< I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarai prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 9. januvarija 1897. *dtík&dfeatí&fedkdfeá^ kacih pravic. " L J ............................................I 9 m Politiški oddelek. Zato pa ljudsko šolstvo tedaj bilo malo ».- i* Važna stoletnica. razvito. Cesarica Marija Terezija in cesar Josip II. sta sicer nekaj storila za šolstvo, a podrejene oblasti pa niso imele dobre volje uveljavati njiju dobre namene. Pri tacih razmerah je naravno, da je moral novi Dne m --- v,». v*« jv UJVII*» "" " minolo sto let, kar je slavni pisa- list zaspati, če tudi so kmalu pozneje za Kranjsko bili telj in pesnik Valentin Vodnik bil v Ljubljani začel iz- nastopili časi, o katerih bi se bilo dalo dosti zanimivega dajati prvi slovenski list „Ljubljanske Novice". Ta list pisati. Da je Vodnik mogel svoj list še dalje tedajati i je izhajal štiri leta potem pa zamrl. Tedanji čas za marsikatera podrobnost izza irancoskih vojsk na Slo To časopisje ni bil ugoden, zlasti pa za slovenske ne. so bili časi, v katerih se je porodil zloglasni časniški venskem se ne bila pozabila. Celih triinštirideset let je po prenehanju Vodnikovih kolek. tiskovni svobodi seveda tedaj še nabilo go- „Ljubljanskih Novic" minolo, da je začel izhajati drug vora, vsaj je sedaj še jako omejena. Tedanja oblastva so slovenski list, „Novice" namreč, katere je ustanovil dr. imela proti vsakim novim idejam veliko nezaupanje, po- Bleiweis. sebno ker so v Franciji bile velike zncešnjave. Zato teh štiridesetletjih se je na Slovenskem bilo marsikaj premenilo. Ljudstvo je bilo še vedno brez po lahko rečemo, da je bilo treba poguma, da je kdo tedaj litičnih pravic, a narodna zavest se je bila začela dra izdajal list. Znanje miti. Znanje slovenskega čitanja se je bilo že precej raz-čitanja zlasti slovenskega je tedaj bilo še širilo, če tudi še ni bilo šol. Izšlo je bilo več slovenskih jako malo razširjeno. Šol je bilo silno malo. Izobraženi sta- knjig, iz katerih so ljudje drug drugega brati učili. novi so bili pa tuje odgojeni in niso podpírali domaćega Pesniki in drugi pisatelji so že bili nekoliko probudili časopisja. Časopisje je tedaj bila taka novost, da večina narod slovenski. Pa tudi mej razumništvom zlasti pa mej omikancev sploh še nobenega lista čitala ni. Razpoši- duhovščino je bilo več mož, ki se niso sramovali biti ljanje je bilo težavno in drago, kajti pešte še niso bile slovenske krvi. Vsled tega so se bile razmere že toliko tako urejene kakor so sedaj. Seveda časopisje tudi za- zboljšale, da so se mogle vzdržavati „Novice", ki so bile radi tega take važnosti ni imelo, ker še niso poznali br prevzele na3ledstvo Vodnikov „Ljubljanskih Novic", zojava in se novice niso mogle tako hitro izvedeti iz daljnih krajev. osnovo „Novic" začelo se je novo duševno življenje mej Slovenci. Kar Vodnik ni mogel doseči s svojim listom Tedanje politične razmere tudi niso dajale časo- vsled neugodnih razmer, to je dosegel dr. Bleiweis. Prišli pisju nobene važne vloge. Vladal absolutizem. Piem- so drugačni časi, najbolj so dogodki 1848. 1. bili močno stvo je res v nekaterih deželah imelo več pravic, a ti vzpodbudili narod, će tudi ni ostalo, kar se je to leto gospodje so se že mej seboj pomenili, kadar so se sešli ustanovilo i a br vpliva na ljudsko mišljenje pa do in ni bilo treba, da bi jih kdo po časopisih vzpodbujal godki niso ostali. Leta 1860. smo dobili ustavo. Ustavno temu ali onemu. Za novotarije plemstvo ni bilo vneto, življenje pa zahteva časopisja. Tako se je tudi mej Slo- .. Novice" ker je slutilo, da vsake premembe se bodo zgodile njemu v škodo. Narod tedaj ni imel ničesa govoriti venci jelo časopisje bolje razvijati in množiti Po niso več zadost znali niso nubSniti volitev. Zato se tudi ljudje niso zani- „Slovenija u Î ale Že 1848. leta se je bila osnovala pa ni obdržala. Začeli so izhajati listi mali, mogli. ljudje kako se vlada î vsai tako niso ničesa premeniti po večkrat v tednu > dokler nismo dobili celo dnevnikov da Vodnik bi gotovo ne bil verjel, ko bi mu bil kdo pripo Gospoda je pa največ tudi najrajše videla ostanejo nezavedni, da ne začno zahtevati zase vedoval, ko je urejal „Ljubljanske Novice", da bodo čez £ A * » 12 100 let Slovenci imeli že tri dnevnike in blizu 30 drugih avstrijsko odvetniško zbornico. On je namreč izvoščeka Baura listov različne vsebine, da bodo tedaj že izhajali pri njih listi za posamične stroke, da bodo celo ženske že imele pregovori!, da je umaknil tožbo proti íupanu dunajskému Strobachu Pri tem je pa neki tako postopal, kakor se maogim svoj list „Slovenko". članim odvetniške zbornice zdi, da se ne vjerna z odvetniško sta novsko castjo. Sicer se pa že dolgo Stoletnica slovenskega časopisja nam najbolje doka- ni dosti brigal. On je le bolje politik in agitator. dr. Lueger za odvetništvo da Slovenci napredujemo, če tudi naše razmere zuje, niso tako ugodne kot drugih avstrijskih Rusija. Ruski car je poslal jako laskavo novoletno časniški razvoj dokazuje, da se naš narod narodov. Naš čestitko predsedniku francoske republike. Car izraza tem povodom najboljša vošcila v prospeh Francije in se spominja zanima za vsak napredek in to je nam najbolje jamstvo, da se Slo- lepih dnij, katere je preživel ravno minolo leto v Fran čiji. věnci nikdar ne vtopimo v nemškem t skem morju. ali pa italijan- Ta čestitka zopet priča o preprijaznih odnošajih mej Rusijo in Frauciji. Carjev ukaz določa splošno ljudsko štetje v celem carstvu na 28 januvarija Car je dovolil, da Politični pregled. se sme v celem carstvu nabirati prostovoljne doneske za Ar- so pribežali iz Turčije v Rusiji. Vidi se da imajo mence, v Rusiji odprte roke za uboge preganjane Kristjane. Car Celjsko vprašanje. Najvažnejša in ob jednem za je ustanovil novo, nad ministerstvom stoječo instanco, najvišji Slovence najžalo3tnejša novica je, da je v državnem zboru pro- svet, kateremu stoji na čelu veliki knez Konstantin Konstan- pala celjska postavka s 109 proti 98 glasom. Minoli torek tinovič. jc bilo glasovanje o tej stvari. Da se zavrž* potrebščina za Turčija. Znano je, da so velevlasti nagovarjale celjsko gimnazijo, to je predlagal dr. Foregger. Ker so sedaj sultana, naj jim privoli kontrolo turških financ. Velevlasti so ravno pravoslavni božični prazniki, manjkalo je več slovanskih domnevale, da kaj opravijo. Na ta način so velevlasti tudi poslancev. Iz Galicije je mankalo pri glasovanju 32 poslancev, upale, da se izvrše potrebne reforme v Turčiji. Toda sultan Mladočehov 11 ni bilo v zbornici, Dalmatinec je bil samo odločno odgovoril, da odklanje nasvet, naj velesile kon- jedc- pogrešali so Slovenca Višnikarja in isterskega poslanca trolirale turške finance, sicer pa, da se ne brani nasvetovanih Laginje. Tudi osem čeških veleposestnikov ni bilo v zbornici, reform. To je sultan sporocil