Ilovi c 'ttttit j« wim J tipe a LETO II. - št. 50 V KOČEVJU, DNE 7. DECEMBRA 1957 Cena 10 din SEJA OBEH ZBOItOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE 26. novembra je bila v Kočevja Kočevja, Kordiš Franc iz Dolge va- predsednika, za člane pa: inž. Zorc Stane iz Mozlja. Za Osilnico — Stili. skupna seja Občinskega zbora si, Šubic Pavle iz Borovca in Rauh Tone, žagar Jože, »Tkanina«, šti- m ec Drago iz Osilnice, predsednik, in zbora proizvajalcev ObLO Kočevje. Odborniki so se udeležili seje v lepem številu. Izvolili so odbc-r-nišike komisije in svete. Naše. bralce gotovo zanima, kdo je bil izvoljen za člane komisij, oziroma svetov. V Občinski zbor so bili izvoljeni naslednji člani: Za mandatno imunitetno komisijo: Rajko Jenko, iz Kočevja, za Ivan iz Pred grada. Za komisijo za mec Anten in Grm Karel, vsi iz organizacijska vprašanja: Ožbolt Kcčevja. Za komisijo za delavsko Tene, GPZ Kočevje za predsednika, upravljanje: Planinc Julij iz Koza člane pa: Lavrič Jože, Furlan čevja za predsednika, za člane pa: Jože iz Stare cerkve, Lipovec Stef- Knavs Anton iz Kočevja, Debeljak ka iz Trate in Levstek Tone iz željn. V Zbor proizvajalcev so bili izvoljeni: Za mandatno imunitetno komisi- člami pa: Kovač Jože, Teme Julij, Jelenc Štefan in Šercer Peter. Komisija za personalna vprašanja: Golob Franc iz Kočevske Reke, predsednik, člani pa: Grm Ka-Franc iz Mlake, Drnovšek Peter iz rel, Rigler Janez, Šobar Peter, Ho- Rudnika in June Peter iz Kočevja, Nadalje je bila izvoljena še: komisija za predpise, v katero je bil čevar Tone in Košir Vinko, vsi iz Kočevja. Komisija za vskladitev predpisov: Pctisek Stane iz Kočev- predsednika, za člana pa Špolar jo: Cencič Jože iz Kočevja za pred- Ivan in Gorše Janez iz Bosljive lake. Za gospodarsko komisijo: Ožu-ra Viktor iz Kočevja za predsednika, za člane pa Kamšek Nace iz sodnika, za člana pa Bremec Marija iz Kočevja in Planinc Julij iz Kočevja. Za komisijo za gospodarstvo: Kogoj Miha iz Kočevja, za za predsednika izvoljen Debeljak ja, predsednik, člana pa: Šobar Pe- Drago iz Kočevja, za člane pa: . . „ J Nadaljevanje na 2. strani Bremec Marija iz Kočevja, Medved Anton iz Kočevja, Kajtna Milan iz Kočevja in Švajger Jože, nato komisija za prošnje in pritožbe, katere predsednik bo Grabrijan Jože, člani pa Fine Tene in inž. šau-bah Zdravko, občinska cenitvena komisija s predsednikom Ožbolt Tonetom iz Kočevja in člani: Križ- v zadnjih dneh pred našim naj- Jožeta, Lisac Matija in druge, ki man Antonom iz Mozlja, Zgonc večjim praznikom, Dnevom repu- so si največ prizadevali, da so stvar Ivanom iz Kočevja, Vovk Savom iz bilke, se je v vseh okoliških vasi- srečno končali. Tudi letos -so naši delovni ljudje vem domu je bila 27. novembra Kočevja, Čuček Ernestom, Šala- cah, iz katerih gre jo preko Kolpe lepo proslavili 29. november — roj- slavnostna akademija. Sodeloval je mon Ivanom iz Cvišlerjev, Drobnič ljudje skozi vas Slavski laz — Ce- OKRAŠEN MOST stvo nove Jugoslavije. Vrstile so se gimnazijski pevski zbor in dijaki Ivanom iz Poloma, Delač Ivanom danj ali obratno, občutila posebna V petek, na Dan republike, so Dan republike smo lepo proslavili NOV DELOVNI USPEH KOSTELCEV ZA DAN REPUBLIKE Most v Slavskem lazu zgrajen PROSLAVA V KOČEVJU nutek. žal mu je bilo, ker ni mogel sam pomagati pri delu. 40-LETNA ŽELJA URESNIČENA Ob 14. uri je zapel mešani zbor ___________ _________ _ _ LMH iz Podsten državno himno, razne -prireditve v "'počastitev veli- kočevske gimnazije so občuteno re- iz Jakšičev, Hodnik Jožetom iz Je- živahnest. Vse se je pripravljalo za mladina, pionirji in celo cicibani nato pa je tovariš Matija Mule po- 4.. =- -r * velik praznik, ki so ga nameravali pojoč šU na most in ga zelo lepo kega praznika. Mnogi so izkoristili citirali več pesmi. Z uspehom sta dneve praznovanja za razne izlete, nastopili »Svoboda« Kočevje in drugi so si privoščili veselje doma »Svoboda« Rudnik s pestrim pro-itd. Veselega razpoloženja ni oviral gramom. niti hud mraz, ki je nenadoma vdrl Prebivalstvo Kočevja se je polno-v naše kraje. Pa poglejmo, kako številno udeležilo akademije. Ob- senovega vrta in Klarič Ivanom iz Kočevske Reke. Krajevne cenitvene komisije. — Za Kočevsko Reko: Klarič Ivan iz Kočevske Reke, predsednik, člani pa: Fiber Janez iz K:čevske Reke, so proslavili Dan republike čevju. Mesto se je odelo v zastave. Povsod si čutil dih prazniki. V šeško- v Ko- činskemu odlbcru SZDL in vsem nastopajočim se je treba zahvaliti za uspelo izvedbo. zdravil navzeče, med njimi tudi letoc še posebno slavnostno prosla- okrasili s cvetjem in zelenjem. Na predsednika ObLO Kočevje -tovari-viti — nov viseči most, delo vašča- obeh straneh mostu so vihrale za-nov na obeh straneh Kolpe, so na- stave, na sredi pa je bila okrašena meravali izročiti prometu. slika tovariša Tita. Ob 14. uri je Da je most dograjen, imajo za- bila otvoritev in ljudje so se že pre- ša Rigler Janeza, predsednika obč. LO Delnice tov. žagar Diaga ter ostale predstavnike političnih in množičnih organizacij. Tov. Mule Zdravic Ivan iz Koč in špiletič sluga ljudje, ki so pomagali z de- cej pred napovedano uro zbirali ob je poudaril važnost tega dograje- 'ŠLui Itosnentut predlogi ČLANOV TLVOV KOLEK- Kongres delavskih svetov Jugoslavije je v sprejeti resoluciji poudaril potrebo' po krepitvi osebne pobude članov kolektivov pri dajanju predlogov za povečanje proizvodnje. Samo po sebi je razumljivo, da lahko vsakdo daje predloge vodstvu podjetja in organom upravljanja, vendar doslej ni bilo s predpisi določeno, da se predlagatelju odgovori, če predlog ni bil sprejet in da se ga za koristen predlog tudi obvezno nagradi. V osnutku novega zakona o Upravljanju podjetij pa je predvideno, da se pri podjetjih ustanovi posebna institucija (organ, komisija) z nazivom »Predlogi članov kolektiva«. Predvsem je potrebno, da se organizira služba, ki bo v strokovnem pogledu proučevala dane predloge in izjavila o njih organom upravljanja svoje •nnenje. Gotovo bodo nekatere uprave Ikkljetij in posamezniki mnenja, 'ki se že itak vsi prizadevajo, da bi delali bolje in ceneje in da ni Potreben še poseben organ, ki bi Se s tem bavil, toda če bi vsak delovni človek natančneje pregledal svoje delovno mesto in svoje delo primerjal s celotnim siste-Uiom dela, bi gotovo marsikdo lahko predlagal, kako bi se dalo Prihraniti na materialu in delov-ui sili, kako bi se izboljšale delovne razmere, higienska tehnična varnost in tudi, kako bi se izbolj- priT ,t?rSanizacija in poslovanje Z novim zakonom se bo tudi spremenil odnos do predlogov, ki jih dajejo člani kolektiva. Vsak Predlog bo moralo vodstvo podaja, organ upravljanja jali že dienovana institucija, obravna-'ati in če je neprimeren, predla-^telju to razložiti, še posebno !">br0 pa bo treba obdelati tako dbenovane drobne predloge, ki ^egeče trenutno ne pokažejo po- hnih izboljšav, kasneje pa bi se - kazali kot zelo koristni. Dolo-jj.du je, da se mora takoj po osvo-z vi Predloga izplačati v odnosu n.-^dnostjo izboljšave denarna delov! Vsega je torej, od vsakega in nr iF8, človeka dobiti mnenja luščitT _____________ takr. ddlog takoj nagraditi in ga lal f0v^0®ndit', da bo vedno de- P edloge ter iz vsega tega iz-^jboljše in jih čim hitreje,. nji'*!?' klavca je treba za do- tako, da bo skupnost’ C “° °"> Podrtje ^ koristi * mel° °d tega čimveč Mc AKADEMIJA V SODRAŽICI Tudi iv Sodražici smo naš največji praznik lepo proslavili. Na predvečer 29. novembra je bila v domu Partizana zelo lepa akademija. Pionirski pevski zbor je za uvod zapel internacionalo, potem so se vrzitile recitacije in pevske točke. Pionirke nižje gimnazije so nastopile z rajalnimi vajami, pionirji pa ket rokodelci s spremljavo mladega harmonikarja. Vse točke je številno občinstvo nagradilo z velikim odobravanjem. V STAREM LOGU SO PROSLAVILI Tudi v Starem logu smo prazno- Alojz iz Brige. Za Kostel — De-iač Ivan, predsednik, člani: Hodnik Jože, Jurjevič Alojz iz Fare in Pir-šič Jože iz Novih sel. Za Mozelj — Križman Anton iz Mozlja, predsednik, člani pa: Jertič Alojz in Kordiš lem in denarno pomočjo. Zlasti pa mostu, je treba pohvaliti predvsem oba gradbena odbora na obeh straneh Kolpe s predsednikoma Mule Stankom in Rauh Alojzom na čelu in tovariše: Južnič Matija, Jurkovič Zanimiva razstava v Ljubljani NAD 300 LJUDI Vsa množica s te in one strani Kolpe, ki je štela nad 300 ljudi, se je zbrala na slovenski strani Kolpe in težko pričakovala slovesnega trenutka. Tudi 90 cdst. invalid brez nega objekta, ki pomeni velik uspeh složnega dela dveh bratskih narodov. Uresničila se je davna želja, da se je zgradil most, ki bo koristil ljudstvu na obeh straneh Kolpe zlasti v medsebojnih odnosih, posebno v gospodarskih, že pred 40 leti so ljudje iz teh krajev sanjali o mo- Mednarcdni sejem radia in telekomunikacij je za Ljubljano pomembna prireditev. Njegov namen oddaj: Ježka, Špelo, orkester