Tadeja Zupančič Strojan
2oo5£1
AR
"FAKTOR VPLIVNOSTI" ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI
"The impact factor" of the scientific level in architecture
UDK 72:001.8	^MMI
COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek prejeto 1.9.2005
izvleèek
Èlanek nadaljuje prizadevanja za oblikovanje kriterijev in meril znanstvene ravni v arhitekturi, ko se le-ta sooèa s pospešenim uveljavljanjem količinskih kazalcev odličnosti znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. V podatkovnih bazah "ISI", katerih površinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšim znanostim uspešno slu i za utemeljevanje njihove znanstvene odličnosti v Sloveniji, išče podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnosti arhitekturne stroke po svetu. Poseben poudarek posveča razmerju med arhitekturno in celotno znanstveno produkcijo v izbranih kulturnih območjih znotraj referenčnega podatkovnega sistema. Prispeva k utemeljitvi potrebe po kakovostni opredelitvi vplivnosti znanstvene ravni v arhitekturi kot dopolnitve favoriziranega "faktorja vplivnosti", morda ustreznega za vede, ki se v izbranih podatkovnih sistemih odlikujejo z najvišjo produktivnostjo. V zaključku nakazuje mo nosti takšnih opredelitev znanstvene vplivnosti v arhitekturi.
abstract
The article is a continuation of efforts for the formulation of criteria and measuresfor scientific work in architecture, which is in Slovenia confronted with accelerated enforcement of quantitative indicators of excellence of scientific research work. It searches for those data layers in the "ISI" databases, which point out specifics of the architectural profession worldwide and whose superficial acknowledgment is used by the productively most successful sciences in Slovenia to argument their scientific excellence. Special emphasis is given to the relation between architecture and the entire scientific production in selected cultural fields within the referential data system. It contributes to argumentation of the need for quality definitions of influence of architecture's scientific level that should complement the favoured "impact factor", which is better suitedfor disciplines that figure in the selected data systems with highest productivity. In conclusion possibilities for such definition ofscientific influence ofarchitecture are pointed out.
kljuène besede:
znanstvenoraziskovalno delo, arhitektura
key words:
scientific research work, architecture
Stopnjevanje diskriminacije znanstvenih področij v Sloveniji
Ob razmišljanjih o znanstveni ravni arhitekture v Sloveniji [Zupančič Strojan, 2004] se v zadnjem času soočamo s stopnjevanjem diskriminacije znanstvenih ved in področij. Težnja je razvidna iz primerjave veljavnih pravilnikov na področju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji ["Pravilnik o ocenjevanju...", 2005: 18. člen] ["Pravilnik o (so)financiranju...", 2005: 30 člen] s predhodnimi merili ["Pravilnik o pogojih in metodologiji...", 2002]. Trditev naj ilustrira določilo o kazalcih znanstvene uspešnosti, ki poprej enotno kategorijo člankov v revijah z uveljavljenih citatnih baz (tj. tistih, ki ponujajo informacije o citatih znotraj istega sistema), podrobno razčlenjuje glede na "faktor vpliva" revije (tj. glede na pogostost citiranja povprečnega članka izbrane revije v izbrani bazi in izbranem letu), s čimer naj bi kazalo možni vpliv članka. Še več: citatne baze, ki pripadajo istemu podatkovnemu sistemu (ISI / Web of Science), in so določene po prevladujoči vsebini (SCI in SCI Expanded, za narovoslovje in tehnologijo, SSCI, za družboslovje in A@HCI, za humanistiko, kamor je v tem primeru uvrščena tudi arhitektura) ne "dosegajo" istega "najvišjega" nivoja "odličnosti". Če je res uvrstitev članka v baze SCI oz. SCI Expanded, SSCI in A@HCI znak njegove odličnosti, kako je mogoče trditi, daje članek v reviji z SCI / SCI Expanded samo zaradi faktorja vpliva (v svoji vsebinski kategoriji!) lahko štirikrat več vreden kot članek revije z A@HCI, oz. dvakrat več kot tisti, ki gaje mogoče najti v bazi sScI? Kje seje izgubila "vsebinska kategorija" ob "prestopu" v drugo bazo istega sistema? Kako je mogoče, daje članek v "spodnji polovici" SSCI-ja še vedno dvakrat pomembnejši kot tisti z A@HCI-ja, medtem koje "zadnja četrtina SCI-ja A@HCI-ju enakovredna? Ali je članek v reviji, ki jo je mogoče najti v specializirani bazi za posamezna področja, samo zato dvakrat "manj vreden" kot najskromnejši v eni izmed baz, ker specializirani sistemi bibliografskih baz ne ponujajo možnosti enostavnega preverjanja citatov? Razširitev pomembnih
SCI
(razšiljem)
V prvi četitini revij ustrezne vsebinske kategorije glede na IF ('impact factor')
V drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije glede na IF
V tre^i četrtini revij
kategorije glede na IF
V četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije glede na IF
Nad mediano revij ustrezne kategorije
Pod mediano revij ustrezne kategorije
A@HC
Velja! vse
SPECIALIZre. ANE BAZE IZVEN ISI-ja (npr. ICONDA, Avery Index to architectural periodicals)
Velja za vse
Članek v revijah s seznama AHRS
Velja zf humaniatiki
točke	knjiga
100	izdana pri mednarodni znanstveni založbi (g*, s sedežem v več državah)
50	izdana pri nacionalni znanstveni založbi v Sloveniji)
30	izdana pri drogi založbi
Slika 1: Ponazoritev veljavnih meril Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije. ["Pravilnik o ocenjevanju...", 2005] ["Pravilnik o (so)financiranju...", 2005] Cureent criteria ofARDS.
kategorij v humanistiki je le "kaplja v morje", če mora humanist pripraviti šestnajst člankov v slovenski reviji s seznama ARRS, da doseže vrednost najvišje vrednotenega v SCI-ju. Trditev, da lahko npr. humanisti dosežejo enakovreden nivo "odličnosti" s pisanjem knjig, razvodeni v priznavanju dvakratne odličnosti knjigi v mednarodni založbi v primerjavi z nacionalno. Knjiga na znanstvenem področju, ki zadeva kulturna vprašanja regionalnega oz. nacionalnega pomena, je v navedenem sistemu ne glede na
svojo vplivnost "vredna" skoraj pol manj kot članek npr. na področju biotehnologije, ki se glede na potencialni vpliv v bazah ISI uvršča v najvišjo kategorijo.