ruskému veleposlaniku Nelidovu, Da so vsi ti prišli, bi gotovo celjska postavka ne bila pala. kateri edini je imel še največ veljave pri njem. Ruski vele- Omeniti je pa, da so se vzdržali glasovanja skoro vsi nemški doslanik je sicer sultanu zapretil s silo, toda ta se je nekako konservativci in vsi pristaši katoliške stranke. Bali so se gla- izjavil, da rajši vidi, naj pride karkoli, kakor pa da bi iz- sovati za to postavko glede na bližajoce se volitve. Kalten- ročil Turčijo popolni zavisnosti velevlastij. Kaže se čedalje egger je zopet glasoval s Slovenci, za kar so se mu rogali bolj, da bodo velevlasti morale uporabiti silo, če bodo hotele Nemci, zlasti dunajski protisemitje, ki so vsi glasovali proti narediti red v Turčiji. — Turska vlada oziroma sultan sta celjski dvojezični gimnaziji. Nemški liberalci, nemški nacijo- zvita. Veleposlanikom obljubujeta reforme in se delata, kakor nalci in protisemitje so bili skoro polnoštevilno pri seji. Za da oi hotela iste izvesti, v resnici pa ščuvata po svojih urad- vlado je to mala neprijetnost. Gimnazija v Celju se letos uikih ljudstvo zoper vsake reforme. V Albaniji je že buknil ne opusti, kaj ti mej letom ne more učencem zapreti poti do neki ustanek zoper izvedbo reform. temi pouka. Tudi bi ne bilo pametno ozirati se na sklep zbornice, ustanki in izrazi nevolje se opravičuje Turčija napraní uprizorienimi vele- v kateri se je slučajno dobila većina. Celo nemško liberalni vlastim, da ji ne kaže izvrševati reform, če noče nemirov. in nemškonarodni listi priznavajo, da bi bil izid glasovanja F'pati ;e, da velevlasti temu zvitemu počenjanju Turčiji narede drugačen, da so vsi prišli z božičnih počitnic na Dunaj Vse- kako je pa znacilno, da se najde taka večina proti celjski dvojezični gimnaziji, kajti dokazuje, da se mej Nemci vedno bolje kmalu konec. Kuba. bi zavzele, če Španija je vprašala velevlasti, kako stališče nastala vojna mej njo ia Zjedinjenimi dr- razširja narodna nestrpnost. Značilno je pa tudi, da si kr- žavami. Francija in Anglija sta odgovorili, da o tem ne mo- ščanski socijalisti in pa židovski liberalci tako hitro podajo reta dati točnega odgovora, Italija pa se je izjavila, da je roke, kadar gre zoper Slovane, naj se še tako ravsajo in kav- pripravljena v prid Španije delati za mir, a ne mogla bi pa podpirati Spanije. Teh odgovorov Španija ne more v vojni sajo mej seboj. Kaj bode vlada storila, ne vemo. Nekateri mislijo, da bode dala v gospodski zbornici ustaviti potrebščino biti vesela in ji bolj mora biti v mislih sprava s Kubanci, za dvojezično gimnazijo v Celju, drugi pa, da se bode kako čuje se že o dogovorih španjskega poslanika z državnim taj- drugače pomagala. Če se stvar vrne namreč iz gospodske nikom Zjedinjenih držav glede samouprave ua Kubi. Izvedba zbornice v zbornico poslancev, bi se rešenje dtž^vnega prora- te (bo za Španiji posebno za to tudi težavna, ker Kubanci čuna nekaj zavleklo, kar pa vlada ne želi. Narodni Nemci in zahtevajo, da se odstranijo s Kube vsi španjski uradniki in protisemitje pa v resnici tacega izida glasovanja niso posebno veseli. Hoteli so to zadevo porabiti pri agitacijah proti libe-ralcem. Mislili so, da bode postavka vsprejeta. Nemški liberalci bodo glasovali proti njej, a v tretjem branju bodo pa glasovali za proračun, v katerem je ta postavka. Za to bodo nadomeste z domaćini. Kam pa naj ob teh slabih fiaancnih razmerah gre Španija s temi razvajenimi uradniki, ki so bili navajeni dobrega življenja in izmozgavanja skega naroda ? ubogega kuban- pa jim lahko očitali, da le igrajo komedijo in se ne upajo z * vso odločnostjo braniti nemških narodnih koristij. Sedaj pa tega ne bodo mogli, ker je ta postavka iz proračuna izginila. Nemški liberalci bodo pa gotovo pri agitacijah na to ghso- * -ti: Obrtnija. » » » vanje se sklicevali, da dokažejo pristnost svojega nemštva. Omeniti je še, da sta za celjsko postavko dobro govorila slo- Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Seje dne 22. decembra 1896 so se pod predsedstvom zborničnega ven3ka poslanca dr Ferjančičjn^Koblar, a seveda Nemcev ništa mogla prepričati o potrebi celjske dvojezične gimnazije. Dr. Lueger. Prvi podžupan dunajski se je odpo- vedal advokaturi. To se smatra za znamenje, da upa kmalo postati dunajski župan. Strobach tako za županstvo ni sposoben. Sicer je pa imel dr. Lueger baš sedaj neprijetnosti z dolenje- Ks.Šoúvan. Feíik s Stare, Valentin Sušnik in Jernej Žitni k. predseduika Ivana Perdana in v navzočnosti vladnega zastop-nika c. kr. deželnovladnega svetnika dr. pi. Ruling-a vdeležili nastopnizbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Anton Klein, Franc Ko 11 m an, Alojzij Lenček, Karol Luck-mann, Franc 0 mer sa, Josip Rebek, âvgusu S k a b e rne, Franc Zbornični predsednik otvori sejo in připomni, da so zbornični člani Kersnik, Pavšler in Petričič opra-vičili svojo odsotnost z boleznijo, Hren, Kušar Pollak, in Supančič pa z neodložljivimi opravki. Overovateljema zapisnika se imenujeta zbornična člana Karol Luckmann in Franc Ks. Souvan. I. Zapisnik zadnje -seje se odobri. II Zbornični tajnik predloži nastopno poročilo: a) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Antona Vanelli ja iz Otočič-a v novomeškem okraju za spregled redne doprinesbe učnega spričevala v svrho samostojnega nastopa kovaškega obrta, ker se je preverila, da je prositelj vešč kovaškega obrta in zmožen istega samostojno vršiti. b) Dalje je zbornica priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Josipa Svetek-a iz Sostrega v ljubljanski okolici za spregled redne doprinesbe učnega spričevala v svrho samostojnega izvrševanja klav-skega obrta, ker je prositelj dokazal, da se je obrta tri leta učil in se je pri njem 5 let praktično uporab- Ijal. — c) Tudi je priporočala zbornica prošnjo Janeza Drenika iz Vrhpeči v novomeškem okraju za spregled redne doprinesbe učnega spričevala za čevljarski obrt, ker je prositelj dokazal, da se je obrta učil in da se je najmanj tri leta pri njem za pomoćnika uporabljal. d) Zbornica je priporočala pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu ustanovitev s pošto spojenih telegrafskih postaj v Izlakah in Tro-janah e) Vsled nekega dopisa c. kr. finančnega ravnateljstva so se vršila poizvedovanja o prošnji tvrdke G. in dr. za dovolitev carine prostega prometa za ple-miničenje z belgijsko žico v svrho izdelovanja verig m na podlagi teh se je prošnja priporočala. f) Isto ta ko je zbornica poizvedovala o prošnji neke tvrdke za dovolitev carine prostega prometa za pleminičenje z inozemskim litim železom, ingots itd. v svrho izdelovanja železa, žice in žičnih žbic in je na podlagi teh priporočale prošnjo pri c. kr. finančnem. ravnateljstvu. g) C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je prosilo za izraz mnenja, če. in v koliko je z ozirom na krajevne razmere