Bojana Adamiča, Zadovoljne Kranjce in brate Avsenike. Na sporedu pa bo- noge, tovariš Lisac Karel, ki celo stu, toda -tedanja oblast ljudstvu iji z oporami težko hodi, se je pripe- sla na roke. Te želje so sc ljudstvu ljal na vozu, da vidi1 ta srečen tre- Nadaljevanje na 2. strani je, da pospešuje uvajanje elektron- do še oddaje za naše najmlajše, rilskih strojev in sodobnih telekomuni- mi, risanke, oddaje »Neznani ta- kacijiltih naprav v naši industriji in splošni proizvodnji ter da pospešuje širjenje radijskih, zlasti pa televizijskih naročnikov in prikaže obenem uspehe naše domače industri-vali 29. november — dan ustano- 3e na tem področju. Obiskovalci se vitve nove Jugoslavije. Na predve- bodo zlahka prepričali, da na pričet' so vaščani kurili kresove. Okoli mer televizijski sprejemniki, ki jih kresov so odmevale vesele parti- doma že serijsko izdelujemo, kljub zanske pesmi. Za samo praznova- temu, da so cenejši, v ničemer ne lenti« in nagradno TV tekmovanje »Odstopi ali podvoji«, dnevna poročila, prireditev dram in oper, prenos športnih tekem in drugo. Francoska vlada je imela izredno sejo, na kateri je proučila mož-Ker je za razstavo odobren po- nosti, kako bi razdelili nove pripust na železnicah, tudi za skupin- hranke v znesku 200 milijard fran-ake obiske, priporočamo zlasti sindi- kov na posamezna ministrstva. Ta sistem upravljanja. V zadnjih šti-katom, šolam, podjetjem, zadrugam zadeva povzroča francoski vladi rih -mesecih je komisija zbrala grain vsem ostalim, ki jih zanima na- precej težak glavobol. Francozi divo za osnutek statuta Indus trij-p red ek moderne elektronske, radij- imajo velike izdatke -tudi za vojno skih podjetij na Poljskem, ki so rak k decentralizaciji gs epodarske uprave na Poljskem. Pri CK ZPDP je bila ustanovljena posebna komisija za delavske svete in nje pa se je šolska, mladina že dalj zaostajajo za kvaliteto uvoženih. ske, televizijske ali telekomunikacij- v Alžiru. Finančne in -gospodarske Ogledali si jih bodo lahko »pri delu« na posebni televizijski cesti, kjer bo razstavljenih -približno 60 spre- OTCU ,rSeraSS MeviziMe pS povzrccT v^cijf^di £«£ časa pripravljala. Na Dan republike je nastopila s pestrim -programom, s katerim je presenetila vse vaščane, kajti ubrani -glasovi iz mladih grl so v slehernem obudili spomine na slavne partizanske dni. Trud šolske mladine je bil nagrajen z močnim aplavzom in prav to je dokaz, da si taJtih prireditev še želimo. — Res je težko pripraviti program za prireditev z c*a 's- b~do obiskovalci lahko ogle-majhnimi picnirji, vendar se je z snemanje v njihovo dobro voljo in vztrajnostjo sretino. učiteljice dalo marsikaj doseči. Tri- Program, ki je pripravljen za to ga dali v javno razpravo. Egiptovska vlada je na seji raz- ske tehnike, da si zanimivo razsta- posledice izdatkov za vojskovanje v vo ogledajo. Ko bodo med progra- Alžiri-ii so letos že dvakrat spro- v‘“u“ JC. \°T' ka-tereaa ^ ra^vlien?h tinov te P^rcca v Franciji tudi draginjo, žaye s pomočjo krcdjtov, ki jih je Sa1XVKSv kl^eTed^1ran=oske vlade 7°° ..... , . _ . , sedaJ 6e precej kratek seznam te- pierre Mendes-France je že več- %%%? ^2tSZevb°^ krat opozoril, da naj vlia. alžirsko grame, ki jih za to priliko priprav- ____ _ _ lja televizijski oddelek ljubljanske sedaj" še precej kratek seznam 'te- snemali direktno na razstavi v za Res je težko P°S€bej urejenih prostorih, tako, j jamo razvoj televizije v Sloveniji. ... .no c*i V\ rl vx I«1- I.— a.a.1a p, . _ _ _ J Seveda pa se bo -lahko dobro raz- ita način si danes lahko predstav- vprašanje obravnava na drug na- mili jenov rubljev. Sklenili so, da bo egiptovska delegacija na čelu z ministrom industrije Azis Sidkijem vprašanje uuravnava na ui n6 4,a- toa]u odpotovala v Moskvo. Tu se cin, ki bo sprejemljiv za Alžirce in bcdo dokončn= dogovoriJi s skimi predstavniki o egiptovskih .... 4 - - - - - —----— Francoze. Njegov glas je zaenkrat n -ju »po- mliUJa MetoUto ».’J1"!?*« '»»><=£» v Puččavi. gajyxiankit, latitlh. Na seji vla- . cts ZDA -KSU^UStSS * - - " - - - je cicibančki so biii tudi sprejeti v priložnost, je izredno pester. Tu bo- urejeni dobri, prenosi sosednih ev- poročila da se je njegovo zdrav- ----j—=-•- /-n- A-. —! — —!J~'! l“-4- ki jih že ropskih televizijskih postaj. ’ J. M pionirsko organizacijo. Ob tej priliki so -bili skromno pegoščemi mo lahko videli vse tiste, dobro poznamo po glasu iz radijskih ODBORNIKI KOČEVSKE OBČINE SO OBISKALI »KLJUČAVNIČARSTVO« stveno stanje precej izboljšalo. Sedaj pa je prišlo iz Bonna sporočilo, da je zbolel kancler Adenauer, predsednik vlade Zahodne Namčije. Adenauer je zbolel ravno pred nameravanim obiskom Veliki Bri-ta- so govorili tudi o tem, da se uresniči program industrializacije dežele v treh,. namesto v petih letih. Odnosi med Holandijo in Indonezijo so se v zadnjem času precej zaostrili. Holandci so namreč okupirali otok Zahodni Irian, ki ga ODBORNIKI IN KOLEKTIVI - POSNEMAJTE E~Ei™rS Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice podjetja »Klju- grad delavcem, o možnostih proizvodnje, o plasiranju izdelkov na posvetovanjih s funkcionarji bri- svojega nacionalnega ozemlja. In-ri, so bili zadovoljni, da so lahko tonske vlade v Londonu zunanji doneska vMa jb^ep^edala ri- vse videli na delovnem mestu sa- čavničarstvo« S3 soglasno sprejeli trgu in njihovi realizaciji, o višini mem, kar jim bo pri razpravah na predlog, naj -bi podjetje obiskali odborniki občinskega Zbora proizva- narodnega dohodka, o številu zaposlenih ter še o mnogih drugih stva- jalcev, in bi se tako na samem me- reh. Direktor podjetja tovariš Juž-stu seznanili s procesom proizvod- nič Mirko je odbornike seznanil z nje in proizvodi samimi, pa tudi s uspehi, težavami in problemi, ki ovi- številnimi problemi, s katerimi se " J ™-----T-z delovni kolektiv bori. UO podružnice je o tem obvestil minister Brentano. Po zadnjih vesteh iz Washing-sejah gotovo veliko pomagalo. tona bodo Amerikanci izstrelili pr- podMj°abi!Ljjuč"ni“,<™Z telopa jep^? n^cd obeh no ^-1 n^oškod^ ubitflr pa likega pomena, saj je občinski ruskih satelitov, je že pripravljen 1P h,1° 1(1 ramenih na 130 ljudski odbor obeh zborov prvi, ki na start. Izstrelili ga bodo z rtiča skanje, uvoz in prodajo vseh besedil v holandskem jeziku. Pred kratkim je bil izvršen atentat na predsednika republike Sukama. Sukai- rajo razvoj podjetja. Tovariš J-už- si je naše podjetje tako temeljito Canaveral na Floridi. Kakor kaže, ni* ___] Ul 4 „ 1.: ____: 1 _ «1 _ i n n m v.Iptjd tip iHn Tjmnnilta.ln snovi in s takim zanimanjem ogledal. Nam ključavničarjem daje ta nič je posebno poudaril skrb zaradi naraščanja cen za surovine in za-občimski ljudski odbor in odborniki radi nabave kritičnega materiala, obisk še več poguma, da se z vse-so se, sodeč po udeležbi, pozivu kar se nedvomno mora odražati tu- mi problemi še odločneje spoprime- dii na ceni proizvodov, čeprav si pri- mo in jih čim bolje, soglasno z našimi predstavniki v organih ljud- su se, soncu ijju I.V4V jXI. prav radi odzvali in nas že 26. vembra s predsednikem tovarišem -zadevajo, da ne bi prišlo do zvi- je bilo 10, ranjenih pa 130 ljudi. Danci in Norvežani se branijo raketnih izstrelov srednjega dometa, ki bi jih baje radi poslali Američani na Dansko in Norveško. Prav imajo, saj njim ne grozi nobena iz birokratskega upravljanja, kar nevarnost. nam zlepa ne ibo zmanjkalo snovi za pisanje o satelitih. Poljaki se skušajo čimprej izvleči Rigler Janezom obiskali. Sanja. Razen tega podjetje -težko ske oblasti, tudi rešimo. Odborniki so si najprej natančno bremeni še odplačevanje posojila. Takih obiskov si še želimo. ogledali delavnico in proces proizvodnje, za katero so se živo zani- • Izboljšanje ali povečanje proizvodnje«, je naglasil tov. Južnič, »je v je posledica Stalinove politike, ki je bila na površju do znanega oktobra lanskega leta. V zadnjem času so naredili spet pomemben ko- mati. Najbolj so bili presenečeni našem podjetju zaenkrat mogoče zaradi raznovrstnosti in kvalitete samo z boljšo mehanizacijo. Za zdaj proizvodov, ki so bili razstavljeni v izložbeni sobici. Kar težko so si ne- se uvajajo norme, in skrbimo, da ‘bodo čim bolj realne, da ne bo kateri predstavljali, da te izdelke oškodovan delavec in ne podjetje, proizvaja podjetje, ki je pred nekaj To je sicer veliko delo, ki zahteva leti bilo delavnica s štirimi delovnimi močmi. Ko so si odborniki podjetje ogledali, so se zbrati v tesni dvorani in se živo zanimali za mnoga vprašanja: o pogojih dela, višini na- časa in ljudi, nam pa primanjkuje obojega.