■Poštnina plačana v gotovini4
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
20.
Kos.
V LJUBLJANI, dne 12. marca 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
222. Zakon, s katerim se odlagajo kazni in odpuste denarne	227.
kazni in odškodnine zaradi gozdnih kaznivih dejanj.	228.
223. Zakon o preskrbovanju siromašnih kmetovalcev in delav-	220.
cev z lesom in o prodaji na drobno.	230.
224. Odločba o oprostitvi trošarinskih kazni.	231.
225. Izpremembe in dopolnitve v uredbi o lekarnarski zbornici.
226. Pravilnik za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvu	232.
nad prometom z zdravili.	233.
■karnah.
Pravilnik o notranjem poslovanju v javnih Pravilnik o strokovnih pregledih lekarn.
Predpisi za ureditev javnih lekarn.
Dopolnitev pravilnika o poslovanju rač. odsekov Izprememba v pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami.
Kanova odredba o izvedbi novega obrtnega zakona. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Zakoni in kraljevske uredbe.
222.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta sklenila narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 23. septembra 1931. na izredno zasedanje za dan 7. decembra 1931., v svoji VI. redni seji, ki jo je imela dne
10.	februarja 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932.. v svoji III. redni seji, ki jo je imel dne 12. februarja 1932. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
s katerim se odlaga izvršitev in se krivci opraščajo denarne kazni in odškodnine zaradi gozdnih kaznivih dejanj,*
ki se glasi:
§1-
Od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, pa za dve leti se odlaga izvršitev razsodb na denarne kazni, kazni na prostosti kakor tudi na plačilo odškodnine, izrečenih pri Upravnih in sodnih oblastvih zaradi Vseh gozdnih kazni-
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 5, marca 1932., št. 52/XX/129.
dne
v ih dejanj, označenih po tedaj veljavnih gozdu h zakonih, ki so storjena v državnih gozdih, gozdih krajiških imovinskih občin in ostalih samoupravnih teles v času dc dne 15- februarja 1932.
To se nanaša tudi na razsodbe, ki se bodo zaradi istih dejanj šele izrekle.
Po razsodbah že plačane denarne kazni in odškodnine se ne vračajo.
§ 2.
V § 1. navedene kazni in odškodnine za državne gozde kakor tudi kazni za kazniva dejanja v gozdih krajiških imovinskih občin in drugih samoupravnih teles se odpuščajo, če krivec v enem letu potem, ko stopi ta zakm v veljavo, ne stori novega gozdnega kaznivega dejanja, kaznivega bodisi po zakonu o gozdih bodisi po kazenskem, zakonu.
§ 3.
Odredbe §§ 1. in 2. se ne nanašajo na one osebe, ki so storile kaznivo ‘dejanje v spredaj označenih gozdih ob izvrševanju eksploatacije po pogodbenem razmerju, niti na kazniva dejanja po §§ 142., 143., 144., 146., 147., 148. in 149. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., odnosno na taka kazniva dejanja po prejšnjih zakonih.
§ 4.
Odlog, označen v § 1., se ne šteje v rokove, določene za zastaranje dotičnih kaznivih dejanj.
S u-
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo
izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27. februarja 1932-
Aleksander s. r.
Minister za šume in rudnike
dr. St. Šibenik s. r.	Predsednik
I Videl in pritisnil	ministrskega	sveta
državni pečat čuvar držav- P. R. živkovič s. r. nega pečata,
minister pravde (Podpisi ostalih ministrov.) Bož. ž. Maksimovič s. r.
223.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta sklenila narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 23. septembra 1931. na izredno zasedanje za dan
7.	decembra 1931., v svoji V. redni seji, ki jo je imela dne 10. februarja 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932., v svoji
III.	redni seji, ki jo je imel dne 12. februarja 1932. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o preskrbovanju siromašnih kmetovalcev in delavcev z lesom in prodaji na drobno (izpremembe in dopolnitve §§ 53. in 184. zakona o g-ozdih z dne 21. decembra 1929.),*
ki se glasi:
Za poslednjim odstavkom § 53. zakona o gozdih se dodaja:
Kljub odredbam tega paragrafa, kakor tudi odredbam § 163. zakona o gozdih, smejo dobiti domovi siromašnih kmetovalcev, ki dokažejo po občinskem oblastvu, da plačujejo na leto manj ko 120 dinarjev celokupnega neposrednega državnega davka, zaradi prodaje na krajevnem trgu v enem letu iz državnih gozdov največ štiri prostorninske metre drv od suhih ali za tehnično uporabo nesposobnih sirovih debel, ki jim jih odkažejo gozdni organi.
Ob istih pogojih smejo tudi siromašni delavci dobivati brezplačno drva v isti količini, toda samo za lastno potrebo.	_	.
Za ta drva se ne plačuje nobena gozdna taksa, niti Btroški za nakazilo.
§ 2.
§ 184. zakona o gozdih se dopolnjuje tako-le:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5, marca 1932., št. 52/XX/130. Zakon o gozdih gl. »Uradni liste št. 162/35 iz 1, 1929./1930,
Dokler se ne izda ta specialni zakon, smejo prejemati služnostni upravičenci njim pripadajoča drva in stavbni les iz državnih gozdov v obsegu in na način, kakor je to bilo pred zakonom o gozdih z dne 21. decembra 1929- Tako dobljena drva smejo tudi prodajati.
§ 3-
Ta zakon velja dve leti od dne, ko se razglasi, izjemoma pa se mu sme podaljšati veljavnost z odločbo ministrskega sveta še za nadaljnji dve leti.
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27. februarja 1932.
Aleksander s. r.
Minister za šume in rudnike
dr. St. Šibenik s. r.	Predsednik
Videl in pritisnil	ministrskega sveta
državni pečat čuvar držav-	1*. R. Živkovič s. r.
nega pečata,	(Podpisi	ostalih ministrov.)
minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.
224.
J
Mi
ALEKSANDER I., po nvilosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
smo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju Našega ministrskega sveta na osnovi člena 30. ustave odločili in
odločamo:*
Osebam, ki se morajo smatrati po točki 15., člena 32, zakona o neposrednih davkih** za kmetovalce, kakor tudi obrtnikom proizvodnikom vina in rakije se oproste kazni za kazniva dejanja iz člena 33. zakona o državni trošarini,*** storjena do dne 31. januarja 1932., in je za vsa kazniva dejanja iz omenjenega člena zakona, storjena do dne 31. januarja 1932., pobrati samo redno trošarino; že vplačanih kazni pa ni vrniti.
Naš minister za finance naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 26. februarja 1932.
Aleksander s. r.
Minister za finance
Dr. Mil. R. Dordevič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	marca 1932., št. 50.
** »Uradni list« št. 75/26 iz 1. 1928.
*** »Službeni list« št. 151/25 jz 1, 1930,
♦
Uredbe osrednje vlade.
225.
Na osnovi § 25. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in v zvezi z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 30. novembra 1931. ter v soglasnosti z ministrskim svetom predpisujem te-le
izpremembe in dopolnitve v uredbi o lekarnarski zbornici.*
Clen 1.
V členu 6. se na koncu prvega odstavka dodaja: »s pravico do samostojne voditve lekarne«. Na koncu tega člena se dodaja kot poslednji odstavek:
»Častni člani smejo postati one osebe, ki imajo posebnih zaslug za farmacijo vobče ali za zbornico, kakor tudi oni zaslužni lekarnarji, ki jih izvoli zbornična uprava.«
Clen 2.
Na koncu člena 9. se dodaja: »Glasuje se za nosilca liste, čigar izvolitev ima za posledico tudi izvolitev ostalih kandidatov z njegove liste«.
Clen 3.
V členu 10. v prvem odstavku se dodaja za besedo »predsedniku« beseda: »višjega«. V tretjem odstavku se namesto besed: »ravno tolikim številom namestnikov« postavlja: »enim namestnikom«. V začetku četrtega odstavka se za besedo »Listo« dodaja: »lekarnarjev«. Na koncu istega odstavka se dodaja: »Listo lekarnarskih sotrudnikov mora podpisati najmanj 10 predlagateljev z istimi pogoji«. V šestem odstavku.se za besedama »uprave zbornice« dodajajo namesto besed »disciplinskemu sodišču« besede: »predsedniku višjega disciplinskega sodišča«.
Člen 4.
V prvem odstavku člena 11. se namesto besed »kako ime, ki je označeno na listi« postavlja: »ime nosilca liste«.
Člen 5.
V členu 14. se namesto besed »uradnika 3. skupine
I.	kategorije« postavlja: »ki jim višino odreja zbornična uprava.«
Člen 6.
V členu 15. se dodaja na koncu točke 3.: >in kot lak ne spada v upravo sekcije«. V točki 6. se izpušča: >ki< in se dodaja: »daje podpore, ki poedine«.
Člen 7.
V členu 17. se dodaja na koncu tretjega odstavka: >ali druga oseba z dovršeno pravno fakulteto«.
V četrtem odstavku se namesto besed: »predlaga tri kandidate ministru« postavlja: »izbere glavnega taj-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	marca 1932., št. 52/XX/133. — Uredbo o lekarnarski zbornici gl. »Službeni list« št, 411/61 iz L 1931»
nika, ki ga potrjuje minister«. Za besedama »narodno zdravje« se črta vse do konca tega odstavka.
Člen 8.
V členu 18. se na kcncu točke 3. namesto besed »sekcijam o tem poročilo potem uprave« postavlja: »o tem poročilo zbornični upravi«. Na koncu se kot peta točka dodaja:
»5. člane izvršilnega odbora in njih namestnike«.
Člen 9.
V členu 20. se na koncu točke 2. dodaja: »ki jih registrira po § 9. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili*«.
Točka 5. se izpreminja in se glasi:
»5. v izjemnih primerih in po pokazani potrebi sme minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban mimo že pribavljenega mnenja pristojne sekcije tudi od uprave lekarnarske zbornice zahtevati mnenje po vprašanjih o potrebi otvoritve novih javnih lekarn, o ugotavljanju vrstnega reda, po katerem naj se upoštevajo kompetenti za pridobitev dovolila, in o določanju področja novih ali starih lekarn«.
Na koncu točke 12. se dodaja: »in tiskati take zbornične izdaje za vse člane.«
V točki 13. se za besedama »za sekcije« črtajo besede: »za pokojninski sklad zborničnih uslužbencev«.
Člen 10.
V členu 21. se v prvem odstavku namesto besed: »in mu da pravico, da sme pravoveljavno reševati zadeve, ki spadajo v delokrog uprave v smislu člena 20., točka 9.,
12.,	15., te uredbe« postavlja: »ki sme polnoveljavno sklepati o vseh predmetih, za katere je po upravi pooblaščen«.
Clen 11.
Člen 22. se izpreminja in se glasi:
»Disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice je sestavljeno iz nižjega in višjega sodišča, ki se nazivljeta:
1. prvostopno disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice;
2. višje disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice.
Disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice se osnuje
pri vsaki zbornični sekciji.
Če se spojita dve ali več sekcij v eno, imata odnosno imajo eno skupno disciplinsko sodišče.
Višje disciplinsko sodišče lekarnarske zbornice se osnuje pri lekarnarski zbornici s sedežem v Beogradu.«
Clen 12.
V členu 27. se v prvem odstavku za besedama državi« dodaja: »ki so redni člani zbornice.«
Člen 13.
V členu 29. se v prvem odstavku za besedama »šef lekarne« dodaja: »odnosno vsak lekarnarski sotrudnik s pravico do samostojne voditve lekarne«. Za točko III. se dodaja nova IV. točka, ki se glasi:
»IV. lekarnarski sotrudniki po 300 dinarjev neglede na službeni kraj, toda vplačana vpisnina se jim pora-
• »Uradni list« it, 270/56 iz L 1929./1930.
čuna v vpisnino za lekarnarja, če postanejo šefi lekarn, in plačajo samo razliko.«
Clen 14.
V členu 32. se za besedama »lekarnarski sotrudnik« dodaja: »s pravico do samostojne voditve lekarne«.
Clen 15.
Člen 34. se izpreminja in se glasi:
»Upravo sekcije sestavljajo: po en izvoljeni član zbornične uprave iz vsake banovine in s področja uprave mesta Beograda in njegov namestnik, predsednik prvostopnega disciplinskega sodišča dotične sekcije, član glavnega, odnosno banskega sanitetnega sveta banovine kot člani po položaju in štirje člani, ki jih voli skupščina sekcije. Vsakemu izvoljenemu članu se voli tudi namestnik. En član in en namestnik sekcijske uprave mora biti voljen izmed lekarnarskih sotrudnikov. Mandat članov traja tri leta. Predsednik uprave lekarnarske zbornice ne spada v sekcijsko upravo, če pa je predsednik zbornične uprave obenem član glavnega sanitetnega sveta, spadata namesto njega v sekcijsko upravo za področje mesta Beograda po položaju druga dva člana zbornične uprave z istega področja tako, da so v sekcijski upravi za področje uprave mesta Beograda štirje člani po položaju«.
Clen 16.
V členu 35. se doda na koncu tretjega odstavka: »vendar morajo podpisati listo lekarnarskih sotrudnikov najmanj trije predlagatelji z istimi pogoji, kakor pri lekarnarjih«.
Kot četrti odstavek se dodaja:
»Če se razpisane volitve za sekcijsko upravo na področju ene sekcije iz katerihkoli vzrokov ne bi opravile pravilno v določenem roku, imenuje minister za socialno politiko in narodno zdravje člane sekcije in njih namestnike po zaslišanju uprave lekarnarske zbornice. Tudi mandat teh članov traja tri leta«.
Clen 17.
V členu 36. se v začetku črta beseda: »Izvoljeni«; rm koncu člena pa se dodaja: »Predsednik ali podpredsednik in trije člani morajo stanovati na sedežu sekcije, če je v tem kraju zadostno število članov«.
Clen 18.
V členu 39. se za besedama »magister farmacije« dodaja: »redni član zbornice«.
Clen 19.
V členu 40. se na koncu točke 1. dodaja: »in upravi lekarnarske zbornice«.
V točki 7. se za besedama »poročilo o« dodaja: »delu in«, na koncu te točke pa se dodaja: »in upravi lekarnarske zbornice«.
Na koncu se dodaja kot točka 12.:
»12. sestavljati pravočasno proračun in zaključne račune in jih predlagati upravi lekarnarske zbornice v odobritev«.
Clen 20.
V členu 45. se dodaja na koncu: »prepis zapisnika pa vroča upravi lekarnarske zbornice«.
Clen 21.
V členu 48. se v točki 2. namesto besed »lekarnarjev in lekarnarskih sotrudnikov iz območja dveh« postavljajo besede: »sekcije s sekcijo ene«.
Clen 22.
V členu 50. se črtajo besede: »kot šef javne lekarne«.
Clen 23.
V členu 51. se dodaja na koncu prvega odstavka: »kakor tudi uprava lekarnarske zbornice«. Na Aoncu drugega odstavka se dodaja: ministrski odposlanec sine na poziv zbornice prisostvovati tudi sejam izvršilnega odbora uprave lekarnarske zbornice«.
Clen 24.
le izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo in dobe obvezno moč z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. decembra 1931.; S. br. 23.250.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčie s. r.
226.
