in vratu zelo di¬
masta, po hrbtu temnorujavkasta (zagrebška okolica). —
Erjavec ima v Letopisu 1875 225 med imeni za govejo
živino rumelj  in rumena;  poslednje ime pozna tudi čakav-
ščina: rmnčna  nomen vaccae, Nemanič II. 41.

Salemsčnar, -ja,  s. m., nekak povodni mož. V goriški okolici,
kjer je ta beseda znana, pripovedujejo po zapisku Pega-
novem to-le: „Salmsonarji se po vodah v sodih vozijo
in strašno škripljejo, da se daleč odmeva. Vozijo se pa
le po noči, da jih nihče ne vidi, in navadno proti tisti
strani, proti kterej voda teče; in zato tudi niso vedno v
istem kraji. Oni tudi ljudi, ki po nesreči utonejo, poiščejo
in jih potem shranijo, in taki utopljenci postanejo potem
salmsonarji. — Salmsonarji, kakor drugi vedo, žive v
vodi in za klobuke imajo železne lonce. Po dnevi so le
v globočinah skriti in le po noči se vrh vode prikažejo;
zato je tudi nevarno se po noči kopati, ker človeka oni
radi ukradejo. Oni shranjujejo utopljence ter je pod vodo
zakopljejo." — Beseda je tuja in tudi stvar ni domača,
ali od kod?

Sžmščina, -<?, s. f.: samščina je bolja kot zanaščina (Suhor).
Glej besede zanaščina.

Sčsti. V Trebuši pa tudi drugod po Tolminskem govore v
imperativu sedni:  sedni k meni, sčdnite.  Srbski sjednuti,
č. sednuti,  gs. sydny so.

Seget, -a,  s. m., sekret,  veliko blato (Suhor). Prim. svn. secrete
heimliches Gemach, Abtritt; a ne strinja se pomen.

Sekati se, -am : megle se sekajo, torej bo lepo vreme, der Nebel
reisst, es ist Nebelreissen, mrcini (Kočevar).

Shoditi, shddim,  v. pf., zuriicklegen, prehoditi: Kadar pot
shodite, krenite na levo (Tolminsko); (o otrocih) hoditi
začeti: slaboten otrok kesno shodi, beginnt spat zu gehen
(Goriško). Podobno pri Murku: ta človek nikdar ne bo
shodil, dieser Mensch wird von seiner Krankheit niemals

42 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

genesen; tudi pri Kajkavcih: ov človek ne bude nigdar
shodil, Kristianovid, Anhang 151.

Shudčti, -im,  v. pf., sprhniti, prepereti, durchmodern (Tolminsko).
Hud  je na zapadu ,durchlochert, ein Loch habend'; tudi
pri Čakavcih ima hud  ta pomen, Nemanič III. 14.

Skender, -ja,  s. m., grda kamižola, suknja, tudi menten, zabunec
ali surina zvana (Suhor). Besedo skender  ima že Barle
(Letopis 1893. 31), toda v pomenu „oprava, katera je
premajhna 1 ', v Suhorju pak „raztrgana oprava". Beseda
je gotovo tujka, pa ne vem povedati, od kod bi bila;
bav. Schdnker  Joppe je glasovno preveč oddaljeno. Imena
za obleko so skoraj vsa izposojena; tako je od ravnokar
navedenih, med belimi Kranjci navadnih besed: zabunec
(Barle zabunc  Letopis 1893. 42) iz turšk. zebun; menten,
tudi kajkavski menten  iz madž. mente  Art ungarischer Pelz
(turški mintan  kurze Jacke, Tiirkisch I. N. 85, II. N. 175),
in surina  (tudi srbski) iz madž. szur, szurdolmdny  ein grobes
Bauernkleid, od koder je tudi hrvaška in sokolska surka.

Sklop, skldpa,  s. m., der Kutschenkasten (Tržič). — Podstava
fclep  claudere; nsl. sklenoti  vvolben, sklopiti  conjungere, čak.
sklop  je articulus (Nemanič I. 15); prim. Et. Wtb. 118:
klepa-.

Skleniti, skUnem,  v. pf., evfemizem za umreti: ko je sklenila
= umrla (Št. Lenart pri Ljubljani).

Skdroma, adv., izgovarja se skurama: skoroma je izdrl zob,
mitsammt der Wurzel (Polica). — Skrčeno iz skorenoma:
s korenom.

Skčtniti se, -nem se,  v. pf.: kadar se solza v očesnem kotu
nabere in čez trepalnice udere, pravijo: solza se je skot-
nila (vzhodni Slovenci). Murko pozna slcotniti  einen weit
hinvverfen, skotniti se  geboren werden = skotiti se. — Naša
beseda spada v Et. Wtb. 135: kota: kotati  rollen, prekot-
noti umwalzen. Dvojim, daje  treba izraze: nsl. kotiti  Junge
werfen, kot  die Brut; p. kočič sie, wykot  das Ausbriiten, mr.
obkot  Zeit des Lammerwerfens itd. (Et. Wtb. 135: kotu 2)
vzporejati z izrazi za mačko kotbka  itd. Že pomen .Junge
werfen‘ in ,briiten‘ nas sili, spravljati jih v zvezo s kotati
rollen, walzpn, hinvverfen; zlasti ni pozabiti, da tudi slov.
valiti  walzen in briiten, po nekih krajih pomenja celo
Junge werfen: mačka je izvalila  pet mačet, kakor tudi:
kokoš je izvalila dvajset piščet (po Krasu).

Skrn, -a, -o,  adj., angebrtitet, fast schon ausgebrutet: streže mu,
ko skrnemu jajcu (Tržič). — Namesto skvrmnv  od skvnma
(Et. Wtb. 305); torej bemakeltes, nicht makelloses Ei.

Slipovka, -e, s. f., rastlina Galium aparine (Polica). — Nejasna
beseda.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 43

Sloves: brez mene je šla iz hiše, brez mojih sloves, t. j. brez
mojega dovolila (Tolminsko); prim pri Megiserju s slovesom
cnm venia. Sloves  je torej gen. plur., kakor kaže atribut
,mojih 1 . Prim. besedo sloves  v mojem spisu „Iz besednega
zaklada narodovega 11  (Letopis 1892. 36).

Smogot&ti, -am,  v. ipf., željno jesti, gierig essen, n. pr. grozdje
(Suhor). — Besedo bo pač ločiti od stsl. smola,,  s. smole
Zukost itd. (kar bo tuja beseda) ter jo rajši primerjati
nsl. cmokati  mluskati schmatzen im Essen und Trinken,
p. smoktač  mit der Zunge klatschen, mr. vysmoktatij  aus-
saugen, vr. smaktatb  aussaugen, smokotatb  aussaugen, aus-
schalen; tvorbe onomatopoetičnega izvira. C in s se večkrat
menjata, prim. mojo opomnjo v Archivu XIV. 542.

Smrdelek, -lica,  s. m., (zapisano Smerdelih)  divji oreh, Rhamnus
alpina; s kuhanim ličjem njegovim se mažejo garje ali
svrab (Gora). — Podobna imena ima več rastlin: srnrde-
Ulca  Anthemis cotula, Hundschamille, Letopis 1882/83. 298;
smrdela, Smrdelja  isto pri Sulku; smrdellka  in smrdeka  Rham¬
nus alpina, a prvo tudi Pistacia terebinthus, Letopis
1879. 128.

Smrklja -e,  s. f. (izg. smrkla), smrkavec, Rotzbube, Rotzkerl
(Polica). Morda je prav pisati smrkulja-,  prim. nosulja
Grossnase.

Smuta, -e, s. f., neumen, bedast človek (Suhor). — To bo na¬
mesto zmdta  Verirrung; s. smuta  Schneewetter; smutiti  ver-
wirren, trtiben.

Sopot, -a,  s. m.: šum voda, slap: od robov se vidi naravnost
doli v sopot (izg. sopr>t); v Sopotnici,  ob potoku Bači, kjer
se steka več voda v strmem padu in je struga stisnjena
(Tolminsko). Že Erjavec ima v Letopisu 1880. 189 to
besedo v obliki sopdt, sopota  slap, Wasserfall, in Levstik
tam prav primerja stsl. sopotb  Kanal, v. sopot  das Sausen.
Beseda je narejena od podstave sop  s sufiksom oh,: sopsti
schnauben. V srbščini je sopot  ime nekih izvirkov, tako
med drugim: sprema Risnu više mora pečina, iz koje
kašto, osobito u prolječe u jedan put udari silna voda,
da bi čovjek rekao, sav če svijet potopiti; dalje: više
Požarevca brdo, izpod kojega takogje ima izvora, Karad-
žič s. v.

Sp&njščica, -e,  s. f., svedrec, der Friihlingsenzian, Gentiana
verna (Preseka pri Ljubljani).