« Ko so se odborniki z marsičem seznanili ter se dobro po-govorili o dobrih in slabih straneh ter o problemih, s katerimi se podjetje bo- »Ključavničarstvo« Kočevje Odkar je prišlo v ospredje vprašanje Cipra so se odnosi med Turčijo in Grčijo precej skalili. Kakor vemo, je na Cipru velika večina prebivalcev grškega rodu in le del Turkov. Grki vztrajajo na tem, da se etek Ciper priključi matični deželi Grčiji, Turki pa se temu proti-vijo. Da je to Angležem, ki gospodarijo na Cipru prav, je razumljivo. Med zadnjo, nič kaj ljubeznivo gesto, ki so jo pokazali Turki do Grkov, je tudi izgon treh Grkov iz Istambula. Grška vlada je zaradi tega protestirala pri turški vladi. Iz Turčije so jih izgnali zaradi tega, ker so kalili »grško-turško prijateljstvo«. Komentar je tu odveč. ZimaniepatUičm komentar -...— TUDI ŠPANCEM V KOLONIJAH TRDA PREDE V španskem področju Ifni, ki leži ob Atlantskem oceanu, je prišlo pretekli teden do oboroženega upora domačinov, ki se bore za svobodo in neodvisnost. To področje, Id meri 1920 kvadratnih kilometrov in ima 35.000 prebivalcev, so Španci zasedli leta 1931. Prebivalci so v glavnem Maročani. Upor je začelo nekaj sto ljudi, M so napadli španske postojanke in v nekaj dneh je ta osvobodilna vojska štela že 1500 vojakov, ki so v kratkem času zavzeli več važnih mest in utrdb. Španci so takoj uvedli strogo policijsko uro, precej domačinov pa aretirali. Na cestah so postavili barikade. Maroški nacionalisti, ki so tudi organizatorji upora, so razglasili zahtevo, da mora Španija zapustiti Ifni in da se morajo ti kraji priključiti Maroku. Izid tega spopada je še precej nejasen, zlasti še, ker namerava španska vlada poslati v Ifni okrepitve. Da drugi strani pa je precej jasno, da se španska oblast ne bo mogla dolgo držati, predvsem, ker maroška vlada, ki meji na tc pokrajine, prijazno gleda na ta upor in ga verjetno tudi podpira. Odmev upora pa je našel svoj odmev tudi v pokrajinah južno od gorovja Veliki Atlas, kar je še posebej vznemirilo vlado v Madridu, glavnem mestu Španije. To še posebno zato, ker je v tej »španski sahari« precej nafte. Po zadnjih vesteh so uporniki prodrli že do atlantske obale in tako preprečili izkrcavanje španskega vojaštva, ki se je pripeljalo na desetih ladjah iz Španije in drugih španskih kolonij. Enote španske vojske pa so v uporniških pokrajinah obkoljene in jih oskrbujejo lahko jamo z letali in helikopterji. Špancem tudi kljub silnemu bombardiranju ni uspelo razpršiti uporniških čet. Pri tem pa so bila precej prizadeta mesta in vasi na osvobojenih krajih. Politike sveta je ta upor precej presenetil, saj je španski diktator Franco veljal za »zaščitnika« Arabcev, španska vlada je pošiljala svoje misije v arabske dežele. Arabcem, ki so prišli v Španijo, pa so kaj radi dopovedovali, da želijo biti z njimi v prijateljskih stikih in da jih bodo vselej podpirali v borbi za neodvisnost. Znano je tudi, da je Franco v državljanski vojni za majhno nagrado dobil na svojo stran maroške čete, ki so mu pomagale priti v Španiji na oblast. Od takrat je minilo dvajset let, arabske dežele so se med tem uvrstile med svobodne in neodvisne države in kupljeno prijateljstvo je zvodenelo. Dejstvo je, da se odnošaji med silami v Severni Afriki spreminjajo in usoda kolonialnih uprav je zapisana propadu. In če bo Španija izgubila Ifni, potem ne bo dolgo, ko bo stopilo v ospredje tudi vprašanje njenih kolonialnih posesti, ki jih še imajo v Afriki in na otočjih Atlantskega oceana. KOČEVJE V izložbi društvene pisarne Partizana Kočevje je razstavljena maketa novega Partizanovega doma, katerega gradnja se je začela nadaljevati to jesen. Tudi na prvi seji novega Sveta za telesno kulturo ljubljanskega okrajnega ljudskega odbora je bilo veliko govora o tej gradnji. Svet je sklenil, da bo storil vse, da bo podprl to gradnjo, da bo končno urejeno vprašanje telovadnice in ostalih prostorov, kjer se bo lahko Shajala mladina. ZA RAZVOJ SADJARSTVA V KOSTELSKI DOLINI Koslelci! Poglejte malo čez Kolpo Tovarištvo na cesti Za zgled naj bo Rudi Malnar S sadjarstvom kot kmetijsko pa- zemlja, ki je dobra in debela — si- sadna drevesa, rasla tudi trava, in šem par vrstic tudi o šoferjih, ki nogo se v kostelskih vaseh bavi le cer ne povsod — toda večinoma je bi zato manj pasli živino, ker bi bi- upravljajo različna vozila v Kočev-malo kmetovalcev, večinoma le v sposobna za sadovnjake. Namesto lo več sena. tomotoiiu je bila tudi Hiti Marija Smatram za potrebno, da napi- ™ Blok, ki je stara približno 70 let in ima svojo hčerko v Stari cerkvi. Pripovedovala mi je, da takšnega Zgleden in vzoren šofer je Mal- šoferja še ni videla, kakor je Mal- višje ležečih vaseh, če vprašamo jelš in trnja naj bi rasle tam rajši Pozimi, ko imamo več časa, se nar Rudi, ki je bil zaposlen nekaj nar- v Velikih Laščah jo je dohitel kmeta, zakaj se ne bavi s sadjar- jablane, namesto stelje pa bi dobili moramo pomeniti tudi o 'teh stva- časa v Avto podjetju, kasneje na z avtomobilom, se ustavil ter jo s tvorni, navadno odgovori, da se ne seno. Pa bodo rekli kmetje: »Kje reh in napraviti konkretne zaključ- bivšem Okraj, ljudskem odboru v vprašal, kam potuje. Ko mu je po- iizplača, ker mraz " " ----- -........... _ - . uničita. in megla vse bomo pa pasli, kje bomo dobili ste- ke. Enkrat se moramo tudi mi Ko- Kočevju, sedaj pa pri Občinskem vedala, da igre v Staro cerkev, ji je ljo?« Niso vse površine sposobne za stelci okorajžiti in začeti z delom, ljudškem odboru v Kočevju. takoj ponudil prostor v avtomobilu. V tem je sicer nekaj resnice, ven- sadovnjake in bd ostalo dovolj paš- da nas ne bo sram pred sosedi Hr-dar je poglavitni vzrok v nesort- nikov za steljo in pašo. Vedeti mo- vati preko Kolpe. notsti sadnih dreves. V Kostelu naj- ramo tudi to, da bi tam, kjer bi bila demo pri vsakem kmetu vse sorte g. t. b. Dne 28. novembra t. 1. okrog 12. z velikim veseljem je sprejela po-ure se je vračal s službenim avto- nudbo. Pravi, da se je že dostikrat moibilom iz Lašč v Kočevje V av- vczila, vendar tako vljudnega šoferja še ni videla. Ko je izstopila, jabolk, od dobrih pa do najslabših. Pred nekaj leti je kmetijska zadruga v Fari organizirala razstavo vseh, v Kostelu rodečih vrst sadja. Vsako jabolko je bilo opisano glede na kvaliteto, rodnost (plodnost) in zahtevo zemlje. Ravno taiko je zadruga uredila na svojem posestvu dobro sožitje, v Pircih drevesnico z nekaj tisoči Ko smo potovali je vprašala, koliko je dolžna. Tov. Malnar Rudi pa je dejal, da ničesar. Predno se je ženska poslovila, je šoferja vprašala kako se piše in mu Lep svet je ob čabranki, ki meji milijone din. Za delavnico bo treba ki in Kolpi, ni mogoče misliti. Tre- dejala, da bo povedala svoji hčer-dva bratska naroda: slovenskega nabavati tudi nove stroje, ker je le ba pa bo razširiti obstoječe obra- OB ČABRANKI JE OSILNICA in hrvatskega, med katerima vlada strojna obdelava lesa rentabilna in prinaša dohodke. po dolini Ča- sadnic kvalitetnih vrst, ki so bile le- branke, smo se za. dalj časa usta-tos spomladi že na prodaj kot kva- vi'b v'_ Osilnici, ki je lepa vas, od te, kolikor sc za to dani pogoji. Izboljšati bo treba tudi živinorejo in Zadruga šteje 260 članov. Imajo razširiti površine sadovnjakov. ki in ostalim šoferjem o njegovi vljudnosti. Istega dne je Malnar Rudi dohitel v Dolenji vasi moškega, ki je je Osilnica precej oddaljena od že precej storile. litetne' triletne' sadnice. Nadejamo maknjena svetu in zato živi svoj- večjih prometnih središč in je zato se, da bo vse to dobro vplivalo na stveno življenje. V naročtnoos v oho- 4"~1" izboljšanje sadjarstva v kostelskih dilni vojni so prebivalci Osilnice prispevali velik krvni davek v boju tudi 3-tonskl tovorni avtomobil, ker Kmetijske zadruge so v tej smeri vozil motorno dvokolo in mu je zmanjkalo bencina. Ta moški je za-Za kulturno razvedrilo v Osilnici posl en v »Štolami« Sodražica in je tak avtomobil neobhodno potreben skrbi predvsem kino, ki je za ta šel po denar v NB Kočevje. Tudi za razne prevoze. vaseh. Toda vse to je še vedno prema- proti okupatorju, o čemer priča velo, da dvignemo Kostel v sadjarski bka spominska plošča v imenu kraj res lepa pridobitev. Pred letom njemu je Malnar pomagal in mu Ko smo se mudili v Osilnici, smo dni je bilo ustanovljeno kulturno nalil bencina, da je lahko potoval se tudi pozanimali, kako živijo in prosvetno društvo. Imajo tudi tam- naprej, i. ■ - buraški zbor. A žal tamburaši ni- Tov. Malnar Rudi naj bo za zgled ____________________ ___________ _ kaj delajo, tamkajšnji ljudje. Le kraj*'*Ravnoletos ‘vidimo, kako ve- padlih borcev in talcev na pokopa- malo je pravih kmetov. Kmet je majo prostora, kjer bi lahko nemo- vsem ostalim šoferjem, liko povpraševanje je po dobrih in liscu. Vojna je minila in rane se ce- obenem tudi delavec. Kakih sedem teno vadili. Pa še ena težava se polepili jabolkih in kako lene denarje 11 j°« prestano trpljenje pa počasi mesecev na leto preživi ločen od javlja pri kulturno prosvetnem de- *“ne v pozabo . . . svoje družine, ko dela v bližnjih in lu. Mladina, ki naj bi bila steber V Osilnici predstavlja kmetijska daljnjih gozdovih. Posestva ne mo- KUD, odhaja od dcma drugam za zadruga močno gospodarske vejo. rejo