Na csnovi § 29., točk 6. in 7. zakona o lekarnah in nadzorstva nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930. in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o lekarnah jo nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 30. novembra 1930. predpisujem ta-le
pravilnik*
za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930.** in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o zdravilih in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 30. novembra 1931.***
I.	Podeljevanje dovolila za otvarjanje novih javnih lekarn.
1.	Javne lekarne in njih osnavljanje.
Clen 1.
Javne lekarne so zdravstvene ustanove pod državnim nadzorstvom. V njih se izdelujejo in izdajajo zdravila, vrše strokovna dela kakor tudi kemijske analize. Lekarne upravljajo kvalificirani farmacevtski strokovnjaki (§ 23. zakona).
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/16.
** »Uradni list« št. 270/55 iz 1. 1929./1930.
*** »Službeni lisk št. 653/83 iz L 1031,
Člen 2.
Vsaka kvalificirana oseba, ki izpolnjuje pdgoje iz § 6. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, sme zahtevati s prošnjo, naj se pokrene postopanje za otvoritev nove javne lekarne. To prošnjo je vložiti za področje uprave mesta Beograda pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, za kraje na področju banovin pa pri pristojni banski upravi (§ 11. zakona). Prošnji je treba priložiti tudi dokaze, da so izpolnjeni pogoji iz § 6. zakona, in označiti okoliš, kjer želi prosilec nastaniti novo lekarno. Za dokaz o dovršeni petletni praksi po § 6. zakona služi potrdilo o pravici do samostojnega upravljanja lekarne, ki ga izdaja za področje uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje, v banovinah pa ban po zaslišanju lekarnarske zbornice. Lekarnarskim sotrudni-kom, ki so izpolnili pogoje in dobili od pristojne oblasti dovolilo za samostojno upravljanje lekarne po odredbah prejšnjih zakonov o lekarnah, se ta pravica priznava.
Člen 3.
Če prosilec dokaže, da izpolnjuje po zakonu predpisane pogoje, pokrene minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban z odlokom predhodno postopanje zaradi ugotovitve pogojev za zahtevano otvoritev nove javne lekarne (§ 10. zakona). V tem odloku se mora tudi označiti okoliš, v katerem se naj ustanovi nova javna lekarna, ki se je zaradi niene otvoritve pokr^nilo predhodno postopanje (§ 11. zakona).
Vprašanje o potrebi, da se otvori nova javna lekarna, sme pokreniti tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje sam, v banovinah pa ban za področje svoje banovine kakor tudi upravna občina (§ 11. zakona).
Člen 4.
Če se izkaže na osnovi izvedenega predhodnega postopanja, da ni stvarnih pogojev za otvoritev javne lekarne, se mora to, da pogojev ni, ugotoviti z odločbo oblastva obče uprave in se v treh letih od dne, ko se ta odločba izda, ne more nanovo sprožiti vprašanje o ustanovitvi nove javne lekarne za isti kraj.
2.	Objava postopanja za otvoritev nove javne lekarne.
Člen o.
Odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno bana, s katero se otvarja predhodno postopanje zaradi ugotovitve pogojev za otvoritev nove javite lekarne, se mora objaviti v »Službenih novinah«, v službenem listu dotične banovine in v glasilu lekarnarske zbornice. Ta odločba se mora vročiti v prepisu tudi lekarnarski zbornici.
Objava mora obsezati naziv kraja, za katerega se prosi za otvoritev nove javne lekarne z označbo okoliša in s pozivam, naj podajo prizadete stranke v 15 dneh eventualne svoje prigovore pri onem oblastvu obče uprave, ki je izdala odločbo o otvoritvi predhodnega postopanja. Pravioa pritožbe se priznava vsem onim lekarnarjem, ki smatrajo, da bi se z otvoritvijo nove javne lekarne njih interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil Bam njih obstanek ogrožen.
3.	Ugotavljanje pogojev za otvoritev nove javne lekarne.
Člen 6.
Obenem z objavo odločbe v »Službenih novinah: pozove ministrstvo za socialno politiko in naredilo zdravje upravo mesta Beograda, banska uprava pa pristojnega sreskega načelnika, odnosno mestno poglavarstvo, naj predlože v 15 dneh poročilo z mnenjem in predlogom o tem, ali so podani v dotičnem kraju pogoji za otvoritev nove javne lekarne in s katerim okolišem (§ 10. zakona).
Ministrstvo, odnosno banska uprava vroči prispela poročila obenem z morebitnimi prigovori prizadetih lekarnarjev takoj lekarnarski zbornici za mnenje in predlog; ta mora v 15 dneh pozivu ustreči in vse spise vrniti. Nato se mora zaslišati tudi še mnenje glavnega, odnosno banskega sanitetnega sveta (§ 11. zakona). Nato ugotovi minister, odnosno ban z odločbo, ali so podani pogoji za otvoritev nove javne lekarne in odredi, če so ti pogoji podani, z isto odločbo okoliš lekarne in zavrne morebitne prigovore. Tri tem mora oblastvo obče, uprave paziti na to, da	z otvoritvijo	nove javne lekarne ni	ogrožen	obstanek	že obstoječe	javne lekarne.
4.	Ugotovitev okoliša.
Člen 7.
V	krajih, kjer	se otvarja prva javna	lekarna,	se
smatra ves ta kraj za lekarnarki okoliš-
V krajih, kjer je že ena, dve ali več lekarn, pa se otvarja še ena nova javna lekarna, se mora v zvezi z ugotovitvijo pogojev o potrebi otvoritve nove javne lekarne ves kraj nanovo rajonirati in odrediti novi okoliši za obstoječe, kakor tudi za novo, odnosno za nove javne lekarne. Novo rajoniranje je treba izvesti tako, da se s tem okoliši že obstoječih lekarn po možnosti čim manj izpreinene, oni kraj pa, kjer je že nastanjena javna lekarna, se sme dodeliti v drug okoliš samo na predlog lekarnarske	zbornice in	glavnega sanitetnega sveta (§	11.
zakona).
Prav tako je treba, če je to možno, ustanoviti med poedinimi lekarnami nevtralni pas, v katerem ne sme noben lekarnar sosednih okolišev svoje lekarne namestiti.
5. Razpis natečaja.
Člen 8.
Ko postane odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje, cdnosno bana o potrebi otvoritve nove javne lekarne izvršna, se razpiše v »Službenih novinah , v službenem glasilu dotične banovine kakor tudi glasilu lekarnarske zbornice natečaj radi podelitve dovolila /.a otvoritev pokrenjene javne lekarne. V natečaju morajo biti označeni kraj in okoliš lekarne, rok za vlagaire prošenj, pogoji, ki jih morajo kompetenti izpolnjevati, in označeno ono oblastvo, kateremu se naj prošnje pošiljajo. Nepravočasno prispele prošnje kakor tudi prošnje brez potrebnih listin se,ne smejo upoštevati.
6.	Mnenje posvetovalnih organov.
Člen 9.
Ko preteče natečajni rok, izroči ministrstvo za socialno golitiko in narodno zdravje, odnosno banska uprava
vse prejete prošnje s prilogami vred zaradi mnenja lekar-narski zbornici, nato pa glavnemu, odnosno banskemu sanitetnemu svetu pristojne banovine. Lekarnarska zbornica kakor tudi glavni, odnosno banski sanitetni svet morata v najkrajšem roku vse došle prošnje s prilogami vred pregledati in na osnovi tega ministru, odnosno pristojnemu banu predlagati vrstni red, po katerem naj se kompetenti za podelitev dovolitve upoštevajo. Ta vrstni red je ugotoviti glede na čas prakse, znanstveno in moralno kvalifikacijo in gospodarsko stanje kompeten-tovo (§ 13. zakona o izpremembah in dopolnitvah). Pri tem morata lekarnarska zbornica kakor tudi glavni, odnosno banski sanitetni svet vse spredaj navedene zakonske pogoje kompetentov glede njih osebne in gospodarske kvalifikacije sumarao ocenjati.
Ta predlog z ugotovljenim vrstnim redom kompetentov se vrne ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno banski upravi obenem z vsemi dotič-nimi spisi. Nato podeli minister, odnosno ban z odločbo dovolitev za otvoritev dotične javne lekarne.
Clen 10.
Dovolitev za otvoritev nove javne lekarne ali za obratovanje že obstoječe lekarne je osebna pravica. Dati se more samo fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz § 6. zakona.
V listini o dovolitvi za otvoritev in obratovanje javne lekarne je treba navesti kraj, za katerega 9e je dovolitev podelila, in okoliš, v katerem se mora javna lekarna nastaniti, kakor tudi ime in priimek onega, ki. mu je dovolitev podeljena ter datum in številka odločbe, s katero se mu podeljuje dovolitev.
II.	Prenos dovolila za lekarno, dajanje lekarne v zaknp.
Clen 11.
S privolitvijo lekarnarja kot lastnica dovolila (§ la. zakona), preživelega zakonskega druga, odnosno varuha maloletnih otrok in s privolitvijo otroka pred dovršenim 30. letom starosti (drugi odstavek § 16. zakona) se prenese dovolilo za javno lekarno na drugo osebo na podstavi prodaje inventarja in po predhodni odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. To predhodno odobritev mora pribaviti tako prodajalec kakor kupec inventarja. Kupcu inventarja se podeli dovolitev predhodno, če izpolnjuje pogoje iz § 6. zakona o lekarnah kakor tudi zakonske pogoje o osebni kvalifikaciji iz § 13. istega zakona.
Prošnjo za prenos dovolila za javno lekarno je vložiti pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje; prošnji je treba priložiti:
a) predhodno odobritev ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za prodajo, odnosno nakup inventarja;	v
b) v primerih iz § 16. zakona o lekarnah pravnomočni sklep o dovršeni zapuščinski razpravi, če pa zapuščinska razprava še ni dokončana, dokaz o pravici, uživati dohodke lekarne;
c) javno notarsko listino ali po sodišču overovljeno izjavo lastnika ali uživalca dovolila o tem, da se odpoveduje dovolitvi v korist označene kvalificirane osebe;
d) če so otroci maloletni, odobritev pristojnega va-ruškega oblastva za prenos dovolila^
e)	kupoprodajno pogodbo o lekarnarskem inventarju.
Ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, izda minister odločbo.
V vseh primerih prenosa dovolila za lekarno, ki so se pričeli, pa se niso dovršili, preden je stopil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o lekarnah z dne 30. novembra 1931. v meč, prenese minister dovolilo z odločbo, če je v prejšnjem postopanju že pribavljena predhodna odobritev za prodajo, odnosno nakup (§ 36. dopolnjenega zakona), drugače se morajo te odobritve naknadno pribaviti.
Iste odredbe veljajo tudi za dajanje lekarne v zakup-Tak primer mora lastnik, odnosno uživalec dovolila prijaviti lekarnarski zbornici v 8 dneh potem, ko je pridobil odobritev.
III.	Postopanje ob premestitvi javne lekarne.
Clen 12.
Premestitev javne lekarne v odrejenem okolišu mora prijaviti lekarnar v treh dneh pristojnemu oblastvu obče uprave zaradi pregleda novih prostorov. Ta pregled se mora opraviti najkesneje v 15 dneh od prejete prijave in je izdati lekarnarju o pregledu pismeno odločbo.
Člen 13.
Premestitev javne lekarne iz odrejenega okoliša se ne sme izvršiti brez pravnomočne odobritve ministra za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno pristojnega bana. Lekarna, ki se premesti iz svojega okoliša v tuj okoliš brez izvršne oblastvene odobritve, se mora zapreti. Ta odobritev se v upravičenih primerih lahko podeii Da osnovi izvedenega predhodnega postopanja in ugotovitve stvarne potrebe za premestitev, a po predhodnem zaslišanju oblastva obče uprave prve stopnje, lekamarske zbornice in glavnega sanitetnega sveta. Lastniki sosednih javnih lekarn, ki mislijo, da bi s to premestitvijo mogel biti ogrožen njih obstanek, smejo s privolitvijo oblastva sodelovati v postopanju, prizna pa se jim pravica pritožbe kot prizadeti stranki (izpremenjeni § 11. zakona).
IV.	Pravice in dolžnosti lekarnarjev.
Clen 14.
Lekarnar je oni predstojnik lekarne, ki upravlja lekarno in je javno-pravno odgovoren za poslovanje lekarne. Lekarnar je potemtakem: lastnik, zakupnik, pro-vizor in administrator. Lekarnar je odgovoren za lekar-narsko poslovanje svojega nediplomiranega osebja (§ 23. zakona).
Provizor je oni predstojnik lekarne, ki ga postavlja neposredni lastnik dovolila, odnosno uživalec lekarpe z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban.
Administrator je oni predstojnik lekarne, ki ga postavi oblastvo obče uprave za upravitelja lekarne po zaslišanju lekarnarske zbornice, če upravičene osebe ne postavijo provizorja ali ne najdejo zakupnika.
Zakupnik je oni predstojnik lekarne, ki ima javno lekarno na osnovi zasebne pogodbe z upravičencem ob odobritvi pristojnega oblastva v zakupu.
Zakupnik, provizor in administrator mora imeti kvalifikacije, označene v § 6. zakona, in ne sme voditi druge lekarne (§ 15. zakona).
Lekarnarski sotrudnik je diplomirani farmacevt z akademsko stopnjo, doseženo na domači univerzi, odnosno z nostrificirano tnjo diplomo.
Če je lekarnar za kratek čas zadržan, da bi upravljal lekarno, si mora postaviti začasnega namestnika (§ 15. zakona), za katerega veljajo ti-le predpisi:
a) začasni namestnik mora imeti diplomo magistra farmacije;
b) začasnega namestnika mora lekarnar pred nastopom službe prijaviti pristojnemu oblastvu in lekarnarski zbornici in navesti čas, ko ga bo nadomestoval.
c) začasno nadomestovanje ne sme trajati dalj kot dva meseca v enem letu-
1.	Razmerje med lastnikom dovolila, zakupnikom, pro-vizorjem in administratorjem.
Člen 15.
Provizor, administrator in zakupnik odgovarjajo za celokupno poslovanje in račune lekarne. Če nastane po njih krivdi lastniku, odnosno uživalcu lekarne kakršnakoli škoda ali če store kaznivo dejanje, nosijo tudi vse posledice oni, ne pa lastnik, odnosno uživalec lekarne.
Razmerje med lastnikom ali uživalcem lekarne z ene strani in zakupnikom ali provizorjem z druge strani je zasebno-pravnega značaja.
Diplomirani lekarnarski sotrudnik je odgovoren za svoje strokovno delo. Odgovarja tudi za poslovanje nedi-ploiniranega osebja, če posluje to pod njegovim nadzorstvom ali ob lekarnarjevi odsotnosti.
2.	Postavljanje provizorja.
Člen 16.
Lastnik odnosno uživalec dovolila je upravičen postaviti provizorja. Tak primer mora prijaviti v osmih dneh pristojnemu prvostopnemu oblastvu obče uprave in lekarnarski zbornici (§ 15. zakona).
3.	Prisilno postavljanje zakupnika odnosno administratorja.
Člen 17.