Speči se, spečem,  v. pf., opeči se, sich schneiden, iibel ankom-
men, unglucklich sein in etwas, nicht reussieren (Tržič in
drugod).

Spčdnjak, -«, s. m., spodnji hlod pri tiskalnici (preši). V Dolini
pri Trstu. — Podstava spodnji  der untere.

44 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Sprednjik,-a, s. m., der Vorderwald, sprednji gozd (Polica). —
Prim. besedo zadnjik.

Srčen, ■ena,-o,  adj., echt, leiblich: ona je prav srčna mati, prav
prava mati, die echte, leibliche Mutter (Kontovel pri
Trstu). To je: mati po srcu, nasprotno pisana mati  mačeha,
ki otroke prve žene pisano gleda.

Sresti, srMem,  v. pf„ srečati, begegnen: sredel ga je, er begeg-
nete ihm; sredli smo ga (Tolminsko). Miklošič ima v Vergl.
Gr. II. 163 iz ziljske doline sredel:  sredla ga je hudoba. —
Sts. shresti, sbrešta. D  je v našem prezentu in participu iz
t  postal tako, kakor v cvedem, pledem, cvedla, pledla  (cvetem,
pletem, cvela, plela); primerjaj o tem mojo opomnjo v
Ljublj. Zvonu IX. (1889) 295: umeden.

Stžriji,-«, -e,  adj. Kajkavci rabijo to besedo v pomenu ,imajoč
oblast': ,Ti si medžu nami najstariji 1 , t. j. imaš oblast; a to
še ne zahteva, da bi kedo bil tudi po letih najstarejši. Kec
(svinja, das Ass in den Karten; Pleteršnik ima po Cigaletu
kec  v pomenu ,Skis') je stariji nego desetica' t. j. kec v
igri pobije desetico, ker ima večo oblast (Kočevar). —
Primeri enako rabo v srbščini: moji stariji, die Aeltern,
Vorgesetzten, magister, Karadžic.

Starlnja, -e, s. f., das Alter: žlahta po starinji, stara žlahta,
daljna žlahta, entfernte Verwandtschaft (Očisla pri Hrpeljah).
— Miklošič piše v Vergl. Gr. II. 143: „ynja  bildet aus adj.
abstraeta: draginja, pustinja, svetinja  locus sanctus, res
sancta, Ablasspfennig, blaginja  bonitas, salus. “

Steči se, stečem,  v. pf., sich versammeln: ,počakaj mo, da se
ljudje stečejo, steko'= zbero (Tolmin); ,stekli smo se
skup' wir sind zusammengekommen (Osep pri Trstu).
Prim. lat. concurrere, concursus,  der Zusammenlauf.

Stenlčjak, -a,  s. m., rastlina Rhinanthus sp. (Polica). — Pod¬
stava steničij  od stenica,  kar je preloženo iz svn. ivantlus
die Wa,nze: die Wandlaus.

Stopicati, -am,  v. ipf., trippeln, male stopinje delati (Polica).
Ne vem, ali se rabi tudi dovršnik *stopicniti,  einen kleinen
Schritt thun. — Tvorba je zanimiva zastran sufiksa, ker
imamo le malo enakih: z ic  se zmanjšuje le malo glagolov:
bodicniti, bodicati-,  bolj navaden je sufiks ka: stopicati, drž-
kati  i. t. d.

Stržh božji,  čuda, tema, kakor listja in trave, eine ungeheure
Menge: tam je bilo strah božji komarjev, bolh (Kočevar).

Str&šnica, -e,  s-, f., rastlina Scabiosa arvensis, grintovec; rabi
se proti strahu, ako se človek ž njo pokadi (Gorje). Tako se
imenujejo tudi neke druge rastline: Poterium sanguisorba,
Cynanchum vincetoxicum, Asperula (Šulek, Letopis 1882/83.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz  živega jezika narodovega I. 45

289). Priobčeni Poženčanov zapisek nam razjasni, zakaj
se te rastline tako imenujejo.

Strn, -i,  s. f., ,ob strni 1  = ob prvi košnji; ,ob otavi 1  pa = ob
drugi košnji. — Strn  je v novi slovenščini ,Wintergetreide‘,
a ta se praviloma žanje ob enem s senom.

Strupenski, adv., neizrečeno, zelo: strupenski hudoben je, er
ist schrecklich boshaft, springgiftig boshaft (Polica). —
Tvorba, kakor neusmiljenski, sakramenski i. t. d.

Svet&r , -ja,  s. m., svetnik, Heiliger: ti si tak svetar, ko vuk
mesar (Kozjak nad Mariborom).

Svetinja, -e, s. f., prikazen ob mraku v podobi goreče metle,
nizko pri tleh, bržkone vešča, das Irrlicht. Poličane pravijo :
„Svetinja gre mater božjo obiskovat v Dedenj dol“. Med
Polico (pri Višnji gori) proti Dednjemu dolu je močvirje.
Po Krasu pravijo, da letajo Zvečer svzčim  okrog. — Murko
pozna svetinja,  die Reliquie, die Heilige; v obeh teh pomenih
je beseda znana tudi v goriških gorah, prim. v narodni
pesmi .svetinja svete Barbare 1  ,die Heilige St. Barbara 1 .

S4roglje, šhraglje, -elj,  s. f. pl., priprava na vozu, s katerim
se zapira zadnji oddelek hrvaškega voza; navadno se v
šaragljah hrani seno, ki se vozi seboj (Kajkavci). — Mad¬
žarski saroglya, saraglga  der Schragen. Miklošič izvaja v
spisu „Die slavischen Elemente im Magyarischen“ to
besedo iz slovanščine. A dvojiti je, da bi to bilo prav.
Pomisliti moramo namreč, da imamo v poljščini szaragi,
szeregi,  mr. šereglja  (na Ogrskem!), rum. šireglb,  s. (pri
Miklošiču ne omenjeno) šaraglje  Schragen (u Srijemu, Ka-
radžič) in nsl. (zgoraj omenjene) šdroglje, šaraglje.  Začetni
šar, šer  (zlasti pa šar , kjer je a  vstavljen po madž. vokalni
harmoniji v odpravo dveh začetnih konsonantov), ki ga
nahajamo v vseh  omenjenih slovanskih jezikih za nemški
šr,  kaže ravno po ti skladnosti jezikov, da ga morajo
imeti vsi iz enega vira, ki more biti samo in edino ma¬
džarščina. Opozarjam na to, da G. Korbut v svojem spisu
„Wyrazy niemeckie w jezyku polskim 11  (Prače filologiczne
IV. 450) navaja za šar  iz nemškega schr  samo našo
besedo szaragi,  ki se pa staropoljski glasi tudi sragi  in
sicer poljski tudi stragan.  Početek besede v navedenih
oblikah torej očito govori za madžarščino; sufiks 'tja  tudi
ne more govoriti za slovanski izvir, ker je lya  v madžar¬
ščini zelo navaden sufiks; tudi ga je lahko madžarščina
sama prenesla na besedo od drugih slovanskih besed na
lya,  katerih ima precej. Po tem takem je Matzenauer prav
storil, da je v delu Cizi slova s. šaraglje,  poleg katerega
omenja še slovaške besede šarakle,  proglasil za tujko iz
madžarščine (318).

46 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Šč&nci, -ev,  s. m. pl., pusti, nepristriženi, mršavi lasje: kako ti
ščanci lezejo v obraz, \vie dir die wirren Haarbiischel ins
Gesicht drangen (Polica). — Temna beseda.

Sčeket&ti, -dm,  v. ipf.: kotoma (Perdix saxatilis) ščeketa (Tol¬
minsko). Od šceket,  kar je v zvezi z r. šcekotati  schvvatzen,
schnattern, trillern, schlagen (Nachtigall), schreien (Elster),
č. stek  das Gebelle, Schluchzen, die Schlucke, štekot  das
Gebelle, štekotdm  zuby mit den Zahnen klappern, štekula
Zanker, prim. tudi Et. Wtb. 342: steka.

Šeškati, šiškam,  v. ipf., Gerausch machen, lispeln (Suhor). —
Srbski šuškati  Gerausch machen, schwatzen, lispeln, sich
zu thun machen šuštati, šušnuti  rauschen; čak. šuška, šuškarica
mulier garrula (Nemanič II. 21. 51); ,ča to šuška, ča to gre?‘
(Hrv. nar. pj. iz Istre II. 34); r. šušukatb  flustern, zischeln.
Gotovo je, da je tudi belokranjski izraz iz šuškati,  ker u
se tam izgovarja včasi skoraj kakor i>, za katerega piše
moj svedok š.  Primeriti je še slov. sesljati, šešljam  tiho
govoriti; ločiti pa je našo besedo od šeškati  priigeln, na¬
šeškati,  kar je nastalo iz sečkati,  diminutiva za sekati ;
prim. nasekati koga.