potrebna pomnožitev dimnikarskih dopustil. Po obrtnem katastru izvršujeta se v poli-tičnem okrožju ljubljanske okolice dva dimnikarska obrta, ker je F. L umri in njegova vdova ne izvršuje več obrta. K. je v davčni občini Vodmat in U. H. v davčni občini Vrhnika obdačen. K. ometa vrhu tega dimnike tudi po večih ljubljanskih hišah, torej se more reči. de niti dva obrtnika ne moreta vse svoje pozornosti pri svojem obrtu obračuniti na ljubljansko okolico. Če se pomisli, da je bilo po zadnjem Ijudskem štetju dne 31. decembra 1890 v politićnem okraju ljubljanske okolice 9073 hiš in se more smatrati, da imajo mnoge teh po dva dimnika, da so dalje dim-niki tudi v mnogih gospodarskih poslopjih in delav-nicah, ki se ne prištevajo hišam, se more pač reči, da je v vsem 15.000 dimnikov. Po § 7. zakona z dne 15. septembra 1881, dež zak št. 14, se morajo dim-niki in cevi redoma ometati. Kolikokrat na leto se mora to ometanje opravljati, to določuje župan z ozirom na krajevne razmere, posebno z ozirom na to, kakšni so dimnidi in kako močno se kuri. Po § 8. omenjenega zakona, se mora občinski odbor vsaj z jednim dimnikarjem o cenovniku (tarifu) za njegovo delo pogoditi. Ta določila deželnega zakona je nemo- goče strogo izvrševati, ker obadva dimnikarja. četudi bi imela zadosti osobja, ne moreta delà pregledati. Dimniki in cevi se torej redoma ne ometajo, ker dva obrtnika, četudi bi se župani v interesu posestnikov strogo držali zakona, ne moreta delà zmagovati. Po trdnem prepričanji zborničnem je torej pomnožitev dimnikarskih obrtov v političnem okraju ljubljanske okolice brezpogojno potrebna, le bi se moralo na to delati, da se sedeži teh tako porazdele, da bi ti v občine, v katerih bi naj dělali, ne imeli predaleč. Če bi se omenjeni zakon strogo izvrševal, kar bi bilo le v interesu posestnikov, bi imeli opravka še trije dim- nikarji. | h) Na c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju, Litiji in Kočevju poročala je zbornica v smislu zakona z dne 16. januvarija 1895, drž. zak. št 26, o prošnjah Gustav Pešeta iz Metlike, tvrdke Lebinger & Berg-mann v Litiji in Franc a Hiršal-a v Ribnici za dovolitev razprodaje. i) V smislu § 6 zakona z dne 26. dec. 1893, drž. zak. št. 194, in deželnovladnega razglasa z dne 28. dec. 1894, št. 16.569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895, poročala je zbornica o podelitvi dopustil za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt in sicer: 1.) Na c kr. deželno vlado, da je vsled pritožbe Martinu Peterki iz Brezja v Kamniškem okraju, ki je dokazal večletno praktično uporabo pri zidarskem obrtu, podeliti zidarsko dopustilo za sodni okraj Brdski. 2 ) Na c. kr. okr. glavarstvo v Črnomlju se je poročalo, da naj se Jan. Plut-u iz Petrovevasi podeli zidarsko dopustilo za politiški okraj črnomaljski; 3.) na c. kr. okrajno glavarstvo v Novemmestu, da naj se Antonu Novaku iz Zagradca podeli tesařsko dopustilo za politiški okraj novomeški in sodni okraj Zatiški. 4.) Na c. kr. glavarstvo v Kočevji se je poročalo, da zbornica ne more priporočati prošnje A. E. sedaj v T. za podelitev zidarskega dopustila, ker prositelj ni zadostil zahtevam zakona. 5.) Zbornica je priporočala pri c kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani prošnjo Benedet Francesco des Pietro sedaj v Sp. Šiški za podelitev zidarskega dopustila za sodni okraj ljubljanske okolice. Na c kr. okr glavarstvo v Krškem je poročala zbornica, da naj se Jerneju Ravnikar-ju in Valentinu Mole-tu iz Boštanja pri St. Rupertu podeli zidarsko dopustilo za politična okraja Krško in Novomesto in da naj se Martinu Radaj-u iz Perišč podeli kamno-seško dopustilo za politiški okraj krški. k) Vsled dopisa c kr. deželne vlade in c. kr. okr. glavarstva v Radovljici so se o razmerah tvrdke „Goeppinger & Co" v Belipeči vršila poizvedovanja in sta se predložili poročili. Tvrdka izdeluje sedaj največ jeklene verige mehaničnim potom, ki se razpečajo v inozemstvu in v domačih deželah Produkcija je že sedaj znatna, a se more brez razširjenja oprave po* dvojiti. Da bi vodne moči bolj kakor doslej izrabila, je tvrdka uvela nov predmet namreč izdelovanje jek- leno pločevinatih sodov za bencin, petrolej, spirit in druge tekočine. Zbornica je na to na podlagi predloženih pravil priporočala prošnjo za dovolitev ustano-vitve delniške družbe pod tvrdko „Actiengesellschaft Stahlwerke Weissenfels vormals Goeppinger & Co" s sedežem v Belipeči. 1) Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu je zbornica priporočala dve prošnji Karola Pollak-a iz Ljubljane, potem prošnjo Ignacija Fock-a iz Kranja, Franca 14 Papler-ja iz Dozlovč in Friđerika Schwarz a iz No vegamesta za prejem denaturovane morske soli Zbornica je vzela to poročilo odobrilno na znanje (Dalj sledi.) čital med poukom, kar mu je seveda napak ho- da jo dilo, če ga je zasačil kak profesor. Ta njegova strast za prirodoznan8tvo in pa ljubezen do učiteljskega stanu sta ga napotili, da je po dovršenem četrtem gimnazijskem Kmetijstvo. 99 Naš gospod učitelj (Spisal F. Š.) u » Dobro jutro, gospod stotnik! Pogodili ste jo z izletom; obeta se nam najlepše vremeu. Tako me je pozdravila prijazna gostilničarka, ko sem lepega jesenskega jutra přišel iz svoje spalnice, da bi se s primernim za jutrekom okrepil za izlet na planine. Pri velikih vojaških vajah se mi je bil ob neugodni priliki izpodtaknil konj, padel je in mi poškodoval nogo. pre- Vsled tega sem si izprosil dopusta za nekaj tednov, pustil sem svojo kompanijo nadporočniku ter se preselil razredu dal gimnaziji slovo ter se vpisal v učiteljsko pri-pravnieo. Prigovarjali smo mu, naj se raje pripravlja za srednješolskega učitelja, a zavračal nas je, da mu je pre-dolgo čakati tega in da bo kot ljudski učitelj vedno živel na deželi, kjer bo imel dosti časa in prilike za prirodo- znanske študije, dočim bi kot profesor moral večino časa prebiti v mestu ter dihati tamošnji prašni zrak. Po dovršenem četrtem gimnazijskem razredu sem odšel tudi jaz; vstopil sem v kadetno šolo, hoteč svoje življenje posvettii varstvu domovine. Dasi sva si z Zor-ničem v gimnaziji bila najboljša prijatelja, vendar si po ločitvi nisva dopisovala ; Zornič namreč ni rad pisal pišem, jaz pa sem v kadetni šoli dobil celo kopo drugih tovarišev, v katerih družbi sem se kmalu vživel. leto pa mi je nepričakovano prišlo od njega to Dragi prijatelj! Zadnje pismo : na deželo da v miru preživel proste dni in bi se v Veseli se z menoj i dosegel sem, česar sem si lepi naravi zopet okrepil. Ker nisem imel svojih ljudij, najbolj želel! Dovršil sem učiteljišče in na prvo prošnjo nastanil sem se v znani gostilni pri prav prijaznih ljudeh, sem dobil učiteljsko službo. In káko službo! Pomisli, v hitro Zavlako pojdem; gori v hribe, kjer bom malo število otrok lahko kjer sem se čutil do cela domačega. Noga se mi boljšala; vsak dan sem dalj šal