DVOLETNI MANDAT ZA NOVE ORGANE ZDRUŽENJA
Stalni stiki z občino
Zanimivo je, da so se člani prejšnje in nove skupščine Obrtnega združenja Ljublja-na Vič-Rudnik na sejah 25. aprila pretežno lolevali razmerja mcd tem največjim sloven-skhn obrtnim združenjem, v katerem je bilo 31. 12.1989. leta 1.678 rednih in okrog 1.100 popoldanskih obrtnikov in Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Za tak poek raz-prave je bilo več povodov.Kljub temu, da je v viški občini največje združenje v naši repu-bliki, so vseskozi gospodarao ravnali s svoji-mi in družbenimi sredstvi in si ustvarili le tolikšne prostorske in druge materialne po-goje, da lahko nemoteno delujejo. Kljub zelo velikemu številu obrtnikov niso pretira-no zaposlovali, ampak so vseskozi skrbeli za dobro organizirano in tekoče opravljeno de-lo. Zato so nejevoljni nad stališčem zveze, da ni nikakršne odvisnosti me številom čla-nov združenja, številom zaposlenih v njem ter odvajanjem in prejemanjem sredstev za delo združenja. Še bolj nerazpoloženi so postali, ko je vodja sekcije gostincev opozo-ril na negospodarno trošenje sredstev na zvezi n. pr. za ptoovanja v tujino v letu 1989, kljub zelo težki finančni situaciji na zvezi in minimalnim učinkom, ki jih dajo slovenskim obrtnikom taka potovanja po tojuni.
Ker z Zvezo obrtnih združenj Slovenije prihaja v teh dneh do prelomnih dogodkov,
Nekdanji predsednik sekcije gostincev Jože Pečarič }c «podbudil živahno razpravo o raz-nterjih med obrtnimi združenji ter zvezo obrtnib združenj ter o nujni uveljavitvi spre-memb pri gospodarjenju s sredstvi.
so pomirjujoče odgovarjali tisti člani vodstva viškega obrtnega združenja, ki so intenzivno vpeti v sedanje reorganizacijske in druge procese na zvezi. Pripombe na dosedanje delo obrtnih združenj po slovenskih občinah in o njihovi nagradnji, ki se izraža v zvei, so umestne, zato zahevajo temeljito spremem-bo obnašanja vseh zaposlenih v vseh porah obrtniške organiziranosti. Konec tnora biti nepokrite megalomanije po občinskih zdru-ženjih z nekaj dest člani, prav tako konec neučinkovitega aparata na zvezi in vse se mora obrniti v taka prizadevanja, ki bodo dajala pomoč željene le obrtnikom. To nebo lahko doseči, če ti ne bodo bolj aktivni v svojih sredinah, kot so bili doslej in pred-vsem, če ne bodo zelo hitro doumeli, da obstajajo vse oblike organiziranosti pred-vsem za to, da bi jim služile pri opravljanju njihove dejavnosti z aktualnimiinformacija-mi, s primernim povezovanjem, izobraževa-njem, priganjanjem k tehnološkemu razvo-ju, uvajanjem v sodobni magament itn. Tega prav gotovo ne bodo delali zaposleni samo-dejno, ampak le na osnovi izraženih potreb svojih članov.
Kljub svoji velikosti, Vičani ne vidijo no-benih ovir, da se ne bi organizacijsko združi-li z ljubljanskimi obrtnimi združenji. Zato, da bi bili bolj enotni pri svojem nastopanju do zveze, do upravnih organov, finančnih ustanov in, da bi z manjšimi stroški lahko manj obremenjevali svoje člane. Če bo po-trebno, so se pripravljeni odločiti tudi za tak korak kot Kranjčani. Zato so sprejeli sklep, da jim uprava za družbene prihodke nepo-sredno za njihovo dejavnost nakazuje sred-stva in ne preko zveze.
Ker redno spremljamo dejanvost največ-jega sloenskega obrtnega združenja, združe-nja, iz katerega prihajajo številne vsesplošno uporabne ideje, naj navedemo, da so se odločili, da bodo imeli odslej organi le 2-letni mandat. Povodov za tako odločitev je več, najpomembnejši pa prav gotovo ta, da sedanji razgibani časi, zahtevajo več sveže krvi in novih pristopov v obrtniški organiza-ciji. V naslednjih dveh letih bo vodil izvršilni odbor alojz Lampič, podpredsednika pa bo-sta Janez Oven in pa ne Vidmar.
Zanimivo je, da se Zvone Žagar odrekel podpredsedniškemu mestu, ker meni, da je skupaj z drugimi najodgovornejšimi člani združenja že predolgo na taki funkciji. Skupščino bo še dve leti vodil Hinko Golias, podpredsednik pa bo Jože Govekar. Gostin-ci so izbrali za predsednika svoje sekcije Antona Vogrinčiča, avtoprevozniki do seje skupščine niso našli predsednika. Viško obrtno združenje bo imelo pet odborov in komisij, razmišljajo pa še o ustanovitvi sek-cije kovinarjev, saj menijo, da bodo lahko le bolje organizirani in poslovno poenoteni laž-je nastopali celo na tujih tržiščih.
STANE JESENOVEC