Uveljavljeni sistem ved in področij ARRS ne diskriminira le ved, temveč tudi področja znotraj njih, katerih pestrost priznava sam referenčni sistem (ISI). Hkrati popolnoma destimulira v širšem transregionalnem prostoru uveljavljeni problemski pristop, saj spodbuja povezovanje najbolj produktivnih med seboj.
Primerjava veljavnih znanstvenih meril na ravni univerze ["Merila...", 2001] nakazuje, da kriterij potencialnega vpliva na različnih področjih ni vsesplošno izenačen s faktorjem vpliva revij v podatkovnem sistemu ISI. Zelo enostavno lahko odčitamo področja, ki sama priznavajo vsesplošnost tega kriterija (klasifikacija glede na IF je navedena v merilih Biotehniške fakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinske Fakultete, Veterinarske Fakultete in Visoke šole za zdravstvo). Očitno je, da si humanistične in družboslovne vede, pa tudi nekatera področja tehnike in celo naravoslovja, ob prepoznavanju potencialnega vpliva rezultatov raziskovalnega dela ne morejo pomagati s klasifikacijo glede na IF v izbranih citatnih bazah, saj je primerljivost možna zgolj znotraj podobno produktivnih področij v izbranem referenčnem sistemu. Podrobnejši vpogled v sistem ISI pove, da le-ta premore dosti večjo podatkovno pestrost kot jo priznavajo v citatnih bazah najbolj produktivne vede. Kako daleč smo torej od deklarativnih oz. formalnih določil o družbeno-prostorski pravičnosti in trajne razvojne uravnoteženosti, ki zadeva tudi personalni razvoj? Izhajajoč iz opredelitve splošnih kriterijev znanstvene odličnosti, lahko s stališča arhitekture izpostavimo nekaj "lekcij", ki jih ponujajo analize znotraj sistema" ISI.
Splošni kriterijiznanstvene odličnosti
Kriterije znanstvene odličnosti, ki lahko veljajo za vse discipline, je moč izraziti le v abstraktnih pojmih kot so kvaliteta, ustvarjalnost, pomembnost (koristnosti). Po njih lahko ocenjujemo tako raziskovalne rezultate kot tudi programe. Ob ocenjevanju programov preverjamo še pogoje delovanja: vitalnost in izvedljivost. Primerov tako splošno opredeljenih kriterijev je cela vrsta, npr. v okviru evropskega raziskovalnega sistema [Zupančič Strojan, 2004: 80]. Tudi med nacionalnimi sistemi vrednotenja lahko v Evropi najdemo zelo splošne rešitve, ki omogočajo relativno primerljivost kakovostne ravni z upoštevanjem vse pestrosti področij in priznavanjem njihove avtonomije. Tokrat izpostavimo nizozemski primer klasifikacije iz postopka ocenjevanja raziskovalnih organizacij ["Standard Evaluation Protocol...", 2003]:
-	odlično: v mednarodnem ospredju, z možnim pomembnim vplivom na področju. Znanstvenoraziskovalna institucija velja kot vodilni akter v mednarodnem merilu;
-	zelo dobro: delo, ki je mednarodno konkurenčno, in lahko pričakujemo njegov pomemben vpliv; nacionalno v ospredju na področju. Znanstvenoraziskovalna institucija se s takšnimi deli izkazuje kot mednarodni akter, ki je vodilni v nacionalnem merilu;
-	dobro: konkurenčno delo na nacionalni ravni in bo verjetno pozitivno vplivalo v mednarodnem prostoru. V tem primeru gre za mednarodno prepoznavne, nacionalne akterje;
-	zadostno: solidno, toda ne izzivalno delo, ki lahko pripomore k razumevanju problema/področja. Instituciji je priznana nacionalna vidnost.
Kvaliteto je torej mogoče oceniti v okviru področja. Recenzentski sistemi zagotavljajo njeno osnovno raven. Kvaliteta je nujni pogoj znanstvene odličnosti: kvalificirani recenzenti praviloma preverjajo aktualnost oz. utemeljenost vsebine glede na polje
znanja na relevantnih področjih, stopnjo inovativnosti prispevka, stopnjo doseganja zastavljenih ciljev, ustreznost metodologije, logiko utemeljevanja, način razlage. Kompetentnost recenzentov je torej ključnega pomena.