preživeti vseh članov družine, zaslužkom. Zato delo društva ne I. R. bi lahko dobili zanje. Kostel je kot tone v pozabo . nalašč zato primeren kraj za sadjarstvo. Zato moramo to panogo razširiti In zasaditi vse sposobne in Pri zadrugi deluje devet različnih zato gredo moški člani za zasluž- more biti tako uspešno, kakor tam, primerne površine s sadnimi dre- dejavnosti, med ‘katerimi so najvaž- kom. Predvsem iščejo dela v go- kjer je mladina zaposlena doma. vesel. nejše odkup lesa, živine, zdravilnih zdovih. Poleg gozdnih delavcev so NOVI ČLANI SZDL V ČRNEM POTOKU Vaški odbor SZDL črni potok-Zajčje polje je organiziral za 29. Nanizali smo samo nekaj podob november ljudsko zabavo v pro-o delu in življenju slovenskih lju- svetni dvorani v črnem potoku. Za- Za zgled si vzemimo naše sosede zelišč itd. Zadruga ima tri trgovi- tu tudi brusači žag, nekateri po- preko Kolpe. Kmetijska zadruga v ne- Kovaška in krojaška delavnica pravljajo ure itd. Za preživljanje di ob čabranki. Dobri so ti ljudje bava je bila zelo prijetna. Na sam * i i.. i-i —i 1'~" s~ 1 — pošteni. praznik je bilo sprejetih več novih Vsa dolina pa je zanimiva tudi članov v organizacijo SZDL. 28. za turiste in si jo je vredno ogle- nov. zvgčer pa je mladina na hri- Skradu je lami zasadila plantažni ter pekarna, M so v sklopu zadruge, morajo nekje dobiti sredstva in ker in pošteni, sadovnjak s 1500 drevesci in sicer ne prinašajo zadrugi koristi. To so so ti ljudje pridni, jih ni sram no- ” na zapuščenem pašniku, ki meri 15 hektarov. Letos je ta zadruga na novo pridobila 6 ha zemlje, ki jo se- kmetijski obrati, ki naj bi se ločili benega dela. cd zadruge in sicer čimprej. Pred vojno se je mnogo ljudi iz dati. bu Oškriu zakurila kres, ki se je V sklopu zadruge deluje tudi ml- teh krajev izseljevalo v tujino. Tu- Predno smo ge poslovili od Osli- videl daleč naokrog. daj kultivira, spomladi pa bodo za- zarska delavnica, v kateri delata le di v zadnjem času je odšlo nekaj nice> smo tem ljudem zaželeli, da sadili zemljo z jablanami in viiš- ^va delavca. Delavnica tudi nima ljudi po svetu za kruhom. Precej bi našli najboljšo pot ki bi iim po- njarni. strojev. Kmetijska zadruga name- se jih je zaposlilo na raznih obratih magala k napredku njihovega Po zgledu zadruge v Skradu se rava graditi novo, večjo mizarsko v naših krajih. Toda tudi tistih, ki kraja_ je ravnala tudi kmetijska zadruga v delavnico, v kateri bi bilo zaposle- so ostali doma ne more skopa K oražem Brodu Moravicah, ki je tudi naš so- ™h vsaj deset delavcev. Izdelovali zemlja preživljati. Ljudje so nam sed. Zaprosila je za zemljišče _____ bi pohištvo ali stavbne lesene dele povedali, da je dela v gozdu vedno ---------------------------------------- gmajno — površine 7 ha ki so ga ter galanterijske izdelke. Načit za manj (gozdni delavci so zaposleni odmerili te dni, da bo na’njem ure- novo delavnico po preskrbela Go- predvsem na hrvaški strani). To so dila plantažni sadovnjak, čeprav le- spodarska poslovna zveza Kočevje, težka vprašanja, pri katerih gre ga samih zemljišč ni najbolj pri- Ce bo šlo vse po sreči, bodo začeli za življenjski obstoj ljudi. Na Murn ema, so se zadruge vseeno odlo- z gradnjo prihodnje leto. Občina stri jo večjega obsega v Osilnici ali Nadaljevanje s 1. strani čile, da uredijo plantažne sadovnja- Kočevje je v ta namen obljubila 3 v drugih krajih doline ob Čabran ke, ker računajo, da bodo imeli od Ne pozabite naročiti našim fantom na odslužen ju vojaškega roka »NOVICE«! tega večjo ‘korist, kakor če bi ‘bila zemlja neizkoriščena. In kaj čakamo mi, Kastelci ? Saj smo znani kot sadjarji, čeprav ne najboljši. Tudi mi se moramo zdramiti in začeti z delom! čas hiti. V Strugah imajo telefon Pri Slavskem lazu nov most čez Kolpo ne strani je prišel tovariš Stanko lahko uresničile šele po uspešno iz- Mule, s katerim sta se v znak brat-vedeni revoluciji, ko ima ljudstvo stva in veselja zaradi velike zma«-oblast v svojih rokah in se upošte- ge pozdravila in objela ter vzkli-va ljudska želja, je dejal tovariš kala v čast bratstvu in enotnosti Mule. Za pozdravnim govorom so slovenskega in hrvatskega naroda, na- kakor tudi bratstvu in enotnosti Za Struge niso imeli občinski delavni in pripravljeni delati za na- stopili pionirji ter ubrano zapeli in vseh jugoslovanskih narodov, kar Naše gmajne — steljniki: prifar- skrbi. možje v stari Jugoslaviji nobenih predek. recitirali nekaj pesmic, za kar jih je množica z vzkliki in ploskanjem skl, vaški, por očki, ptički, hribski, Slavečki, padovski in grivački — sa- Tudi Stružanjci so pred leti pri- je množica s ploskanjem bogato na- toplo in prisrčno pozdravila. Po tem Danes pa je drugače. Današnja jeli za delo. Uspehi so že vidni, gradila. dogodku je vsa -množica prešla čez družbena ureditev ne dovoli več te- Kmalu bo rešeno vprašanje elektri- Tovariš Alojz Rauh se je nato v most preko Kolpe v zadružni dom mevajo. Le tu in tam stoji na njih ga, kar se je včasih dogajalo. Za- fikacije, saj ima že 60 hiš elektriko, imenu ljudstva zahvalil vsem, ki so čedanj, kjer je bila pripravljena za kakšna jelša, objeta s trnjem in ostali kraji dobijo vso pomoč. Po- A o tem kaj več drugič. pomagali na kakršen koli način, da goste zakuska in zabava za vašča- steljo. A kaj bi nam lahko dala ta sebno tedaj, če so ljudje složni in Za Dan renublike smo snet sla- 36 5e most zgradil in da je bil izro- ne z obeh strani Kolpe, ki sta jo ^ ^ r>rv« Tvnrtmofu ti o t. o o Ti o -iirn-rt-,'1 rvr0 7. oVlITVrin TvHrivliln čVha PT,'1 hP>T1 Q nH - Komisije občinskega odbora Kočevje Nadaljevanje s 1. strani ter in Ahlin Ciril, oba iz Kočevja. Komisija za preskrbo upokojenih člani pa: Vovk Mara, Jajtič Sta- vili zmago našega dela. 23. novembra 1957 smo dobili telefonsko zvezo, ki smo jo težko pričakovali, saj je pošta v Dobrepolju oddaljena od nas 10 km. Krajevni odbor je več- čen prometu na naš največji praz- skupno priredila oba gradbena odbora. Tako so ljudje ob Kolpi praznovali Dan republike — z delovno zmago svojih žuljavih rok. Med Tovariš Rauh je nato navedel NOB so se borili -proti sovražniku, nik. PRISPEVKI Z OBEH STRANI KOLPE tr jeva nje zaključnih računov: Ar- krat razpravljal na svojih sejah o Tovariš Rauh je nato navedel oradiio bolišo bodočnost ia. ko Ivan iz Kočevja, predsednik, potrebi telefona. Sklenili so, da ‘bo- vsote k, so jih prispevali cigani d^vtai. x,__:____T,__o*„ dr> vložil; Tvmšrnn Ta. telefonsko na- ljudske oblasti s hrvaške m slo- seD1 m SV0J1 sociansucm aomovuu. ^ ________ > u ............. ^ _ _ _ ..... ____________do vložili prošnjo za telefonsko na- ljudske oblasti s hrvaške in slo- vo jaških oseb: Rigler Janez iz Ko- ne, Korelc Franc in Muhič Ivan, peljavo. Zadeva je dobro stekla. Ob venske strani, kmetijske zadruge čevja, predsednik, člana pa: Šobar vsi iz Kočevja. Komisije za izde- koncu oktobra je prišlo v Struge ara, Banja loka, Brod na Kupi, Brod-Moravice, posebno pa je poudaril velik prispevek Drvnega industrijskega podjetja iz Delnic, Id je .podarilo jekleno -pleteno žico, ki Peter in Hribar Rezka, oba iz Ko- lavo perspektivnega plana občine ° delavcev podjetja »legrad« čeivja. Komisija za razpis direktor- Kočevje: I. Komisija za trgovino, Ljubljane, ki so začeli z delom “ Jr"°S FErSBEiE SrLiBrZSSf-—* „ _ _ vzeojo. Drago » Ko m, mo^Se mnogo m J™«” ™ mladi U6 l dflom »adalj.vaii » KOPALNI BAZEN V ČRNEM POTOKU Gradnja kopalnega -bazena v Črnem potoku je za letos zaključena. čevja, predsednik, člani pa: Maver Anton, vsi iz Kočevja Jože, Zgonc Ivan, Roldan Jože, Komisija za kmetiistvo- inž. dalje se zahvaljujemo ptt direkciji onim, ki so žrtvovali 2500 prosto- do kopalne sezone bo bazen dogra-i iiTvrnvnifkii VOllitih delovnih lir fpr nn tn nn- •_________________ tt. _ ji____________ ______ Plut .TiilH Mihelič Anton in Kuz- 7 are Anton iz Kočevia nredsednik, ^ dedavskemn svetu, upravniku voljnih delovnih ur ter na ta na- jen_ Vaški odbor se prav tepo za- ma Martin MB^rtMiraZobM ’ MatifaMr- krajne pošte Kočevje in predsedni- cm dokazali svojo zavednost m spet Laljuje podjetjem, katera so doslej Rigler M 2S f KW inlublc Pav- ku ObLO Dobrepolje, ki so razume- spcznali, da je v slogi neizmerna plis^ bančna sredstva za Janez, iz Kočevja, -predsednik, Pia- le iz Kočevske Reke pa člani. Ko- 11 nase ‘Potreoe. moč. Ta zmaga, ki smo jo za letošnji gradnjo. Zahvaljuje se tudi neznanemu dobrotniku, ki je prispeval pa^clM^ K<)mMjaKzaCp(KleJjwanje Milan, KGP° Koče^e", ^fedsednik, praznik^ubhke dosegli, nam je^v v ZNAK sMiDlIviOSTU OBJEM Tovariš Rauh je kljub svoji vi- ter most Izročil prometu. Z nasprot- bor naproša tudi ostala podjetja, da bi jim dodelila obljubljeno po- podpor za šolanje: Vidoševič Ivan člani pa: Gorše Franc, Ožbolt To- ponos. Vsi prebivalci, posebno pa, iz Kočevja, predsednik, člani pa De- ne in inž. šaubah Zdravko iz Ko- odborniki množičnih organizacij, ki _ - beljak Pepca, Rauh Alojz, Košir čevja. smo sodelovali v tej akciji, smo pri- sold starosti strumno odkorakal moč. Kopalni bazen -bo vsem delov- Vinko in Hribar Rezka, vsi’iz Ko- (Imena članov svetov bomo obja- pravljenl reševati nove naloge, ki so proti sredini mostu, prerezal trak nim ljudem v korist in razvedrilo čevja Komisija za pregled in po- vili prihodnjič.) pred nami. P. L. ter most Izročil nrometu. Z nasprot- A. P. Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline ? Levstek Franc ■—------------------------------- Obrat luščenega furnirja Ta obrat je mišljen kot pomožni obrat tovarne vezanih vrat. Njegova letna kapaciteta ibo znašala ca. 2000 kub. metrov luščenega slepega in vrhnjega furnirja, ki bo prvenstveno služil za kritje potreb v tovarni vezanih vrat, ostanek pa se bo uporabil v obratu turnirske embalaže, ki bo nastal iz sedanje za-bojame z manjšo rekonstrukcijo. Iz analize surovinskega zaledja se vidi, da ima VI. ribniško gozdnogospodarsko področje, iz katerega se v glavnem oskrbuje s surovinami lesna industrija ribniške doline, predvsem lesno industrijsko podjetje ca. 3400 kub. metrov razne hlodovine za luščenje. Po izdelanem investicijskem programu za rekonstrukcijo Lesno industrijskega podjetja v Ribnici in njegove preusmeritve v osrednji kombinat lesne industrije ribniške doline bo odpadlo na VI. ribniško gozdnogospodarskem področju kot industrijska surovima za ta kombinat: 20.500 kub. metrov hlodovine iglavcev, 2.200 kulb. metrov hlodovine listavcev A-C, 600 kub. metrov hlodovine listavcev D. Po zasnovi preoriemtacije naj bi se torej na tem novem obratu luščiti vsi hlodi listavcev, ki so še sposobni za luščenje. Po analizi VI. ribniškega gozdnogospodarskega področja se lahko predvideva, da je za -to uporabnih vsaj 50 odst. celotne količine, to je 1400 kub. metrov hlodovine listavcev. Od iglavcev bi se moglo pritegniti vse za luščenje sposobne hlode, kar se ocenjuje z 10 odst. na tem področju posekane hlodovine, to je ca. 2000 kub. metrov hlodovine iglavcev. Tako pridemo za področni turnirski obrat v Ribnici do 3400 kub. metrov hlodovine, ki je sposobna za luščenje letno. Ta zaključek sicer velja s predpostavko, da bi se po svoječasnem dogovoru med Kočevjem in Novim mestom moralo odvajati 6000 kub, metrov hlodovine listavcev, ki se posekajo letno v gozdovih, ki -gravitirajo k ribniškemu kombinatu (Fodpreske, Glažute itd.) v osred- nji obrat v Stražo pri Novem mestu. V kolikor pa ta dogovor ne velja več, ali pa se bo v bodoče spremenil, je vsekakor računati še na teh 6000 kub. metrov hlodov listavcev več. Iz iste surovinske analize povzemamo dalje, da se poseka v ribniškem gozdnogospodarskem področju večja količina prosto minskega lesa bukovine in sicer: V državnih -gozdovih 10.188 kub. metrov proštom inskega lesa, ki ga sedaj izkorišča Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in v nedržavnih gozdovih 10.835 kub. metrov prostominskega lesa, skupaj torej 21.023 kub. metrov prostominskega lesa. če od gornje količine odštejemo 2920 kub. metrov, kolikor znaša posek na področju državnega posestva Snežnik in 3100 kub. metrov, kolikor znaša posek na področju občine Dobrepolje, nam ostane 15.000 kub. metrov prostominskega lesa listavcev, ki se sedaj uporabi deloma za celulozni les, deloma pa kot drva za kurjavo. Iz gornje ko- ličine se more s pravilno gozdno manipulacijo izločiti najmanj 20 do 30 odst. oblega lesa 1 m dolžine, ki bi se tehnološko lahko uporabil za luščenje furnirjev za ambaiažo. Na ta način bi dobili v našem področju še ca. 3000 do 4500 kub. metrov oblega lesa listavcev, ki bi se mogel uporabiti za luščenje in eventualno nadomestiti jelovo hlodovino, Iti se je v gornjih analizah vzela za fumirski obrat. Slepi furnir iz te oblovine listavcev kvalitetno popolnoma ustreza vsem pogojem za proizvodnjo vezanih vrat in turnirske ambalaže. Iz prednjega se vidi, da je surovina za obrat luščenega furnirja popolnoma zasigu-rana. Kot glavni in zaenkrat edini izdelek obrata luščenega furnirja nastopa: a) vrhnji furnir za vezana vrata v količini 300 kub. metrov; b) slepi furnir zavezana vrata v količini 700 kub. metrov in turnirsko ambaiažo v kol. 1000 kuto. metrov. Vrhnji luščeni furnir se bo izde- loval v debelini 1,4 mm in dolžini do 2 m, medtem ko se bo slepi furnir izdeloval za vezana vrata v debelini 3 mm in širini 60—100 cm po naročenih širinah vezanih vrat, za fumirsko ambaiažo pa v debelini 3,5 mm in v širinah 92,56 in 45 cm. Celokupna investicija za ta obrat bo znašala med 17 milijonov in 25 milijonov din. Elaborat, oziroma investicijski program je že narejen in ves kolektiv, kakor tudi vsa ribniška javnost, ki ji je -pri srcu napredek industrije v domačem kraju, upata, da bo republiška komisija program čimprej odobrila in da se bo skoraj začelo graditi. Ob koncu je vredno omeniti še to, s kakšnim bruto produktom bo stopil ta obrat v sklop narodnega gospodarstva. Letni bruto produkt tega obrata bo dosegel ca. 120 milijonov din, kar bo znašalo na enega zaposlenega ca. 3,600.000 din bruto produkta. Na kakšen način se bo to doseglo, bom pojasnil pozneje pri analizi trga. Žabo jama Ribnica Ta obrat je ustanovilo leta 1941 Gozdno gospodarstvo Kočevje. Prvotni naslov obrata je bil »Žabo-jama Ribnica«, izdelovali pa so navadne neskoblane zabojne dele iz manjvrednega, oziroma odpadnega blaga — kratic jelke in smreke ib sicer 4 kuto. metre v 8 urah. Leta 1951 so preusmerili obrat za izdelavo finih izvoznih zabojev — prvenstveno Jaffa zabojev — in kapaciteta je bila povečana za 100 odst Dosedanji lastniki obrata so bili: Gozdno gospodarstvo Kočevje« Gozdno gospodarstvo Ribnica i* Lesno industrijsko podjetje Rib' niča. Žabo jama predstavlja danes z3 esno Industrijsko podjetje v R®' Lei obrat z vpeljano proizvodnjo ® rvežbanim kadrom. Sedanji stroj1 a ne ustrezajo več, da bi obrat Se adalje dosegal ugoden finan&b :ekt. Posledica izvoznih faktorje^ > na eni strani stalno upadanje □za zatoojnih delov, na drugi stra i pa težnja svetovnega trga za smeritvijo v lažjo im cenejšo a® ailažo iz lepenke in luščenega b* irja. Vse to nas polagoma i, da doslej dobra konjunktura^ me ambalaže polagoma stau* ad£U se nadaljuje Kočevarji med prvimi Prispevek Partizanu Delavni kolektiv podjetja »Avto« iz Kočevja je daroval domačemu Partizanu podporo v znesku 170.000 že desetič je bil po ljubljanskih so šli na tekmovanje in so zopet po- mesta in dobre časovne rezultate. V din. Partizan je delovnemu kdekti- počasti- stavili prireditelja pred dejstvo, da letošnjem teku je bilo opaziti v vu hvaležen za to priznanje. Vsoto tudi na deželi raste močan športni splošnem veliko tekačev partizan- bodo skrbno in koristno uporabili za rod, ki ga bo treba prej ali slej skih društev, ki so se večinoma dvig kakovosti splošne telesne fcui- __________________________________ prav dobro uvrstili. ture mladine našega mesta. Še enkrat „Sluga dveh gospodov1 na potoškem odru delavci, uslužbenci! ulicah »Tek republike« tev 29. novembra. Vsako leto smo pošiljali na to tekmovanje naše pripadnike. Po letošnjih uspehih mladih tekačev TVD Partizana Kočevje na srednjih progah in sicer na teku za občinski praznik v Kočevju, na »Jadranskem teku« v Kopru in na teku za občinski praznik v Novem mestu, smo pričakovali, da se bodo letos na tem teku kar dobro odrezali. Pred samim dnem teka se je v časopisju veliko pisalo in ugibalo, kdo bo zmagovalec letošnjega teka Sp ™ dve tretji mesti v svojih sku-v posameznih skupinah. Jasno, da phiah. naših mladih tekačev ni nihče upo- Teka se je udeležilo nad 200 test eva’1. »športni preroki« so šli kar kačev atletskih in športnih orga-mimo njih. Skromno, kakor vedno, nizacij, partizanskih društev, šol, Nogometni turnir v Ribnici V počastitev Dneva republike je Partizana, čeprav je sodnik s svo-bil v Ribnici na novem stadionu no- jim neznanjem povzročil nesoglasje bolj upoštevati. Na tekme smo po- gometni turnir. Domači Partizan je in je moral izid tekme reševati prisl ali šest tekačev, ki so dosegli v povabil v goste nogometaše tam- reditveni odbor na osnovi pravil in B skupini eno prvo mesto, eno dru- kajšnje garnizije, NK Rudarja iz dejanskega stanja. Drugo tekmo med Partizanom Ribnica in moštvom garnizije je vodil sodnik Ma- Vlagajte svoje prihranke v Zadružno hranilnico in posojilnico v RIBNICI. Popravilo skakalnice Veliko smučarsko skakalnico Partizana v Kočevju so delno po- pripadnikov JA in delovnih kolektivov. Podrobni rezultati naših tekmovalcev so naslednji: B skupina Kočevja in TVD Partizana iz Ko-člani na 1400 m — Vesel France v ver Jože zelo dobro, zato se je lepo razvijala ta tekma, poma lepih in razburljivih prizorov ob krepkem vzpodbujanju dokaj žive publike. Moštvo Partizana Ribnica vidno napreduje. V rednem času se je tekma končala s 3:3. V obeh po- pravili, tako. da bodo sedaj možni <:as-u 4.02,0 drugo mesto sta- skoki