Pristojno oblastvo postavi zakupnika, odnosno administratorja (§ 15. in 22. zakona) v teh-le primerih:
1. Če je lekarnar zbog dolgotrajne bolezni, starosti ali onemoglosti postal nesposoben, da sam svojo lekarno Upravlja, ali če mu je pristojno sodno, odnosno upravno oblastvo voditev lekarne začasno prepovedalo, pa sam ne Postavi provizorja, odnosno ne da lekarne v zakup;
2. če lastnik ali uživalec dovolila ne da lekarne v zakup, odnosno ne postavi provizorja;
3. v izvršilnem ali stečajnem postopanju.
V vseh teh primerih postavi pristojno oblastvo po zaslišanju lekarnarske zbornice administratorja ali zakupnika in mu določi prejemke, odnosno višino zakupnine (§ 22. zakona).
4.	Odgovornost lekarnarjev.
Člen 18,
Lekarnar je dolžarrin odgovoren, da pravočasno svojo tekarno registrira (§ 9. zakona), da strokovno osebje pri
lekarnarski zbornici in pristojnem oblastvu prijavi, da vodi z zakonom, uredbami in pravilniki predpisane knjige.
Lekarnar mora v redu voditi knjige o dobavi in oddaji zdravil po receptih, ni pa dolžan vodili trgovskih knjig (§ 9. zakona). Če jih vodi, imajo redno vodene, predpisno kclkovane in overovljene knjige pri sodiščih in oblastvik isto dokazno moč kakor poslovne knjige trgovcev.
Lekarnar je upravičen in dolžan, voditi nadzorstvo nad poslovanjem svojega osebja v lekarni. Poslovanje svoje in svojega osebja mora uravnavali tako, da se izogne vsaki nedovoljeni in nelojalni tekmi proti drugim javnim lekarnam. Ko izdaja zdravila po receptih, se mora držati cen, označenih v lekarnarski taksi; če želi pri ekspedicii recepta kaj popustiti, mora vidno označiti na receptu znesek popusta, ki ga je dal na vsoto predpisno taksiranega recepta.
5.	Prestanek službenega razmerja med lekarnarjem in pomožnim osebjem.
Člen 19.
Če želi lekarnarski sotrudnik; odnosno provizor izstopiti iz lekarne ali če želi lekarnar obstoječe službeno razmerje prekiniti, pa s pogodbo (pismeno ali ustno) ni določen odpovedni rok je smatrati v takem primeru, da znaša odpovedni rok šest tednov. Za začasnega-namestnika se ne določa odpovedni rok, ker je njegova namestitev začasnega značaja.
V.	Kazensko postopanje.
Člen 20.
Kazni, označene v § 35. zakona, izreka oblastvo obče uprave prve stopnje. Pritožbe zoper odločbe tega oblastva se smejo vložiti v 14 dneh na obče upravno oblastvo druge stopnje po odredbah zakona o občem upravnem postopku. V vsaki kazenski razsodbi, s katero se krivec obscia na denarno kazen, je treba hkratu navesti tudi ono zaporno kazen, v katero ie izpremeniti denarno kazen, če se denarna kazen ne bi dala izterjati. Pri tem je računiti 100 Din denarne kazni za en dan zapora.
Oblastvo obče uprave, ki izreka kazen, se mora povsem držati občih načel ob izvedbi postopanja (§ 69. do § 105. zakona o občem upravnem postopku).*
Člen 21.
Minister za socialno politiko in narodno_ zdravje bo na osnovi § 29., točke 6., zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili po potrebi dopolnjeval in iz-preminjeval odredbe tega pravilnika.
Člen 22.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko se razglas! r »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 1. januarja 1932.; S. br. 86.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r.
* »Službeni liste št. 26/4 iz 1. 1931,
227.
Na osnovi točke 5. § 25. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930. predpisujem ta-ie
pravilnik
o notranjem poslovanju v javnih lekarnah.*
Clen 1.
Ta pravilnik velja za vse lekarne.
Člen 2.
Lekarnar mora imeti po farmakopeji, ki je v veljavi, za krajevne razmere zadostno količino zdravil, farmacevtskih preparatov in ovojev, kakor tudi predpisanih reagencij, in to v čistoti, kakršno zahteva farmakopeja.
Lekarnar odgovarja za vse droge in preparate v lekarni, da so čisti in dobri, najsi jih je sam napravil ali pa kupil. Za umotane zdravilne specialitete, kakor tudi za orgaroterapevtske in seroterapevtske preparate iz bakterij ali njih produktov kakor tudi za dietetična sredstva in kozmetične snovi raznih virov itd., ki se prodajajo vloženi v izvirni omot, odgovarjata proizvodnik in odgovorni zastopnik-
Člen 3.
Razen farmakopeje, takse in zakona o lekarnah morajo biti v vsaki lekarni zbrane in v red zložene vse na-redbe, razpisi, pravilniki, odločbe, okrožnice zbornice in navodila, kakor tudi vse zbornične izdaje. Razen tega mora imeti vsaka lekarna kemijo in farmakognozijo, ki je obvezna za učenje farmacije na domačih univerzah.
Istotako tudi primerne strokovne knjige, časopisi in temu podobno, da so te čitajoči in uporabljajoči farmacevti vedno lahko poučeni o razvoju na področju farmacije in njenih pomožnih ved in kako napredujejo.
Člen 4.
Lekarna se mora urediti po predpisih za ureditev javnih lekarn, ki jih izda minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 5.
Preden se uporabijo, je treba nabavljena zdravila po odredbah farmakopeje točno pregledati, ali so pravilna in čista.
Člen 6.
Za človeško uporabo mora imeti lekarnar v zalogi droge, kemikalije in galenske preparate one kakovosti, ki ustreza predpisom farmakopeje. Za veterinarske namene mora imeti lekarnar v zalogi tako blago, ki ustreza zahtevam veterine.
Za tehnične namene ima lekarnar v zalogi lahko tudi drugo blago, toda na signaturi mora biti jasno označeno >pro usu technico«. To blago mora biti hranjeno ločeno ud blaga za medicinaluo rabo.
Člen 7,
Za prodajo zdravilnih specialitet, neoficinelnih zdravil, cepiv, serumov, organoterapevtskih in seroterapevt-skih preparatov, preparatov iz bakterij in njih produktov veljajo dotični predpisi.
Člen 8.
Lekarnarju je dovoljeno, da da v nujnih primerih, ob ranah, zastrupitvi itd. sredstva, o katerih misli, da so primerna, in sicer če ni moči priklicati zdravnika o pravem času. Lekarnar si mora prizadevati za to, da se zdravnik čim prej pokliče in da da zdravniško pomoč-Lekarnar mora zdravnika takoj obvestiti e tem, kar je ukrenil. V takem primeru njegovo postopanje ni ma-zaštvo.
Člen 9.
Glede pripravljanja, oddajanja in plačevanja zdravil veljajo odredbe državne farmakopeje, odredbe veljavne Taxae medicamentorum in cenovnika za specialitete.
Člen 10.
Glede upravljanja in oddajanja narkotičnih drog ;n strupov veljajo odredbe zakona o opojnih drogah z dne
30.	septembra 1931.* in uredbe o prometu in kontroli strupov S. br. 23.130 z dne 15. decembra 1931- glede prometa z umetnimi sladili pa veljajo odredbe pravilnika za uporabo zakona o umetnih sladilih.**
Člen 11.
Lekarnar mora voditi knjigo o receptih kakor tudi knjigo o dobavi zdravil, za katero služi lahko tudi fakturni register.
Člen 12.
Lekarnar mora pripravljati in oddajati zdravila ob vsakem času podnevi in ponoči s posebno pazljivostjo in skrbnostjo.
Toda v krajih z dvema ali več lekarnami se uvede izmenoma dežurstvo lekarn. Dežurne lekarne morajo biti občinstvu ob vsakem času, podnevi in ponoči, na razpolago.
Pričetek in zvršetek dežurstva, odnosno odpiranje m zapiranje lekarn uredi za področje uprave grada Beograda upravnik, v banovinah pa ban po krajevnih razmerah na predlog lekarnarske zbornice.
Lekarne, ki niso dežurne, smejo oddajati zdravila samo na recept, ki je označen z besedo sstatim« ali vcito«, in sicer samd, če se to zdravilo ne more v dežurni lekarni dobiti.
Člen 13.
Lekarnar mora oddati na recept zdravilo, če zapiše zdravnik ob osnovani življenjski nevarnosti na receptu »cito« ali »statim«, plačilo pa dobi pri blagajni krajevnega občinskega oblastva, odnosno naprave, katere član je bolnik.
Člen 14.
Zdravniških receptov lekarnar ne sme kazati ali tudi le v prepisu drugim osebam dajati, razen zdravniku, ki jih je napisal, nadalje bolniku ali njegovemu zastopniku.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/17,
* >Službeni list« št. 652/83 iz 1. 1931.
** >Službeni list« št. 177/33 iz L 1931.
Lekarnarju in njegovim sotrudnikom je zlasti strogo prepovedano, drugim osebam karkoli priobčevati o bolnikovi bolezni na osnovi recepta.
Člen 15.
Kdor se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje s kaznijo, določeno v točkah 1., 2. in 4. § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930.*
Člen 16.
Ta pravilnik stepi v moč cd dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati vse odredbe prej predpisanih pravilnikov, kolikor nasprotujejo tem odredbam.
V Beogradu, dne 18. decembra 1931.; S. br. 23.220-
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r.
"i	—	—
228.
Na osnovi točke 1. § 29. zakona o lekarnah n nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930. predpisujem ta-le
pravilnik o strokovnih pregledih lekarn.**
Člen 1.
O vseh lekarnah, zlasti pa o javnih lekarnah se vodi pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno pri banskih upravah vpisnik, v katerega se vpisujejo:
a) lekarne z realno in realno radicirano pravico;
b) lekarne, ki so osnovane po členu 24. zakona' o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja z dne 30. IIT. 1881- z izpremembami in dopolnitvami z dne 11. VI. 1884., 4. III. 1891., 14. I. 1900., 17. I. 1905. in
14. X. 1912.;
c) lekarne, ki so osnovane po zakonu o lekarnah iz leta 1876., zak. čl. XIV.;
č) lekarne, ki so osnovane po zakonu o ureditvi lekarn z dne 18. XII. 1906.;
d) lekarne, ki so osnovane po redu za lekarne v Bosni in Hercegovini z dne 17. X. 1907.;
e) lekarne, ki so osnovane prej, kot je stopil v moč zakon o lekarništvu z dne 11. aprila 1894.;
f) lekarne, ki so osnovane po zakonu o lekarništvu z dne 11. aprila 1894. in
g) lekarne, ki so osnovane po zakonu o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. IV. 1930.*** in po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o
* »Uradni list« št. 270/55 iz 1. 1929./1930-
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15. januarja 1932-, št. 11/111/19.
*** »Uradni lisk št, 270/55 iz 1, 1929./1930,
lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne
30.	XI. 1931*
Člen 2.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno banske uprave vroče overovljen prepis vpisnika, označenega v členu 1. tega pravilnika lekarnarski zbornici, odnosno njenim sekcijam.
Ta prepis morajo zbornica, odnosno njene sekcije popravljati in dopolnjevati po izpremembah, ki jim jih vroča od primera do primera ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno pristojna banska uprava.
Člen 3.
Nadz„,stvo nad delom lekarn vrši na področju uprave mesta Beograda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, v banovinah pa ban po svojih strokovnih referentih.
Vrhovno nadzorstvo vrši ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 4.
Vse javne lekarne, ročne lekarne zdravnikov in živi-nozdravnikov kakor tudi ročne lekarne zdravstvenih zadrug, lekarne in ročne lekarne uradov za zavarovanje delavcev morajo biti najmanj enkrat na leto strokovno pregledane.
Če ban ne bi mogel opraviti pregleda po svojih strokovnih lekarniških referentih v vseh krajih, lahko pooblasti sreskega sanitetnega referenta, ki izvrši v zastopstvu banske uprave pregled lekarn na področju svojega sreza.
Člen 5.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban lahko odredi, če spozna to za potrebno, izreden pregled poedinih ali vseli lekarn na svojem področju.
Člen 6.
Rednemu in izrednemu pregledu lekarn prisostvuje poleg banovega odposlanca ali njegovega namestnika predstavnik prvostopnega oblastva obče uprave, ki ga odredi : "eski načelnik, v mestih pa prisostvujejo upravniki, odnosno predstojniki mestne policije ali njih namestniki in en predstavnik krajevnega občinskega oblastva, kjer se vrši pregled. Predstavnika krajevnega oblastva odreja predsednik (načelnik) občine.
Na področju uprave mesta Beograda prisostvuje pregledu poleg odposlanca ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ali njegovega namestnika tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje uprave mesta Beograda ali njegov namestnik in šef občinske sanitete ali njegov namestnik one občine, kjer se vrši pregled.
Če se pokaže potreba, da vrši ministrstvo za socialno' politiko in narodno zdravje nadzorstvo nad lekarnami tudi po banovinah, sestavljajo komisijo razen ministrskega odposlanca člani komisije, označeni v prvem odstavku tega člena. Pregledu lekarn sme prisostvovati kot član komisije tudi en predstavnik lekarnarske zbornice.
*~»Uradni liste št, 653/83 iz L 1931/
Člen 7.
0 pregledu lekarn se vedi zapisnik (obrazec A).
Na vrhu tega zapisnika je označiti dan in kraj, ko in kjer se vrši pregled. Nato je označiti številko in datum odloka, na čigar osnovi se vrši pregled lekarne in je popisati uspeh o izvršenem pregledu.
Ta zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar, prav tako pa tudi prisotni odgovorni vodja lekarne.
Člen 8.
Zapisnik o pregledu lekarn se sestavi v dveh izvodih; en izvod ostane v lekarni, drugi izvod pa se predloži onemu oblastvu, ki je pregled odredilo.
Člen 9.
Pri pregledu lekarn je ugotoviti:
1. ali ima lastnik lekarne dovolilo, ki je predpisano za vodite v lekarne;
2. ali imajo lastnik, odnosno odgovorni vodja lekarne in njegovi sotrudniki polnoveljavno kvalifikacijo;
3. ali je lekarna po § 9. zakona o lekarnah pri lekar-narski zbornici registrirana in ali je ta prijava v Službenih novinah« objavljena;
4. ali so lastnik, odnosno odgovorni vodja javne lekarne in njegovi pomočniki člani lekarnarske zbornice;
5. ali je lekarna nastanjena in urejena po odredbah predpisa o ureditvi lekarn S. br. 23.260/31 p
6. ali se vodi lekarna po odredbah pravilnika o notranjem poslovanju v javnih lekarnah S. br. 23.220/31 ;3
7. ali se drži lekarnar pri svojem delu odredb pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah S. br. 12.620/1930.,5 zakona o opojnih drogah z dne 3. XI. 1931.* in uredbe o prometu in kontroli strupov S. br. 23.130 z dne 15. XII. 1931. in pravilnika za uporabo zakona o prometu in kontroli umetnih sladil S. br. 2176 z dne 23. marca 1930.5
8. ali so recepti taksirani po veljavni taksi, ali se vodi knjiga receptov, odnosno knjiga o dobavi in izdaji zdravil kakor tudi vse ostale knjige, označene v zakonu o lekarnah, odnosno v pravilnikih, izdanih na osnovi tega zakona. Opazbe o pregledanih knjigah je označiti tudi v knjigah samih in pri tem zaznamiti dan opravljenega pregleda;
9. ali ima zadostno količino predpisanih serumov in ali jih hrani po predpisih, kakor tudi, ali je obvezilni material predpisno spravljen;
10. ali ima zakon o lekarnah, predpisano farmakopejo in takso, kakor tudi zbrane vse pravilnike in odredbe, ki se nanašajo na obratovanje lekarn.