Stopnjo ustvarjalnosti je mogoče opredeljevati s pomočjo bibliometričih in sociometričnih kazalcev ter sinteznih kakovostnih ocen. V kolikor so bibliometrični kazalci ustvarjalnosti (npr. število člankov, knjiga) obravnavani brez upoštevanja sociometričnega vidika, so rezultati vsakršnega vrednotenja znanstvene odličnosti vprašljivi. Kako je mogoče primerjati število člankov po različnih področjih in glede na rezultat prisoditi višji nivo znanstvene odličnosti bolj produktivni vedi ali področju? Celo primerjava produktivnosti znotraj istega področja je brez upoštevanja pogojev delovanja v izbranem okolju vprašljiva. Ne glede na to pa raziskovalna praksa kaže, da je na vsakem področju za doseganje dobrih rezultatov potreben tudi osnovni obseg prizadevanj, ki pa ni absolutno določljiv. S povečevanjem količine predstavitev rezultatov pa se, ob pretiravanju, izgublja prav vsebina, ki naj bi se predstavila. Ustvarjalnost zaradi ustvarjalnosti postane -neustvarjalna in v nasprotju s poslanstvom znanosti v ustvarjanju novega znanja. Pomen pripisuje znanstvenemu delu družbeno-prostorsko okolje. To velja tako za dejanski kot tudi za možni pomen rezultatov. Katero je to okolje? Na kakšen načinje pomen v njem prepoznaven? Dostopnost znanstvenih rezultatov lahko kaže potencialni pomen. Za koga? Ali je baza ISI bolj dostopna kot ICONDA, če je npr. raven dostopnosti podatkov v njih v prostorih raziskovalnih institucij enaka? Ali je elektronsko publiciranje na internetu manj dostopno kot natisnjene objave v knjižnicah? Kdo te informacije uporablja in zakaj? Izbrano delo je lahko pomembno le za tiste, ki predstavljene rezultate razumejo. Objava v enem svetovnih jezikov razširja krog akademske publike, ne pa nujno publike regionalnega družbeno-prostorskega okolja.
Uveljavljenost podatkovnih sistemov tudi ne odpira poti novim znanostim ali načinom predstavitev znanstvenih rezultatov. Tako je pripisovanje najvišjega pomena najdlje uveljavljenim podatkovnim sistemom, z najvišjim komercialnim pomenom v smislu prodajanja tujih rezultatov s strani založnikov ["Open^", 2004]. vprašljiva prav s stališča bistva znanosti. V kolikor pa je zadeva dejansko uporabna in tudi uporabljena v relevantnem kulturnem okolju, v katerem presojamo pomen raziskovalnih dosežkov, je takšen kriterij bolj vreden upoštevanja. Tista izmed količinsko usmerjenih metod ocenjevanja, ki pripisuje faktorju vpliva revije bistven pomen, torej upošteva samo pomen v okolju in v vedah, kjer je podatkovni sistem uveljavljen, oz. se uporablja. Hkrati izključuje vse druge oblike vpliva, ki so prisotne v istem ali morda v drugem okolju. Avtomatizem formalističnega priznavanja pomena znanstvenoraziskovalnim predstavitvam pomeni izogibanje potrebi in odgovornosti kakovostnega ocenjevanja in reprezentančnega izbora po pomenu, s spoštovanjem posebnosti posameznih področij. Presoja kakovosti vpliva zahteva metode vrednotenja, ki presegajo zanašanje na bibliometrične kazalce možnega vpliva. Pomembna je usmerjenost k relevantni ciljni publiki, pestrost ravni vpliva, predvsem pa kakovost vpliva v kulturnem okolju, kateremu je delo namenjeno.
Vitalnost in izvedljivost se nanašata na osebno ali skupinsko sposobnost razvoja raziskovalnih prizadevanj. Delovnih pogojev, koordinacije vsebine, aktivnosti, realnosti raziskovalnih strategij ni mogoče vrednotiti samo ob pregledu že predstavljenih raziskovalnih rezultatov. Potrebna je ocena programov, načinov njihove priprave^
Za razmislek o omejitvah sistema ISI z vidika ocenjevanja vpliva znanstvenih rezultatov služijo tudi podatki sistema samega.
Lekcije kazalcev produktivnosti
Površinsko prevzemanje podatkov iz sistema ISI ["ISI Web of
knowledge"], zanemarja podatke o medsebojnih razmerjih, ki jih ponuja sam sistem.
V SCI ("Expanded"), SSCI in A&HCI v svetovnem merilu arhitektura ni primerljiva z drugimi znanostmi. Rezultati analize po podatkih "Science Indicators" ["ISI Web of Science" / "ISI Science Indicators"], kažejo, da ni vprašljiva le njena primerljivost z (v navedenih bazah) najbolj produktivno klinično medicino, ampak celo z drugimi v kulturno okolje usmerjenimi znanostmi.
predstavitve znanstvenih rezultatov v te baze? Kam potemtakem usmerjati? Izhodišče za usmeritve je nedvomno dediščina univerzitetnih kriterijev za arhitekturo oz. njene znanstvene ravni.
Field	Citations	Papers	Impact
1 Clinical Medicine	4420055,00	891334,00	4,96
2 Literature	2365,00	19501,00	0,12
3 History	5681,00	15791,00	0,36
4 Philosophy	507,00	10968,00	0,46
5 General	2003,00	918,00	0,22
6 Language & Linguistics	2897,00	7285,00	0,40
7 Religion & Theology	205,00	7076,00	0,29
8 Performing Arts	1643,00	5858,00	0,28
9 Art & Architecture	480,00	5088,00	0,09
10 Archaeology	4251,00	3897,00	1,09
11 Classical Studies	467,00	2098,00	0,22
Slika 2:
Primerjava števila objav in "vpliva" po podatkih "Science Indicators" za obdobje 2000-2004 v arhitekturi in drugih področjih, ki se ukvarjajo s kulturnim okoljem, z objavami "najbolj produktivnih".
Comparison of number ofpublished works on architecture and other fields that deal with the cultural environment and "influence" according to "Science Indicators " data for the period 2000-2004 with published works of the "most productive "fields.
IField 1	1 % Citedl
Art & Architecture	6,78|
Computer Science	38,75|
Engineering	37,95
Environment/Ecology	49,35
Multidisciplinary	40,57
Social Sciences, general	36,62
Slika3: Primerjava števila objav po podatkih "Science indicators" za obdobje 2000-2004 v arhitekturi s povprečji na problemsko povezanih področjih.