Sija, -e, s. f., strjena koža na vratu volov, kjer jih jarem guli
(Suhor). V Kotu nad Koboridom je sija  še znano v po¬
menu Nacken.

Šiška, -e, s. f., der Zapfen bei der Presse (Dolina pri Trstu).
Prim. besedo šiška  v Letopisu 1880. 193.

Sklšdnik, -a,  s. m., priprava, kjer se sklede spravljajo; v ta
namen so dilje skupaj zbite (Suhor). Glej besede sklednik
v Letopisu 1892. 35. Besedo sklednik  omenjam zastran

v  š  za s.

Škl4mfa,-e, s. f., ničvredna reč, potrta ura; psovka (Suhor).
— Iz klemfa  (š je pritaknen kakor v s. škrljetka  za hijetka),
s čemur je v sorodu klampa  ein ungeschickt gehender
Mensch, kldmpast  neroden, klampati, klempati  taumelnd ein-
hergehen (Pleteršnik).

Škraljupec, -pca,  s. m., skrljub na prigretem mleku, der Rahm
(Suhor). Ta beseda ima razne oblike: skorup, skrlup, skrljub,
škralub; slcralup  trda koža na razsušeni zemlji, da reži
(na Polici, v Laščah, Letopis 1880. 187), škraljup  trda
skorja na zemlji, kadar zmrzuje („Dom in Svet” VI. 431).
— Prim. Et. Wtb. 302: skorlupa.

Škrbol&k, -a,  s. m., odbit lončen polič, vrsta majolike (Suhor).
Glej zgoraj besede crboldk.  — Od škrba?  Nejasna beseda.

Skrij dk, -a,  s. m., klobuk; mlada mora ob ženitovanju imeti
škrljak na glavi, da je potem možu pokorna (Suhor). —
Besedo poznajo tudi Kajkavci: škriljak  petasus, galerus
(Habdelič), škrljak  caleptra, pileus, petasus (Belostenec);

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 47

Jambrešič pa ima pod petasus: širok škrljak , za sencu
klobuk, pod galerus: skriljak  ein Huet, in pa v slov.-la-
tinskem delu: skriljak  petasus, galerus. Pod skril, škrilj  v
spisu „Die Fremdvvorter in den slavischen Sprachen”
(Denkschriften der kais. Akad. der Wissenschaften, phil,-
hist. Cl., XV. 129) piše Miklošič: „Auch kroat. krljak  pileus
hung. neben škrljak  mag hieher gehoren 11  t. j. k stvn. scelh,
scelah  obliquus, nsl. skril  die Schrage. Karadžic ne pozna
ni škrljak  ni krljak;  Čakavci poznajo krljak  pilleus (Nema¬
nič II. 43).

Sl&tati se, -am , v. pf., začeli so se šlatati, v prenesenem zmislu:
začeli so se tepsti (Sv. Križ pri Nabrežini). Hud oksimo¬
ron, če pomislimo, da šlatati pomeni bolj tipati v poltnem

v  oziru.

Smernica, -e, s. f., das Einblatt, Parnassia palustris (Polica).

Strangovlla, -e,  s. f., velik, neroden človek; psovka (Suhor). —
Temna beseda; morda je beseda s prva zaznamovala
samo kak dolg predmet, prim. furl. strangulm  manovella,
leva, grossa stanga di ferro, che si caccia sotto alle cose
pesanti per sollevarle, Pirona 415: trž.-ital. stranga  arga-
nello, barriera, Kosovitz 40.

T4jnik, -a, s. m, svečnjak der Leuchter (Zagreb). — Od tajati,
ker se sveča v njem taja?

T4čen, ■ena,-eno,  adj., iippig, fett: tečen travnik, eine fette
Wiese (Kočevar). — Nsl. je tečen  schmackhaft, gedeihlich.

Tekut,-«, s. m., kokošja uš, Hiihnerlaus, Menopon pallidum
(Suhor). Besedo sicer poznajo slovenski slovarji (Gutsmann,
Murko, Janežič, Cigale); Jarnik 111 naglasa tekut,  Kek 113
jo ima v obliki tekuta  Hiihnerlaus. Srbski tekut,  čak. tekut
pediculus volatilium, Nemanič I. 30. Podstava tek  currere.

Telečak, -a,  s. m., der Tornister (Suhor). Na Krasu in krog
Gorice pravijo naravnost tele:  boš mogel (moral) nositi
tri leta tele du wirst drei Jahre bei Militar dienen miissen.
— Srbski telečak  Ranzen, Tornister, ker je iz tel e če kože.

Tel6ngati ,-am,  v. ipf., omahovati, potoglavo ali nerodno hoditi
(Polica). — Pač od telega  Schubkarren, čegar kolo navadno
telenga; nsl. tudi toliga, taliga; telege  Ochsenjoch, Joch bei
Rindern, Janežič; stsl. telšga,  b. (pri Verkoviču) talingar
iz turškega: talika, taleka,  prim. Tiirkisch II. 67, N. II. 46.

Tereh, terha,  s. m., punkelj, cula, malha, der Ranzen, das
Bundel (Suhor). Kajkavci poznajo trli  die Last; obtršiti
caricare. Beseda bo madžarska: tereh, terh  Last, Biirde,
Ladung, Fracht. Slovaški terha,  mr. tgrch, tgrchatij  (na
Ogrskem!), rum. terhat  govore za to, da je beseda v slo¬
venščini tujka. Miklošič uči v razpravi o slovanskih ele¬
mentih v madžarščini pod besedo trh (št. 867) nasprotno.

48 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega L

Tišč&ti, ■im,  v. ipf., 1.) za kom, sich Jemandem aufdrangen:
tišči za dekletom (Polica); 2.) v kaj: njegova njiva tišči
v moje posestvo, dringt ein, reicht in meinen Besitz
hinein (Tomišelj pri Igu).

Tčdliž, adv., ravno tod, gerade auf diesem Wege (Tolminska
okolica). — Iz *tade-le-že (?); že  bi se bil ohranil kot z,
prim uže.  Mogoče ‘pak je, da stoji Uš  samo namesto viš
iz vidiš:t6d-vis;  ta viš  bi imel potem svojo paralelo v le
iz glej: ta-le  i. t. d. Primeri pak tudi zgoraj listo.

Tčdor, tudor,-ja , s. m., neroden človek; tudi psovka takemu
človeku (Suhor). — Temna beseda.

T6nček,-čfta, s. m., mračnica, die Kugelblume, Globularia (Polica).
— V besedi tiči pač ital. ton do  die Kugel.

Tr&htar ,-ja,  s. m., der Trichter (Suhor). Po Krasu: prostor v
hlevu, kjer se seno meče s hleva; pod trahtarjem je na¬
vadno še mal prostor za kako tele.' — Bav. Trachter,
Trachter  der Trichter, Schmeller-Frommann I. 645; tir.
tracliter  Trichter; svn. trachter , stvn. trahtdri,  Schopf 749.

Tržk,-«, s. m., der Streif, Strich, die Strecke; le trak proti
Proseku je za točo malo nevaren (Šmarje nad Koprom).

Trček, -cka,  s. m., ein knorriges Scheit Holz, das sich nicht
weiter spalten lasst (Kočevar); majhen, čokat človek. —
Težavna beseda; prim. nsl. trkelj  okrogel kos debla v po-
lenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev; na Dolenjskem
rkelj  in krcelj  hlod, posebno smrekov, ki se daje na žago
(Letopis 1882/83. 258); trkelj  Schlagel, Stock, Bengel,
Jarnik 196; trkel  Klotz, Schlagel, Janežič; trkel  Schlagel,
Murko; trkšlj, re/celj  panj, štor, Klotz, Kek. Od slov. trkelj
je pač ločiti s. trklja  Pflock (kol) pri tka, motka, što se
udara u kudicu graha pričanika, te grah uza nju pusta
vriježe; trkljati  (u Hrv.) pflocken, pfahlen, Karadžic 749.
Miklošič piše o ti s. besedi v Vergl. Gr. II. 106: „ trklja
paxillus steht fur taklja , w. tuk“. Tudi r. terka  Reibeisen,
p. tarka  ne bo spravljati v zvezo s trkelj,  kar skuša
Levstik v Letopisu 1882/83. 258. Primerjati bi se dalo
tir. tarken , targk’ln  armlich, klein im Wuchse bleiben ;
targk  kleines Vieh, das nicht wachsen will, Schopf 737 ;
ital. tarcliiato  stark untersetzt. Tudi turcati, turcljati  zur
Osterzeit Eier schlagen (ein Spiel), turčanje  das Eier-
schlagen, Jarnik 196, ne bo slovenski. Koroška nemščina
pozna turtsch : 1.) Zusammenstoss von zwei Gegenstanden,
wovon gewohnlich der eine bricht; 2.) Dickkopf, Dick-
schadel, hartnackiger Mensch; turtsclvn  zusammenstossen,
das Spiel mit den Ostereiern, was man in Oesterreich
airpecken  nennt; anturtsclvn  anstossen an einen harten
Korper, besonders mit dem Kopfe, zammeturtsclni  zusam-