do 35 m. Z rekonstrukcijo od- rejši mladinci 1400 m čevja. Takoj po žrebanju parov so m sQ 0 se pričele dcpoldanske tekme. Kot d J . kon-a’a s 6-4 za Bregar prvi moštvi sta nastopili NK Rudar JT mesto, jn TVD Partizan Kočevje s svojim J ” -1 ' v je okrepljenim B moštvom. Zaradi —. rn\a^ mladinci na skrajno slabega in neveščega soje- _____T o ^ _____ Mihelič Vinko v času nja je domači sodnik zgubil situa- nice bodo mladi skakalci lahko va- 4:07,0 - tretje mesto. Tekmoval- cjj0 jZ rok, da je prišlo včasih do skočnega mostička bo možno doseči mirnejši let in zanesljivejši doskok. Iztek bo naravnejši in zadosten. Zaradi tega popravka skakal- Janez v času 4:03,0 — prvo mesto, Mavrin Peter v času 4:14,0 — tretje mesto; 1400 m — dili, kar doslej zaradi težkih pogo- ci 80 Prejeli spominske značke, tov. grde igre. Mladi igralci Partizana jev skakalnice ni bilo mogoče in je bila skoraj neizkoriščena. To leto Bregar Janez pa lep pokal Kočevje so si z mirno igro kmalu 26. decembra 1957 bo za vlagatelje nagradno žrebanje. Razdeljenih bo več lepih denarnih nagrad. K uspehu mladim tekačem cesti- pridobili simpatije gledalcev, ki so bo na njej, če bedo snežne prilike tamo. V močni konkurenci in mno- jih med igro vneto vzpodbujali, ugodne, bolj živo kot minula leta. žici tekačev so zasedli prav častna Tekma se je končala s 3:2 v korist i----OBVESTILA----------------1 KOČEVJE Poročili so se: Nanger Rodile so: Mikuljan Ida, dražin-Boris, ška upokojenka iz Ribnice — deč- se je precej zavleklo. Ker je bila popoldan precejšnja zamuda, se je igrala samo končna tekma. V tekmi med Partizanom iz Kočevja in enajsterico garnizije so zmagali s 4:0 pripadniki JA in tako postali prvaki turnirja. Po tekmi so bile DRAGA razdeljene moštvom nagrade za do- Umrla sta: Kovač roj. Kec Fran- sežena mesta. Nagrade so bile tio- Kuitumo umetniško društvo »Ivan Vrtačnik« iz Loškega potoka je poslalo odgovor na članek »Sluga dveh gospodov«, ki je bil objavljen v 47. št. Novic. Med drugim pišejo takole: »Ni res, da KUD »Ivan Vrtačnik« v Loškem potoku hira. Vedeti moramo, da uprizarjanje iger ni edino delo kulturnih društev. V minuli zimi se je uspešno zaključilo več tečajev, ki se jih je udeležilo mnogo mladine in odraslih. Tudi napredna knjiga, leposlovna ali strokovna, se zadovoljivo širi med prebivalstvom. Prosvetni delavci so v tem letu posredovali Potočanom za 191.000 din leposlovnih in strokovnih knjig, revij in časopisov za mladino in odrasle. Knjižnica ima 1583 knjig in marsikdo prav marljivo sega po njih. Medtem ko se društvu očita, da Ilira, je prav to društvo zgradilo garderobo in moderniziralo oder. KUD se je posrečilo dobiti na bivšem ObLO Draga-Loški potok, v vasi Travnik ter v podjetju »Smreka« potrebna denarna sredstva za nabavo gradbenega materiala, za plačilo delovnih storitev in za nagrado agilnemu voditelju. Drži pa, da je društvu v sramoto blagajniška knjiga, ki se ne vodi redno. Iz navedenega je lahko vsakomur jasno, da je KUD v Loškem potoku razumel svojo nalogo in jo tudi rešil. To so dejstva, preko katerih beremo o velikih težavah in ovirah pri mladinskem delu, ki da so povzročile razkol med LMS in KUD. Pisec pa ne pove, da so člani KUD zahtevali v novih prostorih garderobe le red in snago. Brez tega se namreč ne bodo mogli prostori vzdrževati tako, kakor se morajo. Saj je skupnost žrtvovala za vse to lepe denarje in je dverana KUD e ostalimi prostori kulturna ustanova in nič drugega. ključavničar iz Kočevja, Trg 3. ok- ka Marjana, Levstik Frančiška, go- čiška, gospodinja iz Starega kota mači izdelki lesne galanterije, tobra 23, star 26 let in Jajtič Vil- spodim j a iz Bukovice 1 — deklico 30, stara 65, v Ljubljani pa je umri ma. trg. pomočnica iz Kočevja, Ro- Frančiško, Ljubanovič Cirila, goska c. 25, stara 24 let, Fratina Andrej, študent elektrotehnike iz Ljubljane, Ilirska 18, star 23 let in inž, Trišič Miroslava dz Ljubljane, Mirje 1, stara 29 let. Srečnim zakoncem čestitamo! spodbija iz Ribnice 28 — dečka Marka. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla sta: Drobnič Franc, kmet iz Ribnice 161, star 82 let in Gra- Rodile so: Zalar Marija, gospodinja iz šalke vasi 41 — dečka Alojza, Volf Amalija, tkalka iz Livolda 3 — deklico Verico. Škvorč Marija, gospodinja iz željn 9 — dečka Janka, Novak Marija, gospodinja iz željn 1 — deklico Tončko, Knavs Olga, gospodinja iz Dolge vasi 62 — deklico Silvo, Ribič Slavica, go-2 spodinja iz Nemške loke 1 — deklico Stanislavo. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla sta: žagar Željko, gozdni dišar Matija, vzdrževan ec iz Ribni- Kastelic Marija, gosp. pomočnica iz Ker je bil to v Ribnici prvi turnir te vrste, je bila organizacija zadovoljiva in nas majhni spodrsljaji ne morejo moliti. Vsekakor naj bi bila v bodoče rediteljska Poročila sta sej ^Gngurič^Ivan^ fo- giugba močnejša, da bi bilo na samem igrišču več reda. Cimprič Ivan, državni lovec iz Laz-ca 6, star 36 let. KOSTEL tograf iz Vasi 16, star 31 let in OBČNI ZBOR DPD »SVOBODA« JURJEVIČA V nedeljo 24. novembra je tukajšnja »Svoboda« imela letni občni zbor. Udeležba je bila dobra. Predsednik društva je poročal • delu društva in prikazal njegove težave. Dramska sekcija je bila najboljša, saj je uprizorila šest prireditev in dvakrat gostovala. Priredila je tudi zabavni večer. Društvo je imelo precejšnje težave z odrom, ki je le zasilno urejen, ker se je namreč v preteklem letu v dvorani in na odru razrasla hišna goba. Na občnem zboru so sprejeli program dela za prihodnje leto. Program je precej obširen in se bo moral novi odbor resno poglobiti, v delo, da ga bo uresničil. Predsedniku društva tov. Francetu Kozina se zahvaljujemo za vse požrtvovalnost, ki jo je pokazal pri delu v društvu. Pripomogel je, da tukajšnje društvo upravičeno nosi ime DPD »Svoboda«. Za 29. november je društvo priredilo v zadružnem domu v Jurjeviči proslavo. Na sporedu je bila enodejanka, ”““ pevske točke ter recitacije. ne moremo iti, pa če je komu prav Novemu odboru »Svoboda« Jur-ali ne. jevica želimo obilo sreče pri na- V članku »Sluga dveh gospodov« daljnjem delu. Pridružite se tudi vi vrsti številnih vlagateljev! delavec iz Mozlja, star 37 let (umrl let. ce 28, star 85 let. VELIKE LAŠČE Umrla sta: Gačnik Terezija, užit-k ari ca Iz Opalkovega 1, stara 76 let in Podlogar Marija, užitkarica iz Srnjaka 8, stara 90 let. LOŠKI POTOK Poročila sta se: Mohar Alojz, kmetovalec iz Malega loga 19, star 24 let in Debeljak Kristina, kme-tovalka iz Malega loga 56, stara 21 nasilne smrti) in Vslf roj. Bavec Marija, gospodinja iz Ložta 4, stara 34 let. Umrla je na Jesenicah. DOBREPOLJE Poročili so se: Meglen Janez, kmetovalec iz Kompolj 29, star 28 let in Miklič Kristina, kmečka delavka iz Ceste 67, stara 31 let. V Begunjah pri Cerknici pa sta se poročila Novak Stanislav, zavirač pri JDž iz Vidma 67, star 27 let in Švigelj Julijana, uslužbenka iz Be-zuljaka 46, stara 24 let. Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Kovačič Marija, kmečka delavka iz Ponikev 35 — dečka Marka, Francelj Roza, gospodinja iz Bruhanje vasi 7 — dečka Marjana, Bavdek Marija, gospodinja iz Ponikev 27 — dečka Janeza. Strah Ana, gospodinja iz Kompolj 8 — dečka Jožeta in štrubelj Julija, gospodinja iz Zdenske vasi 29 — dečka Alojza. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Gradišar Angela, upokojenka iz Doma Počitka Ponikve 78, stara 59 let. RIBNICA Poročili so se: Vidervoi Alojz, železniški delavec iz Lipovca 3, star 28 let in Mihelič Kristina, delavka iz Otavic 11, stara 22 let, špdlak Joče, delavec iz Ribnice 196 in Pucko Ana, delavka iz Ribnice 196, »tara 21 let, Oblak Anton, delavec iz Riglja 2, star 27 let in Trdan Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je Gorše Ivanka, gospodinja iz Travnika 110 — dečka Janka. Srečni mamici čestitamo! Umrla' sta: Rus Jože, upokojenec iz Travnika 8, star 78 let in Bar-tolj roj. Kordiš Terezija, preužitka-rica iz Hriba 74, stara 87 let. Kovačje vasi pri Starem trgu, stara 27 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Umrla sta: Južnič Anton, kmetovalec iz Vasi 31, star 70 let in Osterman roj1. Mavrovič Uršula, gospodinja iz Jesenovega vrta 7, stara 60 let. PREDGRAD Rodila je Mavrin Karlina, kme-tovalka iz Gorenje Podgore 7 — dečka Jožeta. Srečni mamici čestitamo! Umrl je Kastelec Peter, kmetovalec iz Kovače vasi 7, star 55 let. DOLENJA VAS Rodila je Tekavčič Marija, gospodinja iz Prigorice 36 —dečka Jožeta. Dejak Angela, gospodinja iz Dolenje vasi 61 — deklico Anico. Srečnima mamicama čestitamo! Zofka Kveder je ustvarjala v Loškem potoku Pred 79 leti se je v Ljubljani rodila pisateljica Zofka Kvedrova. Iz Ljubljane se je njena družina kmalu preselila v Loški potok. Oče je bil občinski tajnik in gostilničar, živeli so v Retjah (sedaj Benčino- je odšla od doma, ne da bi komu kaj povedala, šla je po svetu, si nabrala znanje in