Comparison ofnumber ofpublished works on architecture according to "Science Indicators" data for the period 2000-2004 with averages in relevant relatedfields.
Rezultati poizvedbe ne pomenijo, da znanstvena raven v arhitekturi nima vpliva, ampak zgolj dejstvo, daje pomen merjenja njenega vpliva s količinskimi kazalci v omenjeni bazi zanemarljiv, celo v primerjavi s celoto družboslovnih znanosti ali okoljsko usmerjenih ved. Predstavljeni količinski kazalci nakazujejo, da sledenje politiki prioritetnih objav v navedenih bazah pomeni oddaljevanje od bistva in poslanstva arhitekture, katere kvalitetne aplikacije zahtevajo trdne znanstveno raziskovalne temelje.
Primerjanje števila objav in citatov med znanstvenimi področji brez hkratnega upoštevanja primerjav izbranega področja po geografskih območjih zanemarja pogoje referenčnega geografskega okvira, celo v izbranem sistemu/bazi. Ti pogoji so vsaj deloma razvidni iz primerjave razmerij med arhitekturno in celotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotno produkcijo drugih evropskih držav, oz. drugih transregionalnih okvirov. T.i. utež področja ponuja edino vrsto za vrednotenje odličnosti v arhitekturi morda relevantnih podatkov, vsaj za publikacije z baz ISI-ja.
Če upoštevamo kriterij razmerja med objavami na področju arhitekture in celotno produkcijo države (tj. vseh ved) v izbranih bazah (upoštevane so samo evropske države s pozitivnim razmerjem, ter povprečja transregionalnih geografskih celot), se pokaže primerljivost arhitekturne produkcije v bazah ISI v Sloveniji z razmerjem v Avstriji, na Češkem, Poljskem, Norveškem, Finskem, v Belgiji. Višja vrednost razmerja je lahko posledica nizke splošne produktivnosti v izbranih bazah (Francija), ali pa jezikovne povezanosti z angleškim govornim področjem, ki izboljšuje razmerje kulturno usmerjenih ved do celote (UK). Bistveno nižja vrednost npr. na Danskem ne more pomeniti, da je vpliv znanstvene ravni arhitekture na Danskem zanemarljiv, če velja danska arhitektura v znanstveni in strokovni literaturi za zgledno z najrazličnejših vidikov. Čemu torej v Sloveniji usmerjati
Slika4: Razmerja "uteži področja" arhitekture po podatkih "Science indicators" za obdobje 2000-2004: razmerja med arhitekturno in celotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotno produkcijo drugih evropskih držav, oz. drugih transregionalnih okvirov. Ratios between the architecture's "field weighting" according to "Science indicators " data for the period 2000-2004: ratios between architecture and the entire production in Slovenia, as well as architecture and the entire production in other European countries or other trans-regionalframeworks.
Dediščina univerzitetnih kriterijev za področje arhitekture v Sloveniji
Kaj so doslej slovenski arhitekti prepoznali kot "znanstveno odlično"? Kako se le-to povezuje z novo-uveljavljenim sistemom podatkovnih baz ARRS-ja in posledično tudi Univerze?
Upoštevanje baz podatkov, ki ob vključevanju serijskih publikacij preverjajo recenzentski sistem, pomeni sicer avtomatizem priznavanja "pomembnosti" znanstvenim predstavitvam glede na doseženo soglasje o minimalnih zahtevah (=recenzije). Nakazujejo pomen s stališča dostopnosti podatkov in s tem potencialni vpliv. Dejanski vpliv v določenem kulturnem okolju pa je odvisen tudi od uveljavljenosti nekaterih bibliografskih baz. Na področju arhitekture je v širšem prostorskem kontekstu dosti bolj kot baze SCI ("Expanded"), SSCI in A&HCI v uporabi na nacionalnih centrih osnovana specializirana baza ICONDA, ki v veliki meri pokriva arhitekturne in urbanistične revije. To je razvidno tudi iz rezultatov ankete, ki jo je v letu 2004 izvedla Komisija za znanstvenoraziskovalna merila FA. Za bolj anglosaško usmerjene je morda uporabna (ne pa tudi uporabljana) baza Avery Index of Architectural Periodicals, saj v njej najdemo vrsto v širšem kulturnem okolju pomembnih arhitekturnih revij. Pojavljajo se tudi nove baze, ki učinkovito služijo svojemu namenu kot zbirke "svežega" referenčnega gradiva z vsega sveta, še posebej na področjih, ki se jim pomen povečuje v zadnjih desetletjih in letih (področje računalniškega arhitekturnega projektiranja CUMINCAD = Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design ["Cumulative Index_", 2005].) in se zavestno oddaljujejo neposrednim komercialnim ciljem. Dostop do
različnih informacijskih ravni je primerljiv z drugimi bazami, potencialni vpliv je usmerjen v specializirano publiko, raven kakovosti pa je zagotovljena s pomočjo enakovredno urejenega recenzentskega sistema vseh ključnih transregionalnih znanstvenih organizacij s področja, ki združujejo najnovejše izsledke v skupni informacijski sistem.
Prepuščanje določanja relevantnih baz za določeno področje drugim strokam je vprašljivo, saj le-te ne poznajo potreb raziskovalcev po utemeljevanju inovativnosti, kar posledično predhodnim rezultatom dviguje raven vplivnosti. Zato smo na FA pripravili analizo "pojavljanja" revij, katerim smo doslej priznavali pomen, v bazah, ki jih priznava ARRS (in posledično Univerza, kar je razvidno iz letošnjih sklepov Senata).
Vpogled v bazi ICONdA in Avery Index to Architectural Periodicals kaže, da seznami ARRS-ja in Univerze izključujejo nekaj slovenskih arhitekturnih oz. za arhitekturo zanimivih revij: AB, Oris, pa tudi ITcon ter delo in Varnost.