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 49

menstossen, zusammenschlagen, so dass ein Theil bricht;
turtschar  ein einmaliges Stossen 78. Tudi Tirolci poznajo
besedo: turtschen  (Pust.) Knabenspiel, wobei man zwei Oster-
eier auf einander schlagt (heken, guffen), Schopf 777. Na
omenjenem mestu primerja Lexer švabski, henneb. dutzen
in šv. tiitschen ;  a tudi nemški izrazi bodo tuji, iz roman-
ščine: prim. pijem, truche,  kom. npr. trucd,  lad. trukiar
stampfen, stossen (Diez I. sub trucco ); furl. trucu  urtare,
spingere in contro con impeto e violenza; = trucciare  urtare
colla propria la palla deli’ avversario nel giuoco del palla-
maglio; — trucchiare  urtare due cose 1’una contro 1’ altra,
Pirona 449. Prim. nsl. trčiti, trkati,  Et. Wtb. 354: terk-1. V
turcati  govori u  pred r  proti temu, da bi beseda bila slo¬
venska ; iz trčiti  pa bi bilo v nemščini nastalo *tertschen,
'Hirtschen,  nikedar ne pa turtschen; Krka  Guck je neslo¬
vensko ime.

Trdina, -e, s. f., truskavec, der Vogelknoterich, das Knotgras,
Polygonum aviculare (Polica). Gl. tudi besede žabja solata.

Trdozimec, -mca,  s. m.: Sv. Pav in sv. Neža sta trdozimca; od
dneva sv. Pavla puščavnika (10 januvarja) do dneva
sv. Neže (21. januvarja) je navadno najhujša, trda zima.
V Polici, kjer tudi pravijo: O sv. Pavlu se zima lomi.
Podobno tvorbo poznajo tudi Čakavci: sredozimac  qui est
media hieme: antonja i boštijanja su sredozimci, Nema¬
nič I. 53.

Trebljenka, -e,  s. f., sad, ki pade pred časom z drevesa (Po¬
lica). — Prim. Murko 677: „ trebiti se  sich reinigen, von
dem Nutzlosen befreit werden, z, B. jabelka se trebijo die
schlechten, d. i. die zum Ansetzen der Frucht nicht ge-
eigneten Bliithen oder spater die kleineren, d. i. die zum
Reifwerden nicht tauglichen Friichte fallen von Apfel-
baumen ab, die Aepfel reinigen sich.“

Trhti, tdrem,  v. ipf., dreti, dreviti se: ljudje so trli, videti ga,
ne: so se trli (Polica). Menda tudi na Štajerskem.

Trn rumeni, rumenega trna,  s. m, Cystinus prostratus (Polica).

Trhla, -e, s. f., psovka nerodni in nekoliko bedasti ženski (Ko¬
čevar). Tir. trolle, trulle  unbehilfliches, plumpes Weib; der,
die trdi  stammelnde, blodsinnige Person, Schopf 758;
kor.-n. troale  dumme, ungeschickte Person 72; trdile
plumpe, dumme Person, trdilu  schwer auftreten, polternd
umhergehen, trallar  der plump, mit Holzschuhen einher-
geht, hd. trollen  66.

Trpogl&vka, -e,  s f, črni taloh, Helleborus niger (Polica). —
Prvi del te zloženke spada k adj. trpek  bitter, herb (Et.
Wtb. 355: terp-1.). Pridevniki na bln>  izgubljajo na¬
vadno ta sufiks, če se zlagajo nadalje.

4

50 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Trta, -e,  s. f., der Schraubengang bei der Oelpresse, zavoj pri
tiskalnici za olje, navadno narejen iz oskoruševine (Lor-
bus domestica). Tako v Dolini pri Trstu; po Krasu na¬
vadno delajo ta zavoj iz gabrovine. — Ta beseda je iz
laščine, kakor tudi trta  v pomenu Wiede, Flechtreis, od
koder se je potem razvila vinska trta  die Weinrebe. Trta
Weinrebe poznajo namreč samo Slovenci; pri Čakavcih
je trta  samo ,vimen 1  (Nemanič II. 21), a trtor, trtlna  clematis
vitalba (id. I. 9, II. 33); za ,vitis‘ rabijo Čakavci loža  (id.
II. 19, odkoder je lozunlka  uva silvestris II. 59) in trs  (id.
I. 9; trsje  vinea II. 5). Miklošič je s svojo opomnjo v Et.
Wtb. 355: „Urform terta problematisch 11  zopet pokazal,
kako oprezen jezikoslovec je bil. Besedo imamo namreč
iz furl., kjer slove tuarte, tuartie  (iz lat. torta  das Gedrehte)
ter pomeni isto, kar v slovenščini, namreč: ritorta, ritor-
tola  vermena verde, la quale attorcigliata serve per legame
di fastelli e di cose simili; = strope , vermena di salcio o
d’ altro albero, la quale attorcigliata serve per legame di
fascine, di covoni e simili, Pirona 450, 419. Italijanski
ritorta, ritortola  pomeni Weidenband, torto  gedreht, g ewun-
den. Tudi zavoj pri tiskalnici je zavit, zato vstreza ozna-
menilo trta.  Od trta  Wiede do trta = vinska trta  je le
korak. Prim. lat. vitis  z avest. vadiš  Weidenzweig, gr. Fivsa
Weide staroirski feith  ,Sehne‘, stvn. mda  Weide, stlsl. viti
res torta in modum funis, lit. vi/ti,  stsl. viti  winden, drehen
(Brugmann, Grundriss der Vergl. Gr. II. 278, 1143), ali pa
tudi n. Rebe  Ranke, Schlingschossling (Kluge s. v.). Da je
tudi beseda trs  tujka, skušal sem dokazati v Archivu XII.
472 ns. Na vzhodu (in samo na vzhodu) imenujejo Slovenci
vinsko trto tudi čokot  (prim. B. Raič: Loža, čokot, trs v
Archivu I. 620 ns.), a o  za č nam svedoči, da je tudi ta
beseda tujka. — Na Livku govore: trto držati komu  Jeman-
dem die Stange halten.

Trziikati ,-am,  v. ipf., knarren; vrata trzukajo (Suhor). Drugod
govore: 1.) krčati  (pr. L. Pintar v Ljublj. Zvonu XIII. 374,
Et. Wtb. 140: krik-6) kurk, kjer bi bilo dostaviti gs. krčeč,
krkač  knarren [wie die Thiire]); 2.) vraziti  (v Tržiču), kar
se sklada s češkim vrz  das Knarren der Thiire, vrzadlo
Knarrzeug, vrzdm, vrznu  knarre, knirre, zwitschere; vrzam
se, die Thiire oft auf und zumachen, vrdzdim, vrdzdim se,
vrzoukdm  bei der Thiire viel aus und eingehen. S češkim
vrzoukati  prim. slov. vrzulcati  oft auf und zumachen (Et.
Wtb. 386: verz-1.). Tudi trzukati  kaže isto tvorbo, najbrž
od kor. trg, trza-,  s. trzati  zucken, reissen.

Ubiti, -jem,  v. pf., versaumen: nekaj se s tem ubije, nekaj pa
s pijačo (Polica). — Primeri nemško reklo: die Zeit todt-

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 51

sclilagen;  s stsl. ubi/ti, ubada ; nsl. ubitek  primankljaj, Deficit
ni beseda v zvezi.

Ubrfsati se, ubrišem,  v. pf., učistiti se, sich reinigen: nebo se
je ubrisalo t. j. se je zjasnilo (Polica). O vinu v pomenu
,sich klaren 1  je beseda znana tudi drugim Slovencem
(Cigale, po Krasu, na Dolenjskem).

Učuhniti ,-nem,  v. pf., vzpuhteti: voda učuhne t. j. po ohlaje¬
vanju se je nekaj izgubi (Polica). — Prim. cuhati  blasen:
cukati se  hladiti se (po Tolminskem), Letopis 1892. 10.

Udhrjen, -a,-o, part., prismojen, zabit: malo je udarjen, er rap-
pelt ein wenig (Polica).

Uhitčti ,-im,  v. pf.: erfassen, erwischen: drevo ga je uhitelo in
zmastllo (Tolminsko). — Od hiteti  eilen: torej uliiteti  prav
za prav ,ereilen‘. Glagolska vrsta govori proti vzporejanju
stsl. hytiti  rapere i. t. d. (prim. Et. Wtb. 93: chut-).