vedno bolj spoznavala krivico. Rada je pokramljala s kmečkimi ljudmi in se tudi rada pošalila. Vaške dogodke je za- šli jala raznim časopisom in revijam: Ljubljanskemu zvonu, Edinosti itd. Skrbela je za svojo izobrazbo in študirala v Zurichu, Bernu, Munchenu, Pragi, Berlinu in Zagrebu. Službovala je v Kočevju kot va hiša pri cesti). Imeli so tudi poštna uradnica, nato je bila urad- pisoivala in tako so nastale"pove- gostilno, pozneje pa so jo opustili niča v Ljubljani in Trstu. sti... in se preselili na Hrib. Bila je prva ženska v tisti dobi. Tudi mene je lepo opisala. Ime- Zofka je doraščala v slabih dru- ki se je uveljavila. Pisala je o res- la sem rada fanta, potem pa me žinskih razmerah. Bila je zelo na- ničnih dogodkih. Ni šla po izhojeni je pustil in poročil bogatejšo. Kadar j ena. Pomagala je očetu pri nje- poti, ampak je krepko zagrabila ko smo se nasmejali tej »žalostni« govih poslih na občini. Pri tem dilu tam, kjer so se drugi izmikali. ----------5-s — ----- 2—— je osebno spoznavala ljudi m je do- Zofka Kvedrova zavzema poseb-bila mnogo gradiva, da je začela no mesto predvsem kot bojevnica razmišljati. Kmalu pa je svoje misli spravila na papir in začela s pisateljevanjem. Svoje črtice je po- O B 3 A V E KINO JADRAN, Kočevje: od 6. do 8. decembra ameriški barvni cinema-skopski film i»Vzhodno od raja«, 10. decembra franc, film »Otroci ljubezni«, 11. dec. ruski film »ča-pajev«, 12. dec. franc, film »Otroci ljubezni«, od 13. do 15. decembra amer. barv. film »Trobente opoldan«. SVOBODA, Rudnik: 7. in 8. dec. amer. barvni film »Zgodba o Glenn Millerju«, 14. in 15. dec. jugosl. barvni film »Pop čira in pop Spira«. SODRAŽICA: 7. in 8. dec. amer. film »Greh ene noči«, 14. in 15. dec. Šved. film »Samo mati«. LOŠKI POTOK: 7. in 8. dec. ital. film »Luč ljubezni«, 14. in 15. dec. franc, film »Lepotice noči«. VELIKE LAŠČE: 7. in 8. dec. ital. film »Abot in Costello«, 14. in _. ____ 15. dec. arg. film »Žena morja«. Manija kmečka delavka iz Zadolja RIBNICA: 7. in 8. dec. angl. film 5, stara 35 let. »Tri korake do vešal«, 14. in 15. Srečnim zakoncem čestitamo! dec. ital. film »Scampolo«. KOČEVSKA REKA: 7In 8. dec. ruski barvni film »Obad«, 11. dec. amer. film »Obleganje«, 14. in 15. dec. amer. barvni film »Shaane«. PREDGRAD: 7. in 8. dec. nemški film »Stari grešnik«. 14. in 15. dec. franc, barvni film »Ali baba in 40 razbojnikov«. VIDEM-DOPREPOLJE: 7. in 8. dec. amer. barvni film »Pas za pištolo«, 11. dec. arg. film »Zasramovana«, 14. in 15. dec. amer. film »Zaseda«. OSILNICA: 8. dec. franc, film »Ne umira se tako«, 15. dec. amer. film »Hondo«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 7. dec. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure trgovina »Oskrba« Kočevje. V soboto 14. decembra ob istem času trgovina »Potrošnik«, Kočevje, Reška cesta. PRODAM za socialne in kulturne pravice žena v družbi. Zofka je bila socialistično usmerjena pisateljica ter je bila v tesnih stikih s slovensko moderno, zlasti z Ivanom Cankarjem. Napisala je več del, predvsem pa so pomembna naslednja: Misterij žene, zbirka novel Iz naših krajev, igra Amerikanci, roman Njeno življenje, povest Vladka in Mitka itd. Vsa ta dela sta uredili v sedmih zvezkih profesorici Eleonora Kerne in Marja Boršnik. Osebno ni Ibila srečna. Mož in otroci so jo ovirali pri njenem duševnem delu -— pisateljevanju. Ra- Po ugodni ceni prodam ženski ši- da “ s= **“"*“»' f^ini, pa jo je valni stroj, znamke »Singer«, dobro ohranjen, moško dvokolo, skoraj novo in električni kuhalnik na dve plošči, skoraj nov. Vprašati na upravi lista. . gnala strast, da pokaže žensko kot žrtev socialnih krivic in zlagane civilizacije. Snov za pisanje je dobila v lastni družini, v Loškem potoku in drugje. Kadinova mati iz Hriba, ki je Stara 82 let, se živo spominja Zofke. Kar pomlajena se' je počutila, ko smo se pogovarjali o njej. Takole je dejala: »Zofka je bilo za- ČESTITKA Dr. Sava Oražetm iz Kočevja je uspešno cpravil izpit in postal spe- mygjeno dekle. Za domače delo pri kjer je pisateljica obravnavala pro-cialdst za ženske bolezni in porod- .c-s^vur,™ nišbvo. čestitamo! resnici. Zofko sem imela zelo rar da, saj je bila moja soseda in zelo domača.« Dela: Hrvatarji, Amerikanci ia še nekatera draga so zajeta iz življenja Potočanov. Delavci iz Loškega potoka so v zimskem času odhajali na delo na Hrvaško. Tudi v Ameriko, Francijo in drugam so odhajali za zaslužkom. Zofka Kveder je umrla 21. novembra 1926 v Zagrebu. Omahnila je v prerani grob. Začela je delo, ki ga pa ni dokončala. Na dan njene smrti -— 21. novembra letos, je Društvo slovenskih književnikov ob sodelovanja Zveze ženskih društev Slovenije odkrilo spominsko ploščo na njeni rojstni hiši v Ljubljani, Kolodvorska ul. 22. Na tej svečanosti je bilo mnogo njenih sodelavk in sodelavcev. Odkritja sta se udeležili tudi njena hčerka Minica in vnuki-nja-pisateljica v Zagrebu. Potočani so lahko ponosni na pisateljico, ki je dalj časa živela v njihovi sredi in prikazala v svojih delih njihovo življenje in posebnosti. Igralski družini KUD pa priporočamo, da uprizori »Amerikance«, gospodinjstvu ni imela veselja, rajši je pisala. Spominjam se, kako hleme iizseljeništva. B. C. Kroniko nesreč žaiig črpalka Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 23. novembra ob 22. url nenadno in za vedno zapustil mož, oče in stari oče ANTON JUŽNIČ čevljar iz Vasi Na njegovo zadnjo pot smo ga spremili dne 25. novembra na pokopališče pri Fari Žalujoča soproga Ana in otroci z družinami ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta ANTONA JUŽNIČA čevljarja iz Vasi .iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so mu stali ob strani v Sovih zadnjih težkih urah, kolektivu in sindikalni podružnici PevSri )>KUučavničarstvo« ^ lepe vence in številno udeležbo, ki k.6,1111 zboru DPD »Svoboda« iz Kočevja, podjetju »Rudnik«, kakri °'noSOČUo prevozno sredstvo ter vsem onim, ki so nam na yj 2a starega železa, če je treba! To-sva se poizkušala pri novem delu, variša Maj in Janko sta se naj,bolj ki nama je šlo že precej uspešno izkazala pri tem. Ta priprava je bi-izpod rok. Kadar je bilo treba v časopisu izpopolniti kak prazen prostor, so bili dobrodošli najini linorezi, Arhitekt Gregorač Vid naju je s svojimi kritikami izpopolnjeval. Petrač in Vid sta skrbela, da na- Pravijo, da je sila »kunštna« šemu »grafičnemu ateljeju« ne bi stvar kupovati mladega prašiča, zmanjkalo dela. Po naročilih*' voja- Zato se je Ribničan Miha bal, da ških in krajevnih oblasti smo pričeli izdelovati uradne pečate za razne brigade, bataljone, štabe in ljudske odbore. Izdelovali smo jih z neverjetno natančnostjo iz debele gumijeve plošče. Album z odtisi teh pečatov, ki ga najbrž še danes hrami tov. Gregorač, je živ dokument organizacijskega sestava osvobodilne borbe tistega časa. Tiskarna se je pravkar lepo raz- Sredi gozdov je delala partizanska tiskarna Kako je Ribničan kupoval prašiča ne bi kupil slabega pujska. Odpravil se je v Ljubljano na sejem, da si kupi takšnega, ki bi se hitro debelil ob žiru, ki ga bo imel dovolj v hosti. Kupil si je vozovnico za vlak in se »vsidral« v dragi razred. To,da kmalu ga je prepodil sprevodnik. Ves nejevoljen se je preselil v drug vagon. Miha je kot povsod, tudi tukaj začel zbijati šale, V Ljubljani si je na trgu ogledoval prašičke, toda nobeden mu ni bil po volji. Končno je le našel žival, ki se mu je zdela najbolj primerna. Tudi njegovi mošnji je račun odgovarjal. Toda »trikrat premisli, enkrat stori,« si je mislil Miha. Pričel je otipavati žival. Prašiča pa je to otipavanje ščegetalo in je Miha z vso močjo zgrabil z zobmi. Kri se mu je vlila po roki, Miha pa se je tolažil! »Nič hudega, vsaj vidim, da rad je!