Slovenske revije z mednarodnih bibliografskih baz, ki jih priznava ARRS , ki doslej niso bile vključene v Bibliografski indeks arhitekture, pa morda zadevajo sorodna področja specializacij znotraj arhitekturnega polja delovanja (v oklepajih so navedene baze teh revij):
Acta geographica Slovenica (Curr. Geogr. Pub.), Acta Historiae Artis Sloveniae (Hist. Abstr., ABC-CLIO), Anthropological Notebooks (Antropol. Index), Arheološki vestnik: Acta Archaeologica (Zachkat. DAI; Antropol. Index), Časopis za zgodovino in narodopisje (Hist. Abst. ABC-CLIO), Filozofski vestnik (A&HCI ; CSA Philos. Index), Geografski vestnik (Curr Geogr. Pub.), Glasnik slovenskega etnološkega društva (Antropol. Index; Abst. Music. Lit.), Image Analysis & Stereology (IM, CAplus), Javnost / The public (SSCI; CCSBC, IBSS; CSAWPSA, CSASA, CA), Materiali in tehnologije (METADEX), Phainomena (CSA Philos. Index), Prispevki za novejšo zgodovino (Hist. Abst. ABC-CLIO), Psihološka obzorja (PsychINFO), Razprave / IV. razred SAZU (Georef), Razprave in gradivo (CSAWPSA, CSASA), Sodobna pedagogika (CSASA), Teorija in praksa (PSAWPSA; CSASA), Traditiones (Anthr. Index; Francis-.E. C. Europe), Varstvoslovje (CSAWPSA), Zdravstveno varstvo (IM), Zgodovinski časopis (Hist. Abst, ABC-CLIO).
Razširitev spektra "relevantnih" revij, v katerih "se priznavajo" objave arhitektov kot "odlične", pomeni sicer ukinitev v problemskem pristopu omejujočega seznama iz tujine ob iskanju primernega medija za relevantno ciljno publiko, brskanje po bazah, ki jih doslej nismo bili vajeni, saj niso prvenstveno namenjene
IRAZLIEICA IBAZA		
REVIJE, KI IZHAJAJO V TUJINI		
AD, Archilsctural Design (Academy Edilions, London, UK) (ne izhaja več)	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
AMC (Architectjeutre, Mouvement Contnuite, Pariz, Francija)	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
AR, Aarchitectjral Review (The Architectural Press, London, UK	H, D	A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
ARCH+, Zeitschriftluer architektjr und Staedtebau (Arch+Verlag, Aachen, Nemčija)	H, D	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
ARCHIS (Nederlands Architectural Insttjt, Roterdam, Nizozemska)	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
ARHITEKTURA (Savez arhitekati Hrvatske, Zagreb, Hrvaška)	H, D	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
BAUTECHNIK (Ernst& Sohn Verlag, Berlin, Nemčija)	H, D	ICONDA
BAUVELT (Bertelsmann Verlag, Berlin, Nemčija)	H, D	ICONDA
BLAETTER FUER TECHNIKGESCHICHTE (Texchnisches Museum Wien, Avstria)	H	
CASABELLA (Elmond Periodici, Milano, itälija)	H, D	ICONDA
CiP, Čovjek i prostor (Savez arhitekata hrvatske, Zagreb, Hrvaška)	H	
DBZ, Deutsche Bauzeit5chrift(Bartelsmannverlag, Berlin, Nemčija)	H, D	ICONDA
DETAIL (insftuttuier internatonale Architektur-Dokumentafon, Muenchen, Nemčija)	H, D	ICONDA
DOKUMENTE ZUR ARACHiTEKTUR (HDA,Has der Architektur, Graz, Avsfija)	H, D	(tudi monografska publikacija! )
DOMUS (Bordone Edifice, Milano, Italija)	H	ICONDA
EL CROQUIS (El Croquis Ed., Madrid, Španija)	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
GRADJEViNAR (HSGI, Zaagreb, Hrvaška)	H, D	ICONDA
HOUSING STUDIES (Harfax Publishing, Basingstoke, UK)	H, D	SSCI
INTERNAQTIONAL JOURNAL FOR HOUSING SCINECE (Florida IU, Miami, ZDA)	H, D	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
ISG NACHRICHTEN MAGAZIN (Internatonales Staedteforum, Graz, Avsfija)	H, D	ICONDA
JA, The Japan Architect(Shinkencniku-Sha Co., Tokio, Japopnska)	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
L'ARCHITECTURE D'AUJOURDHUI (Groupe Expansion SA, Pariz, Francija	H, D	A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
LOTUS INTERNTIONAL (Elmond Periodici, Milano, Italia)	H, D	A&HCI, ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
LUOGHI (Circolo Trentno per Architettura Contemporanea, Trento, Italija)	H	
ORIS (Arhitekst, Zagreb, Hrvaška)		AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
PRO-HOLZ (DIV, Muenchen, Nemčija) (ne izhaja več) > ZUSCHNITT (Pro:Holz,	H	
PROSTOR (Sveučilište Zagreb, Arhitektonski fakultet Zagreb, Hrvaška)	H, D	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