izprehode, in slednjič sem se čutil dosti trdnega za izlet na planine. Zelo me gnalo na te gore, od koder je tako čaroben razgled po ne bo Bog ve kakšna, toda se bo že kako izhajalo izborno vzgajal, v prostem času pa bom hodil po polju in po gozdih ali po planinah. Plača res ! Tudi lepi naši domovini. Bil sem že enkrat tamkaj gori Ti letos dovršiš svoje vojaške študije in nedvomno pojdeš pred kakimi dvajsetimi leti in tedaj so se mi toli za nekaj dnij na dopust Jaz grem tákoj v Zavlako. Pridi omilile, da sem se jih pozneje mnogokrat spominjal. Zato me obiskat, duša draga, da se sam prepričaš, v kakšnem sem si pa tudi sedaj namenil, da mi prva pot po ozdrav- raju živi na planinah ljenju bodi na planine. Na prvem mojem potu pa se mi nekaj prigodilo, kar je vredno, da omenim, in sicer je bilo to v nekem gorskem selu, v Zavlaki. Zavlaka je precejšna vas visoko gori v gorah, od-prtih samo na eno stran; vendar pa svet ni sama str- Tvoj zvesti prijatelj Zoran. Poučni in zabavni del. € » mina, marveč je tudi precejšna ravnica s prav rodovitnim poljem in z lepimi travniki, nekaj sveta pa je močvirnega. obče je Zavlaka taka, kakeršne so druge gorske vasi, odlikuje se pa v tem, da ima svojo šolo, čeprav nima mnogo otrok j godnih za šolo. Ker je bilo zavlaškim otrokom drugam predaleč v šolo, hoteli so Zavlačani na vsak način imeti svojo šolo. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Dvajselo p'oglavje. Liimahani. Odhod Kolumbov v Španijo ležal je kakor težek kamen Dijegu de Arana na srcu. Namesto preživelih Zavlaške mladine drugi likalec je bil moj prijatelj nevarnostij in dogodkov, ki so tesno združili mej in bivši sošolec učitelj Zoran Zornič. seboj ta dva junaka, je Dijego sedaj moral sam pre- Zoran Zornič je bil rojen nekje na Primorskem, a našati těžko nalogo, naloženo mu na rame. Njegova večkrat selil iz kraja v najbližja pomoćnika, Peter Gutjerec in Rodrigo Esko- očeta uradnika sin se kraj in naposled je vstopil v ljubljansko gimnazijo, kjer bado, katera je Kolumb imenoval za njegova namest-sva si bila sošolca od prvega do četrtega razreda. Zornič nika za slučaj smrti njegove, sta bila nevarna nje- je bil jako živahen in vesel deček, kadar je bil prost, gova tekmeca, ki sta le gledala, kako bi dobila več izredno miren med poukom, zelo bistroumen in priden, bogastva in oblasti. Vajeni na suhem znebiti se vsake discipline, so mornarji dali si popolno svobodo svoji da če ga niso zapeljale knjige. Imel je namreč to hibo, je strastno čital prirodoznanske knjige; take knjige ni lakomnosti. Dijego de Arana moral je ukreniti vsako-dal iz lepa iz rok, čeprav je pri nji zamudil naučiti se vrstne stroge naredbe, da bi brzdal razuzdanst [na- šolske lekcije. Celo v šoli ga je dobra knjiga zapeljala, nikov. Sprva so se mu pokorili, a videlo se je, da 15 jako neradi. Dijego je čutil, da preti evropski nasel- malo zgrubljen nos: majhna ustica z rudečimi ustnami bini v novem svetu težka osoda in prizadeval si je in najsvetlejše barvě polt, katero je videl Dijego v z všemi silami odvrniti jo, vzdržujoč dobre odnošaje Novem svetu vse to z lepo raslo postavo in z glavarjem Guakanaharijem in drugimi Indijani Gua- majhnimi rokami in nogami jej je dajala idealno le- kanahari ga večkrat povabil, naj obišče njegovo poto. Če tudi so na Ispanjoli ženske največ hodile prestolnico, a Dijego se še do sedaj ni mogel poslu- nage, vendar je mlada Indijanka bila zamotana v žiti tega vabila. Sedaj, ko je vladal bolje trajen red belo ogrinjalo, ki se je v lepih gibah ovijalo okrog v naselbini, se je odločil v spremstvu nekaterih to- njenega života. Roke, rame in prsi bile so pokrite z varišev odpraviti se na pot nakitom in koraldami Na nogah je imela lepe sandale. Guahanakari je sprejel gosta z očividnim ve Glavar je z veseljem opazil vtis, katerega seljem in vsemi mogočnimi znamenji časti. Napravila Limahani napravila na gosta, smehljajoč se, je obrnil se se je tako raznovrstna in razkošna pojedina, kakor je bih hi li i mm wt WĚ l lastno dostojnostjo predsedoval pri mizi, naloženi s cvet očij našega rodu. bilo mogoče pri domačinih. Glavar je ž njemu poslednjemu. To je moja sestra, Limahani t rekel je, Velik duh jej je dal moč, pečenimi kunci, ribami, raki, divjačino, korenjem, raz- da od nas odganja hude čarovnije. Ona je naša naj-ličnim sadjem, in neko posebno vrsto kruhom, ki se višja duhovnica in zapoveduje s sencami smrti in imenoval kasava. Po kosilu dali so dišave ter žarki življenja in svetlobe. Dijego de Arana in njegovi spremljevalci niso vedeli, kaj storiti njo. Se ko je glavar vzel sveženj in jel njim brisati roke, so Španci morali isto storiti, Dovoli torej tudi meni radovati se teh žarkov ! zaklical je Dijego, přiklonivši se pred lepo Indijanko. Te besede so vzbudile lahko rudečico na obrazu s čimer se niso] le roke očistile, temveč se je ohra- Limahani, a hitro se je premagala in uprla svoje oči njevala tudi něžnost in mehkost kože. v belokožca. Naposled je pa pretrgala molčanje. Ko je minolo kosilo je glavar peljal svoje goste, Lep si kakor Sin Neba, zaklicala je z da hišo. ogledajo nasade in vrtove, obdajajoče njegovo melodičnim glasom. Tvoj obraz je lep, belec, a vedi, Na precej obširni tratini so Indijani na zna- huda osoda te čaka. Hudi duhovi te obdajajo in sku- menje Guakanaharijevo se zbrali v skupine in jeli šajo pomračiti svetlobo boginje lune plesati, in se pri tem odlikovali z neko posebno gracijo. Limahani zaklical je jecljajoč glavar Nakrat, ko je bil najživahnejši ples, so vsi pie- Kako strašne stvari napoveduješ gostu tvojega brata salci se ustavili, kakor bi bili otrpneli, in zaklicali so Limahani, Limahani! Glavar je tudi vstal s svojega prostora. Pojdite semkaj, rekel je gostom, Li- mahani je hotela počastiti vaš praznik s svojo na-vzočnostjo. Dijego je z začudenjem sledil povabilu, a kmalu videl sprehod, ki je obračal nase pozornost. Jaz jih ne napovedujem, — odgovorila sam Dobri duh govori z mojimi usti du- Ti hovnica, belec, vzemi ta kamen, služil ti bode namesto bogo-branitelja!... Limanahi je iztrgala iz svojega nakita čuden kamen in ga je podala Dijegu. Vidiš, svetel je kakor kamen solnca. Ko;nje- gov blest potemni ) tedaj se varuj, kaj ti Ččikči to Naprej so šle ženske, ki so imele v rokah nekaj nesreča .. . Za Če tudi Dijego za svoj čas ni bil posebno prazno-šlo šest mladih deklet/ katerih glave so bile veren, vendar se ga je polastilo neko vznemirjujoče okrašene z venci, njih gibčna telesa pa opasana z vr- čuvstvo, ko je vzel kamen. Slutnja nekaj slabega je tamburicam podobnega in udarjale neki komad, njimi vicami od perja, ki so segale do kolen. Za njimi so trla njegovo srce. To je pa vendar trpelo jedno šle zopet ženske, v dolgih srajcah, ki so držale v trenotje, kajti Limahanin pogled je zopet obrnil nase rokah palmové veje, na katerih se je razprostiral vso