Clen 10.
Pri lekarnah uradov za zavarovanje delavcev, bolniških lekarnah, ročnih lekarnah zdravstvenih zadrug kakor tudi lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov je treba razen teh občih odredb tudi še ugotoviti, ali izpolnjujejo pogoje zakonskih odredb, po katerih so osnovane in ali vo-
1 »Službeni	list«	št.	229/20	iz	1. 1932.
* »Službeni	lisk	št.	227/20	iz	1. 1932.
* »Službeni	list«	št.	186/30	iz	1. 1930.
* »Službeni	list«	št.	652/83	iz	1. 1931.
* »Službeni	list«	št.	177/33	iz	1, 1931,
j dijo lekarno in oddajajo zdravila v onem obsegu, kakor je to s pravilnikom določeno.
Člen 11.
Komisija se mora prepričati o kakovosti zdravil m drugih drog, ki so v zalogi; jeli pa zdravilo dobro ali ne, odloča strokovni referent, ki vrši pregled, po zaslišanju članov komisije.
Če se najde, da zdravilo ne ustreza predpisom, pozove strokovni referent, ki vrši pregled, odgovornega vodjo lekarne, naj vpričo komisije nepravilno zdravilo uniči. Komisija sme odstopiti od uničenja samo, če se do-tično zdravilo na lahko izvedljiv čistilni način da napraviti za uporabno.
Če se lekarnar brani, to storiti, se dene to zdravilo pod pečat in obdrži v prepovedi, del zdravila pa se pošlje pod pečatom komisije in lekarnarja pristojnemu zavodu v analizo.
Na isti način postopa komisija tudi z onimi zdravili, ki se njih analiza zaradi kratkega časa ne more opraviti na mestu samem.
Člen 12.
Ob otvarjanju nove lekarne mora lastnik, preden jo uredi, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno bana obvestiti, da se odredi komisija zaradi pregleda kraja in zgradbe za lekarno. Ko je to vprašanje povoljno rešeno, sme lastnik lekarno urediti.
To odločbo izda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban po plačilu takse iz tar. št. 116. in 117. zakona o taksah.
Taksa po tar. št. 116. in 117. se uniči na odobrilu, ki se vroči stranki.
Prav tako je postopati tudi, če želi lekarnar preseliti svojo lekarno v novo zgradbo.
/
Člen 13.
Ko izpolni lekarnar pogoje, določene v členu 12. tega pravilnika, in uredi lekarno po vseh-pravilih in predpisih, jo sme otvoriti šele po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno bana.
To odobrilo izda minister, odnosno ban po poročilu komisije, v katerem je treba posebej navesti, da je lekarna urejena po vseh pravilih in predpisih.
Člen 14.
Za redne preglede lekarn lastniki ne plačujejo nobene pristojbine.
Potni stroški komisije obremenjajo državo ali banovino.
Če se odredi zaradi nerednosti in nepravilnosti, ki so se našle ob pregledu lekarne, izredni pregled lekarne ali če zaprosi lekarnar sam za pregled lekarne, trpi lastnik lekarne stroške, združene s tem izrednim pregledom-
Če se vrše potovanja ob stroških privatne stranke, se pobirajo ti stroški po razpisu št. 25.191. z dne 29. marca 1929. (»Službene novine« št. 84—XXXV z dne 10. IV. 1929.) in uredbi o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev*
Stroške odposlancev lekarnarske zbornice trpi vselej lekamarska zbornica.
* »Uradni list« št. 171/41 iz 1. 1929. — Razpisa št# 25.191 v cit. številki »Služb, novin« ni. (Op. ur.)
Člen 15.
Kdor se pregreši. zoper odredbe tega pravilnika, s6 kaznuje s kaznijo, označeno v § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.*
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 18. decembra 1931.; S- št. 23.210.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r.
Kraj.....................................................
Banovina ...............................................
Zapisnik
sestavljen dne  .......................    193... ob	pregledu
 —...............    lekarne	pri.........................................
v ........_ .................  ulica______št_____
Pregled se je izvršil na podstavi odloka ..........................
 —  - ___________ št  ........   z	dne.................  193..
Lastnik lekarne:
(ime, datum in številka dovolila)
Administrator lekarne:
(ime in kvalifikacija)
Farmacevtsko pomožno osebje:
Mr. ph.
(ime in kvalifikacija)
Asistenti farmacije:
(ime in kvalifikacija)
Študenti farmacije:
(ime in datum vstopa v lekarno)
A.	Stanje lekarnskih prostorov.
Obči red in čistota.
I. Dispenzacijski prostor (oficina):
1. Stanje lokala:
2. Posodje in stojala:
3. Razpored in hranitev zdravil:
4. Čuvanje strupov in separandov.
(Razpredelnica I. in II.):
5. Miza za recepturo in dispenzacije:
a) tehtnice in uteži:
b) ostalo posodje: i c) ostala oprava:
II. Laboratorij:
1. Stanje lokala:
2. Posodje:
3- Priprave za reagencije:
4. Mikroskop:
5. Destilacijski aparat: m. Materialka:
1. Stanje lokala:
2. Ureditev in čuvanje zdravil:
3. Čuvanje strupov in strupenih stvari:
* »Uradni list« št. 270/55 iz L 1929./1930.
IV. Lekarnska klet in podstrešje:
1. Stanje lokala:
2. Čuvanje zdravil:
V. Inšpekcijska soba in stanovanja pomožnega farmacevtskega osebja:
B. Izvid preizkušanih zdravil.
I.	Kemikalije:
II.	Droge:
III. Farmacevtski preparati:
1. Aquae
2. Cerata
3. E m pl astra
4. Extracta 5- Olea
6. Pilulae
7. Species
8. Spiriti
9. Suppositoria
10. Syrupi
11. Tinetu rae
12. Unguenta
13. Ostalo:
IV. Obvezilni material:
V.	Zdravilne specialitete:
VI. Vakcine in serumi:
(čuvanje)
C. Knjige.
1. Farmakopeja in taksa:
2. Knjiga za laboratorijska dela:
3. Recepturna knjiga:
5.	Farmacevtske pomožne knjige:
5. Knjiga z zapisniki o pregledu lekarn:
6. Zakoni, uredbe, pravilniki:
7. Knjiga o strupih:
8- Prodajna knjiga za narkotične droge:
9.	Prodajna knjiga za umetna sladila:
<3. Pregled receptov.
Sklep:
Prebrano in podpisano.
Navzoeni odgovorni upravitelj lekarne:
Člani komisije:
229.
Na osnovi § 29. zakona c lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930. in člena 4. pravilnika o notranjem poslovanju v javnih lekarnah izdajam te-le
predpise
za ureditev javnih lekarn.*
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Vsaka javna lekarna mora imeti te-le prostore:
1. lokal za dispenzacijo (oficina);
2. laboratorij;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	januarja 1932., št. 11/111/18.
3. sobo za material (materialka);
4. klet in podstrešje;
5. inšpekcijsko sobo.
Člen 2.
Vsak prostor se mora dati zaklepati, mora ustrezali predpisom gradbenega reda, stanovanjski higieni in predpisom požarne policije, mora biti postavljen in umeščen ustrezno svojemu namenu in služiti samo svoji namembi.
Povsod mora biti vselej in v vsaki smeri največji red, točnost in čistota in morajo biti povsod v popolnem redu vse one stvari, priprave, aparati, instrumenti, posode itd., ki se potrebujejo za redno in brezhibno poslovanje.
Člen 3.
Zalogo zdravil je treba imeti spravljeno, kakor to zahteva farmakopeja ali kak drug predpis po značaju zdravila-
Člen 4.
Na vsem posodju ln stalnih posodah na kateremkoli kraju v lekarni mora biti napravljen po imenstvu •farmakopeje trajen napis o vsebini.
Za zdravila, označena v I. in II. razpredelnici farmakopeje, je uporabljati samo stalne posode z dobro pričvrščenim napisom, ki je trajen in se ne da izbrisati.
Napis za sredstva v I. razpredelnici mora imeti bele črke na črni podlogi, za sredstva v II. razpredelnici morajo biti rdeče črke na beli podstavi.
Na stalnih posodah v lokalu za dispenzacijo morajo razen tega biti tudi stekleni zamaški, ki morajo biti iz-brušeni in navskriž zarezani.
Na zamašku ali signaturi mora biti vrezana maksimalna doza.
Za oznamenovanje stalnih posod za kisline, baze, jod in brom so dopustne tudi vjedkane ali vžgane črke.
Člen 5.
V posodah v oficini smejo biti samo ona zdravila, ki so označena na signaturi; v večjih posodah pa smejo biti ta zdravila tudi v različni obliki, n. pr. in toto ali kot prašek. V takem primeru je treba paziti, da se deva prašek posebej v posodo iz stekla, pločevine ali druge primerne tvarine.
Papirne vrečice se za to ne smejo uporabljati.
Člen 6
•Zdravilne specialitete, serume, cepiva, kozmetična in dietetična sredstva, ki to same po sebi zahtevajo, je treba hraniti ločeno.
Člen 7.
Na vsaki javni lekarni mora biti prt vhodu v oficino pripraven nadpis, ki podnevi in ponoči bije v oči; isto-tako pa tudi nočni zvonec, ki se da lahko doseči in se čuje v inšpekcijski sobi
II.	Lokal za dispenzacijo.
člen 8.
Izmed lekarniških prostorov je določen za občinstvo lokal za dispenzacijo (ofioina) in namenjen za dispenzacijo in odpravo zdravil.
Ta prostor mora biti dovolj velik, suh in svetel ter se mora dati dobro ogrevati.
V lokalu za dispenzacijo morajo biti postavljene vse stvari, posode, ostale priprave, potrebščine itd., ki so potrebne, da se hranijo zdravila po predpisu kakor treba in da se dispenzirajo in odpravljajo kakor tudi vse, kar je potrebno za udobnost strank, ki čakajo, in kar se da lahko očistiti. To je:
A. Oprava.
1. Najmanj ena velika in dobro razsvetljena miza (dnevna svetloba mora prihajati ravno, večerna pa od zgoraj) za receptiranje s ploščo, ki se lahko da čistiti, in s prikladno uredbo. Na mizi mora biti omarica za tari-ranje, prav tako tudi miznice in razni predali za razne priprave in potrebščine.
Kjer je to po krajevnih razmerah možno, mora biti posebna miza za dispenzacijo v ročni prodaji ali pa za to na mizi za recepturo oddelek, ki je ločen s primerno pregrajo.
2. Ob stenah oficine, v zadostni razdalji od zidov, stojala (repozitorij), zgoraj z odprtimi policami za stalne posode, spodaj pa malo izbočena, s predali iz lesa, ki nima nobenega duha. Vsak predal mora biti v posebnem oddelku, ki je od vseh strani dobro zaprt- Stojala je treba postaviti tako, da je med spodnjimi predali in tlemi zadosti zračnega prostora.
V predalih ne sme biti manjših oddelkov, da bi se tam namestilo več različnih zdravil; kjer pa se spravljajo mastna ali močno dišeča sredstva, morajo biti za to pločevinaste posode s poklopcem.
3. Poseben oddelek stojal z napisom sSeparanda« ali »Tabula ll« za zdravila, našteta v II- razpredelnici veljavne farmakopeje in za neoficinelna zdravila, ki delujejo enako.
V tem oddelku in v zvezi z njim je treba urediti . omaro ali oddelek, ki se da zaklepati, z hapisom »Ta-bula I« ali »Velenac, in to za strupe, naštete v I. razpredelnici veljavne farmakopeje in za neoficinelna zdravila, ki učinkujejo podobno.
Ključ od omare za strupe se mora hraniti na varnem kraju.
B.	Stalne posode in drugo posodje.
1. Steklenice (stalne posode iz stekla) razne velikosti z brušenim zamaškom za tekoča zdravila (aquae, spiritus, liquores, solutiones tincturae, olea itd.). Prav tako prirejene posode iz stekla za praške, za suhe kristalizirane ali kristalne in amorfne preparate v obliki praška (soli, alkaloidi itd.)-
2. Barvane steklenice (rumene, rjave) in stekleno posode za praške z brušenim zamaškom za sredstva, ki se morajo zaklanjati pred svetlobo.
3. Stalne posode iz porcelana s poklopcem, ki se dobro zapira, s steklenim vstavkom ali brez njega, in to za masti, pekmez, ekstrakte in podobne preparate.
4. Lesene škatle s pokrovom, ki dobro zapira, za suha zdravila, kakršna so manjši plodi in semenje, zlasti pa za vegetabilne praške vobče. Za higroskopične praške so vsekakor boljše škatle iz pločevine.
C.	Priprave in potrebščine.
1. Za recepturno mizo najmanj ena tarirna tehtnica, s katero se da tehtati največ do 1000 g in. tri ročne tehtnice z roženimi krožniki v premeru 4, 6 in 8 cm.
K temu dovolj predpisanih in preciznih uteži, in sicer:
od 1, 2, 5, 10, 20 in 50 cg,
od 1, 2, 5, 10, 50 in 100 g in
od 20, 200, 5C0 in 1C00 g.
Tarirna tehtnica in uteži morajo biti preizkušeni in žigosani.
2. Najmanj en možnar iz porcelana za emulzije, več skledic, v katerih se manejo masti iu praški, različne veličine s kljunom in brez kljuna, iz stekla ali porcelana in en možnar za pilule.
Po ena mala, posebej označena skledica za metje iz stekla ali porcelana za strupe in jodoform.
3. Žlice razne velikosti iz gladke kar moči trdne snovi (kosti, rogovine, trde gume, novega srebra), razen tega po ena mala posebej cznačena žlica iz rogovine za strupe, jodoform itd.
4. Lopatice (špatule) razne velikosti iz železa, novega srebra ali druge pripravne tvarine razne velikosti.
5. Priprava za pilule iz trdega lesa z dvojnim vložkom in dvojno ploščo, najbolje iz ponikljanega železa, obenem z lesenim dogotavljačem.
6. Ena priprava za zapiranje Capsul. Amylac. na suho.
7. Nekoliko manjših in večjih paten iz prikladne tvarine.
8. Zaloga čistih kart ali kosov pergamentnega kartona ali celuloida, ki so po obliki in velikosti enaki kartam, eventualno en čolnič za praške iz rogovine, trde gume ali podobne tvarine.
9. En žig in pečat s firmo lekarne, ena meterska mera, en nož, en gladilnik za papir in potrebni pribor za pisanje.
10.	Zadostna količina medicinskih steklenic, zdelic in posodja, škatel, kapsul iz gladkega in voščenega papirja, zamaškov razne velikosti itd. Nadaije ostali material, potreben za odpravo zdravil, kakor: papir, motvoz za povezovanje steklenic in signature.
V oficini ali tik nje je treba postaviti pripravo za izpiranje, po možnosti s tekočo vodo.
