PRIMORSKI DNEVNIK iu"Ja Plačana v gotovini k Postke I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 269 (7763) TRST, petek, 27. novembra 1970 RAZČLENJENE STAVKE ZA REFORME BODO OD 10. DO 15. DECEMBRA PSI soglaša s sindikalnimi organizacijami glede zavlačevanja razgovorov o reformah Sklepi CIPE: 8.000 milijard industrijskih naložb v prihodnjih petih letih - Polovica namenjena Kalabriji in Siciliji *Pov'w',26-.- Osrednja tajništva CGIL, CISL in UIL, ki so včeraj Ig e°ala sindikalni boj za reforme in štiriurno vsedržavno stavko, il,»,anes obvestila svoje pokrajinske in deželne organizacije, da bo raz*,eniena P° deželah ali skupinah dežel 10., 14., in 15. 'kimil'3, Prav talco so ,r' tajništva potrdila, da bodo med stavko .r Pne delavcev in javni sindikalni shodi. ^••državna stavka je bila progla-v znak protesta proti vladi. smo že na zahteve po ob- li"1 v;,!*. n' odgovorila, kot ,J.ženili, na za t{ z*1 srečanj s sindikalisti, ter *ilt °*,ova'a obveznosti in pripra-te^devnih ukrepov glede vpra-S .Zc*ravs*va ‘n ljudskih stano-y|J' je bilo dogovorjeno med ti, ln sindikalnimi organizacija-■ oktobra letos. H - za zdravstvo osrednje-t,^?dstiya Italijanske socialistične It, v danes objavila sporoči- ireh sindikalnih organizacij, ki tolmačijo nezadovoljstvo delavcev zaradi zavlačevanja nadaljnjih razgovorov o reformah, ki so se tako dobro zaceli s predložitvijo skupne spomenice o zdravstvu in ljudskih stanovanjih. Komisija meni, da mora vlada takoj povabiti sindikalne izvedence in z njima proučiti na pristojnih mestih priporočila in napotila, ki jih je sestavila posebna delovna komisija medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje — CIPE, da se odpre pot razgovorom in posvetovanjem glede socialnih reform. Komisija za zdravstvo PSI je prepričana, da je že sedaj možno predložiti sindikatom načrt o reformah, ki bo zagotovil, s takojšnjo veljavnostjo, razširitev boinišniške oskrbe vsem državljanom, ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot, deželnim upravam pristojnosti javnega zdravstva, finansiranje boinišniške in specialistične oskrbe z ustanovitvijo vsedržavnega zdravstvenega sklada in postopno uvajanje fiska-lizacije zdravstvene oskrbe za vse državljane. O zdravstveni reformi je danes govoril tudi minister za zdravstvo Mariotti, ko je v senatni komisiji za zdravstvo in higieno obrazložil osnovne črte reforme. Minister je katerem se strinja z vodstvi "uiitumiim, 111111111111 mi mui uiiniiiiiiuuiiiiiiiiifiiinniiuiimiiiiniiiiniiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiuiininiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiivniimiiiiiitiitiiiiu POSLANSKA ZBORNICA Žt TRETJI DAN NEPREKINJENO ZASEDA fosta vladni dekret in razporoka Povzročila krizo Colomkove vlade? ^emokristjanska desnica še naprej pritiska na vodstvo stranke ■ Sestanek Colombo-Forlani-Andreotti — Poslanska zbornica nadaljuje noč in dan *ej0. ~ - ___ ___ z nepreki- Pred|l0;-Tudi danes *° poslanci PSIUP, .Manifesta, in MSI, ki N>re - l! naiveč popravkov konjunkturnega zakona, imeli dolge Jiih ji CePrav so psiupovci združili nekatere svoje popravke in o ko BoUpn° razpravljali, je še vedno na dnevnem redu več kot Slavkov. Misovci pa so iz obstrukcije predložili še vrsto po-hi.„ t'nn—------J- u' — ki bo neprekinjeno trajala do Popravkom, da bi se seja, 1* razprave, še bolj zavlekla. »t^lemu pa v krogih vladne }» J9 Pravladuje upanje, da se bo t* in ?0vembra razprava zaklju-Siini,t ^odo lahko glasovali o • 'yrnem dekretu in o zakonu H j ezi- To je potrdil tudi načel-Kj J^akristjanske poslanske sku-V ndr*otti ki je poudaril, da N>r ’ "a bodo vsi spoštovali doji nadaljnjem postopku. Vtjjji ^nik poslanske zbornice -le imel tudi danes nekaj vtiij) s predsedniki parlamente sskuPin, z ministrom za od-Nsm ^ariamentom in končno s Sij .n,kom vlade Colombom. Z ,le govoril o nadal.injem po SeJe poslanske zbornice. ^vliV- ^^kih političnih krogih da nenadna vključitev k, ^ . v obstrukcionistično takti-že vodi.jo glede konjunk-Jte .^ekreta nekatere parlamenta ČUp!ne’. kakor tudi pismo, bodo razdelili koiaboracionistični režim Južnega Vietnama, Južna Koreja, Jordanija, Libanon in Indonezija. ».M in T""’. I'“"‘ LUU1 PKrtinz, i, riti skupma 33 demokristjan-:fJrClancev poslala Forlaniju, bi Andreottiju, s katerim ' da naj preprečijo izgla-A h, ?akona o razvezi in v n; di vladno krizo, je mar-^famila. so se gri>- .1 v nasprotnem prime- ra ‘ vladno krizo, je mar-b^dranaiia. r, 6 se sestali predsednik 2 iti r^ ,mbo. tajnik KD Forla-Ckfc, ®lnik demokristjanskih po-S ^ddreotti. Proučili so se ^e^khčni položaj v luči raz č^drv-, klanski zbornici, ki je K f^Sipietena. °bvaSčeTuh krogih, se so bila mnenja treh iStila. r^^skih voditeljev precej iJdo se, da je Fortaini iz- b? * dvomi, da bo vJdJa PrJtd do skupnega gla- dekretu in zakonski raz- Pa ne vidd baje nobe--JT1-. kako bi lahko pre-vlade. V bistvu torej !Jb'aajrl 7“ Pričakuje vladno krizo. J T^Protnega mnenja pa je JK?t%ruijeotti • Poudaril je svo- M ^canje, da |lm ^ iJNs(jy *™®ovanja o dekretu in razvezi, zaradi tega Je “aje vztrajal, da se ne . leni tl dosedanja ldnija, s o iZ^bw» PtPrda mislil tudi na glasovanja o zaupnici, ali N i'* 'drugem podobnem «nasdl-Pftri Colombo pa naj bi lJSetn tistim dejanjem ln ki bi lahko povzročili i ^ i 2°' Polek toga P® Je baje iJh ftJr^tva za svojo vlado tu-^jorebiitnem izglasovanju ko-dekreta in zakona o S milijardo dolarjev zaveznikov jrlbif^TON, 26. — Ameriški titj s®kretar William Rogers bv itaaP^val kongres, naj odo-» Aa^Taišem času vladni pred-^kazilo dodatnega sklada "“lijarde in 35 milijonov \rkWca program vojaške in !y P«r»či tujim dfža- da bo 500 mitijo-* gj2Gv dobil Izrael. 283 mi-Nolovemu režimu ostalo vsoto pa si 49 žrtev v Sev. Vietnamu zaradi ameriškega bombardiranja PARIZ, 26. - Ameriška letalski napad na ozemlje Severnega Vietnama med 21. in 22. novembrom je povzročil 49 mrtvih in okrog 40 ranjenih. Te podatke je med tiskov- j no konferenco sporočil glasnik ha-! nojske delegacije na pariški mirov- ni konferenci Thanh Le. Ta je tudi prebral seznam osmih pokrajin, na katere so padle ameriške bombe. Bombardirani sta bili tudi predmestji Hanoja in največjega sevemovietnamskega pristanišča Hajphonga. Eksplozije so porušile med drugim nekaj šol, bolnišnico, neko restavrs ■ i in jez pri Cam Lyju v pokrajini Quang Bir.h. V beli hiši pa .je bila danes krat ka svečanost, med katero je predsednik Nixon odlikoval štiri vojake, ki so se udeležili neuspele akcije proti taborišču pri Son Ta-yu v Severnem Vietnamu, kjer naj bi bili zaprti ameriški piloti. Gre za nekega generala, ki je akcijo pripravil, za polkovnika, ki .je poveljeval vojakom, ter za dva podčastnika, od katerih je bil eden med akcijo ranjen v nogo. LONDON, 26. — Danes je dospel v London na dvodnevni obisk kanadski zunanji minister Mitchell Scharp. iiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimii DR. VEITER 0 MANJŠINAH V AVSTRIJI Avstrija je koroškim Slovencem ostala dolžna takorekoč vse... CELOVEC, 26. - Uradno glasilo koroške socialistične stranke «Kamtner Tageszeitung» je na vidnem mestu, kot edino med glasili deželnih parlamentarnih strank, priobčilo poročilo o izidu življenjskega dela uglednega avstrijskega izvedenca za mednarodno pravo prof. dr. Veiberja «Das Recht der Volksgru-pen und Sprachmindercheiten in Osterreich» (Pravice narodnostnih skupin in jezikovnih manjšin v Avstriji). cKamtner Tageszeitung* u-vodoma podaja bralcem osnovno kritično izrečeno misel avtorja, da je avstrijska republika, čeprav 15 let po podpisu avstrijske državne pogodbe in 50 let po senžermenski mirovni pogodbi, ostala narodnostnim manjšinam, med njimi slovenski na Koroškem, dolžna tako rekoč vse. Hkrati podaja bralcem tudi jasno izrečeno odklonilno stališče obeh slovenskih diskutantov dr. Francija Zittra in prof. dr. Valentina Inzka do tako imenovanega ugotavljanja manjšine — permanentne zahteve preostankov koroške nemškonacionalistične desnice. Kdaj bo zagledala luč sveta podobna ocena glede stanja Slovencev v Italiji? Delegacija OZN pri gvinejskem predsedniku ABIDJAN, 26. — Gvinejski predsednik Sekou Toure je sprejel danes posebno delegacijo OZN, ki bo izvedla preiskavo o napadu portugalskih plačancev proti tej državi. Predsednik Toure je petim članom delegacije izrazil svoje začudenje, ker je svetovna organizacija poslala v Gvinejo samo komisijo, medtem ko je sam zahteval kontingent oboroženih sil OZN, ki naj bi mu pomagal odbiti imperialistični napad. Delegacijo OZN je nato sprejel tudi predsednikov brat in minister za finance Ismael Toure, ki je dejal, da obstajajo neizpodbitni dokazi, da je napad organiziral portugalski fašistični režim. Dodal je, da je bdi namen napadalcev ustvariti v Canafcryju lutkovno vlado, ki bd bila zvesta portugalskemu imperializmu. poudaril, da se mora zdravstvena reforma konkretizirati z ustanovitvijo vsedržavne zdravstvene službe, ki bo morala nadomestiti sedanje bolniške blagajne. Minister Mariotti je nadalje podčrtal, da čeprav .je potreba po zdravstveni reformi izredno čutena tako v političnih krogih kot med ljudskimi množicami, je kljub temu naletela na odiočen odpor pri skupini konservativnih sil, ki jo bodo skušale zavirati ali pa vsaj omejiti njeno popolno uresničitev. Minister .je nadalje poudaril, da je še vedno v teku živahna razprava o točnem oblikovanju reforme. Potem ko je omenil «dramatičen» položaj bolniških blagajn in bolnišnic je izjavil, da se .je že uveljavilo prepričanje, da kolektivne zdravstvene storitve mora upravljati država, s čimer bo zavarovala državljana pred zasebnimi špekulacijami malega števila »velikih mož» medicine. Glede psihiatričnih bolnišnic je minister dejal, da jih bodo pokrajine upravljale lahko še za dve leti in da bodo morale nato biti vključene v vsedržavno zdravstveno službo. Okvirni zakon je bil že pripravljen in ga sedaj proučuje CIPE, na kar ga bo morala proučiti vlada. Minister za zdravstvo je govoril tudi o proizvodnji in prodaji zdravil in .je ugotovil, da se «cene degenerirajo«. Izjavil je, da je naklonjen ustanovitvi velike javne ustanove, kar pa ni treba tolma-: čiti kot podržavljenje farmacevtske industrije. Ta ustanova, je dodal minister, bi omogočila krajevnim zdravstvenim enotam, da bi kupovale zdravila neposredno pri proizvajalcu. Minister je zaključil, da izdatki za uresničitev zdravstvene reforme ne bd smeli preseči vsote, ki se sedaj v raznih oblikah porabi za javno zdravstvo. Danes se je v Rimu sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CIPE pod predsedstvom ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolittija. Sestanka so se udeležili minister Ta-viani, Ferrari-Aggradi, Gava, Na-tali, Piccoli, Lauricella, Manniro-ni in Misasi ter nekateri ministrski podtajniki in razni državni funkcionarji. CIPE je proučil in sprejel številne pobude na industrijskem in turističnem področju, ki jih bodo uresničili v nrihodnjih letih v Kalabriji in na Siciliji, ki bodo omogočile neposredno zaposlitev 40 tisoč novih delavcev v obeh deželah, in sicer najmanj 15.000 v Kalabriji in 25.000 na Siciliji. V okviru današnjih sklepov CIPE, .je bilo potrjeno, da bodo v Kalabriji zgradili nov peti železarski center, na Siciliji pa elektrometa-lurški center in večje število tovarn elektronskih naprav. Glede določitve krajev za gradnjo teh velikih industrijskih objektov, se bo medministrski odbor posvetoval s prizadetimi oblastmi v obeh deže-lah. Poleg tega je CIPE na osnovi poročila ministra za državne udeležbe Piccoli ja proučil delovne programe ustanov državnih udeležb IRI, ENI in EFIM. Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je podrobno proučil tudi petletne načrte treh omenjenih ustanov. V začetku seje CIPE je minister Giolittl sporočil, da se bo moral medministrski odbor v kratkem ukvarjati tudi z vprašanjem povišanja cene sladkorja, ki ga je industrija samovoljno dotočila, ln povišanjem cene dnevnikov, kar lahko ima resne posledice na življenjske stroške. Glede ukrepov, ki jih Je sprejel CIPE, je minister GdoMtti v posebni izjavi poudaril, da programi na- ložb za Sicilijo in Kalabrijo tn programi ustanov državnih udeležb potrjujejo globalno gledanje vprašanj splošnega razvoja Juga. Minister za državne udeležbe Piccoli pa je v dolgi izjavi poudaril, da bodo javna podjetja v prihodnjih petih letih naložila osem tisoč milijard Er v nove industrijske gradnje, s katerimi bodo ustvarili več kot 120 tisoč novih delovnih mest. Pri tem pa ndso upoštevana delovna mesta pomožnih gospodarskih dejavnosti, ki bodo zrasle ob novih pobudah. Minister za javna dela Lauricella, pa je pojasnil, da bodo od skupno osem tisoč milijard naložb podjetij državnih udeležb, kar štiri tisoč milijard naložili na Jugu. POROČILO PREDSEDNIKA Z1S V ZVEZNI SKUPŠČINI Ribičičev podrobni opis treh faz izvajanja ukrepov o stabilizaciji Razvrednotenja dinarja ne bo - Stanje gospodarstva je resno, nikakor pa ne dramatično (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Predsednik zveznega izvržnega sveta Mitja Ribičič je danes na skupni seji sveta narodov, gospodarskega sveta in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine podal poročilo o gospodarski politiki v letošnjem in prihodnjem letu in o programu stabilizacije V začetku svojega poročila je ------------------- Ribičič ugotovil, da je zadnje čase v jugoslovanskem gospodarstvu poleg pozitivnih rezultatov prišlo do večje inflacije in tržne nestabilnosti. Ribičič sodi, da je stanje resno, toda da ni razloga za dramatizacijo, posebno še, ker inflacija povzroča težave tudi visoko razvitim in bogatimi industrijskim državam. Ribičič je ugotovil, da so vsi odgovorni činitelji enotnega mišljenja, da se stabilizacija mora doseči s spremembo gospodarskega sistema, ki naj ustvari pogoje, da neposredni proizvajalci postanejo nosilci družbeno - gospodarskega razvoja. Iz tega razvoja je po be- niiuiiiiuininiiiiiiiiiiiiiuiiiniimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiun PREDSEDNIK ZDA NE PRENAŠA NOTRANJE OPOZICIJE* Nixoa odslovil notranjega ministra NVASHINGTON, 25. — Ameriški llndokini. Ob tisti priliki je Hickel predsednik Nixon je odslovil no- poslal Nixonu pismo, v katerem .je tranjega ministra Walterja Mickela obžaloval, da predsednik premalo zaradi »pomanjkanja zaupanja«. Si- • posluša glas mladih. Vsebino pis- noči ga je sklical v Belo hišo ter v kratkem razgovoru zahteval od njega, naj poda ostavko, kar je minister res storil, Nixon je o-stavko takoj sprejel, na njegovo mesto pa imenoval Rogersa Mortona, predsednika vsedržavnega republikanskega odbora. Glasnik Bele hiše Ziegler je povedal, da Hickelu ne očitajo nobene posebne napake v njegovem delovanju, pač pa da .je med njim m predsednikom obstajalo »pomanjkanje zaupanja«. »V tem primeru — je dejal Ziegler — ni bilo elementov, ki so potrebni za dobre odnose med šefom izvršne oblasti m člani njegovega kabineta«. O Hickelovi odstavitvi so že več časa krožile govorice, še včeraj p« je minister izjavil, da bo odstopil samo, če ga bodo v to prisilili. Do nesoglasij med predsednikom in ministrom je prišlo že ob priliki ameriške zasedbe Kambodže maja letos, ko se je minister udeležil nekega študentskega shoda, na katerem so protestirali proti razširitvi vojne v ma, ki bd morala ostati tajna, je objavil ves ameriški tisk. zaradi česar je bil šef Bele hiše precej razburjen. To je prva odstavitev nekega ministra ameriške vlade po aprilu 1952, ko je Harry Truman odstavil pravosodnega ministra Howar-da McGratha zaradi spora, ki je nastal med njima Nixonov sklep je vzbudil veliko negodovanja predvsem v bolj napredni struji republikanske stranke. Senatorja Edward Brooke in Gaylord Nelson sta obžalovala odstavitev ministra. Republikanski senator New Yorka, Charles Goo-dell, ki predstavlja nekako notranjo opozicijo v republikanski stranki, ji dejal, da Hickelova odstavitev dokazuje, da šef Bele hiše ne prenaša ali noče prenašati niti najmanjšega znamenja neodvisnosti. »Taka nadutost — je nadaljeval — je neznosna. Nixon in njegovi zvesti pristaši ne bodo zadovoljni, do kler ne bodo zbrisali s stranke še zadnjih znakov republikanske napredne struje«. sedah Ribičiča zvezni izvršni svet na svoji seji 20. t.m. odvrgel zamisel o devalvaciji kot osnovnemu in prvenstvenemu stabilizacijskemu ukrepu. Kot je tovariš Tito rekel, nobena izolirana monetarna poteza, nobena računska operacija ne more dati pozitivnih rezultatov, če se ne odstranijo osnovni vzroki motenj gospodarskih tokov. To pomeni, je dejal Ribičič, da brez občutne razbremenitve gospodarstva ter zmanjšati investicijske, proračunske in druge potrošnje ni mogoča stvarna ozdravitev nacionalnega gospodarstva. Kaže, da je prav zaradi vprašanja razvrednotenja dinarja prišlo do nesporazuma med Riihičičem in podpredsednikom zveznega izvršnega sveta dr. MiUjaničem, ki sodi, da je med prvimi stalMHzacijskimd ukrepi potrebno razvrednotiti dinar, medtem ko je RibičK mnenja, da je pred razvrednotenjem dinarja potrebno razbremeniti gospodarstvo in zmanjšati razne izdatke. V nadaljevanju svojega poročila je Mitja Ribičič obširno pojasnil stabilizacijske ukrepe, ki so v glavnem že znani, o večini teh napovedanih ukrepih sta jugoslovanski tisk in naš dnevnik že pred dnevi poročala. Predlaga se namreč omejitev proračunskih izdatkov, zmanjšanje obveznosti podjetij, o-mejotev uvoza. Obveznosti podjetij se bodo zmanjšale z zmanjšanjem prispevka na osebne dohodke za 0,7 odst. ZIS tudi predlaga, da se presežki od prispevka na osebne dohodke prometnega davka in pristojbin zvišajo v prihodnjem letu za 10,8 odst. v primerjavi z letošnjim letom in prenesejo na poseben račun ter blokirajo. Predlaga se nadalje, da se podaljša rok prepovedi uporabe -računskih presežkov iz letošnjega leta. Vrstni red ukrepov bi bil naslednji: najprej bd sprejeli ukrepe za zmanjšanje investicijske in proračunske potrošnje, zatem ukrepe na področju monetarne in kreditne politike, o-sebnega dohodka, plačilne bilance in cen. V drugi etapi v decembru bd se opravile bistvene sistemske spremembe: določili hi pristojnosti zveze, spremembe davčnega m zunanjetrgovinskega sistema, monetarne in kreditne politike, načina razvaja nezadostno razvitih krajev ter spremembe v poEtiki cen. lllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIfllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllIlllIllIllIllIllIllIllIllilllIlllllllllllIllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNMIMimillllHIlD OBISK ZAHODNONEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Utrditev sodelovanja med SFRJ in ZRN v središču razgovorov Scheel - Tepavac Ministra sta posvetila posebno pozornost tudi položaju v Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Jugoslovanski državni tajnik Mirko Tepavac in zunanji minister Zvezne republike Nemčije Scheel sta danes dopoldne zaključila pogovore, med katerimi sta proučila mednarodni položaj in posebno položaj v Evropi. Pri tem sta ugotovila, da sta nedavno podpisana sporazuma ZR Nemčije s Sovjetsko zvezo in Poljsko pomemben prispevek popuščanja napetosti in izboljšanja sodelovanja med evropskimi državami. Ministra sta posvetila posebno pozornost tudi po- tvvviiiaiiiiiiiiMBtiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiifiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiitaiiiiiifaiiiiBiiiaflaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaMiiiiiiiiiuiuiMiiiiiiiiiiiiiBg Uspešen začetek slovenske gledališke sezone v Gorici Gostovalo je novogoriško gledališče s Cankarjevim Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice .je sinoči v Katoliškem domu v Gorici otvorilo letošnjo slovensko gledališko sezono z uprizoritvijo s Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. Že mnogo pred pričetkom predstave so se začeli zbirati gledalci. Prišli so iz vse Goriške, številni z zasebnimi avtomobili, peš in iz bolj oddaljenih vasi z avtobusi, ki so jih pripeljali iz briških vasi pa z »oriškega Krasa in sovodenjske občine. Samo na Vrhu so skoraj napolnili cel avtobus. Tako je bila sicer prostorna dvorana polna do zadnjega kotička in eden izmed prirediteljev se .ie v prvem odmoru moral opravičiti, da niso pričakovali tako velikega obiska in da bodo prihodnjič poskrbeli za dve predstavi, da bo prostora za vse. Med gosti smo opazili predsednika goriške kulturne ustanove EMAC in odbornika Moiseja, pokrajinskega podpredsednika Waltritscha. dalje predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela in tajnika SPZ Košuto, predsednika ZSKP Kazimira Humarja in odbornika Paulina. Tako je seme, ki Je bilo posejano na tiskovni konferenci v pokrajinski dvorani prejšnji mesec in ki sta jo vodila predstavnika Slovenskega gledališča iz Trsta Filibert Benedetič ln prof. Josip Tavčar rodilo že pri prvi predstavi uspeh, ki je presenetil celo same prireditelje, saj so se goriškt Slovenci odzvali povabilu za obisk gledaliških predstav v res lepem številu. To je še en dokaz več, kako zelo so nam tudi v Gorici potrebne kvalitetne kulturne prireditve ln kako so naši ljudje od preprostega človeka pa do meščana in intelektualca žejni kvalitetnih predstav v svojem jerifcu. In v resnici je bila to kvalitetna predstava, s katero so se v polni meri izkazali gledališčniki Iz Nove Gorice. Kdor jih je videl pred leti v drugih nastopih med nami je moral zabeležiti pri njih očiten napredek. Režiser Jože Babič je s svojo veščo roko znal nazorno prikazati Cankarjev svet ob obratu stoletja in Janez Lenassi je s svojo sceno to še podčrtal. Tone Šolar je ustvaril lik Kantorja, ki je v vsem odgovarjal in prav tako so bili na dostojni višini drugi igralci. Omenimo naj zlasti Dragico Kokotovo v vlogi Francke pa Turkovega Maksa in Lebanovega župnika. Občinstvo je pozorno sledilo dogajanju na odru in ob zaključku vedno znova klicalo igralce na oder z eno skupno željo: Pridite še med nas. ložaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Ugotovila sta, da je položaj v Sredozemlju zapleten in povezan s stanjem na Bližnjem vzhodu ter poudarila, da je treba vložiti nadaljnje napore, da bi našli miroljubno rešitev v skladu z resolucijo varnostnega sveta. V pogovoru o dvostranskih odnosih, katerih dosedanji razvoj sta ministra pozitivno ocenila, je bila posvečena posebna pozornost jugoslovanskemu deficitu v trgovinski bilanci in vprašanjem plačanja odškodnine za krivice, ki jih je nacistična Nemčija prizadejala Jugoslaviji med vojno. Z nemške strani so pokazali pripravljenost, da se najde pot za rešitev tega vprašanja. Med dopoldanskimi pogovori sta ministra podpisala sporazum o ekstradiciji. Ministra Scheela je danes dopoldne v Belem dvoru sprejel predsednik Tito in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem pogovoru. 