pozornost tega Španca. nekak baldahin, nad devojko, ki je šla v sredi. Sprevod je zaključevala dolga vrsta rudečekožcev. Přišedši do glavarja in njegovih gostov i Vzemi od mene to le ščitilo, rekel » odprl vratnik in izvlekel mali zlati križec, kateri je so se pobožno pritisnil na ustni, potem pa ponudil devojki. vrste narazen raztegnile, in Dijego je videl pred seboj lepotico v popolnem pomenu te besede. Limahani je imela kacih 16 ali 17 let in njena í Hudi duhovi nimajo nobene moči proti temu križu ki je znamenje ljubezni in odrešenja. Limahani je jedno trenotje ogledovala lepo stvar. lepota se je bila popolnoma razcvetela, Črne kakor potem jo pa pritisnila k ustnom. Služila mi bode za totem (fetiš), krokarjevo perje lasje so olepšani s perjem in zlatim nakitom so padali po njenih golih ramah. Velike, ognjenite oči, nekoliko poševnega prereza so jasno izražale strast, in sposobnost izpolnjevati višji namen rekla Prosila bodem Velikega duha, naj te va slovesno. ruje hudih sil in pripelje v gaje blaženosti Potem Limahani se poklonila gostu j in s ženske, ljubiti in biti ljubljena ter s svojo ljubez- svojim spremstvom šla dalje, ter se usela na travno nijo osrečevati druzega člověka. Visoko čelo, tenek, klop. Pretrgani plesi so se zopet začeli, a za Dijega je to razveseljevanje divjakov bilo zgubilo vsako za- jačo se je razgrela kri kakor ogenj, in moral je na nimivost. Kakor začaran ni dražega videl, kakor gla- penjati vse sile, da je premagoval svoje vznemirjenje varjevo sestro Limahani, ki je semtrtja skrivaj pogle- Limahani je z vedno večjim začudenjem opazo- davala na to stran, kjer je bil belec. Vselej, kadar so Vala vse gibanje gostovo in bila je zadovoljna z otisom, se srečali njuju pogledi, je izdajajoča rudečica polila ki ga je napravila nanj. Čim bolje se je vznemirjal njeni lici. Dijego, tem skromnejša in ponižnejša je bila Indijanka, ples Naposled je glavar dal znamenje, naj se preneha če tudi se je njeno čelo svetilo samega veselja, in Limahani je vstala ter v spremstvu žensk mahani ni bila brez strasti, in belokožni člověk Li-bil odšla nazaj v svoje stanovanje. Na mestu, kjer je napravil na njo močen vtis, a ona se je znala dr- stal glavar z Dijegom se je sprevod ustavil in jedna žati v gotovih mejah. Z živim zanimanjem je poslušala iz žensk je šla s spoštljivim poklanjanjem h glavarju. pripovedovanja Dijego va o potovanjih ob obrežjih No Limahani, rekla je, bi rada vsprejela Vega sveta in ni mogla verjeti, da belokožci niso gosta svojega brata in ž njim obědovala. Limahanino povabilo je za nas ukaz, govoril je Guakanahari. za vami! od- Pojdite, midva prideva prišli z neba. Na vprašanja gostov glede otoka je da jala točne odgovore, kolikor mogel o tem sod i ti Dijego pri svojem skromném znanju indijanskega je zika. V živem pogovoru je hitro minul dan in přišel Sprevod se je nadaljeval, in glavar je povabil večer, in Dijego je otožen vstal, da je odšel v odka- gosta, da gre ž njim, ter peljal Dijega k skupini koč. zano mu prenočišče ... Hitro je pogledavši, je Arana se prepričal, da Sledeči dnovi minoli so za Dijega, ne da bil tukaj žive glavar;eve žene. Ni se motil, ko sta šla vedel kedaj, vsled prisotnosti Limahanine in novih v jedno kočo. Guakanahari mu je představil svoje vtisov. Nekega jutra se je z začudenjem spomnil, da žene, ki se niso dosti ločile od drugih domačink. Za- je že šesti dan pri divjakih v gostih, in sklenil je gledavši belca, so ženske radovedno obstopile redkega brez odlašanja povrniti se v svojo naselbino. S čuv- gosta. Tipale so njegovo obleko, roke in čudile se stvom iskrene hvaležnosti je šel posloviti se od Gua beloti njegove kože. Ko je Dijego izvlekel žepa kamaharija. zvončke, koralde itd. in ta nakit razdelil mej glavar- Kako naj se ti zahvalim za tvojo gostoljub jeve žene, so se takoj nakitile ž njimi ter s plesem nost? rekel poslavljajoče se od glavarja. Čas in skakanjem pokazale belcu, kako jih je osrečil z mi je tako hitro minul, kakor v gajih sreče. dařili. Kmalu potem je Guakamahari peljal gosta v v Življenje Guakamaharija in njegovega naroda kočo stoječo na vrhu hribčka in ločeno s cvetečimi teče v redu in miru, odgovoril je diplomatično nasadi od bivališča njegovih žen. Dve postrežnici bili glavar. Le jedno jih včasih moti, napadi razboj- sta pri uhodu. Ko so zagledali moška, ste hitro vzdig- nikov, ki včasih napadajo naše kraje. nili zastor, ki je nameščal duri in pustili glavarja in njegovega gosta v kočo. Hkratu se je zavesa, ki je ločila predni del od notranjega, se zazibala in zdig nila; in Limahani prijazno pozdravila svoja gosta. Milosti prosimo pod streho prebivališča Lima haninega rekla z močnim glasom. Boginja solza in nesreč bodi daleč od naše poti. tvoji navzočnosti nam more sejati samo sreča, odgovoril je ljubeznivo Dijego. Zastonj ne nosiš imena zvezde ljubezni in sreče. (Limahani pomenja zvezdo Venero.) Ljubezen in sreča se pogosto vrsti z nesrečo, Toda mi ne belokožec bodemo odgovorila je devojka motili našega praznika s slabimi preroko vanji... Udajmo se brezskrbnemu veselju. Mi bodemo naredili konec njih napadom, rekel je Dijego naši meči se potegnejo za Guaka- maharija, ako napadejo vas! Potem se je Dijego šel poslovit se od Limahani. Da te branijo na potu dobri duhovi, belokožec, rekla je z ganljivim glasom... Se bode li Limahani mene spominjala? vprašal je resno Dijego. rekla Jaz bodem pri tebi, preje nego pričakuješ, proroški. Ti priđeš v Navidad! Hiti sam tja, odgovorila je odkloniteljno hudi duhovi se radi poslužijo aše nodsotnosti, in napravljajo nesrečo, kjer mi tega ne pričakujemo ... Udarši na nekako deščico, je Limahani privabila Neka težka slutnja se je polastila Dijega pri celo tolpo služabnic, z vsemi mogočnimi jedmi in teh besedah. sladščicami dostojnostjo za divjakinjo nenavadno Vsekako govoriš resnico Limahani, za- sama jela opravljati dolžnosti gospodinje, izbirajoč klical je Zemlja mi gori pod nogami od želje, po za goste najboljše kosce zaključenje pirovanja je vrniti se v Navidad. devojka napolnila nekako kupico s posebno pijačo iz Tedaj pojdi in varuj te Veliki Duh! od palmovega soka, zvana jagori in jo samo pokusivši govorila je Indijanka s tresočim glasom, potem je podala Dijegu Ta je hitro izpraznil kupo in jako hitro potisnila ustna na Dijegovo čelo, na to se pa pomenljivo pogledal na gospodarja. Upijanjinemu s pi* zgubila v notranje prostore svoje koče, Tresel se je Dijego od tega poljuba. Naposled se je premagal in šel k Guakanahariju in rekel: — Pojdimo ! Čas je !... Španci so se oboroženi odpravljali v Navidad. Spremljal jih je Guakanahari z mnogimi ljudmi ... Ko je Dijego bil v gostih pri glavarju, so Španci, ki so bili ostali v trdnjavi, se poslužili njegove odsot-nosti. Vedeli so dobro, da jih namestnika Dijegova ne bodeta v ničemer ovirala. Kakor divje zveri so pod vodstvom