III.	Laboratorij.
Člen 9.
Laboratorij ni treba da bi bil daleč od oficine, mora se pa naslanjati na materialko, mora biti prostoren in Urejen. Mora biti suh, dobro razsvetljen in zračen, mora imeti tlak, ki ne propušča in mora biti tekoča voda pri rokah.
Razen tega morajo biti v laboratoriju enostavne police, omare itd. za razne priprave in potrebščine (Phar-maoopoea serbica ed. II.), ki so potrebne za delo v laboratoriju.
Zlasti je potrebna ena priprava za kuhanje, en parni aparat za destilacijo vode s potrebnim priborom, ena omara za sušenje, stiskalnica za tinkture, perkolator, kotel in ponve iz bakra razne velikosti, nekaj posodja
iz gline, nadalje vse, česar treba, da se kuri, kolesca za podlaganje iz tvarine, ki toploto slabo prevaja, liji, lopatice iz železa in lesa, leseni tolkači za mešanje, in sicer naj so oni za zdravila za notranjo uporabo skrbno ločeni in oddeljeni od onih za masti in podobno, kar je namenjeno za zunanjo uporabo.
Nadalje stekleni tolkači, potem po en večji in en manjši kovinski možnar, posodje za infundiranje in menzure iz porcelana in kositra razne velikosti, prikladne priprave za koliranje tekočin, predpisana sita in sterilizacijski aparat.
V laboratoriju ali na drugem prikladnem kraju je treba namestiti omaro za apparatus reagentium, ki ga predpisuje farmakopeja, z reagencijami, ki jih je treba vzdrževati v popolnem redu, tako tudi za analitični pribor in priprave, ki so določene v veljavni farmakopeji.
Če je mogoče, je treba v zvezi z laboratorijem urediti posebno sobo za phanje in sejanje praškov,
IV. Soba za material.
Člen 10.
Soba za material je namenjena za zalogo enostavnih drog, kemijskih in farmacevtskih preparatov.
To mora biti svetla, suha, zračna, dovolj prostorna iu kakor treba urejena soba blizu oficine z odprtimi ali zaprtimi policami za posodje, ki mora biti po predpisu oznamenovano.
Tu naj je nadalje ena miza in vse, česar treba za tehtanje zdravil (tehtnica, uteži, žlice, lopatice itd.).
Kar se tiče zdravil, označenih v razpredelnicah I. in
II.	veljavne farmakopeje, jih je treba imeti spravljene z isto opreznostjo, kakor v oficini.
V manjših lekarnah lahko nadomesti materialka podstrešje za zeli.
Razume se, da ne sme služiti za drug namen, n. pr. za hišo.
V. Podstrešje za zeli.
Člen 11.
Podstrešje za zeli (ali namesto njega materialka — člen 10.) je nameujeuo za zalogo suhih zeli in drugega rastlinja, mora biti prostorno, svetlo, zračno in zavarovano pred neurjem in smradom iz straniščnih cevi.
Zaloge je treba imeti signirane in urejene po farmakopeji enako, kakor v oficini in v ostalih prostorih lekarne, vložene v zabojih, sodih, miznih predalih ali steklenicah, pločevinastih posodah itd.
Tudi mora biti lekarnarsko podstrešje oddeljeno od domačega.
Podstrešje naj je vedno zaprto in čisto.
VI. Klet za lekarije.
Člen 12.
Klet za lekarije je namenjena za zalogo lekarij, kt jih je treba imeti spravljene na hladnem kraju (vode, špirituozne tekočine, etri, tekoče kisline, sirupi, medici-nalna vina, med, masti itd., tako tudi mineralne vode), mora biti oddeljena od kleti za hišo in ne sme biti preveč oddaljena od laboratorija, marveč naj se da, če le možno, iz njega neposredno v klet vstopiti. Nadalje mora biti zračna in suha (s tlakom iz cementa, asfalta ali opeke) in zaprta z železnimi vrati.
Kjer zaradi podzemeljske vode ali drugih krajevnih razlogov ni primerne kleti, nadomesti klet lahko skladišče ali zidna omara v pritličju-
Klet mora biti dovolj prostorna, mora imeti mizo in potrebna stojala, kamor se dajo spraviti zaloge lekarij v primernih posodah, ki morajo biti po predpisu označene, kakor v oficini in materialki.
Stojala in omare morajo biti vedno čiste.
Zlasti je treba paziti na to, da so signature vedno točne in čitljive. Poškodovane, zamazane ali nejasne signature je treba takoj obnoviti.
Kar se tiče fosforja, veljajo dotočni predpisi farmakopeje.
VII. Inšpekcijska soba.
Člen 13.
Soba za inšpekcijo mora biti kar moči blizu oficine, mora v vsakem oziru ustrezati zahtevam hišne higiene in imeti, če le mogoče, svoj izhod, ne sme pa služiti za skupno jedilnico lekarnarskemu pomožnemu osebju.
Tudi stanovanja lekarnarskega pomožnega osebja v lekarnarski hiši morajo ustrezati predpisom higiene.
VIII. Kazni.
Člen 14.
Kdor se pregreši zoper odredbe teh predpisov, se kaznuje s kaznijo, določeno v § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930.*
IX. Prehodne odredbe.
Člen 15.
Lekarne, ki so bile prej otvorjene in niso urejene v smislu teh predpisov, se morajo preurediti po teh odredbah najkesneje v enem letu dni, ko stopijo ti predpisi v moč.
Tretji, četrti in peti odstavek člena 4. teh predpisov ne velja za lekarne, ki so bile prej .otvorjene. Te lekarne smejo uporabljati dosedanje posodje tako dolgo, dokler je v pravilnem in uporabnem stanju.
Člen 16.
Ti predpisi stopijo v moč od dne, ko se razglase v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati odredbe vseh prej predpisanih pravilnikov, ki se nanašajo na odredbe teh »Predpisov«.
V Beogradu, dne 18. decembra 1931.; S. br. 23.260.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostreneie s. r.
* »Uradni listi št, 270&5 u k 1929^930,
230.
Dopolnitev	r
pravilnika o poslovanju računovod-stvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazoval-cih D. R. br. 178.896/28.*
Pod št. 19.280 z dne 19. februarja 1932. je izdal g. minister za finance naslednjo odločbo:
»Prvi odstavek člena 72. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih D. R. br. 178.896 z dne
31.	decembra 1928.** se dopolni z novim stavkom, ki se glasi: »Če je za te potrebe, za isti urad odobren v proračunu kredit dinarjev 100.000-— ali več, se mora nabava v vsakem primeru izvršiti po javno v »Službenih novinah« objavljeni dražbi.«
Ta dopolnitev velja od dne objave v ,Službenih novinah*.«
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance; št. 19.280.
831.
Izprememba
pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.***
G. minister za finance je izdal pod št. 24.500 z dne
1.	marca 1932. naslednjo
odločbo:
1. S pošiljkami efektivnih dinarjev iz inozemstva, ki se morajo tudi še zanaprej vršiti po Narodni banki in njenih podružnicah, se ne morejo ustvarjati proste dinarske terjatve, niti se take terjatve ne morejo uporabljati za zavarovanje valute. Te terjatve se morejo uporabiti samo za plačila v državi (člen 9. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami).
2. Ustavlja se nakazniški promet in promet denarnih pisem po pošti z inozemstvom (člen 15. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami).
3. Ukinja se poslednji odstavek člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, po katerem je bil dovoljen iznos efektivnih dinarjev po potniku do 2000 dinarjev.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun v ministrstvu za finance; v Beogradu, dne 1. marca 1932.; št. 11-24.500.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	marca 1932., št. 52/XX/136.
** »Uradni list« št. 112/27 iz 1_192£L
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	marca 1932., št. 50. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931., izpremembo pa v odločbi »Služb, list« št, 26/3 iz L 1932,
Banove uredbe.
482.
VIII. No. 1786/1.
Odredba.
Dne 9. marca t. 1- dobi zakon o obrtih z dne o. novembra 1931. obvezno moč. V šestih mesecih od tega dne se morajo, ne da bi se pobirale kakršnekoli takse, vpisati v registre vsi sedaj obstoječi obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost dotičnih občeupravnih obla-stev. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, podvržen temu zakonu, mora v treh mesecih, to je do dne 9. junija t. 1. prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoj obrt ali poklic. Tej prijavi je treba priložiti po dva prepisa in izvirnik obrtnega lista, oziroma koncesijske listine. Ce se prijava v predpisanem roku ne bi izvršila, obrtna pravica omenjenega dne ugasne.
imetniki obrtov, za katere je poslej v smislu § 60. ob. z. potrebno dovolilo, morajo v istem roku treh mesecev zamenjati dosedanjo koncesijsko listino, oziroma obrtne liste, oziroma dovolilo z dovolilom po tem zakonu. Vlogi je priložiti zgolj izvirno listino brez prepisov. Kdor se je doslej bavil s poklicem, ki se smatra po tem zakonu za obrt, a se po dosedanjih predpisih ni podvajal pod določila obrtnega reda, mora v istem roku treh mesecev zaprositi za pooblastilo oziroma dovolilo po novem zakonu pri pristojnem občem upravnem oblastvu. Le-temu se listina izda, tudi če ne izpolnjuje pogojev tega zakona, ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico. Pravne osebe, med katerimi se razumejo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v moč, rokodelske obrte (§ 9. odst. 2.) smejo te obrte še naprej opravljati, če v istem roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam tega zakona, sicer jim pravica ugasne. Ker določa zakon (§ 443.), da se ukinejo vse pravice, vezane na posest iz-vestnih nepremičnin (realni in radicirani obrti) in vse izključne pravice do izvestnega obrta in grane delavnosti, ki spadajo pod ta zakon, neglede na to, ali pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, odnosno korporacijam in sedanji imetniki realnih ali radiciranih obrtov obdrže obrtno pravico, kot svojo osebno pravico, vlože prošnjo za zamenjavo dovolila pri gostilniških obrtih dosedanji imetniki krajevne pravice, dotični hišni lastniki. Ce le-ti nimajo predpisane strokovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe, postaviti pa morajo usposobljenega poslovodjo, s katerim so odgovorni za izvrševanje obrta po § 17. ob. z., ki pa je poslej nameščenec imetnika dovolila, ne samostojni gostilničar. Do nadaljnje odredbe se smejo dosedanji gostilniški obrti tudi še nadalje voditi z imeni in nazivi kakor doslej, čeprav niso v skladu s § 76. tega zakona, in v obsegu, ki je bil doslej v navadi. Toda z dosedanjimi nazivi se ti obrti ne smejo premeščati ali zanje izdajati nova dovolila.
Če se na dan, ko 9topi ta zakon v moč, zateko vajenci brez pismene pogodbe, mora službodavec v roku enega meseca potem, ko stopi ta zakon v moč, to je naj-kesneje do 9. aprila t. 1. skleniti za preostali čas pismeno pogodbo. Pogodba se mora skleniti po določilih §§ 258.. t sL ob. z. Pogodba se sklene pri obrtni zadrugi, katere elan je službodavec, če ga take zadruge ni, pri občini^ ki
je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko zadrugo, ali če ima zadruga sedež zunaj področja dotičnega občega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Zadruge ali občine morajo skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona. Zadruga ali občina vodi za svoje področje register vajencev, ki se dobi v zalogi ekonoinata kraljevske banske uprave, kjer naj občine oziroma zadruge potrebno Število izvodov takoj zahtevajo. Prav tako je razdeljena v novem obrtnem zakonu tudi pristojnost glede registracije pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v smislu § 307. i. sl. se dobe v zalogi ekonomata kraljevske banske uprave, kjer naj občine in zadruge potrebne izvode takoj zahtevajo. Vsi obrtniki in njih nameščenci, vse obrtniške korporacije in občine se vabijo, da določila novega obrtnega zakona vestno proače radi znanja in ravnanja.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. marca 1932.
— » »
483.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 3147/1.
Objava.
Občina Bišečki vrh, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. februarja 1932.
II.	No. 859/1.
Objava.
Občina Bled, v srezu radovljiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 150'—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 1001 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 18-—,
f) od prašičev Din 15*—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst in čiste masti Din 50-—,
i) od 1 finega vina (vermut, malaga itd.) Din 10-—, k) od steklenice šampanjca in šumečih vin Din 20, 1) od uvoženega zaklanega teleta Din 40-—,
m) od uvoženega zaklanega prašiča Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1332,
Objava.
Občina Bočna, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din 100'—,
c)	od	100	I	piva	Din 100'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, Zganja, likerja, ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. marca 193?
II.	No. 29538/1.
Objava.
Občina Črni potok, v srezu Kočevje, bo pobiraia ud dneva razglasitve v >Službenem listu* v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din 50'—,
b)	od	100	1	piva	Din 30’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, Sganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. februarja 1932.
II.	No. 1903/1.
Objava.
Občina Dokležovje, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. februarja 1932.
II.	No. 3144/1.
Objava.
Občina Lemberg, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932- naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 5:—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. februarja 1932.
II.	No. 1237/1.
Objava.
Občina Na Ranci, v srezu mariborskem 1. br., bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932, naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. februarja 1932-	i
II.	No. 1234/1.
Objava.
Občina Sv. Lovrenc na Pohorju, v srezu mariborskem des. breg,	bo pobirala od dneva	razglasitve	v	»Službenem listu« v	letu 1932. naslednje	občinske	trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1	vinskega mošta Din	50'—,
c) od 100 1	piva Din 10O-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,	•
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5"—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. februarja 1932.
II.	No. 2165/1.
Objava.
Občina Sv. Marko, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. februarja 1932.
II.	No. 716/1.
Objava.
Občina Vrhloga, v srezu mariborskem des. breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. marca 1932.
♦
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« g Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MicMlek v Ljubljani.
SLUŽBE!I LIST KRALJEVSKE BAISKE UPRAVE DRAVSKE BA!OVI!E
Priloga k 20. kosu letnika III. z dne 12. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
L No. 2137/1.	972
Razpis.
Na podstavi pooblastila ministrstva za s°cialno politiko in narodno zdravje z dne 20. februarja 1932., S. br. 230G, se razpisuje pri obči državni bolnici v Ljubljani mesto ekonomskega uradnika s plačo uradniškega pripravnika v stroki) v kateri so zvanja razvrščena od IX. (devete) položajne skupine.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjeni splošne pogoje iz §§ 3. in 4. zakona ? uradnikih ter imeti dovršeno srednjo solo z višjim tečajnim izpitom.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi Prilogami, je vložiti najkesneje do 20. ®area 1932. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelku I. v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1932.
*
L No. 257/1.	973
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upra-vl se razpisuje na banovinski kmetijski Poskusni in kontrolni postaji v Maribo-ru službeno mesto služitelja - laboranta.
Za to mesto se bodo upoštevali samo *®ki prosilci, ki poleg splošnih pogojev, se zahtevajo za sprejem v državno “dnosno banovinsko službo, dokažejo, ?a so že bili kot laboranti zaposleni v pki kemijski tovarni ali lekarni. Med erni imajo prednost oni, ki obvladajo udi strojepisje.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene pravilnimi in zadostno kolkovanimi Prilogami (rojstni in krstni list, domo-'nski list, zadnje šolsko izpričevalo, ?°kazilo o odsluženju kadrovskega ropi zdravniško izpričevalo, nravstveno 2pričevalo in dokazilo o strokovni sposobljenosti), je vložiti najkesneje P 31. marca 1932. pri kraljevski baa-i upravi Dravske banovine v Ljub-Jlani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1932.