0-poldne je minister Scheel priredil v hotelu »Jugoslavija« kosilo v čast Mirka Tepavca in njegove soproge, zvečer pa je, pred sprejemom, ki ga je priredil zahodnonemški veleposlanik v čast Scheela v hotelu »Jugoslavija«, minister Scheel imel tiskovno konferenco. Po sprejemu bo minister Scheel odšel na kratek obisk v Dubrovnik. Državni tajnik Mirko Tepavac je priredil sinoči v palači zveznega izvršnega sveta v čast svojega gosta večerjo, med katero sta Tepavac in Scheel izmenjala zdravici. Ministra sta poudarila, da se obe državi zavzemata za popuščanje napetosti v Evropi in za reševanje spornih vprašanj na osnovah enakopravnosti, neodvisnosti in suverenosti ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Glede dvostranskih odnosov sta Tepavac in Scheel posebno poudarila njih ugoden razvoj na raznih področjih in važnost, ki jih v razvoju teh odnosov igrajo tako številni jugoslovanski delavci. V tretji etapi do konca aprila, bi sprožlH ostale neobhodno potrebne dapotoitae ukrepe gospodarske politike ter pripravili osnutek srednjeročnega načrta. Ribičič je obvestil skupščino o rezultatih dosedanjih razgovorov z zastopniki republiških izvršnih svetov o določanju pristojnosti zveze in povedal, da so se dogovorila, da se v prihodnjem letu iz zveznega proračuna finansirajo samo izdatki za narodno obrambo, izdatki za potrebe zveznih organov in neke druge dogovorjene obveznosti. Glavni dohodki zveznega proračuna bi bili carine, del prometnega davka in dogovorjena kvota prispevkov republik. Ribičič je posebno poudaril potrebo, da vzporedno z omejitvijo proračunske potrošnje v zaposlena v Zahodni Nemčiji, kot tudi vedno številnejši obiski nemških turistov v Jugoslaviji. Tepavac je s svoje strani poudaril, da se tudi Jugoslavija zavzema za sodelovanje z vsemi državami na načelih miroljubne koeksistence, priznanja suverenih pravic in nevmešavanja in ugotovil, da bi svet danes ne bil priča, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu in Daljnem vzhodu, na jugu Afrike in drugod po svetu, če bi se ta načela dosledno spoštovala. Tepavac je izrekel priznanje zunanji politiki sedanje vlade ZR Nemčije in glede dvostranskih odnosov izrazil prepričanje, da je nastopil čas, da se z dobro voljo in realizmom rešijo tudi še preostala nerešena vprašanja med obema državama. Tepavac je poudaril, da razvoj prijateljskega in plodnega sodelovanja med obema državama prispeva h graditvi miru v Evropi, razumevanja in varnosti, ki je vsem potrebna. Zunanji minister Scheel je v odgovoru na zdravico ugotovil, da je Jugoslavija z nadaljevanjem svoje dostojne politike neuvrščenosti in z to je dej^,‘dTto to Vttlllnm 1J rfl ocIatti Tila * Mitja Ribičič zvezi tudi republike, pokrajine ln občine sprejmejo dodobne ukrepe na področju svoje pristojnosti. Po besedah Ribičiča bo zvezni izvršni svet v kratkem predložil skupščini predlog za likvidacijo precejšnjega dela Izvenproračunska bilance zveze, predlog za finansiranje nerazvitih področij, za hitrejši razvoj Kosova in za kreditiranje izvoza opreme. Proučuje se tudi možnost revizije sodnih pristojbin in raznih drugih prispevkov gospodarstva. Ribičič je poudaril, da je treba obsoditi pojave neupravičenega povečanja osebnih dohodkov posebno izven gospodarske dejavnosti. Glede politike cen je Ribičič dejal, da je stališče zveznega izvršnega sveta, da se cene električnega toka, poštnotelegrafskih in telefonskih usiužnosti, najemnin in železniške tarife v prihodnjih mesecih ne menjajo. Poleg zmanjšanja prispevkov na osebne dohodke za 0,7 odst. se predvidevajo tudi razne druge razbremenitve gospodarstva, med drugim ukinitev obresti na poslovni sklad, ukinitev interkalamih obresti, konverzija dela kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, zmanjšanje prispevka za obnovitev Skopja, prenehanje obveznosti dodeljevanja sredstev za gradnjo stanovanj. Ribičič je obvestil skupščino, da bo zvezni izvršna svet verjetno v kratkem predložil skupščini zakon, ki bo pooblastil ZIS, da lahko sprejema širše ukrepe v zvezi z izvajanem stabilizacijskega programa. Na koncu svojega poročila je Ribičič omenil tudi zunanjepolitične odmeve gospodarskega stanja v Jugoslaviji in ugotovil, da v inozemstvu sedanjo gospodarsko nestabilnost izkoriščajo za nekatera politična ugibanja in špekulacije. Vsem tistim, ki želijo Jugoslavijo kot pravega poslovnega partnerja, je dejal Ribičič, našim sedanjim in bodočim poslovnim prijateljem lahko rečem, da se pri nas ne dogaja nič takega, kar bi ne bilo znano v tržnem gospodarstvu. Sporočam jim tudi, da gre naš razvoj po poti nadaljnje liberalizacije odnosov z inozemstvom, po poti nadaljnje ekspanzije našega mednarodnega gospodarskega sodelovanja v smeri konvertibilnosti dinarja in nadaljnje krepitve naših odnosov z inozemskimi partnerji. Tistim pa, ki našo sedanjo nestabilnost skušajo izkoristiti za politične in gospodarske špekulacije, je najbolje odgovoril na prvi konferenci ZKJ velikim ugledom predsednika Tita zavzela vodilno mesto med neuvrščenimi državami. Scheel se je zahvalil za pozitivno oceno zunanjepolitične dejavnosti zahodnonemške vlade in dejal, da se Nemci zavedajo, da je varnost njihove bodočnosti v uresničenju trajnega evropskega reda. Težave v gospodarskih odnosih bo po mišljenju Scheela mogoče odstraniti z razširitvijo gospodarskega in tehničnega sodelovanja. Glede poravnave škode Jugoslaviji iz časa zadnje vojne je Scheel dejal, da se tudi za to mora polagoma najti rešitev. Ker smo so sedje in eden drugemu potrebni, ker eden drugemu lahko mnogo nudimo, bi moralo biti sodelovanje z vedno večjim zaupanjem na vseh področjih naš skupni smoter, je zaključil svojo zdravico Scheel. B. B. navadne neumnosti. V ločenih razpravah v svetih so zveznemu izvršnemu svetu med drugimi očitali, da se v poročilu nič ne govori o tem, kdo je kriv za sedanje stanje; izražen je bil tudi dvom v učinkovitosti predloženih ukrepov. Poslanec Džeba je obtožil zvezno upravo, da je včasih objavljale netočne podatke in ocenitve o stanju v gospodarstvu in predlagal, da se ustanovi posebna parlamentarna komisija, ki naj preveri delo zvezne uprave. Poslanec Bosne in Hercegovine Dugonič je trdil, da se problemi ne morejo reševati s sporazumi med najmočnejšimi republikami na škodo drugih. Tudi poslanec Jovovič je izjavil mišljenje, da i predloženi ukrepi dejansko rezultati dogovora med najmočnejšima republikama Hrvaško in Srbijo. Božo Božli TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 PRORAČUNU TRŽAŠKE OBČINE Za Rossettija je izhod iz krize možen samo z odprtjem v levo Omenil je primer Sardinije - «KPI noče mest v odboru, temveč izpolnitev programskih pogojev* PSIUP za enotnost levice - Čudne izjave profesorja Salvatora Romana (PSU) o Slovencih navijanje «smešnega mita enotnosti levih sal*. Del Romanovega govora, na katerega je odgovarjal Rossetti, pa je zadeval slovensko manjšino. Dejal je, da gre — ko se govori o perečih vprašanjih slovenskega prebivalstva — za »običajne fraze* (*luo$ii comuni*). Slovenci so italijanski državljani in so povsem enakopravni. Imajo kar deset šol itd. in živijo svoje življenje, saj so mi simpatični. Nima smisla govoriti o tem, da niso bila rešena njihova pereča vprašanja!* (Sic!) V začetku seje je o finančni politiki občanske uprave govorila Li-bena Sodni (KPI), nato misovec Morelli. Zadnji je povedal svoje stališče psiupovec, prof. Moufaicon, ki je tudi polemiziral z Romanom. Dejal je, da je PSIUP odločno v opoziciji, da pa posluša, ko gre Po členu 34 zakona štev. 300 z dne 20. maja 1970 smejo delodajalci zaposliti v svojih obratih po lastni izbiri in presoja le družinske člane, osebje višjih kadrov in delavce z visoko specializacija Zaposlovanje vsega ostalega osebja se mora vršita preko uradov za zaposlovanje, in to ne da bi mogli delodajalca izbirati potrebne delovne sile poimensko, ampak le po vrstnem redu na spisku brezposelnih ljudi. Ta nova določba utegne imeti v naši deželi izrazito negativne posledice in občutno zavirata poslovanje slovenskih trgovskih podjetij, ker bi morala ta podjetja S sinočnjo sejo se je dolga razprava O zadnjem proračunu tržaške občine pred volitvami, ki bodo prihodnjo jesen, zaključila. Razprava, ki je sprva potekala v zaspanem in brezbrižnem ozračju, je oživela po zadnjem posegu socialista Pittonija in njegovih namigih o «odboru v senci* in konservativni vlogi socialdemokratov v levosredinski koaliciji. Pitoni je v svojem govoru v torek omenil možnosti tesnejše povezave med KD in PSI ter vso levico za naprednejši program. V tem smislu se je razvil včerajšnji poseg komunista Rossettija, ki je Pittonija pozval, naj iz svoje analize potegne ustrezne zaključke. KPI sodi, je poudaril Rossetti, da obstaja — mimo aritmetičnih formul — resna alternativa na levici, ki lahko korenito spremeni dosedanjo upravno in politično prakso v Trstu. Ključnega značaja pa je v tem smislu odnos naprednejših sil v sedanji večini do komunistov in njihovega programa. »Nočemo mest v odboru, ker ne rinemo vanj, pa tudi v večino ne. Postavljamo pa pogoje o politično-upravnem programu, ki bi ga Lahko uresničevale naprednejše sile*. Pri tem je Rossetti izrecno omenil «zamkniiv» primer Sardinije (kjer se je uresničila koalicija med levico KD in PSI ob vzdržanju KPI) in dodal: »Rekli smo že, aa bi naprednejši odbor naletel na naše razumevanje. Ne čakajte na u-kaze iz Rima: kriza sedanje koalicije se lahko reši samo z odprtjem na levo*. Med pogoji, ki jih je izrecno o-menjad za novo politiko v upravnem in političnem smislu, je Ros-setti še posebej poudaril vprašanja slovenske narodne manjšine. Priznal je Pittoniju, da je kritično ocenil delo levosredinske uprave, ko je šlo za ta vprašanja, zato pa je tembolj čuden položaj socialističnega slovenskega predstavnica v njej. Omenil je tudi nastop socialdemokratskega predstavnika F. Salvatora Romana (ki je zanikal obstoj nerešenih vprašanj slovenske manjšine) ki trditve načelnika PSU Cesara, da »jamčijo socialdemokrati* za dosledno politiko do Slovencev. »Socialdemokrat Romano je govoril tako, kakor celo liberalci ne več. Jasno je, da ne pozna — kljub svojemu poklicu — zgodovine te manjšine in dolge kalvarije, po kateri je šla in še hodi*, je dejal Rossetti. Rossetti je od vsega začetka o-menil gospodarska vprašanja Trsta, od reorganizacije prog FIN MARE, do vprašanj vloge javnega kapitala, ki podpira težnje zasebnih špekulantov. Tudi vprašanje ladjedelnice sv. Marka zavzema — po njegovem — nove dimenzije v trenutku, ko potrebuje ves svet novega ladjevja in so nezasedena samo tržaška splavišča. Potrebna je, sedaj prej ko slej, enotnost vseh tržaških patetičnih strank, da se vsili preobrat smeri, v katero je tržaško gospodarstvo krenilo v letu zloglasnega načrta CIPE. Levosredinski odbor je Rossetti kritiziral, da je zamrznjen spričo vrenja med prebivalstvom in novimi pojavi, ki terjajo večje sodelovanje in večje demokratične dialektike. Kot vzrok tega »zamrz-njenja* pa je imenoval predvsem konservativno vlogo »notranje desnice* v KD in PSU. Pred Rossettijem je z daljšim govorom nastopil svoje mesto občinskega svetovalca prof. Salvato-re Romano, ki je nadomestil socialdemokratskega kolega Bruna Lovera. Romano je, z daljšim, u-čendm govorom, napadel PSI, češ da se ne zaveda nevarnosti za demokracijo, ki jo predstavlja ob- ____ OKROGLA MIZA TRGOVINSKIH ZBORNIC Možnosti nadaljnjega razvoja turističnih stikov s tujino Med drugim bodo razpravljali o letalskih zvezah med Trstom, Dunajem, Zagrebom in Beogradom ter o čartrskih poletih V glavni dvorani trgovinske zbor- I čilo sklep pristojnega ministrstva, rtiče bo v torek, 1. decembra okrog-1 da se letos izplačujejo pokojnine in l.i miza o turističnem sodelovanju ” Q ** med našo deželo in Jugoslavijo oziroma Avstrijo in drugimi deželami vzhodne Evrope. Na srečanju, ki ga organizira deželno združenje trgovinskih zbornic, bodo pregledali možnosti za nadaljnji razvoj turističnega sodelovanja med omenjenimi deželami in predvsem kar zadeva letalske zveze med Trstom, Dunajem, Beogradom in Zagrebom. Govorili bodo tudi o povezavi obstoječe letalske mreže s progami v smeri proti vzhodni Evropi ter o tako imenovanih čarterskih poletih. Izsledke okrogle mize bodo nato p.edložili pristojnim oblastem in sicer kot gradivo za razvoj turističnih dejavnosti v bodoče. za nove odtenke v notranjosti te koalicije. Pittonija je pozval, naj se pomeri z vso levico, in tudi s PSIUP, in naj — za levo alternativo — odkloni podrejenost levi sredini. »V nasprotnem primeru bo njegov odgovor — je dejal Man-falcon — v torek gola taktična poteza*. S tem govorom se je razprava o proračunu zaključila. Drevi bo župan odgovoril svetovalcem, »a kar bo občinska svet glasoval. Pred glasovanjem bodo načelniki skupin imela pravico do glasovalnih izjav. Gin. konzulat SFRJ zaprt zaradi praznika Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v dneh 30. novembra in 1. decembra t. 1. zaprti zaradi državnega praznika. V DEŽELNEM SVETU Jutri glasovanje o obračunu 1969 in proračunu za poslovno leto 1971 Svetovalec Pittoni o politiki PSI - Polemika o slovenskem napisu na spomeniku v Sent-lenartu • Slovenska skupnost zahteva višje odškodnine za razlaščeno zemljo Razprava o obračunu 1969 in izrekli o glasovanju o obeh doku- proračunu 1971 v deželnem svetu 1 mentdh. Glasovanje naj bi bito v gre h koncu. Včeraj so govorili še zadnji štirje svetovalci, ki so orisati svoja gledišča do dokumentov, nakar je sledila obravnava nekaterih vlog o raznih vprašanjih; na koncu je demotorščanski svetovalec Ginaldii, ki je svoj čas podal poročilo prve stalne kotni-sdije za finance in bilanco o obračunu Furlanije - Julijske krajine za poslovno leto 1969, povzel glavne misli in razprave o ustreznem dokumentu ter odgovoril na nekatere pripombe in kritike raznih svetovalskih skupin. Pri tem se je najdalj zadržal pri davčni politiki dežele, piri finančnih ostankih iz prejšnjih obračunov in pri vprašanjih deželne birokracije . Danes bodo spregovorili še predstavniki opozicijske skupine in deželnega odbora, nakar se bodo predstavniki svetovalskih skupin ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiuuiiiiiiiii NASTOP SGZ PRI MINISTRSTVU ZA DELO Olajšave za poimensko zaposlovanje delovne sile z znanjem slovenščine Olajšava je bila potrebna spričo novega zakona o prepovedi poimenskega izbiranja nameščencev SPORAZUM S SINDIKATI Trgovine odprte danes, jutri in v ponedeljek Med občinsko upravo, sindikalisti in trgovci, je bil sinoči dosežen sporazum o odprtju trgovin ob priliki jugoslovanskega državnega praznika. Po sporazumu bo umik tr govln spremenjen tako, da bodo delale ves dan danes in v ponedeljek, z izjemo opoldan ske enourne pavze od 13. do 14. ure. V nedeljo pa bodo trgovine odprte od 9. do 13. ure. Sporazum so sindikati sprejeli kot enkratno in izjemno rešitev in prejeli jamstva, da bode uslužbenci imeli pravico do konipenzativnega počitka. V ta namen bodo trgovine zaprte vse jutro 7. januarja (četrtek). En dan kompenzativ-nega počitka pa morajo trgovci nuditi uslužbencem že prihodnji teden. Pavza za kosilo, danes in v ponedeljek, bo sicer od 13. do 14. ure, vendar imajo pravico uslužbenci do dveurnega počit-ta, kar pomeni, da se bodo na delu zamenjavali. Sporazum so za sindikate trgovskih uslužbencev podpisali Curri (CCdL), Desenlbus (CI SL) in Battilana (CGIL). Plačevanje pokojnin in 13-mesečnih obrokov od 9. decembra dalje Tržaško ravnateljstvo zavoda za aodalno skrbstvo (INPS) je sporo 13. obroki pokojnin že od 9. de cembra dalje. Pokojnine bodo v poštnih uradih, ki so izven mesta, izplačevali od 9. decembra dalje, brez razporeda (Žavlje, Nabrežina, Bazovica, Devin, Grljan, Prosek, Dolina, Križ, Boršt, Zgonik in Sesljan) .medtem ko bo v mestnih in drugih poStnih uradih (Trst, Milje, Opčine) izplačevanje pokojnin po sledečem vrstnem redu: Obroki pokojnin, ki zapadejo po 14. decembru in zadevni 13. mesečni obrok (ob datumu začetnice pri imkov): 9. decembra — A, B, C 10. decembra — D,E,F,G.H,I,K 11. decembra — L, M, N, O, P 12. decembra — Q, R, S, T, U, V, Z Izplačilo 13. mesečnega obroka pokojnin, ki so že zapadle po 14. novembru, pa bo po sledečem razporedu: 14. decembra — A, B, C 15. decembra — D, E, F. G. H, I, K 16. decembra — L, M. N, O, P jemati v službo osebje, ki ne obvlada slovenščine. V tržaški, goriš-ki in videmski pokrajini pa je tudi veliko število italijanskih trgovskih in gostinskih podjetij, Id nujno potrebujejo osebje z znanjem slovenščine. Zlasti trgovina je vsled stalne prisotnosti velikega števila odjemalcev iz sosedne Jugoslavije v zadnjih letih zad bila razsežnosti, ki so vsaj dvakrat večje od tistih, ki bi jih tržišče imelo, ko bi t k ientov ne bilo. Statistični podatki namreč kažejo, da je ob določenih dneh (in temu smo priča prav danes) v Furlaniji - Julijski krajini tudi nad 150.000 jugoslovanskih gostov. Poleg tega je treba upoštevati, da se večji del mednarcdne blagovne menjave odvija prek deželnih tvrdk, ki poslujejo s sosedno Jugoslavijo. Nobenega dvoma ni, da bi se trgovina s tujino na Tr-žašk.oi in Goriškem zelo skrčila, če bi te izmenjave ne bilo. Tudi na tem področju je torej znanje slovenščine in srbohrvaščine pogosto predpogoj za sprejem v službo. Slovensko gospodareko združenje je zato opozorilo pristojne oblasti na ta pereč prob em. V posebni vlogi, ki jo je poslalo glavnemu ravnateljstvu za zaposlovanje pri ministrstvu za delo in socialno