Antonovim napali bližnjo vas in hitro okrog sebe zbrali skoro vse nje prebivalstvo. — Oj, vi rujavi psi, je kričal Anton. — Hitro v vaše luknje in prinesite nam zlata, drugačevam ode-remo kožo ! Če tudi divjaki niso dobro razumeli jezika su- Tovih Špancev, vendar so že iz njih mahanja spoznali, kaj da hočejo. Mnogi so pokleknili in vzdigo-vali roke jokajoč in tuleč. — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, ti psi le tulijo, a ne ganejo se z mesta. Pojdimo sami iskat, česar je nam treba, rekli so Antonijevi tovariši. Potem so Španci ne meneč se za plakanje in prošnje domačinov vdrli v njih koče in pobrali vse, kar je imelo kaj vrednosti, potem so se pa zopet zbrali. — Poslušajte, fantje, — kaj ko bi mi vzeli seboj vsak jedno babnico, — rekel je Anton, — najlepše pograbimo, pa tudi za naše gospode jih nalovimo. — Razuzdani Španci planili so na indijanske žene in dekleta in je odpeljali seboj. Z divjim kričanjem so domači moški napali Špance, a so se hitro umaknili, ko so viděli golo orožje. — No, domu, — zaklical je Anton. — Vi pa — obrnil se je k divjakom, — morete polagama odku-piti svoje žene s palmovo vodo. Naprej, fantje! In divja druhalj se je odpravila svojo pot, pustivši za seboj razrušenje in gorje. Ko se je godila ta nasilja, je Dijego s svojimi tovariši bil na potu, ničesa ne sluteč. Naposled so prišli do oropane vasi, in tu je podoba, ki se je predstavila njih očem, jako potrla blagorodnega Španca, namesto igrajajočih se otrok in žensk delujočih na polju, — je bilo vse prazno in tiho. Samo iz jedne hiše je pomolila glava Indijana. Zagledavši Dijega je nesrečni divjak tekel k njemu s pritožbami. Njegovo plakanje je přivábilo druge in predno se je Dijego dobro zavedel, so vsi vaški prebivalci ga obkolili, kričeč in pritožujoč se. — Ti, sin nebes, pomagaj nam, ako moreš! — Tvoji bratje, sinovi boginje Atebejre (boginje jedoče kače in pijoče človeško kri). . . Pomagaj nam! — Kaj se je zgodilo? — Vprašal je z močnim glasom Dijego. — Povejte, in prisegam pri solncu, da vam pomagam, ako le morem ! — Da varuje nas tvoja senca, spregovoril je neki starec. — Mnogo smo pretrpeli od tvojih belo- kožjih bratov. Komaj si ti odšel, pa so oni prišli in nam pobrali vse naše imetje in odpeljali naše žene in hčere! Dijego se je ponosno postavil in odločnost se je pokazala na obrazu njegovem. — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, da strogo kaz-nujem vse krivce, ne prizanesem nobenemu, ki je vas žalil! Mirni bodite, vse dobite nazaj, kar se je vam ugrabilo. S tako trdno odločnostjo povrnil se je v trdnjavo Navidad in hitro je poslal po Petra Gutjereca in Rod- riga Eskobada, katera sta ga imela nadoroestovati v njegovi odsotnosti. Poklicana sta prišla, a sta skušala opravičiti postopanje svojih podložnih kot jako nedolžno. — Kdo more obsojati naše ljudi, — je cinično zaklical Peter Gutjerec, — če si je vzel vsak jedno divjakinjo? Tako dolgo že niso videli nobene ženske! Te črne živine bi morale biti še vesele, da se žanje beli ljudje še zanimajo. — Vi ste pagan, ne pa kristjan? — zaklical je Dijego. — Mari vi imate divjake za živali, dobre samo, da zadovoljujejo živinsko poželenje mornarjev. Jaz ne trpim tacega ponižanja teh nesrečnikov. Zberite hitro vse ljudi in jaz bodem krivce hudo kaznoval. — Pomislite, Dijego, — posegel mu je Rodrigo Eskobad v besedo. — da smo mi sami tukaj ! Taki pomisleki nas ne smejo zadrževati, ako gre za stvar pravice in za kaznovanje zločincev, — mu je odločno odgovoril Arana. — Obljubil sem divjakom, da jim pomagam do pravice in prisegam pri zastavi kastilski, da bodem držal svojo besedo! . . . Dijego je z gorečnostjo jel stvar preiskovati. Vse, kar se je bilo Indijanom ugrabilo, se je mornarjem vzelo in vrnilo, čegar je bilo. Poleg tega so pa roparje uklenili in jih dali straži v varstvo. Ko je drugi dan Dijego poslal po Petra Gutjereca in Rodriga Eskobada, da se ž njima posvetuje, kako naj kaznuje kiivce, mu je naznanil odposlanec da sta ona Španca z zločincem Antonom vred po-begnila na čolnu, katerega je pustil Kolumb načelnikom. — Odpotovali so gotovo v pogubo, — zaklical je Dijego, ko je to izvedel. — Najvažnejši Kolumbov ukaz je bil, da se ne smemo raztresti v male trope in prodirati v notranjost otoka. Ta ukaz so rušili in kažen jim ne odide. - (Dalje sledi ) I í liiiil I.............Novice............Fan1 i «T.........................................................................M......................................;§* — »Glasbene Matice« zbor priredi pod vodstvom svojega koncertnega vod je gosp. Jos. Čeřina, s sodelovanjem so-listov in orkestra vojaške godbe tri redne koncerte in sicer dne 7. jan., 10 marcija in 12. aprila 1897. Koncerti se vrše v Sokolovi telovadnici v „Narodnem domu". Pri prvem koncertu, ki se je vršil včeraj, proizvajal se je kot glavna točka Dvořakov „Hymnus" rnešan zbor in orkester. Koncert je lepo vspel. — Občinski svet ljubljanski se je v svoji seji dne 31. dec. posvetoval v peticiji tvrdtke G. Tônnies in 500 so-podpisanih interesentov za odpravo prevažanja železniških voz na městu, kjer se južna železnica križa z Dunajsko cesto. V peticiji navajajo se nedostatki, ki na Dunajski čeština stajajo ovire javnemu prometu vsled prevažanja železniških voz. Občinski svet je opozval peticijo prav za opravičeno se ji je pridružit in sklenil isto odposlati ravnateljstvu južne železnice, přepis pa c. kr. Železniškemu ministerstvu s prošnjo, naj blagovoli delovati na nje naglo in ugodno rešitev. Nadejati se je, da bode južna železnica konečno vendar le ustregla upravičeni želji ljudstva in poskrbela za to, da se ne bode več oviral promet na Dunajski cesti. — Koleki na zdravniških spričevalih. Finančno ministerstvo je odredilo, da za zdravniška spričevala poslom, pomoč-nikom, vajencem, dninarjem in sploh vsem, katerih zaslužek ne presega navadne dnine, zadoščajo koleki po 15 kr. za polo. — Preosnova pošt po deželi. Vlada preosnuje v kratkem poštena đtželi s tem, da naredi p štarje za uradnike. Odpravilo se bode ob jednem tudi plačevanje pristojbine 1 kr. za dostavljenje vsakega pisma. Vsa reorganizacija ima se izvršiti že s 1. julijem t 1. — V mestno hranilnico v Radovljici vložilo je meseca decembra 86 strank 25.999 gld. 99 kr, vzdignilo pa 33 strank 3 973 gld. 81 kr. Posojil se je izplačalo 40 stránkám 18,566 gld — Živinska sol. Kakor znano znižala se je s 1. ja- nuvarjem t 1. cena soli tako da velja meterski cent le 5 gld. Srne se pa ta sol uporabljati le za živino in pod kaznijo je prepovedano isto pripravljati užitno za ljudi Dotični državni zakon je že izšel. — Brezdimni smodnik. Vojno ministerstvo je dovolilo, da se srne brezdimni smodnik rabiti tudi v lovske in strelske namene. Smodnik se mora porabljati za vsako orožje, katero se sproži z roko, da je le v dobrem stanu, tudi če je narejeno za