*
Popravek.
j. V razglasu kraljevske banske uprave pavske banovine v Ljubljani št. K V j °- 270/4 ex 1932. se mora v št. 17, ‘18 j? 19 priloge k 3>Službenemu listu« pra-uno glasiti: : za prevzem in izvršitev za dovršitev predavalnice v J^tomskem inštitutu v Ljubljani (in ne ^cirae dvorane).
Upravnistvo.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg la 49/32—1.	1003
Oklic.
Tu toži Jelinek Peter, posestnik v Pri-lipah 17 po dr. Drnovšku Špile-ka Antona, posestnikovega sina v Prilipah 10, radi 11.375 Din.
Prvi narok se je določil na 2 3. m a r-c a 19 32 ob p o 1 d e v e t i h v sobi št. 58, I. nadstropje.
Odsotnemu tožencu neznanega bivališča se je postavil za skrbnika župan Radaj občine Čatež ob Savi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ja., dne 8. marca 1932.
C I 180/32-5.	,	988
Oklic.
Tožeča stranka Stark Oton, Oblačilni-ca Ilirija, Ljubljana, po dr. Tavčar Ivanu, odvetniku v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Fijavž Francu, fin. uradniku v pok. v Mariboru, Mlinska ulica št. 36/2, sedaj neznanega bivališča, radi Din 1695-— s prip. k opr. štev. C I 180/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. marca na četrt na deveto dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Stor Stanko, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 8. marca 1932.
C 107/32-1.	976
Oklic.
Osterc Peter, trgovec v Beltincih, ki ga zastopa dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Gomboca Jožefa, posestnika iz Gančanov, sedaj Station No. Boks F. Montreal rue Cana-da, tožbo zaradi 4000 Din s prip.
Ustna sporna razprava se določa na
6.	aprila 1932. dopoldne ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 19.
Tožencu se postavlja za skrbnika Sabotin Martin, pos. v Gančanih štev. 51, v smislu § 276. odz.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 2. marca 1932.
•j.
C 123/32-1	1016
Oklic.
Klepec Josip, trgovec v Beltincih, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Tratnjeka Alojzija in Katarino, roj. Cigan, pos. v Gančanih, sedaj stanujoča: Hamilton (Ontario), 161 Beach Rod. St., Canada, tožbo zaradi Din 1952-50 s prip.
Ustna sporna razprava se določa na
9. aprila 1932. ob devetih
pri tem sodišču v sobi štev. 19.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, v smislu § 276. odz.
Okraj, sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 7. marca 1932.
C 125/32-1	1015
Oklic.
Biro Imbre in Katarina, roj. Biro, pos. v Kapci, zastopana po dr. Strasser Arminu, odvetniku v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper Biro Janeza, pos. v Kapci, tožbo zaradi izročitve za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine.
Ustna sporna razprava se določa na 9. aprila 1932. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 19.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Lebar Jožef, pos. in župan v Kapci.
Okraj, sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 7. marca 1932.
C 116/32-1	1014
Oklic.
Ulen Karol, gostilničar in pos. v Bra-toncih, ki ga zastopa Pikuš dr. Janko, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Gelda Jožefa, pos. v Lipovcih, sedaj stanujočega: Banco Germanico de la America del Sud Avd L., N. Alem 150, Buenos Aires, Argentina, tožbo zaradi Din 246-— s prip.
Ustna sporna razprava se določa na 9. aprila 1932. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 19.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika Geld Mihael, pos. v Lipovcih, v smislu § 276. odz.
Okraj, sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 7. marca 1932.
Cw Ila 195/32—1.	075
Oklic.
Ficko Alojzu, posestniku v Gor. Lendavi^ št. 155, je vročiti v pravni stvari tožeče stranke Prekmurske banke d. d. prej Muraszombati Takarekpenztar v Murski Soboti, zoper toženo stranko Ficko Alojza in Marijo, roj. Grah, posestnika v Gor. Lendavi št. 155, menični plačilni nalog opr. št. C\v Ila 19)/ /32—1, s katerim se nalaga prvotožencu kot akceptantu, drugotoženki kot izda-teljici in indosantinji, da plačata tožite-ljici menično vsoto Din 2.500-— s 6% obrestmi, in sicer od zneska 4 500 Din od 25. februarja 1932. .dalje, od zneska Din 2.500-— pa od 2. marca 1932 dalje, protestnih stroškov Din 75-—, 'U%, provizije Din 8-33, notifikacijskih stroškov Din 11-67 ter na Din 528-50 odmerjene pravdne stroške, vse to nerazdelno v treh dneh ogibom izvršbe, ali pa da vložita v istem roku pri tem sodišču svoje ugovore.
Ker je bivališče Ficko Alojza, posestnika v Gor. Lendavi št. 155, neznano, se postavlja za skrbnico Ficko Marija, roj. Grah, posestnica v Gornji Lendavi 155, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost iu stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Il.a, dne 4. marca 1932.
C 893/31	1006
Oklic.
Tožeča stranka Kreditna banka d. d. v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Gumilar Etelki, pos. v Ženav-Ijah 36, radi 590 Din s pp. k opr. št. C 893/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. aprila 1932. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Gumilar Janez, pos. v ženavljah 36, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler De nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IL,
dne 2. marca 1932.
Cg la 161/31-4.	1002
Oklic.
Berkopcu Josipu, posestniku na Gor. Težki vodi 13, je vročiti v pravdni stvari Berkopec Alojzije, posest, žene iz Gor. Težke vode št. 13, po drju. Ivanetiču sodbo z dn 25. novembra 1931, oprav, št. Cg la 161/31—2.
Ker je bivališče Berkopca Josipa neznano, se postavlja za skrbnika Jarc Ivan, sodni oficial v pok. v Novem mestu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ia., dne 7. marca 1932.
Cg Ia 122/31-4.	1004
Oklic.
Berkopec Jožetu, posestniku r Gor. Težki vodi 13 je vročiti v pravdni stvari Malenšek Martina, posestnika in lesnega trgovca v Črmošnjicah 14, po drju. Režku sodbo z dne 21. oktobra 1931, opr. št. Cg Ia 122/31—4.
Ker je bivališče Berkopca Jožeta neznano, se postavlja za skrbnika Berkopec Franc, posestnik v Gor. Težki vodi, ki bo zastopal Berkopca Jožeta na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ia., dne 2. marca 1932.
*
A' 4/32—27.	887—3—3
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki
Peček Fran, mizarski mojster na Mirni, je umrl dne 11. decembra 1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da jo napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 24.
marca 19 3 2 predp. ob desetih v sobi št. 6 ustno ali do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjate\ pošla.
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I.,
dne 24. februarja 1932.
A 220/31-4.	888—3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Matjaš Ivan, delavec in kočar v Šmi-klavžu štev. 43, je dne 7. oktobra 1931 umrl. Poslednja volja se je našla.
Zapustnikov sin Matjaš Alojz, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje. da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo raimravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Rihterjem Miklavžem, p. d. Rogozom, posestnikom v Šmiklavžu št. 19, ki se je postavil odsotnemu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Gornjem grada, odd. L, dne 26. februarja 1932.
*
A VII 57/32.	977
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Skribe Alojzija, posestnica in trgovka v Strgojncih št. 20 je umrla dne 17. februarja 1932.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 15. aprila 1932. predpoldne ob desetih v sobi 16 ustno, ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi radi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII., dne 2. marca 1932.
T III. 20/32-1.	974	3-1
Amortizacija.
Na prošnjo Društvene tiskarne Celeja v Celju se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: deležni listini (Anteilscheine) št. 138 tor št. 139, vsaka glaseča se na Din 50 —.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 5. marca 1932.
H*
E 484/31—10.	964
Oklic.
Izvršba s prisilno dražbo nepremičnin, vi. št. 173 in 240, d. o. Dvor, se odloži do odločbe o predlogu za ustavitev izvršbe.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
odd, II., dne 26, februarja 1932,
E V 769/32-3	1000
Oklic.
V izvršilni stvari državnega zaklada zoper Kranerja Ludvika je vročiti zavezani stranki Kranerju Ludviku iz Ljubljane, Celovška c. št. 65, sklep z dne 22. februarja 1932., opr. štev. E V 768/32-3, s katerim se je dovolila zoper zavezana stranko v izterjanje terjatve državnega zaklada kraljevine Jugoslavije temeljem sodbe deželnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Vr 61780/24-80 z dne 23. septembra 1925. prisilna dražba zavezani stranki lastne tretjine nepremičnine k. op. Sp. Šiška vi. št. 422.
Ker je bivališče zavezane stranke Kranerja Ludvika neznano, se postavlja za skrbnika Benkovič Ivan, upok. sodm oficial v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 22. februarja 1932.
❖
E 156/32-5.	978
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1932. dopoldne ob devetih bo,pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin1 zemljiška knjiga 1. Mirna peč, vi. št. 845,
2.	Korita, vi. št. 904.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 4722—'« ad 2. Din 3148-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. Din 3148—> ad 2. Din 666-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 7. marca 1932.
E 938/31—8.	989
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1932. dopold®e ob osmih bo pri podpisanem sodišč® v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stranice, polovica vi.
135.
Cenilna vrednost: Din 4.539-45.
Vrednost pritikline: Djn 170—.
Najmanjši ponudek: Din 3.026-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®« je priglasiti sodišču najpozneje pri draz* benem naroku pred začetkom dražb®: sicer bi se ne mogle več uveljavil®1 glede nepremičnine v škodo zdražitelJ8’ ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja ". dražbeni oklic, ki je nabit na urad® deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 15. februarja 1932.
E V a 2955/31-10.	008
Dražbeni oklic.
Dne 29. marca 1932. dopohbj£ ob devetih bo pri podpisanem
dišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vložna št- 6 in 320.
Cenilna vrednost: 333.300'— Din in 13.200-— Din.
Vrednost pritikline: 2.800'— Din. Najmanjši ponudek: 222.200'— Din in 8800'— Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j0 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku'pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, «i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 17. februarja 1932.
*
/E 227/31 —8.	979
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1932. dopoldne 0b devetih bo pri podpisanem sodi-sdu v sobi št. 18 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Černelavci, četrtina vl- št. 2.
Cenilna vrednost: Din 1089'50. Najmanjši ponudek: Din 728'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. j0 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-“Cnem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede ^premičnine v škodo zdražitelja, ki je r*vnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 23. februarja 1932.
•Jg
E 1137/31.	1013
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 193 2. dopoldne ob J,° 1 desetih bo pri podpisanem so-01Šču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vransko, vložna 80, k. o. Sv. Jeronim, vl. št. 9, 89. Cenilna vrednost: Din 149.569'50. Vrednost pritikline: Din 3775'—. Najmanjši ponudek: Din 99.715'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-“Cnem naroku pred začetkom dražbe, s!C0r bi se ne mogle več uveljavljati ?.e6e nepremičnine v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °*hc, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 3. marca 1932.
•g*
S 8312/31	1C09
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
.Na predlog zahtevajoče stranke Do-^ška Leopolda in Doberšek Alojzije, P®8- v Košenci 52 p. Slivnica %pri Celju, P® dne 6. aprila 1932 ob devetih pri ^ J1 sodišču, v sobi št. 4,' na podstavi ..^ni odobrenih pogojev dražba slede-111 nepremičnin:
zemljiška knjiga Žalec, vl. št. 243: a) hiša z gospodarskim poslopjem, b) zemljišča, c) pritikline.
Cenilna vrednost: ad a) Din 16.000'—, ad b) Din 16.485'—, ad c) Din 42'—, skupaj Din 32.527'—.
Najmanjši ponudek: Din 22.000'—. .
Vadij znaša Din 3252'—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Žalec, vl. št. 243, spadajo sledeče pritikline: dve grabi ji, ena motika, ene železne vile, ena žaga in ena sekira v cenilni vrednosti Din 42'—. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbe-nega naroka.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 23. februarja 1932.
E 757/31—7.	980
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do njiv, gozdov, travnikov in hiše: zemljiška knjiga Brezovci, ‘/».vl. št. 8, 313, 7/«» vl. št. 91, */* vl. št. 309 in 317; zemljiška knjiga Pečarovci, V* vl. št. 242.
Skupna cenilna vrednost: 20.086 Din 38 par.
Skupni najmanjši ponudek: 13.393 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 22. februarja 1932.
*
E 364/31—8 58/32.	990
Dražbeni oklic.
Dne 8. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vl. štev. 62 in 250.
Cenilna vrednost: Din 470.520-—.
Vrednost pritikline: Din 22.782-50.
Najmanjši ponudek: Din 313.680-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 11. februarja 1932.
*
E V 3913/31—8.	999
Dražbeni oklic.
Dne 8. a p r i 1 a 1 9 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnimi zemljiška knjiga k. q. Dobrova, vl. št. 896.
Cenilna vrednost: 61.805'— Din.
Najmanjši ponudek: 41.204'— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 23. februarja 1932.
*
E 33/32—5 86/32.	991
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Duplje, vl. št. 384.
Cenilna vrednost: Din 8050—.
Najmanjši ponudek: Din 4000'—.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču,
dne 29. februarja 1932.
*
E 37/32—6.	992
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila 1932. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mekinje, vl. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 23.394-—.
Najmanjši ponudek: Din 11.697'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik, dne 2. marca 1932.
*
E 264 31—15.	907
Dražbeni oklic.
I)ne 2 2. a p-r i 1 a 1 8 3 2. dopoldne ob desetih J>o pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobmiče, ene polovice vl. št. 126.
Cenilna vrednost: 15.882'— Din.
Vrednost pritikline: 235'— Din.
Najmanjši ponudek: 10.588'— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle %Teč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na diažbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 22. januarja 1932.
*
E 1751/31-10.	981
Dražbeni oklic.
Dne 25. aprila 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gradišče p. Barbari H., vi. št. 14, 27.
Cenilna vrednost: a) Din 21.810-—,
b)	Din 38.150-—.	*
Vrednost pritikline: b) Din 5.510-—.
Najmanjši ponudek: a) Din 14.540-—, 1>) Din 29.108-— s pritiklinami vred.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 4. marca 1932.
*
E 505/31—10.	1007
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. aprila 193 2. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radoviča, vi. št. 99 in k. o. Radoviča ‘/5« vi. št. 221.
Cenilna vrednost: 23.880’— Din.
Najmanjši ponudek: 15.920-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prHraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, dne 4. marca 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih firmah:
288.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. marca 1932.
Besedilo: Carl Pollak d. d.
Po sklepu višjega deželnega kot reku r/nega sodišča v Ljubljani z dne 31.
12.	1931', R I 155/31—2, in odločbi stola sedmorioe v Zagrebu z dne 23. II. 1932, Ut 40/32—2, se s tusodniui sklepom z dne 31. 10. 1931, Reg. B I 129/23, dovoljeni vpis izpremembe v upravnem svetu družbe prekliče ter se radi tega iz-brC -hi kot člana upravnega sveta dr. Miličič Ivo in dr. Gortan Vekoslav in vzpostavi vpis izbrisanih članov upravnega sveta Pollaka Jeana B., Pollak
Pavla, Friede Osvalda in Majcna Franceta.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. marca 1932.
