252 številka.
Ljubljana, v ponedeljek 2. novembra 1896.
XXIX. leto.
scaJA vsak dao svetcr* iKiuai nedelj« iu pravnike, ter elja po pofiti prejoman ca avatro-og^rske de?h>e »»a vse leto lFt gld., aa pol leta 8 g Id. sa^totrt leta 4 gld., sa ,edea mm»i 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bro» pošiljanja aa dum sa vse loto*13 gid., «a netrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa n po 10 kr
na mesao, po 30 kr. na četrt leta. — Za tnje detele toliko vnti kolikor po&truna zAa&a. Za oananila plafinje se od fitiristopne petit-Trste po 6 kr., če 00 oznanilo jedenkrat ti »a a, po 5 kr.. oe m dvakrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat ali večkra; tiska Dopiei naj ne ieroift traiikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravoiltvc je na Kongresnem trgu it. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pofiiliati naročnice   n^lan■   neranUa, t, j. me administrativne *tvati.
Iz proračunskega odseka.
t£b Na Dunaji, 31. oktobra.
Vladni pristaši v nemški levici se trndijo na ▼so moč. da preprečijo izstop nemških poslancev iz Češke. Klnb je imel danes sejo, v kateri je sklenil: 1. članom se da na voljo, naj pri glasovanja o <li-spozicjskem fonda in o finančnem zakona za leto 1897. glasujejo, kakor hočejo; 2. vsi člani morajo glasovati zoper proračunsko postavko „utrakvistična gimnazija v Ce)jaa; 3. glede postopanja pri drugem branju proračuna, sklepal bo klnb pozneje.
Ta levičarski ukrep je obudil veliko veselost, slasti točka 2 Za utrakvistično gimnazijo v Celja se že živ krst ne meni več in jo za dotično postavko zagotovljena velika večina. Na dragi strani je pa za levičarje povsem nenovarno, glasovati zoper to točko, ker je slovenskih poslancev premalo, da bi se jih levičarji morali bati. S tem, da bodo pojedini levičarji glasovali zoper dispozicijski fond in ■oper finančni zakon, še ni prav nič storjeno, glavna stvar resne opczicijonalne stranke bi bila, zavleči drago branje proračuna in preprečiti, da se razprava sploh ne dožene. V tem oziru pa levičarji niso nič sklenili in tudi nič ns bodo.
V»čino levičasjsv ima grof Badeni na svoji strani. Ker pa mu morejo tudi nemški poslanci is CeŠke sami delati veliko sitnostij, hoče pomiriti tudi te. V ta »amen je danes pri razpravi o proračuna miniaterstva notranjih del naknadno odgovarjal na nekatera izvajanja levičarjev pri razpravi o dispo-■icijskem fonda. Badenijeva današnja izjava je prav tako nejasna, k-kor so bile vse njegove prejšnje izjave. Ministerski predsednik ima očitno namen, ne demaskovati »e pred novimi volitvami. Ako nemški poslanci iz Češke niso le navidezno opozicijo nalci, se s to izjavo ne bodo zadovoljili, ali splošno sa sodi, da ne bodo delali grcfa Badeniju resnih sitnost:j.
Današnje seje proračunskega odseka sta se udeležila miniaterski predsednik grcf H idem in naučni minister baron Gaatscb.
Odsek je najprej pri tretjem branju odobril
zakonski načrt o uredbi plač vsMičdj&kih profesorjev in načrt glede sistemiziranja v^jr-knraiflarskil) mest pri okrajnih g!avarstv:h, potem pa začel razpravo o proračunu ministerstva notraujih del.