QUADERNS (Collegio de arquitectos de Cataluna, Barcelona, Španija)	H, D	ICONDA
RICERCA (Università di Udine, Udine, Italija)	H, D	
STAHLBAU (Ernst& Sohn Verlag, Berlin, Nemčija)	H	ICONDA
URBAN MORPHOLOGY (University of Birmingham, Birmingham, UK)		AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
WERK, Bauen und Wohnen (WerkAG Verlag, Zuerich, Švica)		ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
WOHNUNG & GESUNDHEIT (Insttutfuer Baubiologije, Neubern, Nemčija)		ICONDA
WORLD OF WOOD (Alan Brooks, Albuquerque, USA)		
REVIJE, KI IZHAJAJO V SLOVENIJI		
AB, Arhitektov bilten (DAL, Ljubljana, Slovenija)	H, D	ICONDA
ANNALES, (ZDzJ Primorsko, Koper, Slovenija)	H, D	BIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICAL ABSTRACTS) vključenostv bazo velja za ,Series Historia Naturalis'
AR, Arhitektura/Raziskave (FAUL, Ljubljana, Slovenija)	H, D	ICONDA
ETNOLOG (SEM, Ljubljana, Slovenija)	H	Antropol, Index, Francis-E.C.E
GRADBENIK (Tehnis, d,o,o„ Ljubljana, Slovenija)	H	
GRADBENI VESTNIK (DGIT, Ljubljana, Slovenija)	H	ICONDA
HIŠE (IDM, Ljubljana, Slovenija)	H	
KLIK (Pro anima d.o.o,, Ljubljana, Slovenija)	H	
KRONIKA (ZZDS, LJUBLJANA, Slovenija)	H	BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART
LES (ZLS, Ljubljana, Slovenija)	H, D	CAB Abstracis
LIKOVNE BESEDE (ZDSLU, Ljubljana, Slovenija)	H	
LIST (DAL, Ljubljana, Slovenija (ne izhaja več)	H	
PIRANESI (Piranesi, Ljubljana, Slovenija)	H, D	ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS
UJMA (Minist^stvo za obrambo, Ljubljana, Slovenija)	H	
URBANI IZZIV (UI, Ljubljana, Slovenija)	H,D	ICONDA
VARSTVO SPOMENIKOV (Minist-stvo za kulturo & URSKD, Ljubljana, Slovenija)	H,D	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART
SINTEZA (ZDAS, Ljubljana, Slovenija) do 1994	H	AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART
ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO (FF/UL, Ljlubljana, Slovenija)	D	BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART
Slika 5: Bibliografski indeks arhitekture (različici: H-habilitacijska merila, D-pogoj za neposredni prehod na doktorski študij).
Bibliographical architectural index (variations: H-habilitation criteria, D-conditionsfor directpassage to Ph.D. courses).
arhitekturi, ter morda bližanje arhitekturne problematike drugim znanosti v Sloveniji, vendar lahko hkrati pomeni tudi oddaljevanje od bistva arhitekture... Težišče odgovornosti za oceno vsebinske ustreznosti glede na področje obravnave je tako v izboru kompetentnih strokovnih komisij.
Kriteriji znanstvenega raziskovanja v arhitekturi in "faktor vpliva"
Razmislek o kriterijih znanstvenega raziskovanja v arhitekturi temelji na predhodnih opredelitvah raziskovanja in znanstvenega raziskovanja. [Zupančič Strojan, 2004] Prispeva k razpravi o kriterijih "odličnosti" v arhitekturi, in sicer z razlago "formalnih" možnih dokazil vplivnosti in vitalnosti arhitekturnega raziskovanja, ki bi lahko nadomestili kategorizacijo glede na "faktor vpliva", ki ga že omenjena področja vsiljujejo kot splošni kriterij znanstvene "odličnosti". Znanstvenoraziskovalna merila morajo biti v primeru arhitekture glede ocenjevanja vpliva usklajena z umetniškimi merili, vzpostavljati morajo področno ravnotežje (s spodbujanjem razmisleka o bistvu arhitekture ter o njeni mnogoterosti), hkrati pa spodbujati medsebojno povezanost
znanstvenih disciplin v problemskem pristopu.
Arhitektura kot v kulturni prostor zazrto področje se lahko usmerja v lokalno, regionalno, transregionalno in svetovno raven z isto stopnjo znanstvene odličnosti. Relevantnost znanstveno raziskovalnih rezultatov se najbolj jasno odraža v njihovem vplivu v prostoru, kateremu so rezultati namenjeni. Vpliv (pozitiven!) se izraža:
-	v (pozitivnih) znanstvenih citatih,
-	v objavljenih (pozitivnih) recenzijah znanstvenoraziskovalnih del,
-	v ocenah družbeno-prostorskih sprememb kot znanstvenih aplikacijah (t.j. v vplivu na dogajanje v konkretnem prostoru). Le-teh ni mogoče dokazati s faktorjem vpliva revij, temveč z javno pozitivno znanstveno oceno posledic v stroki (še posebej, če gre za rezultate razvojnih raziskav).
Odmevnost pa se kaže tudi v raznovrstnih navedbah, omembah...