skrbstvo, je SGZ prikazalo težave, ki utegnejo izvirati za deželno gospodarstvo iz novega zakona, ki sicer vnaša občutne izboljšave v status dekremalcev. V svoji vlogi se je SGZ zavzelo, naj bi pristojne oblasti sprejele primeren ukrep in preprečile nastajanje o-menjenih škod jivih posledic. SGZ pa re ni omejilo na to, da bi opozorilo na neprimernost norme, temveč je tudi navedlo dve m žiti rešitvi problema. Prva možnost bi bila v tem, da bi oblasti raztegnile na vse občine tržaške, gorjške in videmske pokrajine veljavnost zakona štev. 264 z dne 29. aprila 1949, ki predvideva svobodno izbiro delojemalcev v goratih predelih in na področjih, kjer »e govoiii več jezikov, druga možnost pa bi bila v tem, da bi o-srednji odbor pri ministrstvu za delo, ki se ukvarja s terni vprašanji, vnesel v spisek dovoljenih primerov poimenskega zaposlovanja delovne sile primer delojemalcev s spričevalom o opravljeni slovenski šoli, in to za trgovska, turistična, gostinska, založniška, spe-dioiijsfca in obrtndŠKa podjetja v tržaški, gariški ki videmski pokrajini. Te dni je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo odgovorilo na vlogo SGZ s posebno noto, v kateri naglaša, da je neposredno zaposlovanje delovne sile dovoljeno le za kmetijska podjetja v goratih predelih in v predelih z mešanim prebivalstvom (zone misti-ltogui e montane); kategorija delovne sile s spričevalom o opravljeni slovenski šoli pa da se samo po sebi še ne more šteti za pri mer »visoke kvalifikacije*, tako da tudi v tem slučaju ni dovoljeno poimensko zaposlovanje. Da bi pa olajšalo poslovanje pri zadetih podjetij, zaključuje rimski urad svojo noto, je glavno ravnateljstvo za zaposlovanje razposlalo svojim perifernim organom o-krožnico, s katero odreja, naj se izbiranje delojemalcev po želji podjetij na tem področju vendarle vrši med tistimi kandidati, ki obvladajo slovenščino odnosno srbohrvaščino. soboto. Včeraj so spregovorili še svetovalci Moschioni (KPI), Dal Mas (PSU), Pittoni (PSI) in Del Gobbo (KD). Moschiofti je obravnaval zlasti problem kmetijstva ter opozoril na pomanjkanje ustrezne razvojne politike. V tej zvezi je napovedal, da bo prihodnji teden v Trstu skupna manifestacija sindikalnih organizacij, ACLI in »Alle-anza contadina* za uvedbo takšne politike. V deželnem kmetijstvu je danes še kakih 66.000 ljudi, je dejal govornik, medtem ko jih je bilo leta 1961 okoli 116.000. Zaradi pomanjkanja primernega razvojnega načrta, tavajo vsi ti ljudje v nekakšni temi. Da ba lahko rešili to vprašanj« je Moschioni predlagal, naj bi dežela pospešila prehajanje zemlje v neposredno last obdelovalcev (za kar bi potrebovali 25 milijard lir v desetih letih, finansiranje zadružništva in preoblikovanje kmetijske strukture. Dal Mas je v svojem nastopu poudaril bistveno skladnost proračuna za leto 1971 s programskimi izjavami predsednika Berzan-tija, a je opozoril na nekatere ne-dostanke v posameznih poglavjih. V zvezi z otbiosi večinskega naroda do Slovencev je govornik naglasil, da so za njegovo skupino vsi Slovenci v deželi enakovredni ne glede na to, kje prebivajo, v tržaški, goriški ali videmski pokrajini. Govornik je pozdravil skorajšnje srečanje med najvišjdmi predstavniki Italije in Jugoslavije, ter v tej zvezi dejal, da more naša dežela občutno prispevati k sožitju med narodi, zlasti pa k sožitju s Slovenijo, Hrvatsko in avstrijsko Koroško, vendar v skladu, je dejal, z osnovnimi zahtevami italijanske zvestobe Atlantski zvezi. Socialist Pittoni se je v svojem nastopu dotaknil proračunskih dokumentov le mimogrede ter za dokument, ki se nanaša na leto 1971 naglasi', da je resen in da je lahko za vzg’ed drugim italijanskim deželam. Govornik pa je razvil predvsem nekaj političnih tez. Naglasil je, da so komunisti med zadnjo raznravo pokazali večjo prožnost kakor sicer ter nakazali nekaj možnih alternativ v dcže'ni politiki, ne da bi kakor običajno le zavračali statišča večine. V zadnjih mesecih smo priča izrazitemu boju med demokratičnim« silami in »stranko krize*, je nadaljeval Pittoni. V tem času je PSI z velikim čutom za odgovornost pokazala, da je znala obdr- lllllllMiiilMailllllllllllllllllllllllllllllHilllIlllIllllMliilillliiimilllllllilMIIIIllllllltlllllllHIIIIIIIIIHMIlIllIllllll PO STRAHOVITEM NOČNEM TRČENJU V ISTRSKI UUCi Krivcu nesreče odvzeli šofersko dovoljenje Bruno Apoilonio, najlažje ranjen, zastražen v oolnišnici tev conskega načrta, najem posojila 18.985.00 Ur za športno Igrišče in najem posojila 24.000.000 Ur za razširitev miljsikega pokopališča. perspektive turističnega razvojnega načrta, ki ga je izdelala miljska občinska uprava v okviru širšega načrta gospodarskega potenciranja tega zaostalega področja. Delavci, uslužbenci trgovin, uradniki in obrtniki, pripadniki drugih srednjih kategorij, trgovci in podjetniki, bodo sporazumno prekinili tsakršno dejavnost točno ob devetih zjutraj. Večina delavcev se ho nato zbrala pred vhodom v ladje delnico »Navalgiuliano*. od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah na glavni trg pred občinsko palačo. Tu bodo spregovorili predstavniki treh občinskih delavskih zbornic, miljski župan Millo in zastopnik krajevnega »odbora za jav no zdravje*, ki je vse prejšnje me sece koordiniral sensibilizacijo mestnega javnega mnenja proti gradnji razplinjevalne postaje. Sinoči je svojo popolno solidar nost s stavkajočimi Miljami izrazi la tudi tržaška federacija PSIUP, ki zagovarja skupne pobude za tu ristični in industrijski razvoj milj skega področja. žaii bi okrepiti vezi z gibanjem delavskih množic. V svoji premočrtni politiki, je dejal Pittoni, podpira stranka sedanjo vlado, kar je ta izraz obstoječe politične faze, in jo namerava podpirati vse dotlej, dokler se bo zavzemala za uresničevanje napovedanih reform. To pa nas ne more ovirati, je naglasil, da iščemo nova ravnovesja s tem, da se povezujemo s salami, ki se vzporedno z nami borijo poti komservatorizmu in ki se zavzemajo za povezavo med politiko reforme na eni, ter politiko proizvodnje in dohodka na drugi strani. V skladu s stališčem, ki ga je nedavno tega zavzel osrednji odbor PSI, namerava stranka navezati plodne stike z vsemi levičarskimi silami, tako zlasti z napred-rimi katoliškimi silami, ki se zbirajo okoli ACLI in s silami solidne socialistične tradicije. Deželni odbor PSI je pred kratkim ugotovil, da je politična linija organske leve sredine na splošno popustila, in sicer zaradi nekaterih nazadnjaških stališč PSU in dela KD. Zato je treba tudi v Furlaniji - Julijski krajini iskati nove možnosti za izvajanje primerne reforme politike in za preosno-vo gospodarskega in socialnega u-stroja. Deželni odbor PSI želi u-stvariti politične pogoje za sestavo nove vladne platforme v deželi, in sicer na osnovi neposrednega sodelovanja KD - PSI, kar se je že zgodilo v vodstvu številnih javnih upav in do česar bo po vsej verjetnosti prišlo tudi na Sardiniji. Nato Je nastopil zadnji govornik, demokrščanski svetovalec Del Gobbo, ki je ocenil bilanci za pozitivni ter polemiziral z opozicijo, češ da se kras: s pavjim perjem, ko prikazuje vsak napredek socialne in gospodarske narave kot da gre za njegovo lastno pidobitev. Govornik se je kmalu nato zapletel v živahen besedni spopad s komunistom Baracettijem, in sicer v zvezi z zahtevo KPI, naj bi se deželni odbor zavzel za to, da bi na spomeniku padlim partizanom v Šentlervartu lahko vklesali napis v slovenščini. Del Gobbo je na Baracejtajevo obtožbo, da sta za to grobo diskriminacijo — v Zagrebu, je dejal Baraoetti, stoji spomenik italijanskim partizanom z napisom v italijanščini — krivi zlasti KD in PSU, odgovoril tako polemično, češ da je postavitev slovenskega napisa pepovedal tamkajšnji občinski svet in ne morda kakšne stranke, da mu je moral predsednik Ribezza vzeti besedo Sledila je obrazložtev nekaterih predogov, ki so jih v zadnjem času vložili svetovalci raznih skupin. Tako je predstavnik Slovenske skupnosti dr. Štoka med drugimi obrazložil zahtevo njegove skupine, naj bi se deže’ni odbor zavzel za priznsvrme višje odškodnine kmetom, ki Vrn zlasti na Tržaškem in Goriškem razlaščajo zemljo v razne namene. Danes v Miljah splošna stavka od 9. do poldne Milje bodo danes stavkale, na po ziv treh sindikalnih organizacij, proti sklepu o gradnji razplinjevai ne naprave pri Sv. Roku, se pravi (proti nevarnosti eksplozij, ki bi o-decembra - Q, li S, T, U, V, Z 1 grožale varnost okolice, kakor tudi Tržaška prefektura javlja, da je odredila takojšen odvzem za dobo 12 mesecev šoferskega dovoljenja Brunu Apolloniu, ki je 25. t.m. zakrivil zaradi prevelike hitrosti na ovinku na Istrski ulici prometno nesrečo, ki je terjala dvoje človeških življenj. Zaradi pozne ure smo v naši včerajšnji številki objavili vest, da je pri nesreči, ki se je pripetila nasproti starega vhoda na pokopališče pri Sv. Ani, Izgubil življenje tudi 23-letni Bruno Apoilonio iz Žavelj št. 17. V resnici se je Apoilonio, ki je na blagem ovinku z vso hitrostjo s fiatom 850 zašel na levo stran sicer širokega cestišča in tako silovito treščil v nasproti vozeči fiat 850 54-letnega Guerrina Battigellija iz Ul. Lago 8, da je njegovo vozilo dvignilo v zrak in je pristalo s streho na strehi Battigel-lijevega avta. Ljudje, ki so prišli na kraj, so morali najprej, kar jim je uspelo le s precejšnjim naporom, spraviti Apolloniov avto na cesto, da so lahko iz njega potegnili hudo ranjenega 22-letnega Maria Goreno iz Ul. Lazzaretto Vecchio 18 ,ki je kot Battigelli, med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam. Iz Bat-tigellijevega avta so potegnili tudi hudo ranjeno 40-letno Normo Per iz Ul. del Rlvo 9 in jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s strogo pridržano prognozo. Edini, ki se je rešil brez hujših poškodb je bil povzročitelj nesreče, ki je nekaj časa pod šokom zmedeno hodil okoli razbitin. Kasneje so tudi njega iz previdnosti odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo o-krevanja v 8 dneh. Ker že po prvih izsledkih preiskave, ki jo vodijo ka-rabinjerj, ni dvoma o Apolloniovi krivdi, so ga v bolnišnici zastražili v pričakovanju ukrepa, ki bi ga moral proti njemu sprejeti namestnik državnega pravdnika dr. Bor-raccettl. Izredna seja miljskega obč. sveta Mlljeki občinski svet se bo sestal na larednl seji 2. dec. ob 19. uri. Poleg vprašanj, ki niso bita Izčrpana na sejah 18. in 25. nov., bodo na dnevnem redu še naslednja važnejša vprašanja: predlog za podelitev kolajne za hrabrost mlljsld občini; imenovanje dveh zaetopnl kov občinske uprave v upravni svet Sulritega patronata, Imenovanje dveh tretjin članov občinske komi sije za krejevne prispevke, odobri- 8. dan zasedbe tovarne srajc S sprevodom po mestnih ulicah so delavke v že osmi dan zasedeni tovarni srajc »Trieste Textil» opozorile nase javno mnenje. Perspektive za rešitev njihovega položaja so še meglene in vse kaže, da se položaj samo zaostruje. Sindikalistke so se včeraj srečale s podprefektom Mellarom in mu opisale osnovne zahteve: jamstva za zaposlitev, nadaljevanje proizvodnje, izplačilo plač in zaostankov. Za tem jih je sprejel tržaški župan Spacdni. Dejal je, da spremlja z zaskrbljenostjo razvoj položaja in da je občina solidarna z delavkami. Obljubil je, da bo občinska uprava anticipirala plačilo deželne podpore (6 milijonov lir) in dodala še svoj prispevek v višini pol milijona lir. Poleg tega je sindikalistom orisal možnost zaposlitve dela osebja tekstilne tovarne pri drugih tržaških podjetjih. Danes se bodo sindikalisti srečali še enkrat s prefektom Cappellinijem in odbornikom za delo in socialno skrbstvo v deželni vladi Stopperjem. V Ljudskem domu v Trebčah Danes pokrajinsko zborovanje ANPI Danes, v petek, 27. novembra bo ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah pokrajinsko zborovanje Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). Na zborovanju, katerega se bo udeležil vsedržavni tajnik ANPI Alianso Bartolini, se bo obravnavala tema: »Politična linija in dejavnost združenja kot priprava na VII. vsedržavni kongres ANPI*. V okviru te teme bodo obravnavali med drugimi tudi naslednje probleme: — priznanje kvalifikacij partizan sJdh borcev, ponovno odprtje rokov za priznanje teb kvalifikacij, ugodnosti za bivše borce in pri enačene kategorije (zakon št. 336), ld ro nameščenci javnih ustanov ter razširitev teh ugodnosti na u-službence In nameščence zasebnih podjetij in ustanov. Celodnevne stavke v škedenjski Italsider V SkedrnjiM železarni se z nezmanjšano ostrino nadaljuje stavkovni boj za odpravo krivičnega načina plačevanja, se pravi za odpravo »mezdnih pasov,) in različne kriterije pri ocenjevanju vrednosti dela. V okviru načrta, ki ga je pripravil tovarnrški svet, so včeraj izvedli enodnevno stavko delavci ldvarme in uslužbenci ob visokih pečeh. Vsega je stavkalo, s stoodstotno u-deležbo, nad 600 delavcev. Ostali bodo stavkali jutri In v nedeljo, po posameznih obratih, vsak po 24 ur. Prijava vina SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 28. t. m. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri (ABONMA RED B - nedelj- ski popoldanski) V sredo, 2. decembra ob 20. url (ABONMA MLADINSKI SREDO) V četrtek, 3. dec. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI ČETRTEK) V nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) LUDVIG HOLBERG JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih Prevod: STANE STAREŠINIČ ln MARKO VERBIČ Scena In kostumi: UROŠ VAGAJA in DEMETRIJ CEJ Glasba: IVAN MIGNOZZI Režija: MARIO URŠIČ Prodaja vstopnic vsak dan *d 12. do 14. ure ter eno uro začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob ned* ljah ln praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezerva cija na tel. 734265. OD PREMIERE DO 26. DECEMBRA BO V RAZSTAVNIH P*** ŠTORIH KULTURNEGA DOMA RAZSTAVLJAL SVOJA SLIKAR RUDOLF SAKSIDA OTVORITEV RAZSTAVE BO OB 20. URI. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 27. novembra ob 20. uri v Komnu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE Pripoveduje STANE RAZTRESEN Slovensko prosvetno društvo Prosek - Kontovel priredi v nedeljo, 29. novembra v prosvetnem domu na Proseku RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Obveščamo vse vaščane, da Je društvena knjižnica odprta vsa/ko nedeljo od 11. do 12. ure. Seja odbora sindikata slovenske šole Danes, 27 t. m. se bo ob 16. uri sestal odbor sindikata slovenske šole. Na sej« bo tajnik sindikata med drugim poročal o novem združenem zakonskem osnutku za slovensko šolo in o razgovorih, U jih je imel prejšnji teden v Rimu. TraSarinski konzorcij med občinami DEVIN-NABRE2INA, ZGONIK In REPENTABOR obvešča, da morajo vsi vinogradniki ln vsi pridelovalci grozdja ln mošta predložiti krajevnemu trošaiinskemu u-radu najkasneje do 29. novembra 1970 prijavo količine med letom pridelanega vina. Prijave sprejmeajo na županstvih: občina DEVIN-NABREZINA: vsak dan od 8. do 12. ure; občina ZGONIK: vsak torek ln petek od 9. do 12. ure; obtčna REPENTABOR: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Konzorcij ne bo Izdal spremnega lzkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. ■ Danes ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 javna debata na pobudo krožka «Che Guevara« o temi (iRazporoka*. Govorila bo senatorka Giglia Tedesoo, k ije o tem vprašanju govorila tudi v senatu. BAIMCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica K Filzi it. 10 (•! 38101 /38045 opravlja vsa bančna posle kupuje tujo valuto Vterajtnji odkupni devizni letali Ameriški doler 618,— Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1.475,— Svic. frank 142,— Franc frank 110,— Belg frank 12,— Hol florlnt 172,— Nemška marka 169,50 Avst šiling 23.80 Dinar 42 —. Včeraj-danes Sožalja ob smrti Franca Kavsa Iz nekega opatijskega zdravilišča smo prejeli sledeče pismo: Dragi tovariši. Zelo me je pretresla nepričakovana smrt Frančka Kavsa ln kar verjeti nisem mogel novici, ki so mi jo sporočili iz Ljubljane. Vem, da je tudi Vas vse, njegove sodelavce in prijatelje, prizadela izguba skrom nega In dobrega prijatelja. Prosim, sporočite njegovi gospe moje Iskreno sožalje, kot ga izrekam tudi Vam vsem. DRAGO KOAMRL.I časnikar Opatija, 23. 11. 1970 Dane«, PETEK, 27. novembra BERNARD Sonce vzide ot> 7.20 ln zatone 16.25, — Dolžina dneva 9.05, — Luna vzide ob 5,54 in zatone ob 15.01 Jutri, SOBOTA, 28 novembra JAKOB- Vreme včeraj: najvišja temperatura H,». najnižja 6,7, ob 19. url 12,8, zračni tlak 1027,3 stalen, veter 12 km severovzhodni, vlaga 39 ods.t, nebo Jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 13,9 stopinje. ROJSTVA, SMKT1 IN POROKE 26. novembra 1970 se Je v Trstu ro. dilo 17 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 89-letni Giuseppe Se rianl, 81-letna Elvira Beltrame vd Reitlnger, 73-letna Anna Maria Bal-chin por, Pastorelli, 46-letna Elvira Bissl por. Petrllli, 56-letnl Emlliano Argentln, 50-letnl Ruggero Dentato, 71-letnl Ferrucclo Baraz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo Ul. Bernlnl 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vlelmettl, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, Erta dl S. Anna 10. PD IVAN GRBEC v Skednju priredi od 30. t.m. do 5. RAZSTAVO KNJIGE Na ogledu bodo KnjigsP^ merne za Miklavža, in novoletna darila, z® in velike. — Razstava b° prta od 17. do 19. u1*' Gledališča VERDI ,(dJ' Danes, v petek, 27. t.m. bo J- j#1 lišču Verdi za red C (P*rter gin?* ter red B (galerije in balkon* «*f^ predstava opere Maria Zafre prt lenstein«. Zasedba bo ista lierska. ,,tavo Vstopnice za današnjo Pre ,nj (t [(,f« nega In umetniškega krožk* fla glh sorodnih organizacij pps*1® polago Izkaznice po 2000 h’ na vstopnica pa stane 500 Mali oglasi Vino Iz goric - Trevlia. Dobro na-mizno vino U stopinj po 180 lir, boljše namtzno vino po 12 stopinj 200 Ur. Servis na dom. Telefonirati na št m. ocn 7S8 487. Ostale vesli Iz tržaške kronike berite na 6. strani George Kennedy, Anne * # VVallach, Steve Ihnat. r Metrocolor . \» **V Eden 15.30 »Nini Tirabusfim |Ca p che Inventč la mossa«, pžppli’%: ti, Gastone Moschin, (3ti0rtir< Filippo, Sylva Koscina. * a*t %• lenice 15.00 »Uomlnl e c\,uni< j.: Douglas, Henry Fonda, nyn, Warren Oates. ' jg *V Prepovedano mladini P°° Grattacielo 16.00 «11 Pr5, 0i»V Hosanna Podesta, Lano ptir E M. Salerno. L. .J dano mladini pod 18 | 19'plf Excelslor 15.30 «BoatnikS-^aita pr della domenica«. Fllnt ,anl* neya. Robert Morse, tLjcoI, jo!*1 wers. Phil Silvers. Te nisAl# Hitz 16.00 »Concerto P«r L M5* f sta«, Anna Moffo, Gastnai, Evelyn Stevvart, Peter P ,f:' tektlvka. Technicolor p Alabarda 16 30 «Buon 'u"al1til gos... paga Sartana«. a-jc!