Uhlj&st, -asta-o,  adj., flatterhaft; uhljast je, er ist ein Flatter-
geist (Polica). — Od uhlja  (vihla) Ohrlappchen, Ohrwasch-
lein; uhelj, uhlja  Ohrmuschel (Murko); prim. reklo: ima
jih za ušesomf^ist ein Pfiffikus; Metelko pozna samouh
eigensinnig.

Umanjkati, -am,  v. pf., izginiti, spurlos verschwinden (Jelovica
pri Podgorju): umanjkal je — zmanjkalo ga je, die Nacht
hat ihn genommen; na Krasu je umanjkati  to, kar ,skujati
se, besedo snesti 1 : v ponedeljek in torek je lepo delal, v
sredo pa je že umanjkal; kedor umanjka, ne dobi ni
krajcarja.

Umčti, umdnem,  v. pf.: delaj in hitro se ti čas umane, mit
Arbeit wird dir die Zeit bald vergehen (Polica). — Koren
men  (Et. Wtb. 188: men-2.).

Umreti. Po Tolminskem se sprega ta glagol: mnrejem, imnrijes
i. t. d. To je ist umijem; r  prehaja v nekih slučajih v ro,
ri.  Primeri na Cerkljanskem wtrljzn  fest: utrjen, trzjnk
trnek die Angel, -\rljs  grši; ta prij  prvi; zastran r=ro
prim. J. Baudouin de Courtenay, Der Dialect von Cirkno
(Archiv VII. 584; § 72.).

Upredem: pričo da upredem, če ni to res: ich moge sofort
zu Grande gehen, wenn das nicht wahr ist (Tržič); kako
se glasi infinitiv, ne vem, a težko je beseda od upresti,
mariveč bo od *u-pre-idem: vergehen.

Urbati, -am,  v. pf., peinigen: to babo da mesec noč in dan
urba! Tebe da mora urba! (Tržič). — Temna beseda, naj¬
brž iz nemščine.

Usndbiti, -im,  v. pf., erheirathen: ženil se je drugič, usnubil pa
ni nič = priženil ni nič (Bača na Idriji).

Ustrčjiti, -im,  einrichten: ta cesta je dobro ustrojena, die An-
lage und der Bau dieser Strasse sind gut (Tolminsko).

4 *

52 Dr. K. Štrekelj : Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Vardiriti' -im,  v. ipf., komu streči, Jemanden durch langere
Zeit bedienen, ihn pflegen: Gospodinja nevoljna reče:
'Kaj misliš, da te bom zmirom vardirila (Suhor). Tudi
starejši pisatelji poznajo to besedo v nekoliko drugačni
obliki. Iz Rogerija sem zabeležil: 2. 390: obsojen je bil
h le te štrafengi, de ta zemla, aku si lih vrdeval  inu
okopaval bode le to, ta vener bode njemu koprive, osad,
trnje dajala; 2. 157: perpelal ni g. bug Klare k Frančišku,
de bi njemu bila pomagala tu pole, te grunte, te vrte
okopavat inu vrdevat.  Murko: verdevati, verdSti, vardevati,
va,rdeti, vardenem, vardejem  probieren, versuchen, gewohnt
sein, pflegen; Janežič-Hubad: vardejati  ( dčnem , dem), varditi
( vardem)  kosten, schmecken, pflegen (das Vieh), vardčva,
vardevanje  Pflege; tudi ogrski Slovenci poznajo besedo:
vsa vardejvajte,  to dobro obdržte, priifet alles, das Gute
behaltet, Kuzmič; vardejvanje  die Probe, Priifung, Kuzmič ;
vardejvali  so deco (= izpraševali), Zobrisani Sloven med
Murov in Rabov 18. — Beseda je tuja in se je naslonila
na oblike glagolov deti , dejati , deuati , a d  v vardevati  spada
h korenu vard ; vzprejeli smo jo iz romanščine: ben. vardar
guardare, sguardare, riguardare, aver cura; vardar per
sutil, metafisicare, sofisticare; no la vardar tanto per
sutil; chi guarda ogni penna non fa mai letto; vardite
prima e po parla, guardati a piedi, esamina prima te
stesso avanti che biasimi alcuno; varde el fatto vostro,
riflettete e determinatevi giusta 1’ interesse a piacimento
vostro, Boerio 779, Furl. uarda.  Romanska beseda je
iz nemščine (Kluge, s. Wart) , kjer v bavarščini ivarten
še pomeni: schauen, Acht geben, Acht haben; eines
Dinges warten, Einem warten und dienen, Schmeller-
Frommann II. 1005. — Tudi če Slovenec komu žuga ali
preti: Le počakaj , te že ujamem! je to le napak poslovenil,
zamenivši ,warten — čakati 1  in ,warten — paziti 1 : Le po¬
čakaj  je = le pazi! Wart! ich ervvisch dich schon, sei auf
deiner Huth, garde-toi, prends garde, guardati.

Vek, veka,  s. m.: ta človek nima nič v r t>ka, dieser Mensch hat
gar keine Kraft (Suhor). Prim. Et. Wtb. 388: veku, kjer
najdeš iz nove slovenščine več primerov.

Verižiti, -im,  v. ipf., 1) herumschvvarmen: celo noč so fantje
okoli verižili, nemir delali. 2) Težko mu gre, veriži po
svetu: er schleppt sich fort (Polica). — Nejasna beseda;
iz vrveti, vrvež  ali veriga ?

Vdren, -ma, -o,  adj., muthig: le verni bodimo in ne udajmo se:
nur Muth! (Polica). — Slov. veren  je sicer samo ,glaubig‘.

Vdsla,-e ;  s. f. ;  neko žensko bitje. „Ljudje okoli Gorice vedo od
nekih stvari, katerim veste  pravijo. Mislijo si od njih, da

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 53

so kobile, ki ob jednajstih do polnoči brano vlačijo. Gredo
pa ravno tako hitro in še hitrejše od vetra, in njih brana
iskre kuje, da se že od daleč vidi, kadar-gredo. Ni jim
mogoče uiti, in kogar povozijo, vsega tako pokvečijo, da
žive dni ni več za nič“ (Pegan). — Drugod pravijo tem
bitjem vesne, o  kateri besedi misli Levstik, da je iz * vestna
od ved,  wissen: die (mehr als andere Menschen wissende),
od koder je tudi vedomec  in vešča,  Letopis 1882/83. 334,
kjer priobčuje Erjavec o njih nekaj črtic, katerim bi bilo
iz Ročinja dostaviti še to-le: „ Vesne prebivajo le po visocih
gorah, vrh kterih imajo grozno lepe palače. Tam gori se
pomenkvajo, kako in kaj bo to leto, kaka letina bo, kdo
bo umrl, in še mnogo druzih reči. Če se človek, ki je
tisti hip rojen, gori splazi, zve lahko vse, kaj se bo to
leto zgodilo, ali gorjč mu, če ga zasačijo. Okrog in okrog
teh palač je velik krog, izmed kterega med letom ne smejo,
razun meseca februarja; tega meseca pa, kteremu tudi
zato vesnar  pravijo, pridejo v dole in (da) se vozijo vsak
večer od 11. do 12. ure na nizkih lesenih vozičih tik poti. Ker
so pa kola s cela, škripljejo njih vozovi. Ali ne sliši jih
vsak, ampak le tisti, komur je to prirojeno. Gorje pa
tistemu, kogar povozijo, on umrje čez leto in dan. Zato
so nevarne posebno pijancem, ki se^po poteh zapletajo,
ker lehko pod njih voz pridejo. — Šel jih je bil enkrat
eden v goro poslušat. Po vsih šterih se priplazi tiho blizu
njih tako, da skrive je vse čul. Ali vgledale so ga bile,
ker je pokonci vstal. Zato se zakadijo s tako silo nadnj,
da bi ga bile koj pomikastile, ko bi jim ne bil ušel. Se-
mlele bi ga bile ko malin moko. Toda bil je k sreči že iz
njih kroga tako, da niso smele za njim. Le vpile so:
Srečen si, ki si nam ušel! Vedel se je potlej tisto leto
prav zadržati." (Pegan).

Vdternik,-«, s. m.: „To je tak človek, ki se ob takim časi rodi.
Če veter potegne, ga pod zemljo po jamah, spodmelih in
breznih prenaša. Pa so tudi nektere jame, iz kterih bi
ga več nazaj ne blo“ (Gora). Veternik  je tudi slovenski
priimek.