Levičar H a 11 \v i c h je Da vaj al pritožbe industrijalcev glede nekih določb zikona o zavarovanju zoper nezgode. — BtAttnnaki posl. Lupa I je zahteval, naj se v Bukovini ustanovi novo okrajno glavarstvo. P a c a k je grajal počasno uradovanje pri političnih oblast vih in priporočal, nai bi se ustanovila kot nove instanc« pred dež vladami in dež. odbori okrožna glavarstva in okrožni zastopi. Grajal je tudi, da pol. oblastva v novejšem času podpirajo klerikalno stranko in vprašal, če imajo morda poseben ukaz, tako postopati. Obsojal je kršenje ravnopravnosti pri pol. oblastvih in zahteval, naj vlada poači pol. oblastva, da morajo v društvenih zadevah postopati v zmislu zakona. — Koroški levičar E 1 b 1 je priporočal, naj se tretjina živinozdravnikov poviša v X. čin. razred in naj se ustanove mesta živinozdravmških koncipietov. I— Tir oleki laški poni. Malta tri je vprašal vlado'z ozirom na odpravo tridentskega namsstnišksga oddelka, hoče li vlada ugoditi zahtevam tridentskib Lahov.
Miniflterski predsednik grof Badeni js najprej razpravljal o materijelnem položaju uradnikov in priporočal končno uredbo uradniških plač. Uredništvo se ima boriti tudi z birokratizmom. Vladajo naročila šefom večjih dežel naj stavijo v tem oziru svoje predloge, je tudi odredila neke olajšave in upa, da se resi to vprašanje I. 1897. Tretja ovira hitremu uradovanju je dvojna uprava, državna in avtonomna, četrta pa so narodnostni prepiri, kateri so se zanesli tudi mej uradništvo in so uzrok. d& uradniki časih niso objektivni. Uradnikom neče vlada utesnjevati ustavno jim pristoječib pravic, pač ps misli, da se uradnik z nastopom svoje službe nekoliko odpove svoji neodvisnosti Glede jezikovno ravnopravnosti bode vlada ugodila stvarno upravičenim zahtevam tako pri justici, kakor pri opravi. Podrobnosti se bodo po dogovarjanjih s strankami fiksirale, oziraje se pri tem na težkote, izvirajoče iz sedanje jezikovno uredbe šol.   Govornik je prosil,
n*j st 1 anke no zahtevajo od njega preveč izjav, nego naj verujejo, da ima dobro voljo, poravnati ko ilikt na češkem. Glede zakona o kurtjab j« govornik izjavil, da bo skušal zanj dobiti koal H lirano veČino« Ob sebi je umevno, da Htoji viuda na ataliSči kon-fesijonalne ravnopravnosti, zajamčene v ustav*. Glede razmer pri okr. glavarstvih je minister rekel, ca se v kratkem celovško glavarstvo razdeli, glede razpusta tridentskega namentn šiva pa jo povedal, da ni v mkaki zvezi s pogajanji s tirolskimi Lahi. Naznanil je tudi, da je izdal na pol. oblastva strog ukaz glede shodov in zborovanj.
Mladcčeh dr. K a i z I je trdil, da so minister-akegti predsednika izvajanja jako meglena, z;asti glede potrebne reforme pol. uprave. Pol, oblastva gledajo samo na to, k j« bi mogla k '■ ; t vre": ti ali prepovedati, za gospodarsko in socijalno politično delo pa nimajo no v^ljo ne smisla. Levica* Exner je priporočal, naj se pomnoži Število uradniških mfst Vili. in IX. čin. razreda, sicer pa isteka] dvom, da bi vlada mogla narediti konec hirekratični odrevenelosti uprave. Ko je še posl. M a u t h n e r izrekel neke želje, s« je razprava pretrgala.
Državni zbor.
sG- Na Dunaju, 30. oktobra.