(Firm. 210 — Reg B I 129/38.)
*
289. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. februarja 1932. Besedilo: Trboveljska premogokopna družba.
Izbriše se prokura ravnatelja Simona Radnai radi upokojitve.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. februarja 1932.
Firm. 192. — Rg. B II 163/29.
*
290. Sedež: Oplotnica.
Dan vpisa: 17. februarja 1932. Besedilo: Dr. Hugo Windisch-Graetz. Obratni predmet: Ekspert lesnih proizvodov.
Sedež firme so odslej Konjice.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 17. februarja 1932.
Firm 8/32 — Rg A III 135/3.
*
291. Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 27. februarja 1932. Besedilo: Mirko Weinberger, trgovina z žitom in moko vseh vrst na debelo v Zagorju ob Savi.
Besedilo firme pravilno; Mirko Wein-berger.
Obratni predmet: Trgovina z žitom in moko vseh vrst na debelo in apneni-čarstvo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 27. februarja 1932.
Firm. 185. — Rg- A IV 165/4.
Izbrisala se je nastopna firma:
292. Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 24. februarja 1932. Besedilo: Žumer i drugovi, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Autoprevoz ljudi in blaga.
Zbog odreka koncesije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 24. februarja 1932.
Firm. 60/32 — Rg. C II 32/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
293. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. februarja 1932. Besedilo: »Podpora« vzajemna podporna registrovaiia zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je nuditi in na temelju vzajemnega prispevanja zasigurati svojim članom podpore (denarna sredstva) ob smrti njihovih sorodnikov ali oseb, ki so z njimi v skupnem gospodarstvu oziroma v njihovi oskrbi, za kritje bolezenskih in pogrebnih stroškov.
Zadiuižna pogodba (Statut) z dne 5. februarja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.	v;
Oznanila se izvršujejo z razglasom na zadružni deski v uradnih prostorih zadruge.
Načelstvo obstoji i/. predsednika, pod; predsednika in treh odbornikov. C lam načelstva so:
Gašperlin Rudolf, priv. uradnik, Ljubljana, Hrenova ul. 17, predsednik;
Brinšek Drago, priv. uradnik, Ljubljana, Rcžna ulica 8, podpredsednik;
Blažič Viktor, uprava poštnega leksikona v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2; _ Kuhar Josip, poslovodja v Ljubljani, Pleteršnikova ul. 9;
Šinkovec Anten, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 2.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisu* je za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta predsednik ali pod" predsednik in še en član načelstva ah mesto slednjega od načelstva za sopod-pisovanje pooblaščeni vodilni uradnik zadruge.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 20. februarja 1932.
(Firm. 137/32 — Zadr. X 224/1.)
*
294.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. februarja 1932.
Besedilo: Gospodarsko društvo, regi' strovana zadruga z omejeno zavezo 1 Mariboru.
Obrat in predmet: Namen zadruge da z vzajemnim sodelovanjem vseh članov izboljšuje njih gmotni in kulturni položaj, zlasti pa da pospešuje in ščiti gospodarske interese svojih članov. Zato ima zadruga nalogo:
I. Vnovčevati vse kmetijske proizvod® svojih članov potem direktne prodaje odjemalcem in potem predhodne predelave v obratih, ki jih zadruga organi' žira v ta namen.	;. .
II. Z neposredno prodajo nabavljat svojim članom njih življenjske potrebščine ter z ustanavljanjem obratov, ki služijo panogi, kakor na primer konzu-mov, mlekarn itd.
III. Izvajati s kolektivnim sodelova* njem članstva uporabo objektov, p/1' pravnih za kolektivno rabo in z izvrže-vanjem akcij, ki naj služijo gmotni P0* vzdigi članstva.
IV. Priskrbovati svojim članom pos0-jila v okviru danih možnosti.
V. Podpirati svoje člane materialu^ v ok,viru rapoložljivih sredstev v &IT1' slu statuta ter moralno v obliki pra!L tjčnih navodil in izvrševanje tozadevni poslov.	0n
Zadružna pogodba (statut) z dne - • januarja 1932.	.	.
Opravilni delež znaša 50 Din m ’ mora plačati takoj pri vstopu. Vsak družnik jamči s svojini opravilnim ležem in pa z njegovim petkratnim
Oznanila se izvršujejo z objavljanj^ na zadružni deski; razglasi oben®^ zbora pa z razglasitvijo v »Služben listu Dravske banovine«.	?	p
Upravni odbor obstoja iz 4 zadrU® kov, člani upravnega odbora 6o:
1. Hanibal Pistor, trgovec v Mariboru, Mlinska ulica 18 (predsednik).
2. Odoaker Pistor, posestniški sin v Vuzenici (podpredsednik).
3. Jakob Pa valeč zas. uradnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici (tajnik).
4. Lukovnjak Anton, posestnik v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik, oziroma podpredsednik s tajnikom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 25. februarja 1932.
Firm. 57/32 — Zadr. V 26/1.
.Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
295.	Sedež: Celje, Cankarjeva ul. št. 11.
Pan vpisa: 24. februarja 1932. Besedilo: Prva južnoštajerska vinarja zadruga v Celju, registr. zadruga z "Jnejeno zavezo.
Obratni predmet: Nakup in razpečavanje vinskih izdelkov in grozdja.
1. Izbrišejo se naslednji člani načelstva: Robič Srečko iz Limbuša pri Mariboru; Kralj Drago, posestnik v Celju', Lesničar Janko iz Celja in Janežič Ivan D'l. iz Starevasi pri Bizeljskem in vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva:
g/ Bp-vha Josip, veleposestnik v Veračah st. 13 kot član načelstva, inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj Kmetijske šole v St. Jurju ob j. ž. kot načelnikov namestnik in Kovačič Ivan, posestnik Glogov e rod pri Brežicah, kot član načelstva.
2. Vpiše se izprememba pravil v §§6., o- 13. in 18. in dodaja novih paragrafov "4 in 35.
Deleži so se zvišali od 10 K na 50 Din, °fcir. od 100 K na 500 Din.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. februarja 1932.
Firm. 64/32 — Zadr. II 100/55.
*
| Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. februarja 1932. Besedilo: Učiteljska gospodarska poslovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišejo se člani načelstva: Škulj Andrej, Kobal Josip in Mlekuš Vekoslav, vpišejo pa novoizvoljeni člani na-Cfilstva Womer Ivan, učitelj v Maribo-rjk Magdalenska ul. 21, Lovše Ivan, Jpitelj v Mariboru, Strossmajerjeva ul. L 28 in Štravs Karol, šol. upravitelj, sedaj sreski nadzornik v Dol. Logatcu, ^krožne kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. februarja 1932.
Firm. 769/29 — Zadr. IV 56/2.
*
Sedež: Ribnica.
^an vpisa; 5. marca 1932.
, Besedilo: Kmetijska nabavna in pro-ai»a zadruga v Ribnici z okolico, reg. “druga z o. z.
Izbrišejo se načelstveni člani: Kmet Herman, Petelic Franc in Lovšin Anton, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Šilc Martin, posestnik v Kotu 8 pri Novi Štifti, Arko Janez, posestnik v Nemški vasi 20 in Maležič Anton, posestnik v Gorenji vasi 27.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. marca 1932.
Firm. 20/32 — Zadr. III 136/3.
*
298.	Sedež: Sv. Marjeta niže Ptuja.
Dan vpisa: 25. februarja 1932.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga pri Sv. Marjeti niže Ptuja, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Bizjak Ivan, Šegula Martin in Kranjc Ivan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Vesenjak Franc, posestnik v Moškanjcih, Hrga Jožef, posestnik v Mezgovcih in Reberc Franc, posestnik v Samušanih.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 1., 9.. 24. in 30.
Besedilo firme odslej: Kmetijska zadruga pri Sv. Marjeti niže Ptuja, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Deleži so dvojni: opravilni po 5 Din in glavni po 50 Din.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. februarja 1932.
Firm. 125/32 — Zadr. IV 30/6.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
299.	Sedež: Trbovlje.
Dan izbrisa: 24. februarja 1932. Besedilo: Bikorejska zadruga v Trbovljah, reg. zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Povzdiga živinoreje. Zbog razdružitve.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. februarja 1932. Firm. 65/32 — Zadr. II 172/14.
Konkurzni razglasi
S 4/32—3.	1012
300.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini rie-protokoliranega trgovca Gajšeka Ludvika v Spodnji Hudinji pri Celju.
Konkurzni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Zangger Friderik, odv. v Celju.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju, soba št. 2, dne 22. marca 1932. ob 8-15 dopoldne.
Oglasitveni rok do 20. aprila 1932. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2. maja 1932. ob 8-30 dopoldne.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. marca 1932.
S 3/31—44.	1008
501.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Mazorana Anton, lastnik neprotokolirane tvrdke »Mariborska konzerva v Mariboru«, Miklošičeva ulica štev. 6.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 3/31—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravi po razdelitvi vse mase v smislu § 139. k. r.	«
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. mared 1932.
*
Sa 44/31-10B	1018
302.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Mlinarič Josipom, trgovcem v Mariboru, Glavni trg št. 17, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 18. februarja 1932. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 45 % kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 enakih in zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok zapade v plačilo en mesec po sprejetju poravnave (18. marca 1932.).
Kot porokinja in plačnica je pristopila Mlinarič Justina, dolžnikova soproga v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. marca 1932,
Sa 2/32—5.	940
303.
Sklep.
Dolžnik: Šuman Maks, trgovec z lesom in posestnik v Radehovi št. 1.
Na predlog dolžnika uvedeno poravnalno postopanje izven konkurza se ustavi, ker je dolžnik svoj poravnalni predlog umaknil pred narokom (§ 56., točka -2. zak. o prisilni poravnavi izven konkurza).
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. marca 1932.
*
Sa 27/31—88.	955
304.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep Sa 27/31—81, s katerim je bila potrjena poravnava dolžnikom Bramca Antona in Hane, trgovcev v Celju, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreče končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, dne 9 marca 1932.
•j;
Sa 21/32-2.	1017
305.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Holbla Avgusta in Roze, lesnih trgovcev in posestnikov v Št. Vidu pri Vuzenici.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Winterhal-ter Ivan, advokat v Marenbergu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba 5t. 84. dne 14. aprila 1932. dopoldne ob desetin.
Rok za oglasitev do 9. aprila 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IIP,
« dne 8. marca 1932.
*
Sa 9/32—3	1010
30(1.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Grasselli Josipa in Marije, neprolokoiiranih trgovcev z mešanim blagom in posestnikov v Sv. Jakobu št. 11 pri Sv. Juriju ob j. ž.
Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrož. sod. v Celju.
Poravnalni upravitelj: dr. Zangger Friderik, odvetnik v Celju.
Prijavni rok: do 13. aprila 1932. Narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Celju, cine 18. aprila 1932. dopoldne ob pol devetib.
Poravnalna kvota: 40%, plačljiva v 10 mesečnih enakih obrokih.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
odd. I., dne 9. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 771/32.
969
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na javni ustni dražbi ca 1030 prin3 bukovih drv na panju v verskozakladnih gozdovih na Mežaklji.
K dražbi, ki se bo vršila'dne 21 marca t. 1. od 10. ure naprej v uradni sobi šunske postaje v Grabnu pri Gorjah, se vabijo vsi interesenti.
Vsa potrebna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivveisova cesta 1, in pri šumski upravi v Kranjski gori.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 7. marca 1932.
No. 3571/1.
*
Razglas.
1005
V smislu § 34 uredbe o izvrševanju >čuvalnih odredb ( Uradni lisi kraljevske banske uprave< št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je' glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru, z ine 29. januarja 1932, Kzp VI. 2006/31, prepovedano Potočniku Jožefu, samskemu delavcu, rojenemu 17, marca 1906
v Pivoli, srez Maribor desni breg, Dravska banovina, stanujočemu v Pivoli 63, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 26. aprila 1932 do 26. aprila 1934.
Po § 260. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postrežb taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Mariboru desni breg,
dne 7. marca 1932.
T. No. 415/48.
*
987 3-1
Razglas.
o drugi ustni licitaciji za dobavo tolčenega gramoza na državni cesti št. 50 in št. 17 v proračunskem letu 1932.1933.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu
drugo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega tolčenega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest,
in sicer:
a) drž. cesta štev. 50 za delnice od km 110 090 do 124-000, km 124-000 do 134-600 in km 137-400 do 154-200;
b) drž. cesta štev. 17 za delnico od km 00-000 do 11-000.
Licitacija se bo vršila dne
2.	aprila 1932. v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba št. 51. s pričetkom ob devetih dopoldne.
Količine in vrste gramoza, ki se bodo na tej licitaciji oddajale za zgoraj navedene delnice, kakor tudi izklicne cene in vsi pogoji licitacije so razvidni .podrobno iz razglasa prve ustne licitacije, objavljene v prilogi k -Službenemu listu Dravske banovine v št. 8., 9. in 10. iz leta 1932.
Razen tega so splošni in posebni no-goii dobave interesentom na vpogled v pisarni razdelka soba št. 51 vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Sresko načelstvo Maribor lovi breg, tehnični razdelek.
dne 8. marca 1932.
No. 417/2.
*
Razglas.
970
Love krajevnih občin Griblje, Dolnja Podgora, Dragatuš. Sinji vrh. Stari trg in Vinica bom oddal v ;>elek dne 18. marca 1932. v zakup za triletno dobo, t. j. od 1. aprila 1932. do 31. marca
1935..	odnosno od 1- januarja 1932. do
31.	decembru 1934. Javna dražba se vrši pri sreskem načelniku v Črnom-Iin, in sicer v sol i št. 3. Začetek ob
9.	uri dopoldne. Istotam so med uradnimi urami na vpogled družbeni in zakupni pogoji. Lovi se bodo oddajali v zakup po vratnem redu. kakor so občine zgoraj naštete.
brošk« načelstvo v Črnomlju, dne 2. marca 1932.
918—3-2
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Mariboru, levi breg, razpisuje P° nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 1679/11 z dne 2. marca 1932. na podlagi zakona o državnem računovodstvu, njegovih sprememb in dopolnitev, za prevzem in izvršitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v splošni bolnici v Mariboru
II.	ponovno, javno, pismeno olertno licitacijo
v skrajšanem roku na dan 24. marca 1932. ob 11. uri v sobi št. 51/11.
Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske:
a)	gospodarska	poslopja:
Težaška dela: .	.	. Din	12.696-35
Zidarska dela:	.	.	.	„	279.751-26
Tesarska dela:	.	.	.	„	71.230-21
Krovska dela:	.	.	.	„	18.048-34
Kleparska dela:	.	. „	9.337-70
Mizarska dela:	.	.	.	„	35.250;—
Pečarska dela: .	..	, „	1.800 —
Kanalizacija:	55.980;—
Elektro-instalacija:	.	„	24.007 —
skupaj: Din 508.10036 Stanovanjsko poslopje, delavnice itd.