Odzive akademske sfere in kompetentnih recenzentov/ kritikov dopolnjujejo odzivi strokovne javnosti nasploh, in tudi laične (vsaj glede kompetenc s področja arhitekture vanjo sodijo tudi
MEDNARODNE DOSTOP DOSTOPNOST/OPOMBE BIBLIOGRAFSKE BAZE S SEZNAMA ARRS, V KATERIH SO NAVEDENE REVIJE BIBLIOGRAFSKEGA INDEKSA ARHITEKTURE		
VSE BAZE S SEZNAMA ARRS	http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/kat eg-znan-publ.asp	v splošnem dostopu so seznami revij, ki so jih pripravili slovenski Osrednji specializirani informacijski centri / niso nujno navedene vse za stroko relevantne periodiène publikacije, èeprav morda ustrezajo kriterijem za navedbo - potrebno je sprotno preverjanje in dopolnjevanje
SCI (Expanded)	seznami: http://www.isinetcom/journals/	seznami: splošni dostop; podrobnejši podatki (bibliografski, izvleèki, citiranost): iz prostorov univerzitetnih/raziskovalnih institucij / citatna baza za naravoslovne vede in tehnologijo, vkljuèena v ISI-WEB OF SCIENCE
(Science Citation Index (Expanded))	podrobnejši podatki: http://wos.izum.si/	
SSCI (Social Sciences Citation Index)	gl. SCI	gl. SCI / citatna baza za družboslovne vede, vkljuèena v ISI-WEB OF SCIENCE
A&HCI (Arts&Humanities Citation Index)	gl. SCI	gl. SCI / citatna baza za humanistiène vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCE
ICONDA	http://www.irbdirektde/iconda/	seznami, bibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: iz prostorov univerz itetni h/raziskovaln i h i nstituc ij / specializi rana baza za arhitekturo, gradbeništvo i n urbanizem, na
AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS	seznam in podatki:	seznam in podatki dostopni prek strežnika CTK-ja / specializirana baza za arhitekturo, prostorsko planiranje, oblikovanje, spomeniško varstvo (iskalnik za veè baz: CSA)
	http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/	
CAB Abstracts	seznam:	seznam: splošni dostop;
	http://www.cabi- publishing.org/AbstractDatabases.asp?Subje ctArea=&Subject=&Section=sc&PID=125	podatki: dostop iz prostorov UL - Biotehniške fakultete, Veterinarske fakultete, Kmetijskega inštituta, Univerz itetne knj ižnice Maribor/ spec ial iz i rana baza za biotehni ko
BIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICAL ABSTRACTS)	seznam:	seznam: splošni dostop; podrobnejši podatki: plaèilo / pecializirana baza za biologijo v sistemu Web of Science
	http://www.isinet.com/cgi-bin/jrnlst/jloptions.cgi?PC=BP	
Antropol. Index,	http://aio.anthropology.org.uk/cgi-bin/uncgi/search_bib_ai/anthind	dostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop z lokacij univerze v Ljubljani (gl. npr. strežnik NUK-a)
FRANCIS-East Central Europe	seznam	dostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop z lokacij univerze v Ljubljani (gl. npr. strežnik NUK-a)
	http://connectsciences.inist.fr/bases/internes/ perana/test.php	
	podatki	
	http://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cgi	
CSAWPSA (=Worldw. Pol.Sci.Abstracts)	seznam	seznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA -vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/
	http://www.csa.com/factsheets/polsci-set-c.php	
CSASA (=Sociological Abstracts)	seznam	seznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA -vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/
	http://www.csa.com/factsheets/supplements/ sociossl.php	
BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART	http:/www.rlg.org/en/page.php?page_ID==17 3	seznam: splošni dostop; podatki: omejitve
DRUGE RELEVANTNE BAZE		
CUMINCAD (Cumulative Index of ComputerAided Architectural Design)Cum ulative Index of Com puter Aided Architectural Design)	http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home	bibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: èlanarina v eni izmed transregionalnih organizacij (as ACADIA, CAADRIA, eCAADe, SiGraDi, CAAD futures) / specializirana baza za raèunalniško arhitekturno projektiranje; 6900 bibliografskih vnosov
Slika 6: Dostopnost baz, vkaterih najdemo doslej priznane revije z "Bibliografskega indeksa arhitekture".
Accessibility to databases where we canfind magazines recognised by the "Bibliographical architectural index ".
akademski predstavniki drugih znanostih). Presoje morebitnih sprememb ravnanja strokovne in laične javnosti v ravnanju s prostorom, ki jih je mogoče pripisati odmevnim raziskovalnim ugotovitvam, je mogoče ocenjevati šele iz utrezne "zgodovinske oddaljenosti".
Možnosti povečanja vplivnosti znanstvene ravni arhitekture pri nas
Prepoznavanje splošnih kriterijev "znanstvene odličnosti" v širšem trans-regionalnem okolju prispeva k razumevanju razlik glede na merilo območja obravnave in omogoča vzpostavljanje medsebojno povezanih rešitev.
Lekcije izbranih kazalcev produktivnosti nakazujejo možnosti premoščanja razlik med znanstveno ravnijo arhitekture in drugimi znanostmi, še posebej s tistimi z izrazito pozitivističnim pristopom. Razlike v produktivnosti in v načinih, v katerih se izraža odmevnost na različnih področjih znanosti, ne izvirajo iz kakovosti znanstvenih dosežkov, temveč iz narave znanosti na različnih področjih. Najvišji dosežek v izbrani disciplini je torej načeloma enakovreden najvišjemu dosežku v drugi disciplini, ne glede na uveljavljene načine predstavitev, ali načine, po katerih je mogoče presojati vplivnost raziskovalnih rezultatov.
Glede na uveljavljenost baze COBISS v Sloveniji velja posebno pozornost posvetiti tistim načinom predstavitev znanstvenih rezultatov, ki jim tudi druge znanosti priznavajo potencialni pomen, hkrati pa ustrezajo vsaj še kakovostni ravni uveljavljenih načinom znanstvenih predstavitev. Poleg člankov je to nedvomno znanstvena knjiga. Obenem pa bi lahko tudi arhitekti prilagodili uporabo COBISS-a kot celote svojim področnim potrebam (npr. z vnašanjem podatkov o materializacijah in drugih oblikah aplikacij raziskovalnega dela). Selektivni izbor, ki ga ponuja sistem, si lahko skrojimo tudi po svojih potrebah. Drugim področjem bi s tem predstavili bogastvo in pestrost arhitekturnega udejstvovanja, ki se ne omejuje zgolj v produkcijo za akademske kroge, ampak si prizadeva za vplivnost glede na relevantnost obravnavanega problema. Kompleksna uporaba baze, ki nam je na voljo, lahko pokaže kompleksnost ravni potencialne vplivnosti znanstvene ravni v arhitekturi.