**1 g«*1 kov, Daniela Giordano. ca|l( gr Fliodramraatlco 16.30 «D* r0yl' j/ dl Poppea«, Ollnka prepov Harris. Technicolor, pl>’ mladini pod 18. letom tra*' Aurora 16 30 «Uomlnl c° )0r jr Maria Volontč Techm Criitallo 16.00 iDramm« „|, ** sla«, Marcello Mastrom > Vlttl Technicolor. del r Capitol 16 30 «Duffy 11 r p«'1 , gloco«, James Coburn. son. James Fox Tee«*'„ne»'/ Moderno 16.30 «Vlva 1« “ aSjl» co Franchi, Clcclo m* nlcolor. , corrt/j Vlttorlo Veneto 15.30 ** so«, Kirk Douglas, F^„no n * Technicolor. Prepov« J pod 14. letom. d,nnatV' Ideale 16.00 «Quella o* ^ V' glia«, D Cummlngs, ,„tKl wodd Technicolor. Impero 16.30 «Un tlp° Cpau* Annle Glrardot, Jean ir, do Technicolor. . ceimV* Astra 16.00 »Viagglo *' ,es» rt Terra«. Iz romana pati* j James Mason, Arlene jffrt. Abbazla^lS OO «Un det«,l^d«l(l|/ Nero, Florinda Bolka"’d i» Prepovedano mladini P / MILJAM Verdi 17.00 «Metello». r n| Bolognlnl Masslmo _,|,,a n Bosč, Ottavla Piccolo. Technicolor. Darovi in prispe^ —————— ^ N .N, daruje 10.000 1%* p$jj menlk NOB v Cerknem. j Za mnoge države je bil predvideni strošek prehud Čento, s čimer bi znatno dvignili I do 17. ure. Na prošnjo železniške uprave, ki opravlja na tem delu proge nekatera popravila, je odredil sovodenj-ski župan zaporo cestnega prehoda čez železnico «na stradalti*. Cesta ostane zaprta sanio danes od 7.30 Lani in predlanskim se je mnogo govorilo o možnosti gradnje jedrskega pospeševalnika — ptroto-sinhrotrona na doberdobski planoti. O tej veliki gradnji znanstvene narave so govorili v vseh krajevnih izvoljenih svetih, govor je bil o njem v rimskem par amentu in v osrednji vladi, o njem so razpravljali tudi v mednarodni areni. številne države bi morale finansirati ogromni stroj na stotine milijard lir. Lokacija za pospeše-valnik se je zdela na doberdobski planota med najboljšima kar jih je bilo mogoče dobiti v Evropi, ker ni odgovarjal za tako napravo le luknjičasti kraški teren, so tu na razpolago odlične železniške, cestne in ietalske zveze, v neposredni bližini so kopališča in tudi zimsko - športni centri, v Trstu je mednarodni fizični inštitut, isto-tam je univerza, imamo pa še vrsto drugih ustanov kulturne narave. Znanstveniki, ki bi prišli v naše kraje bi se torej prav dobro po- OBČNI ZBOR PROSVETARJEV I VRHA Akcija za postavitev spomenika padlim domačim partizanom NOB Poročilo predsednika Devetaka, pozdrav zastopnika SPI Rožiča in domačega župnika Komjanca • Izvolitev novega odbora akcijo za postavitev takega sporne- rešjteVj M katero mislilo dobiti zanika domačim padlim borcem v jf, tudi finančno podporo NOB. Predlog, naj bi društvo pre-. pr; vseh zainteresiranih zahodno-vzelo pobudo za tako akcijo, so zbo-. državah. Jedrski pospe- Prosvetno društvo »Danica* na Vrhu je imelo pred dnevi svoj redni letni občni zbor, katerega sta se udeležili približno dve tretjini njegovih članov. Zborovanje je otvoril dosedanji predsednik društva Leopold Devetak, ki je pozdravil vse navzoče in nato podal izčrpno poročilo^ o delovanju društva in njegovih članov v pretekli sezoni. Omenil je težave, s katerimi se morajo boriti prosve-tarji z Vrha, saj nimajo niti primernega prosvetnega sedeža. Kljub temu pa so razvili precejšnjo aktivnost. Med drugim so se udeležili mladinske štafete 1. maja, organizirali so piknik prosvetnih društev 31. julija, meseca septembra so organizirali izlet v Slovenijo, ki je lepo uspel in z veliko udeležbo domačinov. Po poročilih blagajnika Rema Černiča in gospodarja Rema Devetaka so po krajši debati prisotni odo- brili vsa tri poročila. Prisoten je bil tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze za Goriško Saverij Rožič, ki je v svojem pozdravu izrazil željo, da bi v bodoče še povečali in izboljšali svoje prosvetno delovanje; pri tem ne gre samo za «šagre» in izlete, am pak si morajo urediti potreben sedež, ki bo omogočil boljše prosvetno delo; poleg tega je treba misliti tudi na razvoj športa in pri tem jim bo po svojih močeh pomagala tudi SPZ. Rožič se je prosvetarjem z Vrha zahvalil tudi za sodelovanje pri mladinski štafeti dne 1. maja, čeprav nimajo v vasi ali njeni bližini spomenika svojim padlim borcem; zato pa so štafeto sprejeli ž lepim slavolokom. Ko je Rožič že omenil pomanjkanje spomenika, se je o tem problemu razvila debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih. Vsi so izrazili željo, naj bi čimprej začeli z čutili. Tudi Jugoslavija je podpirala kandidaturo Doberdoba in i-talijamska vlada se je po daljših pomislekih (poleg kandidature Doberdoba je bila na krožniku še kandidatura podobnega kraja Nar-do v Apuliji) odločila za Doberdob, k'jub prvotnemu odporu vojaških oblasti. Končno so ostale v tekmi kandidature Doberdoba, Drensteinfur-tha v Zahodni Nemčiji, Focanta v Belgiji, Goepfritza v Avstriji in Le Luca v Franciji. V zadnjem trenutku so nastale težave finančnega značaja. Denar za tako orjaško napravo bi mo ralo prispevati le šest držav, ki so včlanjene v CERN. Marsikatera med temi pa se je, ko bi bila potrebna dokončna odločitev, odpovedala finansiranju. Zah. Nemci, ki bi bili morali prispevati nad tretjino celotne vsote, so zagrozili da bodo dali denar le, če bo naprava zgrajena v Drensteinfuri.hu na njihovem teritoriju. Počasi so se tudi druge države odtegnile ker so, vsaka po svoje razumljivo, smatrale, da ni koristno v tem trenutku investirati težke milijarde v znanstvene naprave izven domačega ozemlja. Tako je zamisel o jedrskem po-speševalniku počasi bila »odtegnjena iz prometa*. Navdušeno pisanje celotnega evropskega časopsja — naprava bi bila namreč večja od podobnih že obstoječih v Sovjetski zvezi in v Združenih državah A-merike — in to bd pomenilo, da bi se stara Evropa spet postavila na čelo svetovnemu znanstvenemu dogajanju. Letos junija je imel upravni odbor CERN v Ženevi svojo sejo in j tam so se baje odločili za drugo misijah in s tem spravi v boljši tek občinsko upravo; poleg tega predlaga potrebo po imenovanju rajonskih mestnih odborov. V drugi intetpelaciji ugotavlja široko ljudsko akcijo za znižanje cen potrošnemu blagu, ki so jo začeli že razni občinski sveti. Tudi CG1L je podprla potrošne zadruge v akciji za uvoz mesa brez trošarine, kar bi pocenilo meso I. vrste za najmanj 500 lir pri kg. S tem v zvezi predlagajo tudi kontrolo nad prodajo mesa in občinski svet naj bi razpravljal o tem predlogu. Prav tako naj bi občinski svet proučil zadevo delavcev podjetja ASGEN v zvezi s splošno reorganizacijo elektromehaničnega sektorja v sklopu IRI, da bi ne prišlo do neljubih presenečenj. Podobna debata je potrebna tudi v zvezi z reorganizacijo ladjedeiniške mehanike Italiji, ki je v načrtu. Občinski svet naj bo pobudnik akcije za zaščito koristi in pravic delavcev v tržiški ladjedelnici in naj določi smernice take svoje akcije pri debati na javni seji. Odbornik Dovetajj sprejel odv. Petra Sanzina TRŽAŠKI DNEVNIK SVETOVALEC LOVRIHA V DEŽELNEM SVETU Diskriminacija dosega Slovence tudi daleč v zunanjem svetu rovalci soglasno sprejeli; v ta na men so sklenili imenovati poseben odbor ter izrazili željo, da bi to akcijo izvedli in postavili primeren spomenik že v teku prihodnjega leta. Prav tako so sklenili, da bodo ustanovili v društvu športno sekcijo ter da bodo društvo okrepili s pritegnitvijo vanj še novih članov. Sedaj imajo 54 članov, vendar se dobijo še vedno elementi, ki bi se lahko koristno uveljavili v prosveti ali v športu, ki še niso vključeni v ^Občnega zTxTm šč' je ud3ežir tudf novi župnik za Vrh in Gabrje g. Marjan Komjanc. Pozdravil je vse prisotne ter se jim zahvalil, da so mu dovolili prisostvovati njihovemu občnemu zboru. Tudi njega veseli prosvetno delovanje, ki je vedno koristno ter je društvu obljubil svoje sodelovanje na tem področju. Poleg njega so bili na zborovanju prisotni tudi trije vrhovski občinski svetovalci: Marcelo Devetak, Remo Devetak in Fran Gril. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: za predsednika Leopold Devetak; podpredsednik Marcallo Devetak; tajnik Dominik Jur in, blagajnik Ciril Černič, gospodar Remo Devetak, odbornik Oskar Devetak. V nadzorni odbor pa so izbrali: Virgila Černiča, Dominika Grila in Stanislava Černiča. Slovencem priznati v izseljenski konzulti težo, ki jim gre po njihovem številčnem pomenu - Biltenu {Emigrant* so odrekli pomoč ^sti iz Tržiča ^niCHT ZA PORTOROSEGA bo ii -pj pb 18. uri prikazal inž. Finzi občinskim svetovalcem iz jih P®* ki jih bo seznanil z deli, ki *kt opravili v zvezi s poveča-10 * modernizacijo pristanišča. «0 »^troskih vrtcih onairc ifcJrhravljali včeraj v dvorani ob-,'Ka sveta v Ronkah. Zborova-*• Organizirala zveza za kra jevne ustanove ter je povabila nan, župane in druge občinske predstavnike tržiškega področja. Govorili so o nedavnih stavkah uslužbencev ON AIRC, o njihovem položaju in o škodi, ki so jo pri tem imeli otroci ki K. ni rili predsedniku zveze nalogo, na, M posredoval pri poslanski zbornic za pospešitev zakona, s katerim na bi ukinili ustanovo ONAIRC in na, bi njeni vrtci prišli pod javno u-pravo. Svetovalec Dušan Lavriha je v okviru razprave o deželnem proračunu razvil vrsto problemov, ki se nanašajo na gospodarski in socialna razvoj Slovencev v Furia-niji-Julijski krajini. V tej zvezi je naglasil, da nista nafti država niti dežela doslej hoteli rešiti enkrat za vselej probleme slovenske manjšine, zaradi česar slovenski živelj na tem področju gospodarsko in socialno zaostaja za večinskim narodom. Položaj Slovencev v dežela e zato iz več pogledov težaven, najbolj kočljiv pa je v videmski pokrajini kjer še vedno zeva med drugimi, stoletna rana izseljevanja domačinov. Zaradi odhajanja teh ljudi v tujino in v industrijska središča severne Italije, so se številne vasi v Beneški Slovenija izpraznile in so od nekdanjega življenja ostali le prazni domovi, neme priče dosedanje državne in deželne politike imabilizma. Krivdo za to nosijo predvsem krščanski demokratje, je dejal govornik, kajti iz njihovih vrst je izšel tisti De Gasperi, ki je ljudem iz goratih predelov znal svetovati le, »naj se naučijo jezikov in naj se izselijo*; del krivde pa nosijo tudi socialni demokrati, kajti iz njihovih vrst izhajajo voditelji obrambnega ministrstva, t. j. ministrstva, ki še vedno pritiska z vojaškimi služnostmi na pas, ki meji z nevtralno in prijateljsko deželo, katere predsednik bo v kratkem obiskal Italijo. Končno nosijo del krivde tudi socialisti — tako meni svetovalec Lavriha — ki so vse doslej, čeprav na vladi, ostali v tem pogledu nasivni Zaradi tega vzdušja, ki ga ote žujejo še razne diskriminacije, prikrite ali odkrite grožnje, kulturno zapostavljanje Slovencev v teh dolinah, je nastalo in se uveljavilo združenje slovenskih izseljencev Iz videmske pokrajine, ki je bilo u-stanovljeno pred leti v Švici, in ki je kmalu preraslo meje naše ce- po odhodu iz domovine, iz tega morečega vzdušja, ponudila priložnost, da mimo pregledajo svoj položni *n svojo preteklost ter da ugotovijo odgovornosti države in dežele za 'njihov položaj. Iz te analize se je rodilo združenje slovenskih izseljencev, eno izmed najmočnejših organizacij izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. Združenje obsega danes 15 odsekov v sami Švici, kjer je vpisanih več sto izseljencev ,dva odseka v Kanadi, enega v Argentini, enega v Avstraliji ter še druge v Belgiji, Franciji in celo v Turinu. Vsak mesec izdaja združenje cikiostili-ran bilten, ki nosi naslov »Emigranti«, in ki izhaja v italijanščini in slovenščini ter v furlanščini. V njem slovenski izseljenci obravnavajo svoje stanje, svoje probleme in probleme zapuščenih dolin Beneške Slovenije. Združenje je sindikalne narave, vodijo pa ga slovenski izseljenci raznih političnih prepričanj. Z drugimi furlanskimi organizacijami, tako zlasti z združenjem H Pal Mul, z organizacijo ALEF in z organizacijo Fogolar furlan, je organizacija stopila na pot enotnega nastopa v obrambo svojih pravic, t. j. predvsem za odphavo izseljenske rane iz naše dežele. Na tej osnovi je prišlo med raznimi izseljenskimi organizacijami do organske enotnosti in do številnih skupnih prizadevanj, srečanj, kongresov in podobnih prireditev. Sestavljene so bale tudi razne spomenice, s katerimi so izseljenci opozorili deželo na svoje probleme. Od dežele so izseljenci zahtevali predvsem, naj U v domačih krajih pospešila industrializacijo, tako da bi prenehalo izseljensko krvavenje iz Beneške Slovenije V vseh dokumentih, M Izhajajo iz enotnega nastopa furlanskih izseljencev je najti skupino točko, ld Jo priznavajo in zagovarjajo, pa naj bodo italijanske aM slovenske narodnosti, da je namreč treba krajini ter da je treba temu živ- V Gorici sestanek med PSI in SZDIS Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag je včeraj sprejel predsednika splošne pokrajinske bolnišnice v Gorici odv. Petra San-zioa, ki sta ga spremljala prof. Fe rari in prof. Destro Odborniku so zastopniki ustanove orisali namero, da bo bolnišnica organizirala posebno središče za perinatalno zdravstvo in drugo središče za zdravljenje dojenčkov. Odbornik Devetag je zagotovil, da bo deželna up>ava poskrbela, da bosta obe središči opremljeni z vsemi potrebnimi napravami. lju priznati pravice »narodne manjšine*. Kako pa je deželni odbor odgovoril na te zahteve? Neposrednega odgovora ne poznamo, posredno pa se lahko dokopljemo do njega, če se nekoliko pomudimo ob nekem drugem vprašanju: pred kratkim je bil ustanovljen posvetovalni odbor za izseljevanje, v katerem bi morali sedeti, po splošnem mišljenju izseljenskih organizacij, najmanj trije Slovenci. V resnici so brž ustanovili neko združenje »julijskih izseljencev* ter mu dodelili tri mesta v konzulti, slovenskim izseljencem pa so odredili samo eno mesto. Toda Slovencem je bila v tej zvezi storjena še ena krivica. V nasprotju z zakonom, ki odreja, da mora sama konzulta določati, kako naj se porazdelijo sredstva iz posebnega sklada za podeljevanje pomoči izseljenskim združenjem, je bdi namreč prispevek, določen združenju slovenskih izseljencev, daleč manjši od tistega, ki bi mu pripadal po njegovem številčnem pomenu in v primeri s prispevki, kj so jih prejela druga združenja. Poseben člen v deželem zakonu o emigracija določa, da bo dežela finansirala tisk, ki se izrecno ukvarja s problemi izseljencev iz naše dežele, ki želijo v tujini ohraniti stik z domovino in ki si želijo nazaj v Furlanijo-Julijsko krajino. Ne vem kako je dežela v tej zvezd upoštevala druge organizacije, je naglasil Dušan Lovriha, zagotovo pa V sredo popoldne je bilo v Gorici srečanje med delegacijo pokrajinske federacije PSI in občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice. Sestanku so prisostvovali za federacijo PSI tajnik Giorgio Dellago ter podtajnika Marko Waliritsch in Vittorio Semola, delegacijo SZDLS pa so sestavljali Orlando Nemec, predsednik komisije za stike z zamejstvom, predsednik občinske konference dr. Lojze Rot in član IO občinske konference Sergej Koglot. Domenili so se o poglobitvi medsebojnih stikov med dvema organizacijama. V kratkem bo prišlo do drugih sestankov, na katerih bodo razpravljali o določenih medsebojnih problemih. sevalni k bodo gradil v Ženevi, na mestu kjer že deluje pospeševalnik manjše jakosti. Baje bodo uporabili tudi že obstoječo napravo, tako da bodo stroški za gradnjo nove, večje, manjši od predvidenih. Protosinhrotron bodo gradili v kraju Meyrin, na francosko - švicarski meji in naprave bodo zgrajene na obeh straneh meje med omenjenima državama. Zgradili bodo v globini 30 metrov velik okrogel—tenek--v- katerem- -be »deloval pospeševalnik. Švicarsko oaeapisje Je _otej napravi pisalo prav v teh dneh. Predvidevajo, da bi z deli začeli konec leta 1971 (dokončno odločitev mora CERN še sprejeti) in da bi bila naprava gotova do leta 1976. V CERN so včlanjene sledeče države: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Norveška, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Švedska in Švica. Jugoslavija, Poljska in Turčija so včlanjene v tej organizaciji kot opazovalke. Ker je v Ženevi vrsta mednarodnih ustanov, med tema tudi CE RN, je skoraj gotovo, da bodo to na,pravo zgradili prav v tem kraju, čeprav bodo morali uporabljati delno tudi francosko ozemlje. Skoraj gotovo je torej, da pri nas pospeševalnika ne bo. Ta vest bo pomirila tiste, ki so upali, da bi na Krasu lahko dobro prodali svoja zemljišča za gradnjo te naprave in vseh drugih pritiklin, prav tako tiste, ki so upali, da bo postala naša pokrajina zbirališče fizikov in drugih znanstvenikov iz vse Evrope in iz vsega sveta. Nekateri so primerjali gradnjo protosmhratrona pri nas z gradnjo tržaškega pristanišča za časa cesarice Marije Terezije. Take prilike za dvig naših krajev zlahka ne bomo več našli. V Štandrezu so pokopali Lojzko Krpan V sredo popoldne so številni vaščani spremili k zadnjemu počitku na štandreškem pokopališču 77-letno Lojzko Krpan iz štandreža. Zena sicer ni bila po rodu domačinka, pa so jo smatrali kot tako ker se je že pred 48 leti priselila v vas iz Celovca na Koroškem ter se tu udomačila. Rila je dobra slovanska žena, ki se je razumela s sosedi. U!mrla je v ponedeljek. Mož, ki Je bil zidar, je umrl že prej. Zapustila je dva sinova od katerih eden živi že dolgo v Jugoslaviji, drugi. Rudi, pa je doma, dela v tovarni Lacego v Sovodnjah in sodeluje pri p. d. «0. Zupančič«. Društvo mu izreka ob izgubi matere iskreno sožalje Darovi in prispevki Prosvetnemu društvu «0. Zupančič* v štandrežu so darovali: neka gospa lz Gorice, ki noče biti imenovana, dragocen okvir; V. Morel iz Pevme 3000 lir; Trgovina Morel-Plntarro iz Gorice 5000 lir. Vsem darovalcem se društvo lepo zahvaljuje, drugim pa priporoča naj jih posnemajo. Interpelacije KPI v Tržiču Skupina komunističnih svetovalcev občinskega sveta v Tržiču je poslala tamkajšnjemu županu vrsto interpelacij. V prvi naglasa potrebo, da naj občinski svet v Tržiču začne z izčrpno razpravo o raznih občinskih ko- VERDI 17.15—22.00: «Quando la donne avevano la coda«, G. Gem-ma ln S. Berger; kinemaskopskd film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00- «Dramma dal-la gelosia« tuttd particodarl in cronaca, M Mastroiannt in M. Vitti; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO 16.45—22.00: »Bolidi suirasfalto a tutta blrra«, G. Agostini in S. Leonardi; italijanski kinemaskopskl film v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «Appunta-mento col disonore«, M. Cradg in M. Lee; Italijanski film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE 17.00—22.00: «1 2 mag-giolind piti mattd del mondo«, F. Franchi in C. Ingrassaa; italijanski film v barvah. iiiutiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiii V GORIŠKEM VERDIJU «MARGHERITA GAUTIER» V TRIONFOVI PRIREDBI vem, da je s ovenskim izseljencem I Zgodba o Margheriti Gautier, ki jo je v mladostnem zanosu zapisal triindvajsetletni Dumas mlajši in jo takoj že sam prevedel v dramsko obliko je bila kasneje precej tečen predmet zanimanja tudi drugih dramaturgov, overistov in ki-neastov. Tekst je vzel ponovno v roke tudi Aldo Trionfo in nam ga predložil v novi odrski zamisli, katero line ter povezuje danes tudi delav-ske skupnosti v Kanadi, Avstraliji, kot prvi pogoj rešit! etnične. «o-in Latinski Ameriki. I ciološke in gospodarske probleme | Izseljenim Slovencem se je šele sle cenfrke amjšjue v videmski po odrekla kakršen koli prispevek za tiskanje biltena »Emigrant*. V pismu, ki ga je dežela poslala slovenski,m Izseljencem v zvezi s tem vprašanjem, je najti tudi netočnost, da »zakon ne predvideva finansiranje izseljenskega tiska*. Za izseljene dežel a-ne v tujim so po vsem tem klji#> lepim besedam in zvenečim obljubam deželne uprave naredili več italijanski konzulati v Švici, ki so vsaj ob so gledališki kritiki različno oce- nili Trionfa poznamo sicer še precej časa kot «dramskega prevajalca* raznovrstnih včasih tudi zelo tveganih tekstov Priznati mu je treba, da je v svotih odrskih pri redbah spreten in gibčen, čeprav je ponekod opaziti pretežno režijsko nego m škodo vsebinske in problemske izbire. V našem primeru je Trionfo Du-masov tekst razstaml na zapovntje naglo odvijajočih se prizorov in r-.