Živinska sol in ju stična orgi aJja sta bila predmeta razpravam v današnji seji poslanske zbornice. Vsled zakonov z dne 30 marca -n 14. decembra 1893 izdeluje državna uprava zop t živinsko sol in jo oddaje kmetovalcem mHerski stot po 5 gld, a le do največ 500 000 mat sirih štorov. Vsled birokratično-nerodnih izvrševdnih dclnčb k rečenima zakonoma se pa v minoiih lotih, dasi potrebujejo kmetovalci soli, niti imenovana množina ni prodala. Vsled tega je vlada pred*ožila zakonski načrt, kateri odpravlja koritingt-ntiranja za prodajo določene živinske soli, in dovoljuje prosto kupčijo ž njo. Vlada apa, da koristi s te u knetovaicem in drž. blagajnici.
Drogi predmet razpravi je bii zadnji del k civilnopravdoi reformi spadajočih zakonov. Ta načrt
Ob Praprotnikovem grobu.
(Pri odkritju nagrobnega spomenika, dne '20. vinotoka t. 1., govoril E. Gangl.)
V domaći zemljici So spava sladki, Mi bratjo, sestrice Rahljajo zemljć
Te besede je zapisal pred davnimi leti mož, kateremu odkrivamo danes nagrobni spomenik. Zapisal jih je takrat, a menil ni, da jih bodemo tudi mi zapisali na kamen, ki mu ga »Slovensko učit. društvo" odkrije v tem tienutka.
Ta slavnost se mi zdi veselo-žalostna in žalostno vesela! Žalostna zato, ker ob grobu njegovem hiti vse ono življenje pred našimi očmi, ki js njega, kateri sedaj počiva v tej gomili , podrlo, kakor podre vihar mogočno drevo. Veselo pa vidim to slavljenje zatorej, ker vidim ž njim poveličano in postavljeno ime onega moža, kateri je vse svoje žive dni služil in delal in skrbel za druge, pozabljal sebe — prav tako, kakor vele pesnikove besede: ■ Živeti vrli mož ne sme zasć 11
O, bodi postavljeno to imel Bodi postavljen ■pomiu njegov t Bodi odprt pit men i te mu daha njegovomu liram naših src, da se vanje naseli kot naj-
lepša, najdražja dedščina, ki nam jo je ostavil naš pokojnik ob smrtni ari svoji!
Spominjamo se v tem hipu tega in onega dogodka iz njegovega življenja . . .
Bilo je tamkaj v onem lepem kraju naše domovine, kjer se spaja dolinski iu planinski svet ! V skromni vaški šolici je bilo 9. novembra 1827. 1. rojeno dete, ki se je ob skrbni vzgoji dobre matere in paznem očesu strogega očeta razvilo v kršenega, živega umnega dečka. In učil se je osnovnih naukov s pridnostjo in vnemo, kakoršna je pri otroku mogoča v najvišji meri. V mlado njegovo srce se je pa začepila ona lepa, velika plemenita ljubezen, katero za svoje življenje gojil, izpričeval javno in jo imel za vodnico svojemu dolovanju — ljubezen do domovine in do mladine slovenske.
In kako je hitel mladenič, da prej dovrši započeto delo ! Saj ga je prvi učitelj njegov, ki sedaj tudi počiva na tem pokopališču — misijonar Pire — odločil je učiteljski stan. Kolikor je bilo mogoče v tisih časih, ko so šs bile naše šole več ali manj v povojih, obogatil se je z vedo ter v 18. letu svojem pričel delovati v šoli in zunaj šole. Vstrajen je bil, nad vse delaven in nesebičen. Sveto delo se mu je zdela vzgoja mladino, zatorej se je posvetil svojemu stana 8 polno dušo, s prepričanjem in z naudušenostjo.