Vezovhti, vezajem,  v. ipf., god praznovati, godovati, godov biti
(Suhor). Obče znano je vezilo  Geschenk fur den Namens-
tag: gospodinja peče vezilo za strica (Suhor). Cigale pozna
pod Angebinde: podarilo za god, Geschenk zum Namens-
tag vezilo,  nach M.(urko) godovno, opasilo“. Gorenji Srbi
imajo ivjazanje  Eingebinde (fur den Taufling), Pfuhl; An¬
gebinde je č. vdzani, vazanicko,  p. podarunek na urodziny,
wiazanie, iviazarek,  podarunek na iviazanie,  koleda, tvezel
(Mrongovius). Kakor vidimo, je beseda omejena na Slovane,

54 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

ki imajo več dotike z Nemci in gotovo je, da bo beseda
po nemščini prikrojena; prim. že omenjeni Angebinde,  Ge-
schenk, womit man Jemanden anbindet, namentlich zum
Geburts-, Namenstage, Sanders; bav. das Bindband  das
Angebinde, Geschenk, Schmeller - Frommann I. 246; tir. :
„anbinden : ,diesen tag hat mich meiner hausfrawen dochter
mit einem schonen crantz angebunden 1 ; davon nhd. das
Angebinde, dial. bindband  Geschenk, Praesent; einbinden,  v.,
vom Pathengeschenk, das dem Taufling oder Firmling in
die Windeln oder Firmbinde gesteckt wird; zur Pflicht
machen“, SchopfJl. Kor.-n.: „einen 'pintn  ihm zn seinem
Namenstage Gltick vviinschen, was gewohnlich mit einem
pintpdnde  (Geschenk) begleitet ist. Vgl. GrimnTs Abhand-
lung uber Schenken und Geben, und Wb. II. 32, I. 295/
27. Po Trstenjakovem poročilu (Slov. Glasnik VIII (1862)
269, 270, 271) zgrabijo na Štajerskem mlatiči godovega
človeka, zvežejo ga s povreslom in govore: „Danes je god
tvoj, zato te vežemo s slamnatim povreslom, in tebe
prvlje ne odvežemo, da nam ne plačaš mastne pečenke
in črlenega vina“.

Viden, -dna,-o,  adj., ansehnlich: to sadje ni vidno, noje dobro
dieses Obst sieht zwar nicht gut aus, ist aber schmack-
haft (Polica).

Vllanih, -a,  s. m , ponjava, rjuha, das Leintuch; vilan,-a,  prtič
(Varaždin). Habdelič, Belostenec in Jambrešič pišejo samo
vilahen  linteamen; hrv. vilahan.  — Stvn. vvillahan, Et. Wtb.
169: lilahenb.

Vkljub o vati, -ujem  in vkljiibvam , v. ipf.: vkljubvajo kolikor mo¬
rejo, sie trotzen so viel sie konnen (Drežnica). — Od vkljub
zum Trotz, ki se tudi po Tolminskem govori: kljub tebi,
dir zum Trotz. Da bi bilo to res narejeno po n. ,zu Liebe 1 ,
bil bi pomčn težko ravno nasproten.

Vojn&ti, -«>«, v. ipf., potepati se, pohajati, sich herumtreiben:
cel dan brez dela okoli vojna (Polica). — Temna beseda.

Volhk6ča,-e, s. f. (izg. vuhkoča), die Feuchtigkeit (Jaška); kaj-
kavski vuhek  feucht; zastran h  mesto g  gl. zgoraj besede
plihek.  — Volhkoca  je tvorba kakor lepoca  poleg lepota ,
Miklošič, Vergl. Gr. II. 173, kjer je še več takih vzgledov.

V6t, adv., ecce, na tukaj: vot imate, tu imate, eccovi (Breginj).
— Iz *evoho\  evo-t'i>; ruski svotb  ecce, voto , votb. votačka
siehe da (Et. Wtb. 56: e).

Vdžnikar, -ja,  s. m., neko mazilo za trebuh; tako se pravi tudi
dolgočasnemu človeku (Polica). —■ Podstava voz,  stsl. ažb
anguis; neke kače se love, da zdravila delajo iz njih masti.

Včgel, -gla,  s. m., die Ecke, stsl. agh:  1) slovo vzeti od vogla,
t. j. izza vogla, sich franzosisch (hollandisch) empfehlen

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 55

hohlgehen, ein Loch in den Mond bohren, den Glaubigern
durchgehen (Kočevar); 2) vogle podpirati  dolgo koga za
hišo čakati: fant vogle podpira za svojo ljubo (Polica).

Vr&ček ,-čka,  s. m., na vraček dati, posoditi, da se povrne
(Suhor). — Prvotna tvorba od vračati.

Vrdman.-«, s. m., hudič, hudir: vraman ga jasi! (Medžimurje).
— Narejeno s sufiksom man  od vrag , kakor hudiman  od
hudič. Vragman  tiči najbrž tudi v kraškem tvrahč  derTeufel:
e ivrhhča  zum Teufel! Iz *vramanič  bi bilo najprej nastalo
vramnč,  potem tvrahč.  Toda taka imena hodijo včasi svojo
posebno pot, ker se ž njih imenovanjem hoče človek iz¬
ogniti greha; zato ni nemogoče, da se je vsled te težnje
vrag  najprej izpremenil v vran,  od koder tvrahč  vranic. Ker
sem že pri hudiču, povem naj v dopolnilo podatka v spisu
„Iz besednega zaklada narodovega" (Letopis 1892. 49j,
da besedo rogljič  ,hudič 1  pozna tudi Kuzmič.

Vrčica,-e, s. f., die Schnur (Tolminsko). — Diminutiv od v/ca
iz vrvca  (tako je bolje pisati ko vrvica,  ker bi v tem slu¬
čaju nekatera narečja imela namesto vrča  le torijca).  Nsl.
pozna tudi vrpca , vrpčar  (Janežič); podobno je bibca  (tako
je pisati ne bibica , kakor v Letopisu 1882/83. 197) iz bkvca,
bilca  bilka; po narodni etimologiji je potem nastalo hiba
travna bilka, der Grasstengel, der Halm.

Vred,-a, s. m , Milz- oder Leberverhartung (Kočevar). — Ta beseda
ima po raznih krajih razne pomene: Geschwiir, Eiterbeule,
Verletzung, Leibschaden. — Prim. Et. Wtb. 383: verdu 1.

Vrhdvnica, -e,  s. f., sleme noseča greda, der Balken, der den
Dachfirst tragt (Tolminsko).

Vrkljati,-a»», v. ipf., pootkati, mit der Plugreute reinigen (Pod-
gorjane). — „Verkla“ je otika ali ratka, nekteri imenu¬
jejo črtalo — verkla (po Trstenjaku) J. Pajek, Črtice iz
duševnega Žitka staj. Slovencev 222, kjer se primerja
stsl. vrbtelo  o^o; veru, a dvojim, da po pravici. Morda
tiči v besedi n. iverc  Maschine, Vorrichtung zur Arbeit;
dial. Werkl  je na Avstrijskem samo .Drehorgel*. A primeri,
da se tudi furl. argagn, uarzine  ordigno, nome di qualunque
strumento, kosent. urgagnu  arnese, utensile, ben. orgagno,
na Krku orgain  iz op^avov, od koder imamo pa tudi orgije,
die Orgel, organo  itd.

Vrdček ,-čka,  s. m., izvirek, studenec : izvir Rižane ima tri vročke
(Črni kal). — Prim. vročnica  Quell\vasser, Letopis 1880.
209. Janežičev vrutek  je pač le iz srbščine posnet: vrutak,
stsl. vrafokz.  Čakavščina pozna vrulj  fons (Nemanič I. 11)
in vrujak  (id. I. 18). Vrdček  je narejeno od participa.

Vrt&lja, -e,  s. f, poleg frtalja,  ein ausgerissener Fleck, z. B. im
Kleide; auch eine Schmarre im Gesichte (Tržič). Temna

56 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

beseda; ločiti jo je od besede vrtalja, frtalja  eine Art Eier-
kuchen, navedene v Letopisu 1882/83. 264, katere pa ni
z Levstikom izvajati naravnost iz ital ,/rittata,  ampak iz
furl. fretnje, fertaje, fortaje  frittata, manicaretto d’ uova di-
battute, cotte in fretta nel burro, nello strutto o nell’ olio,
Pirona 172. Furlanski sufiks aje  je iz starejšega aglia , ki
se je torej še ohranil v slovenščini.