-r-ih p-Vlk-h zbiali zrnje po ne dramatično tehtne utemeljil pro-kaj frankov... blem, ki mu ga je Dumas naka- zal. Tako zasnovana odrska predelava pa zahteva izrednega protagonista, sicer zdrkne neizogibno v dolgočasno oonavlianie skoro enakih situaciji. Vlogo Margherite je tokrat odigrala Valerio Moricone; bilo je torei od nje odvisno, koliko aktualnega ima Dumasov tekst in kako se bo osvetlila Trionfova priredba. Moricone pa nam je Marghe-ritin lik tako prisrčno izoblikovala, da se več ne more zahtevati; s Čudovito prepričljivostjo nam je izpovedala tragično propadanje od tzakonite* morale zavrženega *provizoričnega bitja* in s tem v marsičem rešila precej tvegan Trion fov tekst. Verdijeva dvorana je bila tokrat nabito polna; morda zaradi popularnosti zgodbe, verjetno pa bclj zaradi tega, ker so hoteli gledalci počastiti Moriconejevo, ki jih je v lem primeru resnično presenetila in globoko prevtela. M. R. Tržič AZZURRO 17.30: «E1 Condor«, Van Clift in G. Brown. Kinemaškope v barvah, EXCELS!OR 16.00: »Grande caldo per il raket detla droga«, Robert Tajrlor. V barvah. PRINCIPE 17.00: «Topoldjno story». Walt Disneyeva barvna slikanica. Izven programa »I tre porcellini«. \uvu (, uruu SOČA »Deklica s samokresom«, i-talijansfci barvni film — ob 18. in 20 SVOBODA «Erotissimo», francoski barvni film - ob 18 in 20. DESKLE «Dnevi jeze«, italijanski barvni film — ob 1B.30. SEMPAS »Bratje iz Sicilije#, ameriški barvni film - ob 19.30. KANAL «Barbarella«, francosko-ita-lijanski barvni film — ob 19.30. PRVACINA Prosto. RENČE «V vrtincu nemira«, italijanski barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89. tel 24-43. V TR2ICU Danes ves dan m jutri je v TVH-6u dežurna lekarna SAN NICOLO’. Dr Olivetti, Ul. 1 maggio M — tel 73328. Trg. UNIVERZITETNI SISTEM V ITALIJI ovanj e s stolicami se je začelo že davno Podkupovanje komisij in mogočne družine • Novi zakon o univerzi ko skuša1 to preprečiti - Posamezniki se brezuspešno upirajo Pred približno dvema tednoma je dnevno časopisje objavilo vest o profesorju, ki je imel toliko poguma, da je javnosti povedal, kakšno trgovanje z univerzitetnimi stolicami je v Italiji. V Genovi je namreč 39-l©tni profesor Umberto Bianchi docent za makromolekulama kemijo že pred poldrugim letom zvedel, koga bodo izvolili za stolice kemije v Trstu, Cagliariju, Catamil m Ca-merinu. Da bi to dokumentiral, je imena napisal, jih zapečatil in oddal notarju. Ko so objavili imena zmagovalcev natečaja za stolice, pa je pred notarjem odprl zalapko in prišlo je na dan, da so imena ista. Kako je bilo mogoče, da je genovski profesor že pred poldrugim letom zvedel za imena zmagovalcev? Po njegovih besedah je bilo to lahko; pred približno dvema letoma je bil na študijskem potovanju po Italiji, na nekem semtaariju mu je neki profesor povedal, da so se že pogodili, kdo bo dobil stolice in mu točno navedel imena. Bianchi se spioh nd začudil, toda sklenil je, da bo dokazal prodajo stolic. Prišlo je do škandala, pri katerem je čudno, da se nihče ni začudil, da v Italiji prodajajo stolice, pač pa da so bili vsi začudeni, da si je nekdo upal to pokazati javnosti. Saj bi tak škandal mogel negativno vplivati na kariero profesorja, ki se je izpostavil. Vsi vedo, da je na italijanski univerzi že od nekdaj tako. Se nikoli ni nihče zmagal na natečaju, ne da bi se že vnaprej vedelo, kdo bo. Mehanizem pa je enostaven. Ko objavijo natečaj za stolico, imenujejo komisijo petih članov, ki jo sestavljajo stalni profesorji za tisti predmet ah pa profesorji podobnega predme ta, ki so že tri leta stalni. Naloga te komisije je, da izbere tri imena, zmagovalca natečaja in dva druga, ki bosta dobila stolico, brž ko bo katera prosta. V tem trenutku je dovolj, da so se dogovorili trije člani komisije in ime je že določeno. Trem izbrancem bodo podelili stolico In po zakonu iz leta 1933 je to mesto dosmrtno. Navadno so v času, ko objavijo pravilnik o natečaju, že izbrali Imena. Najbolj sramotno pa je, da si v mesecih pred natečajem sledijo priporočilna pisma, zasebna sporočala in previdne izjave a lš «jaz dam nekaj tebi, da boš ti vrnil nekaj meni« za to, da bi si interesenti zagotovili glasove. Sam kandidat si torej dela reklamo. Ce si torej mlad človek ne izbere profesorja, ki nima možnosti, da bo prišel v komisijo, je lahko gotov, da ne bo nikoli dobil stolice. Ze pred sedmimi leti Je profesor, ki že ima stolico, Carlo Gi-glio iz Pavie, prijavil ministrstvu za javno vzgojo trgovanje s stolicami. Na svoje stroške je Gi-glio objavil brošuro »Kaligulov konj* s podnaslovom «Kako se (včasih, v Italiji) postane stalni univerzitetni profesor«. Naslov je cikal na anekdoto o Kaliguli, ki je hotel imenovati svojega konja za senatorja. Giglio je trdil, da hočejo nekateri na isti način podeliti stolice italijanskih univerz popolnim oslom. Giglio je razdelil brošuro vsem lastnikom sto lic v Italiji z namenom, da bi ga tožili In bi iz tega nastal škandal. Toda tisti, ki se ukvarjajo s prodajo stolic so raje molčali in afera je zamrla. V Italiji je torej vsem znam praksa mafije s stolicami. V vseh primerih ne gre za mafijo. Navadno vprašajo profesorje za mnenje, komu bi podelili raziskovalno stolico in profesorji v mnogih primerih imenujejo najbolj zmožne raziskovalce z vseh področij. Toda tu gre za stolice, kjer mora profesor delati 12 ur na dan In dobi nekaj manj kot 40C tisoč lir plače na mesec. Mafija stolic se razvija v primerih, ko stolica ne pomeni le zaslužka, ampak tudi možnost za nabiranje denarja na drug način. To se dogaja navadno za klinično zdravstvo, farmakologijo, industrijsko kemijo, kazensko, civilne in upravno zakonodajo, inženirstvo, arhitekturo in ekonomijo. To pomeni za vse tiste stolice, ki so povezane tudi z dejavnostjo izven univerze. Vzemimo na pr. medicino; zdravnik, ki ima svojo ambulanto, prejme za vsak pregled 4000 lir. Ce postane docent, lahko zahteva 10 tisoč lir za vsak pregled, ko pa dobi stolico, je preskrbljen za celo življenje. Znani so primeri v Italiji, ko so zdravniki zahtevali 200 do 500 tisoč lir za pregled in ko so pacienti pri visoko cenjenem primariju plačati milijon lir za operacijo slepiča. Vsi ti posegi pa zahtevajo kakih 10 minut dela. Ce odštejemo stroške, ima vsak primarij kaldh 20 milijonov dobička na mesec. Poleg teh stranskih dohodkov pa pomeni stolica tudi neomejeno nadvlado nad zavodom, nad poverjenimi profesorji in asistenti. Ta nadvlada pa je znana tudi na drugih fakultetah ln ne le na medicinski. Včasih postane lastnik stolice tudi Izkoriščevalec svo jih asistentov. Mnogi od teh delajo zastonj pri nekem zdravni- ku, drugi pa celo plačujejo za to, da lahko z njim delajo, v u-panju, da bodo prej ali slej do bili «stolček». Mnogi sl podajajo stolice po družinskih zvezah. Na tak način se oblikujejo mogočne družine lastnikov stolic. Ponekod obstajajo univerze, Id jih popolnoma držijo v rokah mogočni in zelo bogati zdravniki. Taka bolnišnica postane industrija. Zdravniki im klinikah so celo ustanovili svoje združenje, da bi branili svoje interese. To združenje, ki nosi ime «Prijatelji za prijatelje«, jma med drugim nalogo, da vzdržuje stike s političnim svetom. Obstaja pa še tretja vrsta trgovanja s stolicami in sicer tista ideološkega značaja. Skupine, ki podpirajo glasovanje, se delijo navadno na dva dela, laične in katoliške. To je že tako dobro organizirano, da se že vnaprej ve; če je v komisiji večina katoliška, bosta dva kandidata katoli- ška ta tretji laik. Proti temu se bori nova univerzitetna reforma. Eden izmed prvih ukrepov novega univerzitetnega zakona bo ta, da bodo naenkrat povečali število stalnih docentov ta s tem razbili kasto privilegirancev s skoraj istočasnim napredovanjem svobodnih docentov, poverjenih profesorjev ta a-sistantov. S tem zakonom bo število docentov naraslo za 7000 enot, 3000 bo takoj stalnih, 4000 pa bo postalo stalnih po posebnih natečajih, ki bodo veljali tudi za profesorje višjih srednjih šol. Komisije bodo izžrebali ln privilegiranci ne bodo mogli neposredno nadzorovati glasovanja svojih bodočih kolegov. V vladi je večina za tak ukrep, proti temu pa so predstavniki desničarske struje Krščanske demokracije, liberalcev ta rnisov-cev. Antinacistični odpor je bil v Nemčiji skoraj nepomemben. Zato so tem večjega spoštovanja vredni sporadični primeri, med katerimi je bila tudi skupina, znana pod imenom »bela vrtnica«. Režiser Alberto Negrin snema za italijan sko TV zgodovino te skupine iz Muenchna, v kateri igra vlogo pogumne Sophije italijanska umetnica Nicoletta Rizzi. miiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiilii„i„„|l|„ll„,l,ll|llillllllIlnl-lllllllllln,nII1,llllllill||l|l|IIII|(|||||I|1|IB||||||||unil||||||11||||||||||||||||i|i|B|i(||(||||ilila|||11|la||n|nfi|(I1I|||i((||||I|iI||||||(|||i|1||I1|I|I|||li|1||1|mjI|||||||||I||||||||11|||||1||||1|1||1 PONOVNO 0 PROBLEMU KAJENJA Kako nastajajo v sveta cigarete brez nikotina Raziskave velikih kemičnih industrij - Odkritje Poljaka Jana Berbeca - Boj proti kajenju ameriške protikadilske zveze že več časa se mednarodne kemijske industrije bavijo z vprašanjem cigaret brez tobaka ta tobaka brez nikotina. Ta raziskovanja so rodila že prve uspehe. Nekatere kemične industrije so izdelale cigarete, ki imajo okus po tobaku, toda v sebi nimajo niti trohice tobaka. Pred nedavnim pa je poljski raziskovalec Jan Berbec, vodja oddelka za posebne rastline v Zavodu za rodovitnost tal v Varšavi Izjavil, da mu je uspelo dobiti tobak brez nikotina, ki pa ima okus ta duh pravega tobaka. V obeh primerih je to dober znak za zdravje kadilcev............. ........ Prva industrija, ki se je zanimala za take raziskave, je bila Imperial Chemical Industries, največji kemični obrat v Evropi, leta 1967 je z Imperial Tobacco iz Velike Britanije ustanovila združenje, ki naj bi začelo z raziskavami o umetnih cigaretah. Do konca tega leta naj bi združenje Imperial Developement odprlo tri tovarne umetnega tobaka v Veliki Britaniji, v Evropi ta v ZDA. Kemiki nimajo veliko problemov s tem, kako bi odkrili snov, ki bi bila podobna tobaku. Osnova je celuloza, ki jo zelo na tanko zrežejo, da bi gorela počasi in je obogatena z aromami, ki naj dajo okus tobaka. Kemični tc bak pa bi moral biti tudi manj nevaren od navadnega, čeprav je treba za to ugotovitev počakati še nekaj časa, da bodo znani rezultati poskusov, ki so jih uvedle kemične industrije. Po mnenju nekaterih strokovnjakov umetni tobak ne širi žil, torej ne škoduje krvnemu obtoku, ne zapušča sledov katrana (saj izgoreva pri zelo nizki temperaturi) in ne vznemirja. Toda obstaja neznanka, kako bodo sprejeli kadilca umetni tobak. Na drugih področjih ni bilo zadovoljivih uspehov. Neuspeh je na pr. pomenilo umetno meso, ki so ga izdelovali iz semen soje. Strokovnjaki za raziskave tržišč pravijo, da bodo umetne cigarete doživele uspeh le v primeru, da bodo zelo poceni. Toda tadustrijci trdijo, da bodo mogli znižati cene takim cigaretam le v primeru, da bo država znižala takso na cigarete. V Nemčiji se na pr. dogaja, da dobi država za vsakih 1700 lir tobaka 1200 lir. Prav zaradi tega družba Imperial Chemical Industries, ki bo v dveh letih začela prodajati umetne cigarete, ne misli razširiti prodaje takih cigaret na države, kjer obstaja monopol nad cigaretami. Eden izmed načinov, kako bd iimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHHiniiiiiuimmmimiuiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiimiiiiiiiimiiiiiinHiMiimi V SOBOTO V AVDITORIJU Luigi Candoni: Resnica Z Luigijem Candonijem, čigar p ra izvedbo «komične drame» v treh dejanjih «Resnica* je v soboto zvečer uprizorila gledališka skupina cOrazero* iz Vidma v tržaškem Avditoriju, je tako: ali mu v celoti verjameš, ali ne. Dvojna merila so pri tem povsem neustrezna in ne privedejo nikamor. Ali drugače povedano: če se strinjaš in odobravaš njegove umetniške m etične poglede na to, kaj bi pravzaprav moralo biti gledališče, potem se z mirno vestjo lahko tudi navdušuješ nad naivnostjo, spakedranostjo, nelogičnostjo in poceni kabaretsko ironijo in humorjem, ki pogojujejo Cando-nijevo (Resnico*; če pa s trmasto voljo, priklenjen na sedež, slediš delu do konca predstave, pomeni, da sicer verjameš vnemi, s katero se je avtor lotil pisanja svoje komedije in si mu v nekaterih ideoloških in umetniških pogledih celo blizu, ne moreš pa sprejeti obrtniške plati dela, njegov zunanji (pa tudi notranji) in dokončni obraz, s katerim se pozneje predstavi občinstvu. Kako raztolmačiti (Resnico*, to metafizično kriminalko, kot jo sam videmski dramatik opredeljuje, prav gotovo ni lahko. Delo samo po sebi, kot jo je z izredno dinamiko zaigrala šesterka igralcev gledališke skupine (Orazero* (mimogrede naj povemo, da je umetniški vodja te skupine prav Candoni), je ponekod mogoče še preveč jasno (zato pa tembolj gledališko odvračujoče) in torej ne zahteva od neukega gledalca, da si med predstavo in po njej trapi možgane s številnimi (kaj* in (zakaj* in (kako*. Nejasno in skoraj neprebavno pa postaja tedaj, ko skušamo potegniti črto čez vso (Resnico*, sintetizirati vse prizore in prizorčke in se popolnoma človeško umljivo vprašati: (Vse lepo in prav... ampak Človek?* Da, človek, pa naj bo še tak ali tak, problemski ali neproblemski, vendar človek, brez katerega si ne morem in ne znam predstavljati nobene resnične umetnine. V Candonijevi komediji se sicer veliko govori o človeku, tudi napada se ga in obtožuje, da si ne postavlja vprašanja vesti, da živi tjavdan in ga ne zanima (resnica, ki tako trdovratno ždi za zastorom*. Vendar pa je ta Candonijev človek tako krhek, tako absurdno plehek in gledališko nezanimiv, da ne more prepričati ne človeško, še manj pa umetniško. Kot rečeno so igralci Toni An-dreetta, Gilmo Bertolini, Filippo Cri-spo, Carlo Gori, Nietta Soggi in Stella Nobili ter režiserja Constan-tino De Luca in Gnido Robustello, res dali vse od sebe (in v tem primeru je to mnenje povsem upravičeno), da so napravili iz tega dela kolikor toliko zanimivo in živahno predstavo. 8. V. MOSKVA, 26. — V teh dneh gostuje pariški orkester z dirigentoma Charlesom Bruckam ta Jeanom Claudom Casadeusom na drugem festivalu francoske glasbe v Moskvi. Ta prireditev spada v o-kvlr kulturnega sodelovanja med Francijo in Sovjetsko zvezo. Po gostovanju v Moskvi bodo francoski umetniki nastopali v Leningradu, Rigl, Talininu ta Vilniusu. izdelali manj nevarno cigareto, je izločiti nikotin iz tobaka. Nikotin je brezbarvna tekočina, ki je je vsaj 6 odst. v suhih tobačnih listih. Sn v je zelo strupena; v kmetijstvu se je poslužujejo kot sredstva proti mrčesu in je dovolj doza 40 mg za to, da umori človeka, če jo vdihavamo, je manj nevarna, toda ko pride v kri skozi pljuča, povzroči krčenje žil in je lahko vzrok srčnega napada. Ni težko izdelati tobak brez nikotina. Eden izmed načinov je, da preparirajo tobačne liste s , posebnimi lužnatimd topili, kot delajo to na pr. za eno vrsto cigaret Gaulodses. Drugi način, od katerega je več pričakovati, pa je tak, da že genetično ločijo rastline V Italiji že nekaj časa proizvajajo posebno vrsto tobaka, ki ga imenujejo Perustiza in vsebuje le 0.15 odst. nikotina. Tako lahko primerjamo med seboj različne vrste cigaret: Alfa vsebujejo 1.90 odst. nikotina, Na-zionali Esportazione 1.80 odst. in Marlboro 1.85 odst. nikotina. V prodaji je že posebna vrsta cigaret Gala, ki vsebuje le 0.6 mg nikotina za vsak gram tobaka. Tobak, ki ga je dobil Jan Berbec, je rezultat genetskega razlikovanja rastlin tobaka. Poljski strokovnjak je začel svoje raziskave leta 1964. Nekatere rastline Berbecovega tobaka vsebujejo 0.1 odst. nikotina, v drugih pa nikotina sploh ni. Poleg tega zatrjuje Berbec, da je okus tega tobaka popolnoma enakovreden navadnemu. Kot smo že dejali, bo vse to znatno pripomoglo k boljšemu zdravju kadilcev. Posledice kar jenja so že dolgo znane. Najno-vejie poročilo ameriške zveze proti kajenju pa skuša z zdrav-niško-pslhološko brošuro odvrniti kadilce od svoje razvade. Brošura Ima ob koncu devet točk, ki naj bi pomagale kadilcu, da se odreče kajenju. Te točke pravijo: našteti vzroke za ta proti kajenju; določiti dan odpovedi ta medtem preiti z močnejših cigaret na lažje; Izrisati grafikon navade vsaj za dva tedna — koliko cigaret na dan vsak pokadi, kdaj kadi bolj pomembne in kdaj manj pomembne cigarete; vsak večer ponoviti vsaj 10-krat enega izmed vzrokov proti kajenju; vedno 1-metd s seboj nekaj surogatov za cigarete; bonbone ali žvečilni gumi j ; prekiniti kajenje na dan odpovedi in vzeti nadomestek za cigareto, ko ni mogoče vzdržati brez kajenja ln s pomočjo svojcev skušati misliti na drugo pri tem pa tudi dobro jesti, hoditi v kino in gledališče, telovaditi ali se sprehajati ter manj piti; če pride do depresije, se posvetovati z zdravnikom; vedno ponavljati si nevarnosti, ki Jih prinaša kajenje NOVE KNJIGE Juliette Benzoni: M<11*1311116 Napoleonova zvezda V približno istem času, ko nam je koprska Lipa pripravila drugo ali celo že tretjo izdajo romana avstrijske pisateljice, An nemarie Selinko o Napoleonovi ljubezni Desiree, nam je tudi Pomurska založba posredovala še en roman o velikem Korzičanu. Gre za roman MARIANNE, NAPOLEONOVA ZVEZDA, ki ga je napisala Juliette Benzoni, tudi že znanka slovenskih bralcev. Pisateljico poznamo po štirih knjigah romana o lepi Katarini kot avtorico zabavnih romanov, no in kot taka se nam kaže tudi v romanu o lepi Marianni in njeni ljubezenski zvezi z Napoleonom. Gre za zabavni roman, ki nima dosti drugih namenov kot nuditi manj zahtevnim bralcem nekaj uric sproščenega branja in tihega zadovoljstva. Za vse to pa je pisateljica dobro poskrbela. Predvsem je tu sam Napoleon, ki nastopa poleg glavne osebe, plemiške hčerke Marianne d’As-selnat de Villeneuve, hčerke pobitih staršev, žene angleškega plemiča, cesarjeve ljubice. Potem je seveda ljubezenska zgodba tista, ki jo pisateljica gan jivo pripoveduje. ln potem je tu sploh roman kot splet romantičnih dogodivščin, napetih spopadov, spletk, srečnih razp'elov in romantičnih dogodivščin. Lepa Marianne, hčerka francoskih staršev, ki so jih pobili v revoluciji, živi v Angliji pri teti. Tu se poroči, toda mož ji v poročni noči zapravi njeno premoženje in njen ugled, ko vse skupaj zakvarta. Marianne ga u-bije in ker ji grozi zapor ter obglavljenje, pobegne v Francijo. Mimogrede se znajde v rokah morskih roparjev. Toda končno le srečno pride v Pariz in kot emigrantka, ki ji grozi kazen, najde zavetišče pri samem policijskem ministru, znanem Fouchčju. Ta jo seveda izkoristi za obvešče-valko. Namesti jo pri ministru Tallegrandu. Ta pa jo spet seznani z Napo'eonom in lepo dekle, pravzaprav že vdova, postane Napoleonova ljubica. Z njim preživi v ljubezni najlepše ure svojega življenja. Toda dekle ima tudi lep glas in Napoleon ji pomaga, da se izšola za pevko, ki s svojim glasom omami ne samo cesarja, temveč ves Pariz. Vmes je seveda še dosti obrobnih zgodb, razpletov in ponovnih zapletov, srečanj, ljubezni, skratka vsega dovolj za romantične bralke in tiste, ki iščejo v knjigah ob romantičnih zgodbah le sprostitev duha. Roman je sicer prijetno napisan, prav zanimiv in se tudi lepo bere. Tudi glavna junakinja je prikazana prepričljivo, predvsem v njeni ljubezni, čas, id ga pisateljica slika predstavlja verno okolje romantičnim zgodbam. Cvetke iz Napoleonovega privatnega življenja so seveda samo še poslastica. Toda vse skupaj vendar le ni prava literatura, ni u-metnost, temveč le zabavni tekst, brez umetniških pretenzij. Treba pa je priznati, da sodi ta roman med dobre zabavne romane, fci daje bralcu tudi nekaj vpogleda v čas in okolje, v katerem se dogaja. Dober je tudi zato, ker je napisan dovolj prepričljivo, s posluhom za okus poprečnega bralca, pa vendar ne banalno. Seveda v takem tekstu opisi zunanjih dogajanj prevladujejo, manjka pa tekstu nekaj tistega, kar delo privzdigne na raven umetnosti. Te pa bo v tekstu vsak zaman iskal. Pomurska založba v Murski Soboti je poskrbela za odlično o-premo tega romana, ki ga je v slovenščino lepo prevedel Silvester Škerl. Obljublja pa nam nadaljevanje, saj roman o lepi Marianni obsega nič manj kot šest knjig. Torej dovolj branja za vse prijate'je .tovrstnega lažjega čtim. SI. Ru. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan vam bo prinesel polno uspehov. V pogledu nekega čustvenega vprašanja sl ne delajte iluzij. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S podcenjevanjem težtooč se lahko zgodi, da zapravite svoj položaj. Posvetite večer dopisovanju DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Izkoristite popoldansko priložnost, ki bo nenavadno ugodna. Ne bodite preveč zgovorni. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne zapravljajte po nepotrebnem energij. Zapletli se boste v zanko, ki je ne boste niti opazili. LEV (od 23. 7. do 22.8.) Okoli Sčtae vam bodo ugodne le za nekaj dni Ne dovolite, da bi v vaše HOROSKOP čustveno razmerje posegali sorodniki. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Slabo razumevanje v poslovnih odnosih. Ne zanemarjajte simpatij, ki ste jih doslej uživali. TEHTNICA (od 23. 9. do 28. 10.) S svojo ambicijo si boste ustvarili sovražnike. V družini ne bodite preveč ostri. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Vaši sodelavci se ne potrudijo preveč, zato sl boste morali zavihati rokave vi. V čustvenih za- devah obilo sreče. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo utrujeni boste, ker imate preveč dela. V družinskem krogu majhen nesporazum. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V poatovnih zadevah vam bo neka oseba veliko koristila. Nekdo sl brusi jedk na račun vaših družinskih zadev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preveč ste optimistično razpoloženi. Prepričati boste morali ljubljeno osebo, da imate prav. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Sedanje delo bo imelo velike posledice, v glavnem pozitivne. Srečno naključje vam bo prineslo veliko zadoščenja. Jovan Hadži: Razvojna pota živalstva. Mladinska knjiga. Ljubljana 1970. Jonathan Norton Leonard in redakcija Timc-Lifeovih knjig: A-merika. Prevedla Mira Mihelič. Mladinska knjiga 1970. Slovenski izseljenski koledar za leto 1971. Izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani 1970. Venceslav Winkler: Dolgonožcl in počasni jež. Knjižnica Sinjega galeba. Mladinska knjiga 1970. Matica. Last izseljenika Hrvatske. Zagreb, oktober 1970. Francesco Carbonara: In Grecia e Londra. Ed. De Robertis, Pu-tignano. Papež Pavel Viže li pomladiti katoliško cerkev V «pomladitvi» določenih cerkvenih forumov pa mnogi vi# mnogo širše načrte, predvsem iskanje stika med vrhovi in bazo Papež Pavel VI., ki je sedaj na svojem potovanju po Aziji in Avstraliji, cesto preseneča s svojo dinamičnostjo. Res je sicer, da mnogi ugotavljajo pri njem neko »nedoslednost*, češ da je nekoliko zastri tako imenovano «odprtost Cerkve«, ki mu jo je pustil v dediščino Janez XXIII, toda hkrati je tudi res, da je uvedel ali vsaj predlagal vrsto novosti, ki bi si jih v dbbi papeža Pija XII. ne mogli niti zamisliti. Mimogrede borno omenili, da je papež Pavel VI. začel s svojimi cestami potovanji iz Vatikana, v tujino. Ena večjih novosti najmovejšega časa je njegov sklep o »pomladiltvi visokih cerkvenih krogov, predvsem kardinalskega zbora in logično nato tudi konklava, to je tistega cerkvenega zbora, ki ga sestavljajo kardinali in ki voli papeža. Papeževa »okrožnica« ima v bistvu namen, pomladiti sveti kolegij, ga napraviti bolj dinamičnega, hkrati pa tudi bolj odgovornega za vse, kar se dogaja v Cerkvi, papež nadalje hoče uvesti v visoke cerkvene organe več intemadonalnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da hoče nekoliko omejiti vpliv italijanskih kardinalov, v teh ustanovah. Nekateri trdijo tudi, da papež Pavel VI. s tem svojim ukrepom vsaj pripravlja usmeritev Cerkve za čas, ko se bo volil njegov nasled nik, to je novi papež. Oglejmo si pobliže ta papežev sklep. «Ingravescentem aetatem«, ki bo začela veljati s 1. januarjem prihodnjega leta sestavlja o-sem členov. V prvem členu je rečeno, da naj bi kardinali sami prostovoljno predložili prošnjo papežu za odstop pri 75. letu starosti. Papež bo sam presodil, ali naj prošnji oziroma predlogu ugodi ali ne. In to za vsak primer posebej. Lahko papež takoj pristane na umik, lahko pa kardinala pusti še na položaju. Ko jfa kardinal doseže 80 leto starosti, se — kot pravi člen 2 papeževega sklepa — preneha njegovo članstvo v raznih visokih cerkvenih forumih, hkrati tudi kardinal izgubi svojo prarvico voliti rimskega papeža. V primeru pa, da neki kardinal dopolni 80. leto starosti v času, ko se je kcoldave že začel, ostane še vedno konklava do izvolitve novega papeža. Ta dva prva člena, ki sta pravzaprav jedro vsega papeževega sklepa, imata namen, uvesti nekakšno starostno mejo v visokih cerkvenih hierarhijah. Papež v uvodu namreč pravi, da »teža let« vpliva na dejavnost človeka. Poznavalci vatikanskih razmer pravijo, da se je to že dolgo pričakovalo, kajti že pred sedmimi leti je belgijski kardinal Suenens zahteval ali vsaj predlagal nekaj podobnega. Belgijski primas Suenens je pravzaprav eden izmed pobudnikov novosti v katoliški cerkvi in če mu predlog pred sedmimi leti ni uspe', je po trditvah istih krogov prešel ponovno «v napad« lansko leto, ko je predlagal, naj bi upokojili vse kardinale, ki so dosegli 75. leto starosti. Sklep pa je sprejel papež in to »motu proprio« to se pravi na lastno pobudo kot smo že rekli, toda poznavalci razmer menijo, da je papež to pomembno odločitev spre- jel na 06novi določenih samih višjih cerkvenih krogih’ se mlajše in naprednejše 8“®^ dalje uspešneje upirajo kons«rv“ tivniim silam, tako imenovan11" tradicionalistom. Podrobnejši podatki nadalje.^ vare, da bo sklep papeža /a VI. prizadel 25 starih kardinal ■ Se najbolj bo prizadel lta4ian*jj višje cerkvene kroge, ka#» stopiti bodo morali naslednji dinaJi: Roberti, Beltrami, .®aCT Grano, Giobbe, Caliori dl Cento, Oicognani, Di Jorio, in Obtaviani. Ustavili se bomo trenutek pri Otiavianiju. T° . 0 bo marsikomu znano, saj se F njem veliko pisalo in kajti Ottavianijeva je hila p®^ za znani sklep papeža Pija Irn ir« 1QJ7 lnJo rur+oimUlfnifflO “"T ki je 1947. leta avtomatično^- ^ murridral, to se pravi izobči katoliške cerkve vse člane nistione partije Mije, vse ki so za to stranko volili ®j1(j komuniste sploh na vsem sv« Res je, da je Cerkev to sv «prenagljenost» pred nekaj bolj «tacite» kot javno raB,Sj vila, toda spomin na konservator Ottavianija je ostal. _ Francozi bodo v tem izgubili med drugim tudi 01 ga cerkvenega dostojanstva*^ Tisseranta, ki je po letih zelo star, napreden pa po SjTjJ, konceptu in že dolgo let zlV1 ^ deluje v Vatikanu. Francoffl veje*0 do izgubili tudi svojega ves. Zanimivo je, da bo Feltina, ki tudi zapušča ska izgubila v tem primeru-svoja kardinala, kajti ji) tako stara, da se bolj bližat® kot 80 letom. Iz gornjega izhaja, da se. morali iz vodstva Cerkve u®3 "L ti številni ljudje, ki so dajali Fj. čat dogajanjem v Cerkvi v njih dveh desetletjih. V ton1 najbolj prizadet italijanski P~^l katoliške cerkve. Hkrati hi ^ biti s tem rešen tudi probl_elT1. j. ga katoliška cerkev skuša ^ go let rešiti, kar pa prizade® (f_ kveni dostojanstvenik s mastim zadržanjem preprev , Gre namreč za madžarskega Fj masa Mindszentyja, ki ie,^ m-1956. leta, to se pravi iz “i* .. dimpeštanskega upora ‘vv^jj gnanstvu« na ameriški an*>^vr v Budimpešti. Kakor vedo PLj, dati ljudje iz dobro obves^j ^ krogov, so se med BudimP^ ^ Vatikanom začela pogajanj®’ j, bi Mindszentyju odprli »begunstva« in je baje pristal na pogoj, ki ga je vila Budimpešta, da naj _sei y szenty umakne iz Madžari** ^ Vatikan, pa je Mindszenty dni odklonil. Z dnem, ko b° szemty dočakal starost ne bo več predstavlja] 'caI°Bnjv cerkve na Madžarskem in ho gov problem« veliko laže V rimskih krogih menijo,jj® ^ deva papeževega sklepa ^e9tjc'/ mladitve višjih cerkvenih '“ri je ni sama sebi cilj, pač P® L, 1 to le začetek širših prf Cerkvi, da je to nekakšen k nadaljnjemu odpiranju Predvsem se bo baje forum. - m- ■azširil-A volil novega papeža, ri peža ne bodo volili le ki issp ■ ittiffii PETEK, 27. NOVEMBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Pianist In-tra; 12.10 Stanovanjska kultura; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Bo schettd; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Razvoj socialnega skrbstva; 19.20 Vokalni ansambel; 19.40 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni pleši; 22.05 Zabavna glasba. TRST troke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Plošče; 19.30 Luna-park; 20.20 Anketa o italijanskih knjižnicah; 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM narodov; 10.15 Pri vas dori*; 12.10 Iz slovenske solistične be; 12.30 Kmetijski nasveti Domači napevi; 13.30 pnp^ jh 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Spored za otroke; 15.35 Deželni ansambli; 15.50 Radijska priredba. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Operetne skladbe; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.30 Sopranistka Maria Callae; 11.30 Orkester Hun ter; 12.00 ta 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke ta valčki; 15.30 Topspops; 16.15 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci vaše melodije; 17.30 Novo ta moderno ; 18.00 Simfonični koncert; 19.30 Prenos RL; 22.10 Glasbeni kontrasti; 22.35 Večerni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;, 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 VI ta jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 šport ln glasba; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za o- 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: dirigent F. Mo-itaari Predelil; 9.00 Orkestri; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Sestanek s Peppdnom Gagliardijem; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj ta kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Nove ital. pesmi; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbena aperitiv; 19.00 Glasbeno govorni spored; 20.10 Kvizi; 21.00 Kulturne aktualnosti; 22.15 Francoske nove plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Nove pesmi. III. PROGRAM jo vam... 14.10 Iz albuma za mladino; 14.35 Naši V°^Tsp čestitajo in pozdravljajo; Glasbeni intarmezzo; 15.4® ki P. I. Čajkovskega; 16A0* ^ imam glasbo«; 17.10 človek ^ zdravje; 17.20 Koncert po poslušalcev; 18.15 Bach balo ln orgle; 18.50 Ogleda*®^ šega časa; 19.00 Lahko noč. ~ii in _____i_i TV\«1rA cd! 19.15 Ansambel Dorka bemeta; 20.00 25 let Komo*^ Ital. 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Podobe In glasba; 11.0 Arhiv plošče; 11.40 Sodobna itad. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00Medigra; 14.00 Glasba Izven sporeda; 14.30 Koncert; 14.55 Vivaldi: «Juddtha Triumphans«; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Kibernetika in zdravstvo; 21.30 Radijska priredba. filodifuzija zbora RTV Ljubljana; 20.30 paps 13»; 21.15 Oddaja 0 in ta pomorščakih; 22.15 jj- zvoki iz logov domačih; 23V" teraml nokturno; 23.15 3*®' ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; ^^30 talijanski novi patenti; ^j. Dnevnik; 17.00 Spored ** m mlajše; 17.30 Dnevnik; 174 daja za otroke; 18.45 Beethd^, ve skladbe; 19.15 Kulturn® ^ daja; 19.45 športni dnevni* „ kronike; 20.30 Dnevnik; 21°°,^ sebna reportaža; 22.00 "h0 ne batarde«; 23.00 Dnevnik- 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 10.20 Italijanska Instrumentalna glasba; 11,00 Medigra; 14.15 Mozart; 15.30 Simfonična glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna mar ttaeja; 9.05 Radijska Sola; 9.35 Pesmi ta plesi jugoslovanskih II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 JerTf wis; 22.05 Habitat. JUG. televizija 20.00, 23.00 Poročila; 930.<<0 v šoli; 11.00 Angleščina; }.j0 TV v Soli — ponovitev I K $ Osn. splošne izobrazbe; .jj5 Bratovščina Sinjega galeba; Obzornik; 18.30 Glasba a® "Lj ,„S .er,ska športna društva ^ »mejstvu. Osnutek pravilni je v preteklih dneh raz-Jl*®1 vsem slovenskim zamej-‘ ” športnim društvom v pre- kes a tied l b' lahko podrobno pre-n,fn. la osnutek še pred usta-*- Wm občnim zborom športne f ki bo 8. decembra letos n^stu. Da bi društva podrob-^■eamun Z osnutkom pra-•sta a .'n Potekom priprav za ikh novilev nove športne zveze, "'“je odbor SŠI '"formativni sestanek >«s, 27. t. m. ob 20.30 na i ui°nu tl. maj» v Trstu za ^tva s Tržaškega, ob 21.30 h '* Pa tudi v Gorici, Korzo tva ^ ub S. Gregorčič) za druš-* Goriškega. a''lc° do udeležbe na obeh ljubkih ima.jo vsa slovenska („rtDa društva, ki imajo vsaj M. 8v°j odsek regularno včla-Nj * katero od federacij CO-D^l fliuštva naj se sestanka fe eze Kotovo z vsaj enim svoji, Predstavnikom, ker bodo kvnH P^lušnosti iz svojih vrst *» Ul? verifikacijsko komisijo iim ustanovni občni zbor. d,?0®°r SŠI vabi društva na L *®stanka le po tisku in ne PoŠUjai drugih vabil. katera društva sodijo v okvir take zveze so namreč dokaj deljena. Nobenega dvoma pa ni, da tega vprašanja ne bo mogoče reševati na hitro, niti pričakovati, da bi bilo mogoče nekatera načelna stališča uresničiti kar čez noč. Tudi tukaj bo treba pokazati določeno mero tolerance in razumevanja, seveda p« ob dveh pogojih: namreč da_ ima tudi to razumevanje določene meje in je kajpak obojestransko, t.j. s strani zveze in prizadetih društev. Da bi se čim bolj izognili površnim in šablonskim rešitvam tega vprašanja, bodo pobudniki bodoče zveze predlagali ustanovitev posebne verifikacijske komisije, ki bo vpršanje članstva pretresla po drobno, temeljito in demokratično. V komisijd naj bi bili predstavniki društev, ki bd jih imenovali na sestanku in ti naj bd nato do 8. decembra sestavili nekak seznam društev, ki so upravičena do članstva v skupni krovni organizaciji. Seveda pa bo lahko ta seznam odobril, dopolnil ali spremenil dokončno le ustanovni občni zbor. Med ostalimi podrobnostmi bo nocoj na sporedu predvsem le razgovor o posameznih členih osnutka pravilnika. Ta se v glavnem ne razlikuje bistveno od drugih podobnih pravilnikov, kljub temu pa je verjetno nekaj členov, ob katerih se bo to eli ono društvo ustavilo. Predlog pravilnika je namreč izdelan za organizacijo, ki ima izrazito delovni značaj, ne pa predstavniškega. To je na področju našega zamejskega športa novost, saj so vse naše osnovne športne celice sestavljene po formuli, ki predvideva dvojni značaj društva, torej predstavniški in delovni. Vsekakor predstavlja drevišnji sestanek prvi «pravni» korak k u-stanovitvi nove zveze in bo zelo pomemben, saj bo od nekaterih sklepov, sprejetih na tem sestanku, v marsičem odvisen potek ustanovnega občnega zbora v torek, 8. decembra. NOGOMET MADRID, 26. — Za novega predsednika tekmovalnega odbora Dri španski nogometni zvezi so po o-stavki, ki jo je podal Feli^e Rniz de Velasco, določili Santiaga Fon-oillasa. * * * MADRID, 26. — Južnoameriška arhitekta Francisco Ortiz -in- Mario Raldan, sta se .p0d4la._y Evropo po naročilu argentinske nogometne zveze, da bi proučila nekatere detajle evropskih stadionov. Do sedaj 'šta si ogledala stadion Bernabeu v Madridu. Svetovno nogometno prvenstvo leta 1978 bo kot je znano v Argentini in tamkajšnje športne oblasti so problem vzele zelo resno ODBOJKA V prijateljski tekmi Libertas-Kras 3:2 V predprvenstveni prijateljski moški odbojkarski tekmi je sinoči v telovadnici Zandonai v Trstu Ll-bertas premagal Kras s 3:2 (10:15, 15:6, 15:17, 15:6, 15:10). Poraz Krasa je prišel nekoliko nepričakovano. V olajševalno okoliščino pa mu je treba šteti dejstvo, da je igral brez svojega odličnega tolkača Igorja Guština, ki si je v ponedeljek na treningu zlomil mezinec desne roke in bo moral zdaj 40 dni počivati. Guštinova poškodba bo seveda precej oškodovala ekipo Krasa tudi v bližnjem prvenstvu C lige, saj bo morala zgoniška ekipa tako odigrati skoraj ves začetni del prvenstva brez enega svojih najboljših igralcev. ATLETIKA SYDNEY, 26. — 17-letna Avstralka Lynette Tillett je postavila najboljši svetovni čas na progi 60 jardov v 7”1. Prejšnji rekord je pripadal njeni rojakinji Cuthbertovi s časom 7”2. Isti čas so poleg Avstralke imele še Sovjetinja Buhe-reva, Avstralki Burge in Vrilbor-ne ter Čehinja Gleskova. NA NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU PRIMORSKE 70 V KANALU Vse najboljše uvrstitve elanom domačega Salonita v Številna udeležba in kakovostni nastopi Dvodnevno tekmovanje najbolj- i nizacija uspela, kljub pritožbi Se- Blok Scaiole je bil postavljen preslabo, da bi zdržal udarec Sergija Veljaka Slih namiznoteniških igralcev Primorske, odigrano 21. kn 22. 11. v telovadnici osnovne šole v Kanalu, se je zaključilo z velikim zmagoslavjem domačih igralcev, ki so pobrali vsa prva mesta: e-kipmo, med posamezniki in v dvojicah za moške. Takšnega razpleta se domačini niso nadejali, vendar so imeli svoj dan in so zaigrati tako kot jih doslej še nismo imeli priliko videti. Posebno dobro je šlo od rak Lužniku, ki je edini zapustil turnir neporažen. Delno so zadovoljiti s prikazano igro še igralci Semedele I in Gorice I ter Brd I, ki so z uvrstitvijo na čebrto mesto med ekipami pravo odkritje prvenstva. Se preden opravimo pregled izidov in razvrstitve, navedimo, da je orga- MEMORIAL M. FILEJA V GORICI V soboto nagraditev PRED LETOŠNJO SMUČARSKO SEZONO Množica mladine najboljših tekmovalcev kapital SPD Trst Nagrade bedo razdelili ob 15.30 v Katoliškem domu V prejšnjem tednu se je zaključi lo letošnje tekmovanje za memorial M. Fileja v Gorici, ki je obsegalo osem ra/.ličnih športnih panog: odbojko, kolesarstvo, namizni tenis, streljanje, balinanje, atletiko, košarko in med dvema ognjema. Nagrajevanje najboljših tekmovalcev in ekip hi morali opraviti že pred časom, vendar tega iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče. Organizatorji so zato določili nov datum za podelitev nagrad, t.j. soboto, 28. t.m. ob 15.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Go- rici. V posameznih panogah so dosegli najboljše uvrstitve naslednji tekmo valci in ekipe: ODBOJKA 1. Dom, 2. Gorica. KOLESARSTVO ekipe: 1. Pevma (Makuc, Fa- bris); posamezniki: Makuc in Ka- rel Miklus. NAMIZNI TENIS ekipe: 1. Sokol Nabrežina (Uk mar, Cattonar), 2. Dom: posa- mezniki: Neva Prinčič, Ukmar in Cattonar. STRELJANJE ekipe: 1. Rupa (Florenin, Ferfo-lja, Rutar); 2. Gorica (Tren, Batistič, Klanjšček); posamezniki, Vojko Tomšič (Rupa) in Ljubo Tomšič (Sovodnje). BALINANJE 1. Gorica (Leban, Pelicon); 2. Gradina (Ferfolja, Gerin). MED DVEMA OGNJEMA 1. Dom, 2. Gorica. KOŠARKA 1. Gorica, 2. Velox štandrež. ATLETIKA (ekipe) 1. Dom (54 točk — 6206 točk po f.t.) 2. Gorica (39 točk - 4580 točk po ft.) 3. Štandrež (24 točk — 2533 točk po f.t ) 4. Sovodnje ( 8 točk — 359 točk po f.t.) 5. Hrast _( 7 tok — 730 točk po f.t.) V četveroboju je zmagal Marko Kranner (1661 točk), najboljši tehnični rezultat aa je dosegel Mirko Špacapan (met krogle: 11,42 rr. —■ 635 točk). OBVESTILA SPDT sporoča, da je začetek smučarskega tečaja v Trbižu preneslo na nedeljo, 6. decembra (zaradi pomanjkanja snega). Tečaje v tistih dneh, ki so zaradi pomanjkanja snega odpadli, bo SPDT nadomestilo 8. decembra, oz. v januarju, v nobenem primeru pa ne v času božičnih in novoletnih počitnic. Še vedno pa je v teku vpisovanje spremljevalcev tečajnikov ter izletnikov in sicer v Ul. Geppa 9/n. • • « SPDT priredi v nedeljo, 29. novembra 4. mladinski Izlet na Kokoš Zbirališče ob 9.30 v Bazovici pred cerkvijo za tiste, ki pridejo z avtobusom, za ostale pa ob 9.45 na društvenem zemljišču pri Bazovici (ob novem nogometnem I-grišču). Že večkrat smo pisali o prizadevanjih tržaškega Slovenskega planinskega društva, da bi si zagotovilo dovolj naraščaja. Nekaj let načrtnega in požrtvovalnega dela je pokazalo, kaj vse je mogoče doseči pri delu z mladino, če se določena organizacija temu delu posveti z zagnanostjo In trdno voljo. Letos ima namreč SPDT na svojih seznamih nič manj kot 153 tečajnikov, ki bodo posečali smučarske tečaje, med katerimi jih je le 14 stanh več kot 14 let. Moralo je organizirati kar tri tečaje (začetniškega, nadaljevalnega in predtekmovalnega) z enajstimi oddelki. Pri tem pa ni zanemarilo niti zelo mladih, saj se bodo letos učiti bele veščine celo «medvedlki» pod šestim letom starosti. 