« Vse mu je bito všeč na kemu gostu pečenko s solato, se jč prašiček zamešal ravno med noge in prestrašeni natakar je spustil krožnik na tla. Prašiček je pograbil kos pečenke in jo na slepo srečo ubral v kot k svojemu gospodarju, ki je tudi prestrašeno gledal razdejanje. Pograbil je prašiča, ga stlačil v nahrbtnik, ga z bliskovito naglico vrgel na pleča in hajdi —• ven. Ko je prišel na cesto, se je izgubil med množico potnikov. Ribničan Miha jo je s pujskom skal in travnikov. Napeto prisluhnem! Iz gozda se čuje enakomerna pesem žage. Kmetje si pripravljajo drva za zimo, da se bodo lahko greli pri topli peči in se veselili. _______________ _ Tudi m,i pionirji veselo čakamo njajo podobne neumnosti Starši bi zime. Vsi se veselimo zimskega merah svoje otroke .opozoriti, naj se športa in veselja na snegu. lepše obnašajo in naj pazijo na lep Kraškovič Peter, VIII. razr. izgled svoje okolice. osnov, šole Predgrad p. K. Iz Starega in Novega kota Iz naših krajev se malokdaj sliši Gasilsko društvo Stari in Novi kakšna vest. Seveda, precej smo kot potrebuje strokovno in mate-oddaljeni od večjih krajev, vendar rialno pomoč, da bo lahko izpolnje-je tudi pri nas vrsta perečih gospo- vato naloge, darskih nalog, ki jih bo treba prej ali slej rešiti. Letos marca smo na pobudo sa- PAZITE — ŽEPARJI SO NA mih vaščanov ustanovili gasilsko DELU društvo. Desetina v Starem kotu Od oktobra do konca novembra ima ročno brizgalno, toda brez ce- 1957, je bilo več primerov žepnih vi. Tudi gasilci iz Novega kota tatvin na škodo premoženja zasab-imajo ročno brizgalno brez cevi, ki nikov. žepne tatvine so se pojav-je potrebna manjšega popravila, ijale predvsem na potniških vlakih Bivša občinska gasilska zveza Dra- od Ljubljane do Kočevja, ga-Loški potok nam je obljubila po- Potniki, bodite previdni med po- moč, katere pa še nismo prejeli. Sa- tovanjem in ne puščajte svojih de-mi vaščani pa ne zmorejo tolikih narnic v suknjičih, M jih nekateri stroškov, da bi nabavili potrebne obešajo blizu svojih sedežev. Bilo cevi in vse, kar manjka pri gasil- je tudi nekaj primerov žepnih tait-skem orodju. Upravni odbor gasil- vin v prodajalnah mesnih izdelkov skega društva se je znašel v precej v Kočevju. Gospodinje imajo na-težkem položaju. Vsak začetek je vadno denarnice v ročnih torbicah, pač težak. Gasilcem primanjkuje kar žeparjem olajšuje delo. Gospo-strokovne izobrazbe, saj je večina dinje! Pazite na denar in ga sprav-od njih prvikrat v gasilskih vrstah, ljajte na mesta, ki so vama! Ob robu strani Pred Dnevom republike sem opozoril kolektiv opekarne v Kočevju, naj izobesi zastavo. Odgovorili so ml, da ni skladiščnika, 'ki je imel ključ od prostora, v katerem je bi- da se je zabaval ves vagon. Na-mahnila, ko so" začeli nekega zim- - sproti mu je sedel možak, ki je bil prašiču, le nekaj ga je peklo. Praškega dne leta 1943 razdirati stroj. tudi prebrisan. Za šalo je pričel šič je imel dolg rilec. »E, pravi bo! Ali je zopet »hajka« ? Okoliščine vleči zasilno zavoro in se delal, ka- če je večji rilec, več bo mesa in sicer niso kazale na kakšno nevar- kor da je ne more odtrgati. Ribni- lažje bo pobiral žir!« Odštel je pno-nost. Strojne dele so odnašali dru- čan, ki je to videl, je rekel: »Go- dajalcu dogovorjeno vsoto, po.basal gega za dragim iz taborišča nekam spod, bom jaz!« Krepko je potegnil praseta v nahrbtnik in hajdi po beli Višje v zasneženi gozd. Tudi mala in vlak je obstal. Kmalu sta prišla Ljubljani. četica novo pečenih črkostavcev je miličnika in ubogi Miha je moral Ura je bila dvanajst, čas kosila, odrinila, oborožena in otovorjena z plačati »jurja«. »Bom pa majhnega Miha je zavil v neko ljubljansko vso opremo. Sele mnogo mesecev prašiča kupil,« se je potolažil. gostilno. Vsedel se je v kot, pra- šiča pa postavil na tla. Prešič je ___________________________________________________________________________nalahko zapel svojo enolično pesem in vsi gostje, ki so to slišali, so se obrnili. Tudi natakar se je kmalu oglasil in vprašal Miha, kaj želi. »Eno kosilo zame in nekaj pomij za prašiča bi prosil, gospod,« je .rekel Miha. »Kaj? Kaj?« se je začudil Kam ljubezen privede . . . na hrbtu mahal proti -Ribnici, Med la shranjena. Izgovor je bil pač do-potjo je Miha večkrat odložil na- ber, samo prepričljiv ni bil. Zaradi hrbtnik z živim blagom v kakšni tega na pekami za državni praznik krčmi. Tako ni bito čudno, da ga ni visela zastava, kar kolektivu pač je noč zatekla v gozdu. Utrujen je ne more biti v ponos, bil. Poiskal si je primeren prostor, Ob tej priliki bi omenil tudi 'to, kjer je sklenil prenočiti. Miha se da so prodajali v četrtek 28. noje vleged na mah, prašička pa je vem-bra neslan kruh. Kdo je bil te-spustil, češ, naj si pobira žir. Trdno nrn kriv? je zaspal, prašiček pa jo je mahnil Pa še nekaj. Dan pred 29. no-svojo pet po gozdu in Miha ga ni vembrom sem opozoril poslovodjo nikoli več videl. trgovine »Prehrana« Kočevje, naj Žalosten je prikravsal s praznim izobesijo zastavo. Dobil pa sem odgovor, naj občina kupi zastavo, pa jo bedo obesili, človek se nehote nahrbtnikom domov. I. S. terih javnih zgradbah so visele zastave še več dni po praznikih. Tudi zastave je treba čuvati, če nočemo, da se prehitro ne uniičjo. Primšar Karel Zaradi tehničnih ovir je v tej številki izostala rubrika »Novi občinski voditelji«. Z rubriko bomo nadaljevali v prihodnji številki. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telefon 3-89. Naročnina je 400 din, vpraša, če imajo res tako malo polletna 200 din in je plačljiva v (Nadaljevanje iz prejšnje številke) »Odnesi me daleč stran od tega stiskanja ... v samoto!« mi je dejala. Ugajala mi je. Njen sicer izmučeni, vendar lepi obraz je ves žarel v mladostnem ognju. Strast jo je prevzemala. Odšla sva in se nisva več vrnila... Ko sva se naslednjega dne zopet sestala, mi je obljubila, da se bova poročila . . . Na nebu so se zbirali črni oblaki in vse je kazalo, da bo močno deževalo. Marko in Jože sta hitela iz bolnišnice. Hotela sta videti Ireno, naj Odloči med njima sama. Naenkrat je pretreslo nelbo grmenje in dež se je ulil. Na cesti se je prikazala skupina ljudi. Najprej črno oblečen možak, nato skupina ljudi z venci, voz s natakar. »Prašiča? Kje ga pa imar krsto in zopet skupina moških in te?« žensk, ki so v dežju sklanjali mo- »Tukaj!« je Miha pokazal na-kre glave k tlom. hrbtnik. »Kdo je umrl? Kaj se je zgodi- »Takoj ven s prašičem!« Pujsa ZDRAVSTVENA PREDAVANJA V SODRAŽICI Zdravstvena postaja v Sodražici prireja redna zdravstvena predavanja. Ta predavanja so v sejni dvorani Partizana,, večja predavanja s spremljavo filma pa v kino dvorani Partizana. 27. novembra je bilo sredstev, da ne zmorejo za eno zastavo. Prazniki so že za nami, kar so mendar nekateri pozabili. Na neka- naprej. Za inozemstvo 800 din. Tekoči račun 617-T-265. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. to?« Ženska na koncu kratke kolo- je moral nesti ven in .postavil ga je predavanje združeno s filmsko pred-ne pogrebcev je počasi dvignila na dvorišče. Med prenašanjem pa stavo. Predvajali so film »Higiena premočeno glavo in dejala: se je vrvica pri nahrbtniku odveza- I. in H. del« ter ,»G negi zob«. Vsi »Ireno nesejo. Ali niste brali? la. Nemimi prašiček pa je skozi udeleženci so bili zadovoljni s tem, Tokrat, ko se je hotela poročiti s odprtino na vrhu nahrbtnika naj- kar so videli in slišali in se pri tem svojim zaročencem, jo je ustrelil prej pomolil ven glavo, nato pa še marsikaj novega naučili. Prebival-njen nekdanji fant, ki je ni mogel prve noge in kmalu je bil zunaj, cem priporočamo, da se v bodoče v pozabiti. Potem se je še sam ubil.« Nekaj časa je hodil po tlaku, po- še večjem številu udeleže podobnih Marko in Jože sta se spogleda- tem je prevrnil stol, nato še mizo. predavanj. Kmalu ho na sporedu la. Spomnila sta se na svoj krvavi že se je bližal gostom, ko je na- zanimiv in poučen zdravstveni film spopad v hotelu in še na mnogo- stalo vpitje. Ves preplašen jo je »O raku«, ki bo samo za odrasle, kaj ... Stisnila sta si roki in odšla prašiček ucvrl skozi vrata nazaj v Prebivalstvo bo o tem pravočasno brez besed vsak na svojo stran. obednico. Natakarju, ki je nesel ne- obveščeno. RAZPIS KMETIJSKA ZADRUGA OSILNICA RAZPISUJE MESTO POSLOVODJE ZA TRGOVINO V OSILNICI. PLAČA PO KOLEKTIVNI POGODBI. PONUDBE POSLATI KMETIJSKI ZADRUGI OSILNICA DO 20. DECEMBRA 1957. ■ Maaiaa *■•■ t/. 'i -bs*« 1. Pred stoletji so se skrivali begunci, ki so prišli z gosposko navzkriž, po. gozdovih. Prehud grajski jarem, novačenja, pa tudi zločinstva, so pripravili mars-k koga do tega, da se je podal v to druščino.. Ljudje so te ubežnike nazivali ponekod rokovnjači, v drugem kraju rokovniki, v tretjem spet kako drugače. Staro izročilo namreč pravi, da roka še nerojenega otroka pomaga človeku v najhujših stiskah. In take roke, so pravili ljudje, nosijo rokovnjači v svojih malhah. 2. Naša povest se godi pred poldrugim stoletjem, ko so pri nas gospodarili Francozi. Rokovnjaštvo je takrat cvetelo. Kmečki fantje, ki bi morah v Napoleonovo armado, so se kar množično skrivali po gozdovih. Najštevilnejši rokovnjaški skupini sta ibili istrska in gorenjska. Prav o tej poslednji, ki je strašila od Udenboršta pa tja preko Kamnika do Savinjske doline, pripoveduje naša povest: 3. V Kamniku je bil semamji dan. Zbralo se je mnogo okoličanov. Njihovo pozornost je pritegnilo nekaj nenavadnega: pred mestno hišo je bil na sramotnem odru privezan razcapanec. Okrog vratu je imel obešeno tablico, na kateri je pisalo: TAT. Kaj takega V Kamniku že dolgo niso videli, zato so se ljudje gnetli okrog izpostavi jenca. Nekateri so ga prepoznali: bil je berač Tomaž. 4. Gruča se je neusmiljeno norčevala iz jetnika, ki se je paril na vročem junijskem soncu: »Gotovo je rokovnjač, kaj poštenega tako in tako nikoli ni znal,« so menili nekateri. Medtem prijaše mimo konjski mešetar Tonček. Ko spozna Tomaža, skoči raz konja, si porine kučmo globlje na čelo ih se prerine do prvih vrst. Pogleda po Uu' deh, če ga niso spoznali in ko vidi, da 6a