Določitev kriterijev odličnosti za znanstveno knjigo je v arhitekturi bistveno pomembnejša kot iskanje pomena "faktorja vpliva" v bazah ISI. Zato je tudi uvrščanje publikacij v kategorijo, ki je pripoznana kot "odličen" način predstavitve znanstvenih rezultatov na nacionalni ravni, včasih vprašljiva. Informatorji se ob kategorizaciji sklicujejo zgolj na formalne kriterije, avtorji na kakovost vsebine, ne glede na raven samokritičnosti. Zahteve po "znanstveni, sistematični, izčrpni in vseobsegajoči obravnavi problema, vprašanja ali predmeta, osebe ali dogodka" (ne glede na število zvezkov) so zato interpretirane na različnih nivojih, medtem ko zahtev po elementih za pridobitev CIP in ISBN ni težko doseči. Recenzije potrjujejo osnovno raven kvalitete, v kolikor so seveda izbrani kompetentni recenzenti. Tudi v našem kulturnem prostoru se počasi uveljavlja elektronsko publiciranje. Zato možnosti multimedijskih kombinacij, ki bi sledile logiki knjižnih izdaj, še daleč niso izčrpane (znanstveni film pa se sploh ne upošteva kot "odlična" predstavitev znanstvenoraziskovalnih rezultatov). COBISS uvršča med znanstvene monografije še "znanstveno kritične objave izvirnikov, znanstvene prevode s komentarjem, znanstvene slovarje in znanstvene zemljevide". To pomeni, da je arhitekturnim grafičnim prikazom pot odprta ne glede na razmerje med besedilom in ilustracijo. Bolj je pomembno kaj znanstvena "srenja" prepozna kot "znanstveno knjigo". Zborniki s konferenc ter raziskovalna poročila "ne sodijo v to kategorijo". Kaj je torej tisto, kar znanstveno knjigo v arhitekturi "dela odlično"? Ne glede na tematiko, pristop oz. metodologijo je nujna primerjalna utemeljitev inovativnih vidikov predstavitve. "Znanstvena"
sistematičnost ne izključuje ustvarjalnega "naboja"! Vsebinska celovitost oz. poglobljenost sta nujni značilnosti. Izrazno jezikovno bogastvo (besedno in slikovno)... naj bi arhitekturne znanstvene monografije odlikovale v bolj izrazito tehniški soseščini. Grafika, ne glede na stopnjo "multimedijskosti" mora biti samoumevno vredna arhitekta. V arhitekturi se kaže možnost hkratnega približevanja vsebinske ravni, ki je sicer morda primarno namenjena akademski sferi, tudi splošno-strokovni, s pomočjo ilustracij pa morda tudi splošni javnosti. Meja med znanstveno in strokovno knjigo je v arhitekturi delno zabrisana, če želimo doseči čim širši spekter ciljne publike. Zaradi utemeljevanja prispevka k delom predhodnikom pa se znanstvena monografija kljub širjenju ciljne publike ne sme odreči izhodiščem znanosti, znanstvenemu pristopu in metodam, ciljem in namenu znanosti. Znanstveni "aparat" jo s stališča splošne publike morda po nepotrebnem obremenjuje. Kako torej ohraniti raven "odličnosti", prepoznavno za znanstveno kritiko, obenem pa prestopiti prag akademske sfere, s tem doseči večjo in bolj "otipljivo" vplivnost, vplivnost na prostorske posege v arhitekturi? "Slovenska znanstvena založba" se mora po kriterijih ARRS vsako leto potrditi z najmanj tremi znanstvenimi knjigami, ne le svojih avtorjev, v urejenem in transparentnem recenzentskem postopku poznanih recenzentov, in na podlagi natančno opredeljenih vsebinskih načel izdajateljske politike znanstveno kvalificiranega uredništva.
Ob vseh formalizacijah ostaja torej bistveno vprašanje: kaj je pravzaprav vsebina tistega, kar naj bi arhitekti raziskovali in skušali s tem vplivati na svoje družbeno-prostorsko okolje? Vsaj za pripadnike akademske ustanove, ki želi vzgajati arhitekta-generalista, je odgovor o odzivnosti na lokalne in regionalne prilike, vendar na skupnem kakovostnem nivoju, skritem med enajstimi točkami direktive 85/384/EEC o medsebojnem priznavanju kvalifikacij na področju arhitekture ["EU directives..." 1985-1990-]. V duhu te direktive kot skupnega konsenza evropskih držav, se lahko vprašamo: katero je torej področje delovanja, kjer kljub interdisciplinarnim pristopom, PREVLADUJE arhitektura? Kaj potrebujemo kot znanstveno raziskovalni temelj za vzgojo arhitekta-generalista?
Viri in literatura
Open, self organising repository for scientific information exchange SciX. 2004.
http://www.scix.net/ (2005) Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design; CUMINDAD.
http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home (2005) EU directives in the field of regulated professions. II. Sectoral directives. Architect. Directive 85/384/EEC... 1985-1990-. Http://www.aic.lv/ ace/tools/dir_en/sektoru.htm (2005) ISI Web of Knowledge. http://www.isinet.com (2005)
ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. 2005. Http://home.izum.si/
izumft_baze/wos.htm (2005) Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. 2001 http://intranet.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijskamerila/ MerilaZaVolitve.asp (2005) Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in
aplikativnegaraziskovanja.Ur.l. RS, št. 21/2001,38/2002. Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih
programov. Ur. l. RS, št. 12/2005 Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih
projektov. Ur. l RS, št. 12/2005 Standard Evaluation Protocol 2003-2009 for Public Research Organisations Utrecht, Den Haag, Amsterdam, VSNU, NWO and KNAW, 2003. The same general criteria can be traced in numerous systems, the diversity can be found in their interpretation. Zupančič Strojan, T., 2004: Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenja raziskovalnih dose kov. AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Št 1, str. 78-83.
doc dr Tadeja Zupančič Strojan Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani tadeja.zupancic@arh.uni-lj.si