Začela se je druga in glavna doba njemu — slovenskemu neustrašnemu učitelju vzorniku. Koder je služboval, pridobil si je hipoma srca tovarišev svojih, občanov in svoje šolske mladine. V šoli je bil do skrajnosti vesten, niti za trenutek ni zanemaril svoje Btanovske dolžnosti. Šola mu je bila drogi dom. Tu se je Čutil srečnega: čim bolj se je staral, tem bolj se je čutil pomlajenega mej mladino 1 Leta so sicer tekla nad njegovo glavo, puščala svojo sled na visokem čelu njegovem, krepila mu voljo, razvijala uu\ utrjala moški, odločni značaj, upletala tudi sive niti v polne črne laae — a nekaj mu ni predrugačil tek Časa in njega ostri zob: srce je OBtalo pokojnika vedno isto — mlado — tako do smrti, kot takrat, ko je pomlad mladosti in mlade duše vela v njem ! Potrla ga je žalost, ki mu ni prizanašala, upehala ga je skrb, užaloBtilo nasprotovanje, odreveoelo nenresničenje nekaterih in mnogih njegovih želji in napor — a vse to je b In le hipoma, za trenutek, teman noprijeten eont Mladost mu je zakipela v duši, novo pilo je začutil v sebi, odgnal js temne misli — in bil je zopet mož: ponosen in venci r prljuden, čsiten in vender preprost, velik v svojem dolu in vonder odkrit, dober brat svojemu tovarišu!
Konec prih)
e je p j prmeralai debati vzprejel v z ta al a svoj čas storjenega sklepa kar en bloc.
Po prečitanju nekaterih nujnih predlogov je zbcrnica pri tretjem branju ob živahnem odobravanju vzf rej. la domovinski zakon in začela razpravo o ■ jC' • • k- n načrtu glede živinske sob, kateri se je odkazal kmetijskemu odseku.
Potem se je začela razprava o sodni organizaciji, iu sicer o načrtih gleda obrtnih sodišč in o pristojnosti sodišč pri prepirih zaradi plače. V tej, razpravi je uaglašal dr. H ero ld, da je treba za-varovati neodvisnost sodnikov, predloge pa da na-Bprotcjajp. tej neodvisnosti. Z ozirom na to, da se bodo vršile obravnave ustno, se govorniku ne zdi umestno, da bi se vzdrževala Še nadalje nemščina kot notranji uradni jezik
Nemški liberalec dr. Schucker je priporočal, naj se sodnikom zboljšajo plače in predlagal resolucijo, naj se premeni določba glede oddaje sodnih služb. Zahteval je seveda tudi razdelitev Češke po narodnosti. Pravosodni minister grof GleiepKcli je z zadoščenjem konstatoval, daje s tema predlogoma končana civiluopravdua rt forma. J ii' : . . uprava se resno trudi, da pripravi vse, kar treba, za izvršitev te reforme. Minister je izjavil, aao bode še na svojem mestu, da civilno-pravdui red zadobi veljavo dne l.januvarja 18(J8 I. Govorili so Še poslane: dr. Kronavvetter, grof P i n i n h k i, dr. P a 11 a i in poročevalec dr. li a e r n -reither. Zbornica je vzprejela oba načrta tudi pri tretjem branju.
Konto seje so dr. Paca k iu tovariši nujno piediagaii, naj vlada v vsth deželah češke krone uvede češe No kot notranji uradni jezik, da postane tako češki jezik dejanski ravuopraven z nemškim.
Pri bod uja seja bo v torek.
Opomba uredništva: Zaradi nedostajanja pri mu ra m»raii smo to poročilo v soboto odložiti.
X a.JuliljAiil, 2. novembra.
Kompromis v dolenjeavstrijskem velepo • sestvu as |s naposled menda deti iitivuo sklenil. Veie.oiesluiki izvolili so novo vodstvo. Potem so pa sklenili voliti v deželni zbor tri konzerva ivce s pobojem, da vstopijo v klub Iberaluih veleposestnikov, kjt-r pa na klubove sklepe ne bodo vezani. Zttbtevalo s*- je tudi, da naj se liberalnima čl inoma goienjeavstroakega veleposestva dovoli raviu ttka upouoost, Ha na klubove sklepe re bodel a sesana« honsorvativci v to najbrž Us privolijo, a t') na bode ovirala dolenjeavstnjskih veleposestnikov ostati pri kouipromisu.