40 otrok ima manj kot osem let, pod štirinajstim letom starosti pa je nad 100 tečajnikov. Vse to jasno kaže, da si tržaško Slovensko planinsko društvo ustvarja kader bodočih smij&arjev _}n, tekmovalo^, s kate-; rimi ne meri le na bližnjo, ampak tudi na daljšo bodočnost. Pomisliti moramo namreč, da bodo ‘neka- i teri od teh mladih tečajnikov, ki bodo v prihodnjih dneh utirati prve smučine v belo odejo, tedaj, ko bodo stari 20 let, imeli za seboj že kar 14 let smučarskega u-dejstvovanja, in to pod nadzorstvom strokovnjakov, saj poteka vsa vzgoja teh smučarjev ob vodstvu Izprašanih trenerjev. Pri vsem tem pa je zanimiv še neki drugi podatek. Marsikatero naše športno društvo, ki se ukvarja z drugimi panogami, se pritožuje, da v svoji vasi ne more najti dovolj naraščaja in zato igralce za svoje ekipe kupuje in najema drugod in to često celo tujce. Prav SPDT pa je s svojim dedovanjem take trditve v dokajšnji meri ovrglo. Ne le da je našlo mlade tečajnike v okoliških krajih in predmestjih (Prosek, Dolina, Bankov-Ije, itd.) ampak ima v teh krajih tudi redno predsmučarsko telovadbo. Starši so se tej pobudi z veseljem odzvati, saj se zavedajo, da je vse to rezultat resnega dela, s perspektivo bodočnosti, pod vodstvom strokovnjakov, pedagogov, kot se za delo z mladino spodobi. To pa še ni vse. Po uspehih, ki jih je SPDT doseglo na smučarskem področju, in na področju mladinske telovadbe, se je — pač v duhu svojih specifičnih nalog — lotilo tudi organiziranja mladinskega Izleitništva. Ugled, ki si ga je društvo pridobilo na področju zimskih športov, Je obrodil obresti tudi tukaj. Vabilom na izlete v bliž- njo tržaško okolico se je odzvalo veliko število mladine, celo več, kot so pričakovali organizatorji sami. Izleta k Sv. Lenartu se je na primer, kljub dežju, udeležilo kar 27 otrok, kar le potrjuje, da je pot, po kateri hodi to tržaško društvo pravilna, deležno Je zaupanja staršev (katero je najtežje pridobiti), navdušenje in množični odziv mladine pa je požrtvovalnim organizatorjem SPDT vsekakor plačilo, katerega jim lahko zavida marsikatera druga naša športna, rekreacijska in telesnokultuma organizacija. Kje je pokal Rimet? RIO DE JANEIRO, 26. - «Po kal Julesa Rimeta, ki je sedaj last Brazilije, je le kopija originalnega pokala, ki so ga neznanci le ta 1966. ukradli in ga potem ni nihče - več našel.» To je izjavil direktor sporedov BBC za inozemstvo James Monaharu »čudi me, da so bili v Braziliji ob tej novici tako presenečeni, saj, to v Vel. Britaniji že dolgo vsi vedo * Na vprašanje, kdo ima original pokala, je Monahan odgovoril, da tega ne ve, da pa so ga verjetno talje pretopili in orodali kot zlato. FIFA je potem dala narediti kopijo te trofeje, ki je prav tista, ki se nahaja sedaj v blagajni Brazilske športne zveze. Originalen, ali ponarejen pokal, kar je že, so prenesti v Čile, kjer bo razstavljen ob priliki 65-letni-ce čilske nogometne zveze. Nato ga bodo premestili v Limo v Peru, ko bo tam kongres južnoameriške nogometne zveze. Bonavena se jezi NEW YORK, 26. - Danes je prispel v Nevv York argentinski boksar Oscar Bonavena ki se bo 7. decembra boril s Cassiusom Cla-yem. To srečanje smatrajo kot polfinale za svetovni naslov boksarske težke kategorije, ki pripada trenutno Frazierju. Match bo kot znano trajal 15 krogov. Bonavena je izjavil, da bo »kaznoval* Claya, ker ga .je ta v nekem intervjuju imenoval «zver». «Ga bom že navadil, da ne bo norca iz mene bril*, je dejal Argentinec, ki je z letališča takoj odpotoval v kraj, kjer bo treniral do 7. Cassiusa Cia-ya pričakujejo v New Yorku pri hodnjo nedeljo. Za sedaj trenira nekdanji svetovni prvak v Miamiju. medele, ki je zamudila start za kar cele četet ure, češ da so nepravilno žrebali skupine. Spor je bil takoj rešen brez neljubih posledic. TEKMOVANJE EKIP Nastopilo je 15 ekip, med njimi favorizirani Semedela I in Gorica I. Njune račune pa so prekrižali domačim, ki so z dopadljivo, zagrizeno igro in s prepričljivimi izidi odpraviti prav vse nasprotnike, s katerimi so se srečali. Zmagovalno ekipo so sestavljali: Lužnik, Brajdot, Tomažič in rezerva Aldo Vuga. Lužnik je bil nepremagljiv. IZIDI 1. kolo: Gorica X : Kanal 5:0 Salonit III : Semedela II 0:5 Salonit I : Gorica II 1:5 Semedela III : Salonit II 5:4 Prestranek : Brda I 4:5 Brda II b.b. Semedela I : Podbrdo 5:0 Delfin : Piran 5:4 2. kolo: Gorica I : Semedela II 5:1 Salonit I : Semedela III 5:0 Brda I : Brda II 5:0 Semedela I : Delfin 5:2 Polfinale: Gorica t : Salonit I 2:5 Brda I : Semedela I 0:5 Finale za 3. in 4. mesto Gorica I : Brda I 5:0 za 1. in 2 .mesto Salonit 1 : Semedela I 5:3 Razvrstitev najboljših: 1. Salonit I 2. Semedela I 3. Gorica X 4. Brda I — itd. TEKMOVANJE DVOJIC Za tekmovanje dvojic se je prijavilo 19 parov. Ugodno Je presenetila dvojica Tomažič-Aldo Vuga (ŠD Salonit), ki je v odločilnem koničnem dvoboju obračunala s koprsko dvojico Skabar-Mahne. I-zid Je bil tesen 2:11 IZIDI 1. kolo: Skabt. Mahne nikar 2:0 Marušič-Zagar 2:1 Peršdč-Zgavec 2:0 Pahor-Stankovič b.b Jelavič-Mikutin : Beguš-Matelič 1:2 __ _ v Muravec-Badiura : Pihler-Bratuž 1:2 Luznik-Brajdot : Stropmik-Kavrečič 1:2 Sener-Kodrič : Poberaj-Brudc 2:0 Slivnik-Vuga Alojz : Giažar-Flč,ur 1:2 Kobal-2 etiko : Tomažič-Vuga Aldo 0:2 2. kolo: škabar-Mahne : Marušič-Žagar 2:0 Per dč-2gavec : Pahor-Stankovič 0:2 Stropnik-Kavrečdč : Sener-Kodrič 2:1 Glažar-Fičur : Tomažič-Vuga Aldo 0:2 Beguš-Matelič : Pihler-Bratuž 0:2 S. kolo: Skabar-Mahne : Pahor-Stankovič 2:0 Stropnlk-Kavrečič : Tomažič-Vuga Aldo 1:2 4. kolo: Tomažič-Vuga Aldo : Pihler-Bratuž 2:1 Finale: za 3. In 4. mesto Pahor-Stankovič : Pihler-Bratuž 2:0 za 1. in 2 mesto Tomažič-Vuga Aldo : Skabar-Mahne 2:1 Razvrstitev najboljših: 1. Tomažič-Vuga Aldo (Salonit) 2. Skabar-Mahne (Semedela) 3. Pahor-Stankovič (Prestranek) 4. Pihler-Bratuž (Gorica) itd. TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV Za naslov primorskega prvaka 70 med posamezniki se je potegovalo kar 39 tekmovalcev. Že v e : Dakskobler-Smol- : Vodlšek-Lipovec Antonič-Panger kapnem tekmovanju je bilo mogoče označiti glavne potencialne kandidate za osvojitev tega laskavega naslova. Domačinom bi lahko e-dino požrtvovalni borec Škabar pokvaril načrte. Napoved se je u-resničila. Igralci Salonita so prevladovali, saj so se v zadnjo četverico poleg Škabarja uvrstili kar trije domači igralci: Lužnik, Aldo Vuga ln Brajdot. Zasluženo, brez zgubljenega seta, sd je prilastil naslov prvaka Lužnik, ki je resnično prikazal naj lepšo in na jbolj zrelo ter dognano igro prvenstva. IZIDI 2. kolo: Glažar—Jelavič Vuga Aldo—Kodrič Kavrečlč—Matelič šener Peršič—Tomažič Lužnik—-Stropnik Žgavec—Kenič Brajdot—Murovec Stankovič—Pihler Antonič—Vuga Alojz Žagar—Škabar 1, kolo: Bratuž—Glažar Jelavič Mahne—Vuga Aldo Mikulin—Kodrič Kobal—Kavrečlč Poberaj—Matelič Slivnik—Sener Peršič Tomažič—Hčur Lužnik—Vodišek Brulc—Strorpnik Marušič—Žgavec Beguš—Kenič Brajdot—Lipovec Murovec—žetko Smolnikar—Stankovič Pihler Antonič—Panger Vuga Alojzi—Kolenc Žagar—Dakskobler Pahor—Škabar 3. kolo; Glažar—Vuga Aldo Sener—Tomažič Lužnik—Žgavec Brajdot—Stankovič Vuga Alojz—Škabar 4. kolo: Vuga Aldo—Kavrečlč Tomažič—Lužnik Polfinale Vuga Aldo—Lužnik Brajdot—Škabar Finale j*"!.' tar 2.'‘mesto Lužnik—Škabar 2:0 Razvrstitev najboljših: 1. Lužnik (Salonit) 2. Škabar (Semedela) 3. -4. Vuga Aldo in Brajdot (Salonit) Oe strnemo oceno prvenstva v kratek zapis, potem lahko brez pretiravanja zapišemo, da je potekalo vseskozi v znaku premoči ln Izredne igre domačih igralcev, kar nesporno pote ju e jo prav o-svojena prva mesta in visoke u-vrstitve drugih igralcev SD Salonit. Takoj moramo navesti, da so nas igralci Semedele in Gorice do neke mere razočarali, ker sme od njihove igre precej več pričakovali, saj tekmujejo v kvalitetnejši ligi kot domačini. Spodbudno je veliko število nastopajočih, med njimi mnogo mladih. Grajati pa Je treba klube, ki so nastop prijavili (Idrija), a se tekmovanja niso udeležili. Vabljeni so bili tudi igralci SZ Bor iz Trsta, vendar se tudi oni niso pojavili v areni. Prireditelj je prvenstvo odlično Izpeljal do konca in mu gre vsa pohvala za vloženi trud. D. Z. 2:1 2:0 2:0 b.b. 1:2 2:0 2:0 2:0 2:1 1:2 1:2 1:2 b.b. 0:2 0:2 1:2 1:2 1:2 b.b. 2:0 2:0 0:2 1:2 0:2 2:0 2:0 0:2 b.b. 2:0 2:0 2:1 0:2 0:2 0:2 2:0 2:0 0:2 2:1 0:2 0:2 0:2 NOGOMET MUENCHEN, 26. - V prvi tekmi za osmino finala pokala sejemskih mest je Bayem (Zah. Nemčija) premagaj Sparto iz Rotterdama (Nizozemska) 2:1 (1:0). DEVENTER, 26. — V predhodnem srečanju turnirja UEFA je Nizozemska premagala Luksemburg 5:0. - Don Bosco (naraščajniki): Edi Kraus v borbi za žogo, »obkoljen* od nasprotnih igralcev FRELIH Ha ekvatorialni planoti Hcd mount kenyo 'h MOMBASO .pmB 9. k*n Silnem prostranstvu domuje velika množina divjadi. !WCl- ki se ne menijo kdo ve kaj za oivildzacijo, so ostali 111 odlični živinorejci. Kot nomadi se selijo iz kraja v okoli svojih začasnih naselij pasejo goveda zebu in HJ? hoč in dan s sulico ob boku, da jim požrešni levi, Nov aU druge zveri ne naipadejo in pokoljejo govedo. Si?*«0 »e opletajo tradicije in so še najbolj od vseh \čjj6v ohranili svoj stari način življenja, običajev in Mastili zeleno jezersko gladino z belorožastimi površinami, ki so se zdele kot obalni pesek, Sele voznik nas je opozoril, da so to jate flamingov, ali plamencev, kot jim pravimo mi, ki s svojo množino prekrivajo dobršen del jezerske površine. Kmalu smo zaslišali še ervkot in pridušene krike raznovrstnih ptic, kd Jih ornitologi uvrščajo v okoli štiristo vrst, prevladujejo pa v svojem mnoštvu plamenel. Skoda, da se zadržujejo tako daleč od obale, vendar je tudi s prostim očesom možno opaziti počivanje, nemir, prerivanje in nenehno vzletavanje ptic, ki se bele zasvetijo v rožnatih odtenkih, ko polete v jatah z razprtimi krili nad Jezersko gladino in se spet spuste na drugem koncu v mlačno vodo. Med njimi stopicajo bliže obali štorklje in druge eksotične ptice, človek se očaran in vzhičen - smo se z Visoke planote v ta ogromni zernski V J. katerem je posejanih več jezer, ki so znani rezer-[ hoi *C' sP°toma smo spet srečavali zebre, žirafe, antilope v prosti naravi, včasih v še večjem številu kot v % parkih. Velika jata marabujev, pelikanom podob-t? WC8ltl nas Je premamila, da smo krenili s ceste k njim i Ogromne ptice so se v jatah dvigale ln prele- ln čimbolj smo se jim hoteli približati, da bi Jih » *W.rali‘ tembolj so se nam oddaljevale. I o smo v mestecu Nakuru, ki je tudi letovišče Vn ,lrtll ličnimi vilami in bungalovi, zavili na pot proti ^tega imena, že od daleč smo zagledali ogromno Jezera Nakuru s počivajočimi flamingi zazre v ta dinamičen nemir ptičjega raja, ki odseva v stoterih barvah pod vročim pozno dopoldanskim soncem. Blizu obale zavozimo v bližnji gozd, kjer so se pasle samo na tem prostoru živeče redke antilope sutatunge, globlje v pragozdu, skozi katerega prodira naš kombi po že steptanih kolesnicah pa mogočne črtaste bongoje mahago-nijevskih barv. Sonce je bilo že visoko na nebu, ko smo zavili Se k Jezeru Naivasha rezervatu pelikanov. Spotoma smo spet srečali vse polno živali, čreda zeber se Je mimo pasla in raznovrstne antilope in gazele so mulile travo, tekale in skakale po prostranstvu. Slikovito tekanje nojev nas Je zelo pritegnilo; kot tekači na dolgih progah so enakomerno drug za drugim v gosjem redu dvigali tanke noge in njih trupi so se premikali kot barke. Na nekem ovinku blizu Naivashe so nas v gozdu spet presenetile visokonoge žirafe. Radovedno ln nepremično so stale in stezale svoje vratove. Pogled nanje je bil izreden; v prvem trenutku bi človek mislil, da so to stebri daljnovodov in ne živali, ki tako nepremično zro na nas. In ko smo se jim približali na primemo razdaljo, so stekle s počasnimi valovitimi gibi, kot s časovnim objektivom snemani tekači na filmskem platnu. Ob jezeru Naivashl na gosto prekritem z lokvanji nežnih rožnatih ln bledo vijoličastih barv, so postavljene opazovalnice iz katerih turisti lahko nemoteno opazujejo življenje ptic in podvodnih konj. Negovana travnata Jasa z eksotičnimi drevesi in gredicami vsakobarvnih tropskih rož z nizkim hotelskim poslopjem in posebnim kopalnim bazenom, posredujejo prijetno počitniško okolje. Tu so nam postregli z obilnim samopostrežnim obedom, kot je to pač navada v kenijskih restavraoijah. Spet smo občudovali razkošni izbor vsakovrstnih evropskih in eksotičnih hladnih in toplih Jedil, po katerih Je bilo na razpolago še obilno raznovrstno tropsko sadje in vsemogoči pudingi in obilje slaščic. Ob jezeru Naivasha si je človek ustvaril svoj raj za Jezero Naivashl, prekrito z lokvanji (Foto E. Frelih) uživanje. Sem prihajajo turisti z vsega sveta občudovati afriške okolje, ob pogledu na pelikane in druge ptice, v ločju pa je kdaj pa kdaj možno videti tudi nilskega konja, ki ga pa tokrat nismo videli. Na izredno eksotično romantičnem jezeru je bilo privezanih nekaj čolnov in motornih jaht za križarjenje, kar vse je dokazovalo, da se nekateri ljudje, seveda petičneži, mude v tem raju tudi dalj časa. Tudi mi bd se radi še dalj zadržali pod senčnatimi krošnjami visokih tropskih dreves ob hladnem ananasovem soku in pogledovali na slikovito Jezero, pelikane in drugo ptičjo perjad. (Nadaljevanje sledlj Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre|, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun prt Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski '50' finančno-upfavni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri up,s Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italian Stran 6 27. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Trtl PO SILNEM ORKANU V PAKISTANU Skupine beračev se umikajo iz notranjosti proti morju Grožnje leaderja stranke «Awami» proti morebitni odložitvi glasovanja - Verjetno bo reševanje zastalo zaradi pomanjkanja goriva DAKA, 26. — V Vzhodnem Pakistanu se nadaljuje raznašanje zdravil, hrane, pitne vode in oblek, vendar je položaj še vedno kritičen. Skupine preživelih prihajajo iz notranjih, bolj oddaljenih predelov, da bi se čimbolj približali morju, kjer poteka razdajanje hrane in zdravil hitreje. Nekateri funkcionarji so skušali prepričati skupine, ki beračijo hrano ,naj bi se pridružile reševalnim skupinam. Ponudili so jim kar tri rupije za vsak dan dela (približno 400 lir), kar predstavlja precej višje plače, kot jih lahko prejmejo za navadno delo. Razen izjem so vsi odklonili in nadaljujejo s pobiranjem hrane in oblek, ki jih mečejo z letal. Pripetilo se je seveda tudi nekaj neprijetnih dogodkov. Izvedelo se Je na primer, da so nekateri funkcionarji zahtevali denar od ljudi, da bi pustili njihova imena na seznamih za razdeljevanje hrane. Oblasti so ukazale, naj krivce nemudoma sodi vojaško sodišče. Podrobne ukaze v tem smislu je izdal general Yaqub Khan. Nevarno je tudi, da bo reševanje nekoliko zastalo, ker primanjkuje goriva za helikopterje. Glavno vlogo pri reševanju so do sedaj imeli ameriški ln britanski vojaki, ki so prvi dospeli s helikopterji ln se lotili razdeljevanja najnujnejših potrebščin. Zdi se, da bo goriva dovolj še samo za en teden. Pakistanske oblasti so sicer že prosile za pomoč ZDA in Anglijo. Spet so oblasti javile «uradne» podatke o žrtvah, katerih število naj bi znašalo preko 200.000 točneje 175.103 mrtvih in 23.987 pogrešanih. Gre samo za «ugotovlje-ne» žrtve, v resnici je žrtev dosti več, čeprav bo zelo težko, da bodo sploh kdaj točno ugotovili koliko žrtev je orkan požel. Precejšnja napetost nastaja v zvezi z volitvami, ki naj bi hile 7. decembra. Uveljavlja se prepričanje, da bodo oblasti spet odložile glasovanje, proti tej. možnosti pa je zelo ostro nastopil leader najvažnejše nacionalistične stranke v Vzhodnem Pakistanu «Awamd». Šejk MAjbur Rahman je med tiskovno konferenco zagrozil, da bo prišlo celo do oborožene vstaje proti o-srednji vladi, če bo ta spet odložila volitve in če ne bo Vzhodni Pakistan dosegel večje avtonomije. Kritiziral je dalje prepočasno reševanje in razdajanje zdravil. Z njim se seveda ne strinja predsednik Yahia Khan, ki je javno izjavil, da je zadovoljen z načdnom, kako poteka reševanje. Mnoge druge politične stranke so se izrekle za odložitev glasovanja, saj bd prebivalstvo ne moglo redno in v celoti obiskati voldšč. V Daki je prišlo v preteklih dneh tudi do precejšnjih demonstracij, med katerimi so navzoči zahtevali hitrejše razdajanje zdravil in hrane, večjo pomoč vlade in odstop predsednika Yahie. Spomenica Finske jugoslovanski vladi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da je finska vlada poslala jugoslovanski vladi spomenico, s katero predlaga posvetovanje voditeljev poslaništev, oziroma zastopnikov vlad o vprašanjih organizacije evropske konference o varnosti. Vujiča je dejal, da jugoslovanska vlada pozorno proučuje spomenico. Dodal je, da je Jugoslavija doslej pozitivno ocenjevala pobude finske vlade ali drugih držav. Zastopnik zunanjega tajništva je na konferenci izrazil obsodbo in zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi obnovitve letalskih napadov na Demokratično republiko Vietnam in dodal, da take akcije kompromitirajo perspektive miroljubne rešit- ve vprašanja. Vujiča je povedal tudi svoje mnenje o nekaterih sporazumih med Zah. Nemčijo in Jugoslavijo. Gre za sporazum o ekstradiciji, ki je bil danes podpisan, za sporazum o pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki bo v kratkem podpisan, in sporazum o pravni pomoči v civilnih zadevah, o katerem se bodo v kratkem pričela pogajanja. Vsi ti sporazumi bodo po besedah Vujiče olajšali pravno občevanja med obema drža/vama in omogočili rešitev vrste vprašanj, ki so do sedaj ustvarjala težave pri sodelovanju. B. B. OBISK V AZIJI IN OCEANIJI Pavel VI. na poletu od Dake do Filipinov Papeževo potovanje se je začelo vče. raj zjutraj na letališču v Fiumicinu DAKA, 26. - Nekaj pred 22. uro je letalo družbe Aliitalia «Arcangelo Gorelli», s katerim se papež Pavel VI. pelje na Filipinske otoke, pristalo na letališču pri Daki v Vzhodnem Pakistanu. Papež se je želel ustaviti tudi v tem kraju zaradi nedavne katastrofe, ki je hudo prizadela to deželo. Letalo je nato nadaljevalo pot proti Filipinom. Papeževo potovanje se je začelo davi nekaj po 9. uri, ko je Pavel VI. zapustil Vatikan. Na letališču v Fiumicinu so ga sprejeli visoki državni, vladni, vojaški, diplomatski in cerkveni dostojanstveniki. V imenu italijanske vlade ga je po- .......................