Vrtnariti, -im,  v. ipf., štrene beliti in za tkalca pripravljati
(Goriško). — Beseda je iz romanščine: prim. lat. ordiri  ein
Gevvebe anreihen, anzetteln, pri Isidoru: ordiri est texere.
Srednja latinščina pozna orditura  textura, orditorium  stra-
minis vel telae sucula itd. Du Cange, Glossarium mediae
et infimae latinitatis edit. 1845, IV. 728. Ital. ordire,  furl.
urdi  distendere e mettere in ordine le fila sulP orditojo
per tessere la tela, macchinare; urditure  unione di pili fili
distesi per lungo sul telajo di lunghezza corrispondente
a quella che si vuol dare alla tela o al panno, Pirona
457. A že v romanščini se je pričela beseda naslanjati na
ordino;  v Schmellerju-Frommannu sem bral nekje iz sta¬
rega glosarja ,ordinamini telam', a pozabil sem si mesto
zabeležiti. — Besedo vrtnariti  sem našel tudi v zapiskih
A. Pegana o štorkljah — torkljah: „Te žene pridejo zvečer
k gospodinjam v kuhinjo in je vprašajo: Ali čemo vrtna¬
riti t. j. štrene beliti? In če gospodinje v to dovole, vržejo
jih namesto štren v kotel, jih skuhajo v vrelem kotlu in
jih pojedo.“ M. Sila piše v kritiki Rutarjeve knjige „Po-
knežena grofija Goriška in Gradiščanska J„Dom in Svet"
VI. 139): ,Po Krasu pravijo „Torklja“ ne »Štorklja" onemu
„Ježi Babi" podobnemu bitju." Ža južnovzhodni Kras je
to mogoče, a že pri Nabrežini in dalje proti severu go¬
vore Štorklja,  tako v Viževljah, kjer pripovedujejo, da so
štorklje vlekle svoj voz po sesljanskem hribu, na katerem
se baje še zdaj nahajajo sledovi v kamenju. Murko ima
tudi obliko turldja  die Hexe, die Wett.erhexe; prim. tudi
storka, štorklja  eine ungeschickte Weibsperson. Ravnikar-
Poženčan piše v Novicah IV (1846) 112: „ Tvorka  je bila
prkazen, ki je ljudi strašila, kjer so kvaterne torke in
četrtke predli, ali kjer je predica na kolesu vrvco pustila,
ko je nehala presti. To strašenje je v tem obstalo, de se
je prkazala pasja noga in de je jela v kolovrat goniti." Gl.
tudi J. Pajek, Črtice 238, 239. — Š  je v začetku besed
večkrat poznejši pristavek, gl. zgoraj besede šklemfa;  naj¬
brž je tudi v ti prikazni iskati tujega vpliva.

Vtilavka,-e, s. f., (izg. viilafka), navadno pl., die Stiefelschnur,
stogijaj, iz usnja izrezan, da se zavezujejo mestve (moška

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. B7

obuča) ali pa čižme (ženska obuča). V Suhorju. — Temna
beseda.

Vutoman, adj., navdilj, in den Tag hinein, ins Blaue (Suhor).
Barle pozna vutamah  zaman, zwecklos (Letopis 1893. 42).
Hrv. utaman  in s. utoma  (u-toma) in naši besedi so turškega
izvira: tarnam,  prim. Tiirk. II. H. 67, 68; II. N. 46, 185.

Vzglednica,-«?, s. f,, zgled, ein Muster, Exempel: v Tolminu
imate vzglednico (zgllednco): da habt ihr an Tolmein ein
Beispiel (Tolminsko).

Zabdva,-e, s. f., zadeva, sitnost, Hindernis, Lastigkeit: da ne
bom imel zabave (Ketinara , pri Trstu). S tem človekom
ni drugega ko zabava, der Mensch ist einem nur zur
Last da (Kras). Prim. gorenjski zabavljati  sitnosti prodajati,
aufbegehren.

Zabosti se, zabodem se,  v. pf., stecken bleiben; se že kam za¬
bode , da ga ni nazaj, er bleibt schon irgendwo stecken
(Polica).

Z&dnjik, -a,  s. m., zadnji gozd, der Wald, der mehr im Hinter-
grunde liegt (Polica). Glej zgoraj besede sprednjih.

Zag&ta,-e, s. f., ozka pot med stenami v gorah, die Klause
(Stržišče). — Prim. nsl. gatiti  stopfen, verschliessen; zagatiti
verstopfen, gat  Damm, stsl. gatb (Et. Wtb. 60: gatl).

ZaMjan ,-a,-o,  adj., zaduhel, zatohel, dumpfig: zahajan kruh
(Polica). — Ker je vzhajati  ,aufgehen‘, bil bi torej zahajan
kruh  tak, ki je preveč vstal: a tvorba je nepravilna, ker
od neprehodnika.

Zahititi, -im,  v. pf., brsniti, schnellen (Štajersko). Murko pozna
zahititi  v pomenu ,verwerfen‘. Prefiks za  se rabi v ozna-
menilo, da se kake stvari rešimo z dejanjem, katero iz¬
raža glagol brez prefiksa (,das Loswerden durch eine Hand-
lung‘, Miklošič, Vergl. Gr. IV. 206. f). Zahititi  je toliko, kakor
zagnati  fortschleudern; primeriti se dči, brddvsniti  — zabrdavs-
niti  hinschleudern, fortschleudern. A vendar se mi vidi,
da ravno za naš glagol in za zabrdavsniti  ne velja noben
na zgoraj omenjenem mestu v Miklošičevi sintaksi raz-
ločevan pododdelek: razloček je med zahititi  ,schnellen,
rasch fortwerfen‘ in med zahititi  ,verwerfen‘.

Zajčji,-«, -e, adj, Hasen-: zajčja rebra  die Pastinake, Pastinaca
sativa (Polica). — Namesto zajecij.

Z&jčnik,-«, s. f., klobuk iz zajčje dlake (Polica). J. Vrhovec
(Ivan z Vrha) piše v Zvonu III. (1877) 284: „Ali pri vas
še sedaj ne veste, da nosijo po svetu dolge obedernice
iz sukna, in da za kosmate zajcjeke  že malo kedo ve.“

Zajčsti se, zajčm se,  v. pf.: glavnica, ki mrtva leži, se zaje,
t. j. zmanjša se vsled davka in pristojbin (Sv. Križ pri
Nabrežini).

B8 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Zamoleza ,-e,  s. f., belo cvetoč,‘zelo dišeč grm s črnim grozdjem,
iz katerega pripravljajo črnilo (Zagreb). Pač Ligustrum
vulgare. — To stoji namesto zimoUza;  prim. nsl. zimolez,
zimoUzina  Ligustrum vulgare (,Nekoliko belokranjskih iz¬
razov in slovniških nenavadnosti iz Adlešič', priobčil
J. Šjašelj], Dom in Svet VI (1893) 432 in pa Cigale); s.
zimolez  Rainweide, Ligustrum vulgare; č. zimolez, zimolaz  isto.

Z&naščina -e,  s. f., zanašanje: samščina je bolja kot zanaščina,
selbst alles thun ist besser als sich auf andere zu ver-
lassen (Suhor). — Beseda je najbrž narejena po besedi
samščina  od samski; ali se v Belih Kranjcih morda rabi
zanaške  sich verlassend?

Zapčgel -gla, -glo,  adj., podplut: zapoglo oko, blutunterlaufenes
Auge (Polica). — Temnega izvira.

Zast&ti, zastanem,  v. pf., 1.) ins Sfcocken gerathen, festwerden:
noge da mi zastanejo, če sem jaz tam bil, meine Fusse
mogen mit dem Boden zusammenvervvachsen, wenn ich
dort war (Tržič); 2.) versaumen: zastali smo dan obrav¬
nave t. j. zamudili smo ga (Rojan pri Trstu).

Zaveten, -tna, -o,  adj., freundlich, \vohlthuend: v sobi je zavetno,
kadar je kurjeno: mraza prav za prav še ni, vendar je
v sobi bolj zavetno, če se malo podloži (Tolminsko). —
Od zavetje  vvindstiller Ort.

Z&zljiv, -a, -o,  adj., izbirčen: mačka je zazljiva, izbira si pri
- jedi (Polica). — Beseda je v zvezi z sija  die Lust; sija
do jedi, die Esslust; prim. kako to besedo razlaga L.
Pintar v Ljublj. Zvonu XIII. (1893) 698.

Zbiti, zbili  iz izgubiti, izgubili : zgubili, *zgbili  (Jelovica pri Pod¬
gorju). G  med z  in drugim konsonantom (v sekundarni
zvezi), zlasti med 2  in l,  rad izginja v narečjih, v katerih
je spirant: zldwj$, zldumik  (vzglavje, vzglavnjak), razldst, raz-
Idšat  (razglasiti, razglašati), zlikat  (zglihati) in celo 2  Idivu
(z glavo), vse iz srednjekraškega narečja.

Zdaj pa zdaj, adv., bald, in wenigen Augenblicken: zdaj pa
zdaj pride: in einem Momente ist er hier (Polica). Drugod
pomeni to: zdaj zdaj,  a zdaj pa zdaj  je bisweilen, časi,
včasih.

Zdržema, adv., neprenehoma, vedno: zdržema je bil pri hiši
er war stets im Hause (Tolminsko).