črni smodnik. Prodajajo ga lincencovani prodajalci smodnika in sicer velja V2 kg 3 gld. 80 kr, 1/4 kg pa 1 gld. 80 kr. ■ — Požar. Dne 29. dec. zvečer nastal je v Hreno-vicah pri Postojini velik požar, ki se je naglo razširil in uničil 18 poslopij. Gasilna društva iz Postojne, Hruševja in Slavine so takoj prihitela na lice požara. Zabranila so na-daljno razširjenje egoja in resilo več stvarij iz ognja Skupna škoda se ceni na 25.000 gld., dcčim so bili vsi zavarovanci zavarovani le za kakih 8000 gld. Revščina je velika, ker je nekaterim pogorel tudi ves živež, obleka, klaja itd. Živino so resili Ljudij tudi ni nobeden ponesrecil — Zasulo je dne 2. jan. t. 1 na Tratah pri Kočevju lončarja Jožefa Starca iz Prigorice in nekega njegovega po-močnika Starca potegnili so že umirajočega iz pod zemlje. Umri je kmalu na to, njegovemu pomočniku pa je zlomilo nogo. Nesreča se je zgodila po neprevidnosti, ker sta pone-srečenca vkljub vidni nevarnosti kopala ilovco. — Ponesrecil je dne 30. dec pri spravljanju hlodov v Jelovei 151etni fant Alojzij Mohorič iz Podbelice v župniji Selški nad Skofjoloko. Sani s hlodi so ga tako silno pognale in pritisnile k neki skali, da mu je levo roko skoro popolnoma odtrgalo od života, glavo pa mu je kar zmečkalo. Grozen prizor za njegovega brata, ki je bil našel ponesrečenca v takem stanu. — Nesreča v tovarni. Dne 30. dec. je ponesrecil v papirnici na Goričanah pri Medvodah 261etni oženjeni délavée Jer. Podviz. Vreteno mu je odtrgalo jedno roko in jedno nogo ter poškodovalo ga je močno na glavi. Bil je takoj mrtev. — Previdnost ne škodi. V večih krajih imajo kmetski fantje navado, da radi na sveti večer streljajo s samokresi. Isto je storil letos lSletni Mihael Som iz Podrečja pri Dom-žalah. Gredoč k pobočnici v Dob je hotel iz samokresa ustre-liti. Ker se ni sprožil, je ravna! tako neprevidno ž njim, da mu je ves strel zadelo levo roko in ga nevarno ranil. Pre-peljali so ga v deželno bolnico v Ljubljani, a ob ednem ova-dili okr. sodišču na Brdu. Ima torej dvojno škodo. Ranjen je, a še kaznovan bo, ker ni imel pravice s seboj orožja nositi. — Napad. Umnobolni Martin Repovš iz Dol pri Litijî utihotapil se je pred Božičnimi prazniki v ondotno župnišče in je napal v njegovem stanovanji g župnika Ign. Saleharja. Udaril je župnika z debelim v robec zavitim kamnom po glavi, mu razdrobil očala in ga ranil. Zločinec je na to podrl župnika na tla in ga obdeloval z nogami. Na klic župnikov sta prihitela postrežnica in kaplan, katerih se je napadalec zbal in zbežal. Župnik je znatno poškodovan, vendar ne nevarno. Zločinca so přijeli in odpeljali v norišnico. — Založništvo »Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« nas je naprosilo javiti, da se iste ne smejo požiljati po pošti, ampak le po železnici. Zato naj se naročujejo večje množine P. n. gg. trgovci v večjih krajih lahko dobe zaloge za svoje okoliše in se prosijo, da naj se v ta namen zglase v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sa poslali od 1 do 31 decembra 1896: Veleč. gosp. A. S. T 1-minec 5 gld. kot mesečni prispevtk za decembra 1896. : Mo-horjani v Koprhi 2 gld., gospa Josipina Kraigherjeva 41 gl. letnine Postojinske ženske podružnice, gosp. Miroslav Hans iz Krske vasi nabrane 4 gld. ; gosp. Iv. Krulec, mestni učitelj v Ljubljani za prvo zaklopnico diužbenih vžigalic 1 krono in v isti namen Rajhenburški Harambaša nabranih 6 gl. 80 kr ; gosp. J. R. Hočevar 41 gld. letnine za podružnico v Cerkljah ; Mohorjani na Březnici 2 gld 50 kr , gdč. Marija Vodnikova v Ljubljani 1 gld. letnine in 50 kr. za Miklavža ; moška podružnica v Trstu 135 gld. 30 kr , podružnica v Gornjem gradu 30 gld. letnine; gosp.» Fr. M. s Češkega 5 gld., gosp. Tg Zore iz Smartna pri Litiji nabranih 13 gld. 70 kr., si. županstvo na ReČicb 5 gld. mesto venca pokoj, svojemu obč odborniku preČ gosp župniku Mat. Strnadu, gosp. Rosina 24 gld. letnine za moško podružnico v Ormožu, gosp. dr I. Geršak 5 gld., katere je ziožila vesela družba v Ormožu ; y % Cateski Mohorjani 5 gld., Cateški rodoljubi 5 gld., gosp Fr. Dolenc 74 gld. 55 kr. letnine za podružnico v Mariboru, ženska podružnica v Kobaridu 36 gld 55 kr, vesela družba pri Zadniku v Senožečah 10 kron. gdč Ljudmila Roblekova v Litiji 2 gld mesto venca na krsto umrle gospe Marije Jenkove, Mohorjani v Dobrepolji 3 gld., gosp okr. sodnik Fr. Hrašovec, blagajnik izvanakademeške podružnice v Gradci, 15 gld. ; gosp. Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 5 gl ; preč. gosp. Fr. Kadunc, župnik v Krašnji 8 gld., 2 gl 35 kr. je daroval iz svojega 5 gl. 65 kr. pa je iz nabiralnika v gostilni -gosp. Fr. Cerarja ; preč gosp. župnik J. Ramoveš 20 gld. letnine podružnice za Poljansko dolino; g. dr. Urban Lemeš 10 gld. kot volilo v Slov. Bistrici umrlega gosp. duhovnika M. Goličnika, Mohorjani s Sel pri Kamniku 2 gld., gosp. drd. med. Janko vitez Bleiweis - Trsteniški 5 gld. kot dařilo Slovencev v Inomostu, slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 100 gld. za božičnico, gosp. dr. Ant. Mihalič, predsednik podružnice za Ljutomer, 6 gld. 20 kr ; podružnica za Kotmaroves 18 gld letnine, g. Marija Lipšava iz Slobtinec 4 gld., featere je sporočil umrli Anton; sl. okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 gld., Harambaša s hajdučki 3 gl., Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 76 gld. 70 Kr., podružnica v Št. Petru na Krasu 16 gld. letnine in sl. upravništvo „Slovenskega Lista" v Ljubljani zbirko 10 gld. Za pobita okna Velikovške šole so naklonili, Zagorski „Sokol" na Miklavževem večeru nabranih 11 gld . gosp Fr. Kovač, učitelj v Zatičini nabranih 7 gld. 80 kr. in gosp. Luka Kniíic, vpok. naduČitelj v Skofji Loki 2 gld. V oprostilo novoletnih voščil so darovali: Oosp. Fr. Raktelj, mestni naduČitelj v Ljubljani, 1 gl. gosp. Luka Svetec, c. k. notar v Litiji, z rodbino, 5 gld., veleč g Iv. Trpin, kapelan na Studencu. 1 gld ; družabnice ženske podružnice v Kranji po gospej Mariji Drukarjevi 33 gl. 20 kr. ; po gosp Iv. Županu, kurátu v St. Petru na Krasu gg. Andr. Lavrenčič 1 gld , Fr. Groznik 1 gld., Iv. Župan 2 gld.. Fr. Stele 50 kr., Fr. Geržina 1 gld , Ivanka Velepič 1 gld . Fr. Križaj 50 kr., Fr. Avčin 1 gld., Ferdo Kariš 2 gld 50 kr , Karol Sajovic i gld., Fr. Rajčevič 1 gld. Fr. Jaks 1 gld., Matija Pavlič 1 gld., Fr. Torkar 50, N. Studeny 1 gld., K. Lenasi 50 kr , Iv. Korošec 1 gld, M Medica 1 gld , Iv. 'Špilar 1 gld., M Kalan 50 kr., gosp dr. Vinko Gregorič, primari) v Ljubljani, 5 gld. in gosp. državni poslanec Anton Koblar 5 gld Izjavljajoc iskreno zahvalo požrtvovalnim darovateljem, našemu vrlemu časopisju delalnim podružnicam in slavnim posojilnicam izrekamo danes nado, ga se bo v no^em letu 1897. veliko navdušenje občinstva do naše družbe povek-ěalo, darovitost pa pomnožila. Družbinim dobrotnikom veselo novo leto. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda e Ljubljani. — Zaznamek. Dne 2. januvarija 1897. 1. izžrebanih ob věznic 4 °/0 deželnega kranjskega posojila, katerih glavinski zneski se todo 1. jul. 1897. 1. v imenskej vrednosti izplačali: 410.000 gl: št 19; á5 000 gl. :št. 19 á 1000 gl. št. 113, 176, 270, 354. 381, 444, 648, 756,793 807, 813, 853,863, 902, 973, 984, 1020, 1185, 1243, 1326, 1415 1488, 1515, 1521, 1610, 1697, 1820, 1871, 1907, 2078,2105, 2138; á 100 gld : št. 63, 80, 85, 177, 188, 295, 319, 321, 322, 347, 376, 440, 441, 467, 521, 528, 583, 599, 605, 646, 765, 787, 814, 858, 875, 877, 897,899,913, 994, 1026, 1038, 1043, 1050, 1057, 1089, 1162, 1215, 1222,1240,1275, 1341,1447,1458,1510,1517,1557,1559, 1598, 1609, 1736, 1744, 1745 1763, 1810 1811, 1829, 1841, 1850, 1855, 1866, 1882, 1906, 1926, 1928, 1942, 1961, 2042, 2049, 2091, 2111, 2152, 2163,2178,2184, 2209, 2270, 2278, 2289, 2298, 2320, 2332, 2342, 2353, 2434, 2506, 2519, 2546, 2550, 2557, 2567, 2638, 2652, 2702, 2711, 2713, 2715, 2725, 2781, 2786, 2801,2805, 2854, 2887, 2908, 2985. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred za-pa lliin rokom izplačevale proti 4 °/0 ni eskomptni pristojbini. — Južnotirolsko vprašanje. Ministerski predsednik grof Badeni je malo pred Božičem se posvetoval s poslancem Malfatijem o zahtevah južnih Tirolcev. Ministerki predsednik je poslanců obljubil, da bode vlada proučila te zahteve in se po možnosti nanje ozirala. — Sodniška zmota. Dne 17. januvarija 1885. leta je bil v gozdu Lommet na Belgijskem umorjen lovski revizor Saelemanns. Ker policija ni mogla zaslediti morilcev, so raz-pisali nagrado 300 frankov tistemu, ki morilca ovadi. Neki sedemnajstletni fant je ovadil delavca Josipa Vrysa, da je umořil Saelemannsa. Delavca so zaprli in porotno sodišče ga je obsodilo na smrt, dasi ni bilo druzega dokaza proti njemu, kakor pričevanje omenjenega fanta: Kralj je premenil kažen v dosmrtno ječo Učeni sodniki pa niso bili tako prepričani o krivdi obsojenčevi, kakor porotniki. Policiji so naročili, naj ovaduha opazuje. Res se je posreČilo policiji dobiti take dokaze, da je deček delavca po krivici ovadil, da je dobil 300 frankov. Zaprli so ga, in v ječi se je že udal. Delavca so že izpustili in vlada misli od parlamenta zahtevati, da po ne-«dolžnem obsojenem delavcu dovoli znatno odškodnino. ft — Vojak, ki je ušel s straže. V Miškulcu na Oger-skem je jednoletni prostovoljec Farič, je imel po noči biti na straži. Ker ga je zeblo je šel v bližno gostilno in si naročil vina. K nesreči je pa tedaj přišel častnik, ki je stražo nadzo-roval, ki je to hitro naznanil. Kmalu so ga odpeljali v zapor. Vojaško sodišče ga je obsodilo v pol drugo letno ječo in da mora tri leta dalje služiti. — Grof pisar. Grof Dutnin-Barkowski, ki je zaradi svoje zapravljivosti pod varuštvom, je sedaj v neki odvetniški pisarni na Dunaju. Grofa Durnina so bili proglasili za blaz-nega, a je že pobegnil iz dveh bláznic. Sedaj se je ponudil za odvetniškega pisarja, da tako zdravniku pokaže, da je pri zdravi pameti. — 75.000 gld. ponarejenih bankovcev. V Graslii na Češkem zaprli so te dni 181etnega fanta Henrika Dračka, pri katerem so našli za 75 000 gld. ponarejenih bankovcev. Po poslu je aretovanec tovarniški risar in je obiskoval stro-kovne šole za kovinska delà v Nissldorfu. Trdi vedno, da je bankovce našel na kolodvoru. On ni niti vedel, da so pona-rejeni bankovci. Iz veselja zaradi lepih risarij jih je vzel seboj. — Pogorela je v Ruppendorfu predilnica Antona Jágra, iz katere se je malo popřej proglasi konkurz. Predilnica je bila zavarovana za 350.000 gld. Škode je 250.000 gld. — Stekel pes je obgrizil dvanajst ljudij v Priglevici na Ogerskem, ko so šli iz církve domu. Obgrizel je tndi več psov in maček. Obgrizence so poslali v bolnico za steklino v Budimpešto — Tatvina v žandamerijski vojašnici V žandar-merijski vojašnici v Kosicah na Ogerskem je někdo s ponare-jenim ključem odprl Wertheimovo blagajnico in ukral 3420 gl. — Podkupljeni porotniki. V Sirakuzi na Siciliji je zadnji čas bilo mnogo velikih sleparjev oproščenih. Ker so dokazi proti njih krivdi bili jasni in ker so nekateri se bili udali, je državni pravdnik začel misliti, da so porotniki podkupljeni. Dal je po noči zapreti vse porotnike in še šestnajst drugih oseb Zaprli so več uradnikov, odvetnikov in posestnikov. Vse je radovedno, kako se izteče ta pravda. PaČ lepe razmere vladajo v Italiji! — Živa pokopana. Na sveti večer je v Varšavi umrla grofinja Helena Potocka. Komaj je bila pokopana, raz-nesel se je glas, da ni umrla ampak da je bila v letargiji pokopana. Sodišče je vsled tega sedmi dan po pogrebu zau-kazalo, grofinjo izkopati in prepeljati v bolnico. Zdravniki so konstatovali, da se grofinja v sedmih dněli ni prav nič pre-menila, a ne morejo dognati, ali res še živi ali je umrla. Prebivalstvo je seveda močno razburjeno, ker misli, da so grofinjo živo pokopali. — Kotel razletel. Dne 31. decembra je v Saygonu na neki ladiji se razletel parni kotel ter je ubilo trinajst arab-skih kurjaČev. Ladija je močno poškodovana. — Ubegla levinja. V menažariji v Birminghamu je po predstavi, prav ko so ljudje odhajali, stara levinja ušla ia zverinjaka in napadla blizu nje stoječega konja, katerega je raztrgala. Nastala je nepopisna panika Na srečo je krotitelj pri sebi imel puško, ter zver ustřelil prav ko se je pripravljala, da plane na kričaje bežeče ljudi. — Samomor. Dne 5. t. m ustřelil se je v Brnu jednoletni prostovoljec Josip Kuhn Kuhenfeld, praunuk bivšega vojnega ministra Kuhna. Povod je baje nesrečna ljubezen. — Kralj in krojačeva hči. Ameriški polko vnik Joha Hobbs, kralj Illiških otokov, spadajočih k malém Hebridom, se je te dni poročil v Novem Jorku z gospico Collin, hčeijo nekega krojača. — V morje skočila. V Voloski je šivilja Marija Grisillo zadavila svojega devetmesečnega otroka, potem pa sama skočila v morje. 20 Loterijske srećke. V Lineu dne V Trstu dne V Pragi dne jan. t. jan. t. dec. t. 32, 24, 76, 47, 60. 39, 13, 34, 77, 42. 69, 44, 4, 80, 63. Ifissii I •> I l 0 pnporoca Blaznik-ova fiskarna v Ljubljani bolehájo čista lahko prebavljiva pijača. tečna čista mešana bobovo okusom kmalo vsem prikupi. gospodarstv prihraniti vend uživati okusno Kathreinerjevo kavo čista mesana ugajala vsakomu. &&&& tt^^^^^^MM^ je v resnici zdrava družinska pijaca, čist prirodan plod v Kathreiner-Kneimva sladna kava celih zrnih, iz najboljšega slada izdeiana in po Kathreinerjevem, v vseh dezelah přiznaném in od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu Z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre lastnosti domaćega slada. Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nákupu na varnostno známko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^ctfhïQinQT. a Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi naskdniki.