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiniiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij||||||||||||||||||||) SINOČI V VIDMU Aretirali 5 mladeničev zaradi posesti hašiša Finančni agenti so jih izsledili v neki hotelski sobi - Dva od mladeničev sta Nemca VIDEM, 26. — Videmski finanč-ečer tirali pet mladeničev zaradi posesti in tihotapljenja hašiša. Že dolgo časa so agenti sledili mladeničem, šele danes pa jim je u-spelo, da so jih odkrili, ko so imeli s seboj mamilo. V hotelski sobi so namreč našli tudi petnajst zavojčkov hašiša. Aretirani tiiademiči so 18-letni Efctore Cuzzi iz kraja San Giovan-nd al Natisome, 20-letm Ezdo Pascala iz Tavagnacca, 21-letni Gior-gio Valentinuzzi iz Vidma in dva mlada Nemca: 20-letni Peter Hans Kiibel iz Solingena in 17-letni Gun-ther Lehman iz Boohuma. V petnajstih zavojčkih je bilo približno en kilogram hašiša za vrednost treh milijonov lir. Vtihotapili so ga iz ZRN, gre pa za izredno dobro vrsto pakistanskega hašiša. Že nekaj mesecev so finančni agenti sledili mladeničem. Sodelovali so pri tem tudi agenti Interpola. Sumljivo je bilo namreč življenje mladih Videmoamov, ki so živeli v izobilju, obiskovali pa so tudi »nepriporočljive kroge*. A-retacija je bila precej razgibana. Dva mladeniča so po krajšem ruvanju oklenili v sami hotelski sobi, ostale pa so ujei v nekem baru v središču Vidma. ■miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI Pokrajinski svet začel diskusijo o pokrajinskem proračunu za leto 1971 Kritične pripombe svetovalca arh. Coste (KPI) Odobren prispevek pokrajine Glasbeni matici Po uvodnem poročilu predsednika dr. Zanettija na prejšnji seji je pokrajinski svet na svoji sinočnji seji začel diskusijo o proračunu pokrajine za leto 1971. Pokrajinski svet je ob zaključku sinočnje seje odobril predlog demokristjanskega svetovalca Gozzija, naj bi svetovalska komisija, v kateri so zastopane vse skupine, razpravljala o predloženem proračunu pred prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v sredo. To je novost, saj je do sedaj pokrajinski odbor sestavil proračun ter ga potem predložil ob- činskemu svetu, ne da bi prej o tem razpravljali v okviru svetovalske komisije. Namestnik odbornika inž Sosič, ki v pokrajinskem odboru odgovarja za proračun, je podrobno obrazložil in utemeljil razne postavke, redne in izredne dohodke, stroške, posojila itd. Ko je govoril o stroških za umobolnico in za bolnišnico za kronične bolnike, je pripomnil, da so se izdatki znatno zvišali in da bodo zaradi tega zvišali tarife za oskrbo. V diskusijo o proračunu je prvi posegel arh. prof. Costa (KPl), ki je predvsem poudaril, da bi morala pokrajina bolj aktivno in učinkovito postopati za uveljavitev vloge krajevnih ustanov, za temeljite reforme, za okrepitev industrije in za zagotovitev delovnih mest, za večjo vlogo pokrajine v okviru deželne ureditve itd. Prisluhniti je treba novim tokovom ln zahtevam današnje družbe, upoštevajoč dejstvo, da ni mogoče premagati krize in napredovati brez prispevka delavskih slojev. Nato je navedel najvažnejše probleme gospodarskega in socialnega značaja, krizo v industriji, nevarnost preureditve pomorskih prog PIN itd. Obširno je govoril tudi o ekonomski in socialni politiki dežele ter pripomnil, da je popolnoma propadel prvi petletni gospodarski načrt. Prav bi bilo, je še dejal, da bi bil predložen obračun, vsaj kar se tiče tržaške pokrajine, o tem petletnem načrtu. Glede odnosov med pokrajino in deželo pa je poudaril, da bi moral pokrajinski svet jasno izreči svoje mnenje in zahteve glede večjih pooblastil dežele pokrajini. Decentralizacija bo namreč prišla do izraza s pooblastili dežele krajevnim ustanovam, ne pa z dosedanjim načinom koncentracije. Med drugim je Costa tudi pripomnil, da je samo poudarjanje važnosti maloobmejnega prometa lahko navadno slepilo, s katerim bi hoteli zatajiti resne probleme na šega mesta in pokrajine. Sodelova nje z Jugoslavijo mora priti do izraza v bolj važnih zadevah, gospodarski problemi Trsta pa se morajo reševati upoštevajoč njegovo mednarodno vlogo, s široko perspektivo in temeljitimi ukrepi. Lahko bomo našli skupni jezik glede davčne reforme, glede pooblastil pokrajinam in občinam, glede zaščite pomorske dejavnosti in okrepitve ladjedelnic in vseh vprašanj, ki se tičejo zdravstveno-socialnega razvoja naše pokrajine, je zaključil Costa, če bo od deklarativnih izjav prišlo do konkretnih dejanj. Demokristjan Gozzi je med drugim poudaril voljo KD za dialog in vedno bolj tesno sodelovanje s silami, ki kažejo odprtost in resne namene v naporih za obnovo in socialni napredek. Opozoril je na nujnost budnosti, da :« preprečijo načrti nazadnjaških sil, in je rekel, da KD vidi možnost dialoga s KPI, ne pa s skrajno desničarskimi silami. V prvem delu seje je pokrajinski svet odobril nekatere sklepe, med katerimi je sklep o podpori raznim kulturnim ustanovam. Tako je bila odobrena podpora Glasbeni matici v znesku 3,600.000 lir. Pokrajinski svet je tudi imenoval zastopnike pokrajine v nekaterih ustanovah. Za zastopnika pokrajina v deželni konzul ti za izseljence je bil imenovan Albino Colombo, v konzorcij za turistični razvoj obale je bil izvoljen Gioacchino Tringale (PSI), za namestnika pa Arturo Gargano (PRI), v pokrajinski odbor ustanove ON MI so bili izvoljeni Stanka Hrovatin, dr. Bego in Lucijan Volk. Med prečkanjem ceste dekletce pod avto Včeraj sredi popoldneva so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 11-letno dijakinjo Paolo Galeotti iz Ul. S. Bortolo, ki so jo zaradi udarca po glavi, podpludtbe na čelu s precejšnjo rano, povzročeno s steklom, ter rano na nosu sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na nevrokirurškem oddelku. Dekletce je malo prej v Miramar-skem drevoredu hotelo prečkati pri semaforju ob Ul. Bovedo cestišče, ko jo je z avtom giulia super podrl na tla 4(Metni Luigi Nessich iz Ul. Belpoggio. Smrt 72-letnega upokojenca na travniku pri Katinari Pred desetimi dnevi je 72-letoi upokojenec Giovanni Sincovich, ki je stanoval v zavetišču občinske pod- porne ustanove, odšel neznanokam. Čeprav so ga hčere in sin iskali, ni bilo o njem nobenega sledu. Šele včeraj sta dva fanta med sprehodom našla med grmovjem na travniku nedaleč od katinarskega nadvoza truplo neznanega moškega, ki so ga karabinjerji, katerim sta prijavila zadevo, identificirali za izginulega Sincovicha. Vzroke smrti še niso ugotovili, vendar domnevajo, da je upokojencu med sprehodom postalo slabo in da je podlekel srčni kapri. Trčenje na križišču bazoviške ceste s trbiško Zaradi odrgnin po levi strani glave, podpludb na čelu, levi ličnici in bradi ter udarcev po kolenih in nogah so včeraj kmalu po 9. uri sprejeli na nevrokirurškem oddelku 16-letnega mehanika Vojka Ražma iz Bazovice št. 12. Fant, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, bi moral v dveh tednih popolnoma okrevati. Agenti cestne policije so pojasnili, da se je Ražem peljal s svojim motornim kolesom po Bazoviški cesti proti Trstu, ko je na križišču s trbiško avtocesto prišlo do trčenja s fiatom 850 tržaške registracije, s katerim je bil Mario Passagnoli iz Ul. B. Angelico namenjena v Bazovico. Pri tehničnem zavodu «Da Vinci* Izbran naert gradnje bazena in telovadnice Predsednik pokrajine dr. Zanotta Je včeraj dopoldne predsedoval zaključni seji ocenjevalne komisije, ki je preučila in izbrala načrt za gradnjo pokritega bazena in telovadnice prt tehničnem šolskem zavodu »Da Vinci*. Komisijo so sestavljali {»krajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk. pokrajinski svetovalec prof. inž. Costa, zastopnik deželnega odbomištva za jarma dela arh. Spinetti, zastopnik deželnega odbarndšbva za krajevne ustanove dr. Faldon, glavni tajnik pokrajine dr. Moresi, ravnatelj oddelka za javna dela arh. Petrossi, geometer Gortini, prof. Ordselli in dr. arh. Morasutti. Na več sejah je omenjena komisija pregledala ponudbe in načrte, končno pa je zbrala načrt in podjetje, ki so bili predloženi z geslom »dado pri-mo» (podjetje dr. inž. Canarutto) za skupno vsoto 220 mšMjanov lir. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 16. do 22. nov. 1970 zalbedežtl na področju občine naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 27, ošpice 2 (1 izven občine), norice 12, epidemično vnetje prlušesne slinavke 3 (I Izven občine), rdečke 4, srbečica 4 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 2. Včeraj okoli poldne je nedaleč od restavracije »CastelUer* pri Seslja-nu, točneje na katastrski parceli 62/7 izbruhnil požar v baraki 46-let-nega Leopolda Franca iz Nabrežine 185. Šele ob 13.15 se je openskim gasilcem posrečilo pogasiti plamene, ki so popolnoma uničili barako, ki jo je lastnik dal v brezplačno uporabo 44-letnemu p>eku Publiu Speran-diu iz Naselja S. Mauro 130/B pri Sesljanu. Po prvih ocenitvah je požar povzročil 40 do 50.000 lir škode zdravil pri odhodu predsednik vla- de Colombo, ki mu je želel pozitivne rezultate na potovanju po Aziji in Oceaniji. Pavel VI. se je v kratkem govoru zahvalil predstavniku vlade, nakar je stopil v letalo, ki je točno ob 10,25 poletelo z letališča v Fiumicinu. «DC — 8 Arcangelo Gorelli* je nato preletel Jadransko morje, se v širokem loku izognil Albanije, preletel Grčijo in Turčijo ter pristal ob 14.38 po srednjeevropskem času na letališču v Teheranu. Tig je papeža sprejel sam iranski šah.' ki mu je želel dobrodošlico v Iranu. Papež se je zahvalil iranskemu vladarju ter nagovoril okoli 2.000-iglavo množico katoličanov, ki so jga prisl pozdravit. Takoj nato je letalo nadaljevalo pot proti Daki. Ko je odhajal iz Italije, je papež poslal pozdravni brzojav predsedniku Saragatu, ki se mu je zahvalil za čestitke. Pavel VI. je poslal brzojavne čestitke tudi grškim, turškim in pakistanskim državnikom. Ženi voditelja «Crnih panterjev» prepovedali vstop v Zah. Nemčijo PARIZ, 26. — Chaterini Cleaverje-vi, ženi znanega voditelja črnske organizacije »Black Panthers* El-dridgea Cleaverja, so oblasti prepovedale vstop v Zahodno Nemčijo, kjer je nameravala voditi propagandno srečanje v ameriški bazi pri Rams teinu. Eldridge Cleaver živi z ženo v Alžiru. Že ko je Catherin dospela v Pariz, so ji na letališču Oriy sporočil. da zahodnonemških oblasti njen obisk «ne veseli*. Ženska pa je nadaljevala pot do Frankfurta, kjer so jo prisilili, da je takoj stopila na drugo letalo, ki jo je prepeljalo spet v Pariz. Skupina 150 študentov je zaradi tega demonstrirala kar na letališču. Verjetno se bodo pristaši «čmih panterjev* vseeno sestali v soboto v Frankfurtu. O-blasti se bojijo, da bi prišlo do kakih neredov. Prav pred nekaj dnevi je namreč skupina «čmih panterjev* v ameriškem oporišču pri Rams teinu ranila vojaka, ki .ie »premarljivo* pregledoval dokumente. NEW YORK, 26. — Močna eksplozija je poškodovala poslopje v new-yorški Fifth Avenue, kjer imata svoj sedež podružnica sovjetske letalske družbe Aeroflot in urad Interturist. Žrtev ni bilo. ker so bili vsi uradi že prazni, veliko škode pa je utrpelo pročelje stavbe. Agenti FBI sedaj stražijo stavbi, ker se bojijo, da bi prišlo do ponovnih neredov. Policija sklepa, da so atentate izvedli Judje iz protesta proti SZ. Ženska, ki je policijo obvestila o eksploziji, je namreč izrekla geslo «Nikoli več*, ki ga uporabljajo judovske skupine. Predsednik «Združenja za obrambo Judov* je sicer odklonil vsako odgovornost, zdi se pa, da se z akcijo strinja. Sovjetska zveza je seveda protestirala pri ameriških oblasteh in zahtevala, naj se krivci kaznujejo. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Avtomobilist iz Bazovice do smrti povozil Gropajca Mladega Križmančiča so pogojno obsodili na petmeseč-no zaporno kazen ■ Danes pred prizivnim sodiščem 35 obtožencev, zapletenih v znano (pristaniško zadevo* Pred tržaškim kazenskim sodiščem .preds. Corsi, tož. Brenči, zapisni-čarka Sabadini) se je včeraj moral zagovarjati 26-letni Ivan Križman-čič iz Bazovice št. 49, ki je bil obtožen nenamernega umora 70-letne-ga Karla Pečarja iz Gropade št. 48. Do smrtne prometne nesreče je prišlo ponoči med 1. in 2. junijem letos, nekaj po 22. uri, na pokrajin- ski cesti št. 14, ki pelje z Opčin proti Trebčam in Bazovici, ko je Križmančič privozil svoj avto giulia 1300 z registracijo TS 74529 in na sredi ceste nenadoma opazil Pečarja, ki se je s svojim kolesom peljal v isto smer na sredi cestišča. Križmančič ni utegnil pravočasno pritisniti na zavore in s prednjim bočnim delom vozila je silovito treščil v zadnji del kolesa. Sunek je bil tako močan, da je vrgel priletnega Pečarja na cesto, kjer je obležal v mlaki krvi. Zaradi prebitja lobanje In izgube možganske snovi je bil na mestu mrtev. Na včerajšnji razpravi je Križmančič povedal, da je šele v zadnjem trenutku zagledal pred seboj kolesarja. Skušal je hitro zaobrniti vozilo na desno, toda bilo je že prepozno. Nato je pričal brigadir karabinjerjev Giovanni Petroselli, ki je napravil zapisnik o nesreči ter dejal, da je Križmančič vozil s poprečno hitrostja 60 km na uro, medtem ko je na tistem odseku ceste dovo- ljena največja hitrost 50 km na uro. Pečarjev sin Friderik pa je povedal, da je Križmančič izplačal že vso denarno odškodnino ter se v tem smislu odpovedal nastopu kot civilna stranka. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za obtoženca 1 leto zapora in enoletni odvzem vozniškega dovoljenja, branilec odv. Aleffi pa s priznanjem vseh olajševalnih okol-nosti najnižjo kazen. Sodniki so odsodili Križmančiča pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dni zapora. Danes dopoldne bo v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča pod predsedstvom dr. Franza (tož. Pascoli, zapis. Mosca) zasedalo prizivno sodišče, ki bo maralo soditi kar 35 obtožencev, ki so zapleteni v znano »pristaniško zadevo* in obtoženi raznih prekrškov kot tat-vine in tihotapstva v našem pristanišču. Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Corsi, je 24. aprila letos, po kar 12 dolgih in mučnih razpravah ter po skoraj triurnem posvetu izglasovalo razsodbo, ki je obsodila vseh 35 obtožencev na skupno 41 let in 4 mesece zapora ter 52.510.000 lir denarne kazni. Najvišje zaporne kazni od 3 do 6 let so prejeli Stelio Marchi, Giordano Tatarella ter financerja Firinu in Fogli. Predvideva se, da bo tudi ta razprava pred prizivnim sodtidam trajal« več dni. .'.. .viv/.V.ijj*........ Valjarna bakra v Sevojnem — ena med najmodernejšimi tovarnami za proizvodnjo bakrovih P°v kov. Tovarna Izvaža svoje izdelke v približno 30 držav PO ^HARAKIRIJU* DESNIČARSKEGA PISATEUA MI5IME Nevarnost obujanja na Japonskem novega šovinizma in militarizma Krvavi dogodek na glavnem stanu ^samoobrambnih sil» je povezan z nastopom reakcionarnih družbenih slojev TOKIO, 26. — Ves japonski tisk obširno komentira danes tragični «harakiri)) desničarskega pisatelja Miši me in mladega študenta Morite, ki sta skupaj s tremi drugimi pristaši fašističnega ((Združenja ščitov« vdrla v glavni stan japonske kopne vojske ter napravila samomor pred samim poveljnikom kopnih sil, ki so ga malo prej zvezali za stol v njegovem lastnem uradu. Japonska javnost je vznemirjena. To vznemirjenje je zajelo tako desničarske, kakor tudi levičarske politične kroge. Posebno v teh zadnjih je opaziti bojazen, da se na Japonskem pripravlja nov val ofenzive militaristov, ki bi hoteli spet ustvariti močno japonsko vojsko. Danes na Japonskem ne obstajajo sploh oborožene sile v tradicionalnem pomenu besede. Vse japonske «sile samoobrambe« štejejo morda nekaj več kot 200.000 mož, a noben poklicni vojak (gre seveda za generale in višje vojaške častnike) ne more opravljati dolžnosti ((ministra za obrambo« in podobno. Japonska ustava je po tej vojni popolnoma izločila visoke vojaške kroge Iz vsakdanjega življenja pri upravljanju države. Ta u-krep je bil sprejet zaradi strašne tragedije, ki je doletela japonsko ljudstvo v drugi svetovni vojni in ki so jo zagrešili predvsem militaristični krogi. Zal pa so bili ti militaristični krogi le zunanji odraz politične volje delovanja in zahtevkov določenih japonskih družbenih razredov in slojev (visoki državni funkcionarji, vojaški krogi, monopolistični kapital, plemstvo itd.). Strahovit poraz v drugi svetovni vojni jih je potisnil v ozadja, toda sedaj so spet začeli nastopati z vso trmo, ki je aiačltoa za družbene razrede, ki jih je zgodovina zapisala smrti. Res pa je, da Je sodobna Japonska precej različna od teste, ki Je v letih 1930 -1940 pripravljala svoj vstop v drugo svetovno vojno na strani Hitlerja in Mussolinija. Japonska je danes tretja gospodarska velesila na svetu, tik za ZDA in Sovjetsko zvezo. Toda prav v tej gospodarski in trgovski ekspanziji tiči vzrck obujanja imperializma, šovinizma in militarizma. Japonski gospodarski krogi se čutijo že dovolj močni, da bi zahtevali revizijo klavzul mirovne pogodbe, se otresli ameriškega varuštva ter za čeli nastopati samostojno s svojimi lastnimi zahtevami. Danes obstajajo na Japonskem številne desničarske, militaristične organizacije, ki so pravzaprav zametek morebitne nove vojaške organizacije. Po podatkih japonske policije deluje samo v Tokiu in njegovi bližnji okolici več kot 300 skrajno militarističnih in šovinističnih organizacij, ki štejejo skupaj 105.000 pristašev. To število se zdi morda malenkostno, toda treba je upoštevati, da gre za same aktiviste, fanatike, med katerimi bd morda našli tisoče ljudi, Id bd bili pripravljeni, da napravijo ((harakiri«. Te skupine pa bd ne predstavljale nobene nevarnosti, če bi jih ne podpirali uradni krogi. Pri tem gre predvsem za vojaške kroge. 38 pripadnikov združenja »Preiskovanje misli mladih« je sodelovalo v lanskem avgustu na tečaju vojaške vzgoje, ki so ga organizirali v ne-nem goratem predelu pokrajine Nilga-ta. Namen tečaja je bila priprava bojevnikov za poulične spopade s študenti levičarskih skupin. Na teh tečajih sodelujejo tudi aktivni častniki japonskih ((samoobrambnih sdl». Vse to kaže, da se na Japonskem prebuja spet stari militarizem in da temu porajanju botrujejo določeni japonski politični krogi. Zato Yukio Mlšima je mogoče, da Je bil celo ((harakiri« pisatelja Mišime skrbno pripravljen prav v teh krogih. Napredne stranke na Japonskem so upravičeno zaskrbljene zaradi tega najnovejšega razpihovanja militarizma. Glasnik socialistične stranke Torao Takazawa je že sinoči ostro kritiziral Mišlmov ((harakiri« ter opozoril na nevarnost izbruha šovinističnega terorizma. Svojo zaskrbljenost je izrazil tudi v imenu svoje stranke generalni sekretar stranke «Kamelito», ki je politični odraz budistične sekte «Soka Gakkal«. Socialdemokrat skl predstavnik Ryosaku Sasaki pa je menil, da je bilo tragično Mlši-movo dejanje naperjeno proti sedanjemu vladajočemu razredu na Japonskem. V svoji izjavi pa Je največja Ja-panska sindikalna organizacija ((So hyo» izjavila, da se lahko primerja Mišlmov ((harakiri« z nastopi japonske vojske 1. 1936. Sedanji dogodki bi Lahko pripeljali do ponovnega posega vojaških krogov v politične zadeve države. Zvedelo se je, da je -— , rita morai zamahniti štirikr^j. samurajsko sabljo preden j* ^ kal glavo Mišim! Pogled n®^ tranjost urada poveljnika sil je bil grozovit: pod je J®* plavljen s krvjo. Neki jap toreporter je s helikopterja st4 s teleobjektivom prizor, te0* vidni dve trupli in dve *IaVi no« ** Japonska policija je vso ***£ j sdlševala tri študente, ki so ^ z Mišimo vdrli v glavni stah nih si! GAZA, 26. - Na področju ki so ga zasedli Izraelci, so . po žili še devet primerov ^ ; -rij'1 sedaj je bilo skupno 80 Prl ^ it nad polovico bolnikov P3..^ ozdravelo in zapustilo Papež Pavel VI (Nadaljevanje s 4- pač pa tudi določeno števil fov. V prvi dobi katoliške l— — _t—. — 1 - v kkW_iW ko se je še skrivala . bah, so verniki volili med seboj in tudi višje predstavnike sp verniki v0|^a ?_ seboj. Nemogoče bd bilo, \f v tisto dobo, v tiste raZ?^ da določeni krogi v katou8*^^ kvi so spoznali, da so se Cerkve, da se je Cerkev • v oddaljila od baze, od vf/poPf*' sedaj skušajo to -Jtr napako viti. Sklep papeža Pavl®_ da baje v okvir širšega ma te vrste. j« Itf?’ Pa ne le to. V cerkven”,^ gih se čedalje bolj tendence, da se mora * cerkev otresti stoletne za; t/j ni le - ^ »Italijanski pečat* ni le Qg$ da je dolgo prevladoval v a r pretežno italijanski cer*. pretežno italijanski stojanstvenik, pač pa . da se papež dolgo ni Pff# je, svojega sedeža. Pavel V1; 1. svojih potovanjih obiskal “ strani Združene narode, 1,8 pa tudi dijo, torej ........................m........................................ Latinsko Amerik uiju, imej dive področji. W\ ta v najbolj kritične reg1*8 je demografska ekspJozaja , ^ že dejstvo, kjer je l*Jj bogastvom in bedo najB!jov<’a zit. V zvezi s tem je^Ll^ papeževa enciklika progressio*. / ..... ■ Lunohod v strašni Lunini noti MOSKVA, 26. — Namestnik glavnega graditelja je izjavil dopisniku »Komsomolskaje pravde*, da sovjetsko samodejno vozilo »Lunohod*. ki je že več dni na Luni, porabi za svoje delovanje toliko električne energije kot navadni likalnik. »Lunohod* more delovati tudi v najtežjih pogojih, kot so tisti, ki obstajajo na Luni, kjer dan traja 14 zemeljskih dni in prav toliko tudi njena noč. V teh pogojih, ko sonce ogreva lunino površino 14 dni se temperatura dvigne nad 150 stopinj nad ničlo, toda v lunini noči pade na več kot 150 stopinj pod ničlo. V teh pogojih bi »Lunohod* lahko deloval tudi ponoči, toda to ni priporočljivo, ker bi porabil preval aiakMtet anargije, U bi je ne mogel nadomestiti. »Lunohodove* baterije se namreč polnijo samo s sončnimi žarki. V tem trenutku je področje, kjer je pristal »Luna 17» (»Lunohod* je oddaljen od vesoljske postaje manj kot 200 m) zajela lunina noč. Temperatura je začela hitro padati, a posebne naprave za polnenje baterij so prenehale delovati. Ponovno bodo zaživele, ko se bo sonce spet prikazalo nad obzorjem. Kljub temu pa »Lunohod* tudi v tej strašni noči, čeprav se ne premika, porabi nekaj električne energije. Med drugim stalno deluje ventilator, ki skrbi za ogrevanje raznih delov stroja. Sovjetski znanstveniki menijo, da še ni blizu čas, ko bo mogoče z vozili tipa »Lunohod* P*'T0 tnj velike predele Lune. Prej IT ^ zagotoviti tem vozilom zelo avtonomijo, Sovjetski tisk je izkons uspeh odprave »Lune t kazati sovjetski javnosti*^ 5^ trejšega napredka na ne proizvodnje. Listi Pr raC, namreč, da obstaja pK-even^^ni* y imiiucv) ua uuotdja p v. ic» , V med napredno vesoljsko „ ki je danes zmožna, d® - vesolje zelo izpopolnjene 8 j* P vsakdanjo tehniko, ki skrt% 8-trebe sovjetskega ljudstva^ Qt)f reč zelo :elo zaostaja za P8. jel Pfj nava tega razpona je tud' “ vjeF" priprav za bližnji kongres komunistične partije. Bombni atentat pri Belfastu BELFAST, 26. - Huda , je včeraj uničila občinsko Pnnlrcfraimti vahfvlnn TKI Cookstownu, zahodno od_ eV, Sicer ni povzročila človeškin škode pa je bilo precej. .. rf/r V Cookstownu je približno^ f vica prebivalcev katoliške'' j,| stali pa so protestanti. še, da je Cookstovvn rojstno ^ mlade severnoirske poslanke donskem parlamentu Berna* Devlinove. S >5 S S