Zelenjč kukavičje, kukavičjega zelenja,  s. n., kovačnik, das Geis-
blatt, Lonicera caprifolium. Narod to rastlino tako ime¬
nuje, misleč, da se je spomladi kukavica naje, preden
začne peti. Beseda zelenje  se izgovarja želeje,  kakor sploh
subst. verb.: dirjaje  = dirjanje  (Polica). Izgovor glasu n
kot j  se nahaja torej tudi na Dolenjskem; prim. mojo
opomnjo v Ljublj. Zvonu IX. (1889) 349: vijek.

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 69

Zčncati ,-am,  v. ipf., gugati, jugati, schaukeln (Suhor). — Glej
besede cincati.

Zerlnščak, -a,  s. m., kovačnik, das Geisblatt, Lonicera caprifo-
lium (Tuškanec pri Zagrebu).

Zg6n, zgdm,  s. m., der Zusammenlauf: na vasi je vsako ne¬
deljo tak zgon (Suhor). — Stsl. si>gom>: ljudje se sami
seženejo vkupe.

Zidlšče, -a,  s. n., das Mauerwerk: zidišče se je podmelo, das
Mauerwerk ward unterwaschen (Tolminsko). — V tem
pomenu je išče  nenavaden sufiks.

Zčlek, zdlzka,  s. m., ein kleines Ding (Suhor). — Prim. zolj  die
Larve des Speckkafers, zol, zola  Eristalis tenax, Letopis
1880. 214; s,, zolja  die Wespe; nemirnemu človeku, vedno
ripsajočemu semtertje, pravijo na Polici in sploh na Do¬
lenjskem: ,ima zole v riti 1 , na Krasu pa: ,ima sršene
v riti 1 .

Zreči se, zrečem se,  v. pf., sporeči se, prepir začeti, zbesediti
se: zrekla sta se, sie haben sich iibervvorfen (Vilodol v

v  slov. Istri).

Ž&bji, -a, -e,  adj.: 1.) žabja solata  truskavec, moljava, der Vogel-
knoterich, das Knotgras, Polygonum aviculare (Polica).
Glej zgoraj besede trdina.  — 2.) ,Lep si kot žabji pildekj
tako se za šalo odgovori otroku, ki praša, ali je lep
(Polica).

ŽAbičnik, -a,  s. m., (izg. žabčnik), rastlina Pimpinella saxifraga;
koren se kuha žabičnim ovcam (Polica). — Žaba  Vieh-
krankheit pozna Jarnik, Etymologikon 116; Cigale piše
pod Krote, eine Krankheit des Rindes, unter der das
Volk allerhand Unsinniges sich denkt, žabica, žaba; č.
žaba  je Maulseuche, Zungenkrebs, r. žaba  Braune, Croup.
N. Krote  Bezeichnung mehrerer mit Geschwulst verbun-
denen Krankheiten, bei Pferden, Schafen (Sanders); dia¬
lektični slovarji južnonemški (Schmeller, Schopf, Lexer)
ne poznajo besede krdt  v tem pomenu.

Žbčkniti ,-em,  s. pf., počiti koga, dobro udariti, Jemandem
einen tuchtigen Schlag versetzen, ihm eine Feste aufhauen
(Suhor). — Beseda je najbrž onomatopoetična, kakor
cmokniti  od cmok;  vendar prim. tudi žokniti, žokati  iz bav.
schocken  mit kurzem Schwunge werfen, Schmeller-From-
mann II. 369.

Žegljžti, -dm,  v. ipf., dež lepo žeglja, es regnet sanft, es traufelt
(Suhor). — Prim. bav. fifdn, sifern  langsam diinn durch
und heraus fliessen; (frankovski in gorenjepal., bav. les)
sanft regnen, fein regnen, Schmeller-Frommann II. 231.
Svn. si/fen  traufeln, tropfend eindringen in; sifen  tropfen,
triefen; sife  langsam fliessender Bach, Lexer s. vv.

60 Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I.

Ževki, -a, -o,  adj., (izg. žefki), isto kar plevki, plihek  (gl. te besede),
weich: fige so ževke (Suhor). — Beseda bo izprevržena
iz zidek  ,flexilis‘, pri Habdeliču ,mollis‘, stsl. židvkz  succo-
sus; tudi. v Belih Kranjcih še ohranjeno v ti obliki: od
živine gre žetko (Barle v Letopisu 1893. 43).

Židovin,-a, s. m, Žid, der Jude (Suhor). —• Na Štajerskem,
med Kajkavci in ogrskimi Slovenci je in  že odpal: zidov.

Živ,-a,-o, adj., 1.) živa voda  voda studenčnica (Polica); v prav¬
ljicah voda, v s katero je moči mrtvega človeka v življenje
obuditi. 2.) Živa skala,  trdno zrasla skala, fester Fels, kjer
ni nobene plene (Polica). 3.) V živo briti  bis an die Haut
schneiden. 4.) Živa  je žerjavica, če še tli. 5.) Živ  ko iskra,
lebhaft. Prim. v Letopisu 1882/83. 272: živ rob  on rob,
ki ga je tkalec naredil; čak. živac  inargo lintei (Nemanič

I. 27), in v Ljublj. Zvonu IX. (1889) 352: živ lub.

Živec, -vca,  der Kiesel (Kočevar); Feldspath, Janežič-Hubad. —■

Srbski žime  festgegriindeter Stein, Feldspath, č. živec  Feld¬
spath; prim. živa skala  pod živ.

Žl&k, adv., commode, bequem: onod vam bo žlak iti, dort
werden Sie ganz gemachlich gehen konnen (Suhor). Iz
zlag;  prim. zlagoma , polagoma , vldgoma  in besedo vlag  v Le-

v  topisu 1892. 44: sprva pač *vi>ZTdbgt>.

Ž\kmboY,-ja,  s. m., udrtina v zemlji; izdolbina v starih dre¬
vesih (Polica). Temna beseda; ž  je najbrž kesnejši pri¬
stavek.

Žlambčrovec, -vca,  s. m., rastlina Polygala chamaebyssus (Po¬
lica). — Od prejšnje besede.

Žlamp&ti ,-am,  v. ipf., lokati: pes žlampa vodo (Polica). — Iz
nemščine: svn. slamp  gelage, slampieren  unmassig essen,
Lexer s. vv.; bav. schlampen  vom Hund, et\vas Fiiissiges
mit der Zunge und mit einem gewissen Gerausch ein-
schopfen: d- Milch, d -  Suppm ausfchlampm, einischlampm,
umme‘fchlampm  i. t. d. i. t- d., Schmeller-Frommann II.
523 ns.

Žlobudre, -Sta,  s. m., Plappermaul: dobi kacega žlobudreta pa
žlobudra ž njim (Polica). — Druge oblike: žlabra, žlabrati,
žlabrav, žlobudrati  (Murko); žlabotati, žlobodrati, žljabudrati,
žljabrati  (Janežič). Matzenauer 380 primerja dolenjenemški
schlabbern  blaterare. Gorenjenemški slovarji nimajo nič
primernega; tir. scholdern  viel und gerji reden, plaudern
(Schopf 643) zdi se mi po glasovih prlpddaljeno.

Žrven ,-vna,  s. m., die Handmiihle; žrvnati, žrvnam,  v. ipf., auf
der Handmiihle mahlen (Suhor). — Barle ima žrnati  (Le¬
topis 1893, 43); ravno isto iz Metlike Miklošič, Vgl. Gr.

II. 459; tudi srbščina pozn& ta glagol. V Et. Wtb. 410
ima Miklošič še žrniti.  — Oblika žrven  se strinja s srbsko-

Dr. K. Štrekelj: Slovarski doneski iz živega jezika narodovega I. 61

slov. znvbm, znanj ; podobno nahajamo tudi pri Kajkavcih:
mola trusatilis žrvne  ručni melin (Belostenec I. 1232).
Druge slovenske oblike odgovarjajo ^stsl. žnmvt  poleg
žrmy : žrnek  (Janežič), na spodnjem Štajerskem zrme : v
žrmah zdrav mele, bolen pa je, Jarnik 198. Čak. zrno
lapis molaris (Nemanič I. 5), č. žernov  Miihlstein. -
Žuža, -e,  s. f., ein Insect: Črn da bom ko žuža, če ni to res!
(Tržič). Na Krasu: črn ko žužek schwarz wie der Getrei-
dewurm; tu je žuža  femininum k besedi žužek;  žena
moža, ki mu je ime Žužek , imenuje se Žuža.  — Prim.
žužanlca, žužanka, žuželka  ein jedes schwarze, kleine Insect,
das Kaferchen; žužen  glanzend schwarz, kohlschwarz wie
die Feldgrille: žužek  Ebenholz, Kienruss. Pri ogrskih Slo¬
vencih Žižek:  krivično blago pri hrami, pa žiški v zrnji
ali črv v sadi (je isto), Zobrisani Sloven med Murov in
Rabov 122; prim. Letopis 1882/83. 284 in Et. Wtb. 412:
Žug,

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA


■%