.. Težaška dela: . . .Din 11.420-98
2. Zidarska	dela:	.	.	.	„	278.797-74
3. Tesarska	dela;	.	.	.	„	10.879’20
4. Kleparska dela:	. . „	22.31445
5. Mizarska	dela:	.	.	.	„	40.870;—
6. Pečarska	dela:	.	.	,	„	13.900 —
7. Elektro-instalacija:	. „	8.O30-—
skupaj Din 385.612-35
Popusti za posamezna dela morajo biti nižji od najnižjega, ki je bil dosežen uri prvi javni pismeni licitaciji dne
11.	decembra 1931., in sicer:
a) gospodarska poslopja:
.	1. Težaška dela . ... 16%
2.	Zidarska dela	.	.	.	23%
3.	Tesarska dela	.	.	.	21%
4. Krovska dela ... 45%
5.	Kleparska dela	.	.	.	18%
6.	Mizarska dela	.	.	.	26%
7. Pečarska dela ... 21%
8.	Kanalizacija .	.	.	.	21%
9.	Elektro-instalacija	.	.	2%
b)	Stanovanjsko poslopje, delavnice itd-
T. Težaška dela .... 16%
2.	Zidarska	dela	.	.	.	23%
3.	Tesarska	dela	.	.	.	25%
4.	Kleparska dela .	.	. 32-4%
5.	Mizarska	dela	.	.	.	28%
6.	Pečarska	dela	.	.	.	21 %
7.	Elektro-instalacija	.	.	2%
Lastnoročno podpisane ponudbe k°"
kovane s 100’— Din kolkom (priloge P 2-— Din), zapečatene v zavitku z zunanj označbo »Ponudba »a zgradbo stanovanj skih in gospodarskih poslopij v SP*°« bolnici v Mariboru« od ponudnika N. {•-’ nadalje reverz o položeni kavcij-b p®**
I dilo pristojne davčne uprave o Pt>ra^lL I nih davkih za tekoče tromesečje« 04
brenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdile pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih na-yede, da so mu znani vsi pogoji in da jih brez pridržka sprejme. Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne uvažujejo.
Ponudniki morajo v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10% za tuje 20% v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti Položena v gotovini ali vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnih zavodih v smislu 51. 88. zakona o drž. računovodstvu, in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave, najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni.
Sresko načelstvo Maribor, levi breg.
V Maribor, dne 3. marca 1932.
T. No. 134/1.	943a—2— 1
Razglas
o drugi ustni licitaciji gramoza za državno cesto 49.
Razpisuje se druga ustmena licitacija 11 a dan
30. marca 1932. ob deveti uri dopoldne.
Natančnejše podatke glej prilogo ^Službenega lista« z dne 9. marca 1932. štev. 19.
tehnični razdelek sreskega načelstva.
Ljubljana dne 4. marca 1932.
*
Štev. R. U. 155/27—172.	984
Razglas o razgrnitvi načrta.
0 nadrobni delitvi skupnega sveta posestnikov iz Dobrovnika. Prosenjakovcev, Dolge vasi, Beltincev, Gomilice, ^edelice, Kobilja, Strehovcev, Radmo-*#ncev, Žitkovcev, Kamovca in Turnišča.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski °bčini Dobrovnik ležeče parcele št. 828, ^Pisane pri vi. št. 522, bo. na podstavi S 95. zakona z dne 26. maja 1909., dež. z^k. št. 44, od dne 19. marca 1932. do ^štetega dne 1. aprila 1932. pri občihi Dobrovnik razgrnjen na vpogled vsem
Udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu Samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 23. mar-c^ 1932. v času od 8‘30 do 10-30 pri °wini Dobrovnik.
.To se daje splošno na znanje, s po-‘ivom, da morejo neposredno kakor
U<H posredno udeležene stranke svo-
je ugovore zoper ta načrt v 14 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 19. marca 1932. do dne 18. aprila 1932. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 8. marca 1932.
Komisar za agrarne operacije II. dr. Maršič s. r.
•t*
štev. 1097/1932.	971
Razsodba.
Na prošnjo Zdravilišča Slatina Radenci Holm in drug«, zastopanega po dr. Rapotcu in dr. Rosini, odvetnikih v Mariboru, z dne 29. septembra 1931., pod št. 4909 z dne 3. oktobra 1931., za razširjenje zaščitnega rajona za zdravilišče Slatina Radenci, oziroma njegovih mineralnih vrelcev v občini Radinci in za določitev novega zaščitnega rajona za mineralne vrelce v občinah Očeslavci in Ščavnica v smislu § 18. občega rudarskega zakona z dne 23. maja 1854., državni zakonik št. 146, proti rudarskim delom, se na podlagi 12. in 13. novembra 1931. izvršenega ogleda naprav zdravilišča in navedenih vrelcev ter obhoda zadevnega ozemlja upoštevaje geološko strokovno mnenje k ogledu in obhodu pozvanega geološkega strokovnjaka po zaslišanju strank v sporazumu s sreskim načelstvom
odloča:
V zaščito mineralnih vrelcev zdravilišča Slatina Radenci tvrdke Hohn in drug v občinah Radinci, Očeslavci in Ščavnica se v smislu § 18. občega rudarskega zakona določa zaščitni rajon, v katerem je zabranjeno vsako sledenje v § 3. občega rudarskega zakona pridržanih rudnin in vseh zemeljskih materij, ki so naštete v čl. 1. zakona o sledenju in pridobivanju mineralnih olj, zemeljskih smol in plinov z dne 31. marca 1922. (»Službene novinec z dne
17.	maja 1922., št. CVII. pril. XVIII., »Uradni list« št. 167/61 leta 1922.).
Meja zaščitnega rajona teče: Od stika Ptujske ceste in ceste iz Radenc pri Zgornji Radgoni ob poslednji do poljske poti in po tej do Mure, ob desnem bregu Mure do kolovoza v Moto, po tem kolovozu skozi vas Moto do železnice, ob železnici do kolovoza iz Hrastja, po tem kolovozu preko kote 285 do Kupetincev, ob poti do Dragotincev (kota 194), preko mostu h koti 203 ob cesti, po cesti skozi Cagovo h koti 204 v vasi Grabo-noši, po kolovozu k triangulačni točki 305 (Grabonoški vrh, kota 227), po cesti do polovice daljave proti koti 229, od tu do kraja Ivanjski vrh in dalje ob sreski meji preko Kunove, Ločičkega vrha in Negovskega vrha do triangulač-ne točke 304, od tu po poti mimo Col-neka (občina Drvanja) k sreski meji, ob tej preko Bačkove, Ščavnice, Nasove do sedla, kjer se zaobrne ta meja v dolino Mure in po tej dolini vzhodno do izhodišča.
Ta meja je vrisana v razsodbi priloženi specialni karti v merilu 1:75.000 zona 19 kol XIV z originalno označbo
Radkersburg und Luttemberg«, ki tvori bistveni del te razsodbe.
Razlogi:
Vrelci v občini Radinci imajo zaradi svoje svetovnoznane in od pristojnih organov priznane lekovitosti svoj zaščitni rajon. Obisk zdravilišča po bolnikih letno narašča in njih mineralna voda se porablja v veliki množini kot zdravilna in osvežujoča pitna voda, ne le v tuzemstvu, ampak tudi v inozemstvu. Razpošilja se letno nad 3 milijone steklenic.
Radi tega zasluži to zdravilišče iz narod no-gospodarskih in narodno-zdrav-stvenih ozirov zaščito proti rudarskim delom, zlasti še z ozirom na izjavo geološkega strokovnjaka, »da ni v vsem ozemlju po človeški predvidevnosti, ki temelji na znanstvenem spoznanju in na praktiških izkušnjah preteklosti — prav nikaka snov, ki bi mogla interesi-rati rudarja«. Po določitvi označenega zaščitnega ozemlja torej ni rudarstvo niti najmanj prizadeto.
Mineralna voda vrelcev v Očeslavcih in Ščavnici ima več ali manj enako kemično vsebino oni v Radincih in se nameravajo tudi v bodočnosti eksploati-rati. Njih zaščitni rajon je skupen z onim za radenske vrelce.
V tem zaščitnem rajonu se za čas, dokler se mora ščititi obstoj in nemoteno obratovanje označenih vrelcev iz javnih ozirov, ne smejo izvrševati nobena rudosledna, prostosledna in rudarska dela. Radi tega v tem zaščitnem rajonu ne more pravnoveljavno obstajati nobena rudosledna, prostosledna ali rudarska eksploatacijska pravica na pridržane rudnine.
Po rešenju gospoda ministra za šume in rudnike z dne 27. februarja 1932., R. br. 1288, velja označeni zaščitni rajon tudi za vse »materije, naštete v čl. 1. zakona o preiskavi (sledenju) in pridobivanju mineralnih olj, zemeljskih smol in plinov (metan, drugi gorljivi plini, ogljikova kislina itd.)«.
Razsodba se razglaša v »Službenih novinahc in »Službenem listu za Dravsko banovino« s pripombo, da ima vsaka prizadeta stranka pravico priziva na ministrstvo za šume in rudnike, ki se mora vložiti tekom 30 dni po razglasitvi pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani,
dne 8. marca 1932.
Rudarski glavar ing. Strgar s. r.
*
923—3—2
Razglas
o preložitvi prve javne pismene ofertne licitacije za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Mariboru.
Z razglasom od 16. februarja 1932. (»Službeni lisk od 20. februarja 1932.,
14.	kos, od 24. februarja, 15. kos, in 27. februarja, 16. kos) na dan 14. marca 1932. ob 11. uri dopoldne razpisana ofertna licitacija za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Maribora se prelo.ži na dan
21. marca 1932. ob 11. uri dopoldan,
do katerega dne se z istimi pogoji ponudbe sprejemajo.
Uprava splošne bolnice v Mariboru.
Maribor, dne 2. marca 1032.
*
Popravek.
995
Od okrožnega urada za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani na dan
18.	marca 1932 razpisana javna pismena ofertalna licitacija za dobavo snirečnega ekstrakta, žveplenih jeter, matičnih lugov, rentgen filmov itd. (»Službeui list« št. 19 z dne 9. marca 1932.) se prenese na dan 5. a p r i la 1 9 3 2. Drugi pogoji ostanejo neizpremenjeni.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
*
996
Popravek.
V razglasu o javni pismeni oferini licitaciji za sukcesivno dobavo raznih tiskovin za Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, priobčenem v »Službenem listu« št. 19 z dne 9. marca 1932. se mora pravilno glasiti: Licitacija se vrši dne 2. aprila 193 2. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 200 na Miklošičevi cesti št. 20 (in ne 25. marca 1932.).
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Br. 42.866.	968
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
bo na podstavi sklepa dvanajstega red-, nega zborovanja delničarjev Narodne banke izplačevala dividendo za preteklo 1931. leto po kuponu št. 5
Din 400■— (štiri sto)
po komadu.
Izplačevanje dividende se bo vršilo pri vseh bančinih blagajnah: v centrali in pri podružnicah, počenši od
9. marca 1932. leta
in sicer na osnovi kuponov, uvedenih po aritmetičnem redu v ‘spisek, kateri se dobi pri bančinih blagajnah. Beograd, 7. marca 1932.
UPRAVA NARODNE BANKE.
Razne objave
1001
Vabilo na VIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Elektra« d. d. v Ljubljani,
v četrtek, dne 31. marca 1932 ob šestnajstih v posvetovalnici družbe na Dunajski cesti št. la II. nadstr. z nastopnim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju družbe v letu 1931.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1931.
4. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5. Sklepanje o predlogu glede abso-lutorija upravnemu svetu.
6. Izpopolnitev upravnega sveta.
7. Predlog na likvidacijo družbe.
8. Slučajnosti.
Pripomba:
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki so položili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Ti delničarji dobe legitimacije, ki se glase na njih ime ter navajajo število položenih delnic in glasov, odpadajočih na to število.
Po § 21. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Delničarji glasujejo ali osebno ali pa po pooblaščencih, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom, najsi so ti pooblaščenci delničarji ali ne.
Nesamopravne in juridične osebe vrše glasovalno pravico brez posebnega pooblastila po drugih zakonitih zastopnikih, četudi ti zastopniki sami za se niso delničarji.
V Ljubljani, dne 10. marca 1932.
Upravni svet.
*
983
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela, dne 2. aprila 1932. ob
10.	uri predpoldne, v prostorih Jadran-sko-Podunavske banke, filijale v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora in računskih preglednikov o poslovanju leta 1931.
2. Odobritev bilance in računa izgube in dobička za 1. 1931. in,podelitev razrešnice.
3. Volitev v upravni odbor.
4. Volitev 2 računskih preglednikov in 2 namestnikov.	-
5. Slučajnosti.
Na Polzeli, dne 6. februarja 1932.
Upravni odbor.
*
Razid društva. .
986
»Društvo državnih upravnih pisarniških uradnikov za Dravsko banovino v Ljubljani« se je po sklepu izrednega občnega zbora, ki se je vršil dne
6.	marca 1932. dopoldne v hotelu Miklič, v Ljubljani — prostovoljno razšlo. Ljubljana, dne 6. marca 1932.
Mislej,	Rus,
bivši tajnik.	bivši	predsednik.
*
%5—3-2
Poziv upnikom.
»Prva mariborska tovarna metel in ščetk — Norbert Minibek — družba z.
o.	ž.« se je razdružila in je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se poziv-ljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski tvrdki pri podpisanem likvidatorju najkesneje do dne 15. aprila 1932.
V Mariboru, dne 7. marca 1932.
Bender Florijan, • Maribor, Taborska ul. St. 4.
*
Razid društva.
993
Izobraževalno društvo v Stonjcih s® je prostovoljno razšlo, ker že več let ni delovalo. Inventar in gotovina sta s® predali Bralnemu društvu pri Sv. Marku in Prostovoljnemu gasilnemu društvo v Stonjcih. Razpust društva je sprejel občni zbor.
V Stonjcih, dne 28. februarja 1932.
Matija Turk s. r., bivši predsednik.
Objava.	0114
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od uprave policije v Ljubljani na irne dr. Vidmar Milan.
Proglašam jo za neveljavno.
Ljubljana, dne 10. marca 1932.
Dr. Vidmar Milan s. r.
*
982
Objava.
Izgubili sta se naslednji pristopni prijavi k Obrtniški samopomoči« v Ljubljani, glaseči se na ime:
1. Miloš Regovc, roj. 1866. v Loki Prl Mengšu, p. o. Kamnik, pristojen na Je* senice, okraj Radovljica, poklic: zidarski mojster in posestnik na Jesenicah;
2. Terezija Regovc, roj. 1866. v Loki pri Mengšu, p. o. Kamnik, pristojna n* Jesenice, okraj Radovljica, soproga zidarskega mojstra in posestnika na J®" senicah.
Obe pristopni prijavi se proglašata s tem za neveljavni.
Jesenice, dne 7. marca 1932.
M. Regovc, gradbeno podjetje» Jesenice.
*	964
Objava.
Izgubila sem šolsko izpričevalo, izda' no dne 28. junija 1925., štev. 63/25» o^ osnovne šole v Cankovi na ime: BinK Marija.
Proglašam ga za neveljavno.
.šinko Marija, sedaj Zagr® ’ Kužna bolnica.
Izdaja kraljevska bo ' uprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubija ni j njen predstavnik: O. Mich41ek v Ljubljani