Ogerske volitve L udska stranka v sto 'a-ških krajih ni dos» yla tach uspehov, kakor je pričakovala. Ten. u je to krivo, da se v narodnuru oziru ni m&t'ar jasno izrekla za narodno jednakopravnog. Vedno je dnlala le polovičarske obljube na vse strani. S!c\ .i". ' Ki <■ o mi mialih, da za tako polovic irsko s:ranko ni vreduo L oditi v ogenj. Pol-g t^ga pa tudi to m kur«st'lo ljudski stranki, da se po-stavljt na klsrikalno stališče. Velik del in to za* veiiu>-ji u»-l Slovakof so prote^tautje, in ti 8* pa za at:au&o, 7.a katero se skriva katolš*i klerikaii IS0, niso BUgli ?auiušiti. Večjo sr*čo je pa ljudska stran i "!a pi t gerskih Neme h. Mfj operskimi Nemci se je jako razširil protaeruiu/.mi, kar je Jjudsiu 1rie»ki koristio. Ogerski vladni listi pišr-jo, da se ju protissmitiaani zaaetel na Ogersko iz našs državr e j» lovice in že izražajo bojazen, da stegna tudi na Odrskem napraviti velike zmešnjavo M >3 mml nakib h^ralcev ie v velik: m*ri opira ui ii dojeto Ob m piebivalsrvo Ofganlsnjt pr t.< vladi, pride v ■evarroat tudi sedanja midjarska shva. Prt , M kili volitvah igra važno ulogo ftldovakl denar. Nt O MHki m utegnejo nastati jtdnuke r>iS;cere, kukor so nedaj na Dunaju.
Srbija Mej zirermmi in skrajnimi srbskimi radikalu .e nastal neki razpor. To se je ^i .kazalo na abodn radikalne stranke v Konievon, *o so v VOdstt ) r«d:ka!tie stranke volili samo sknjne elana* ite. Puos*idn:kom uvolili so Paš tfa. Rad kalna stranka pri dvoru ni več pri ju ljin , zato se jej ji zdelo p. trsiBSIO postaviti se na skrajno ■tališče in takt>: o napovedati boj vlati In kralju R (likalni Mati eadujl tai kaj ostro pišejo.  L beralna atranka
se ^a pnblUnjl dvom. Lbtralci se ueveJa u^d. j j , da pridtj i nn vladno  krmilo,  ker kralj z napred-
n aki tudi     ju a* sado voljen,
Bolgarija Ruski lit*ti uiao nič kaj ti dovoljni, da ju kntl Fuiduauid <.'o,o!il, da «a raiposti se-branju.   V J Uu i j i »o ao uaJ j ali, da pride (Jankov
. ali vsaj Karavelo v na krmilo. Knez Ferdinand se pa ne more odločiti za može, ki so Rusiji naravnost prijazni. Ruski listi sodijo, da hoče Stojilov nastopni podobno politiko, kakor se. jo je drž^l umorjeni Stambulov. Kuez se je pa delal Risiji prijaznega jedino zaradi tega, da g* je Ras ja priznala. Sedsj, ko je dosegal, kan js želel, so se pa njegove simpatije za Rusijo že znatno ohladile.
Bismarckova razkritja. Sedanji nemški kan celar je hitel pojasniti avstrijskemu veleposlanika v Bsrolinu, da sedaj ni Nemčija v nobeii zvezi s Rusijo. Pojasnil mu je tudi vse, kako zvezo je bil z Rusijo sklenil knez Bismarck. Nekateri listi misijo, da se je knez Bismarck v hamburškem lista le malo pobahal, v resnici pa ni bilo nobene zveze z Rusijo. Sklicujejo se na to, da je tisti čas Bismarck imel več ostrih govorov proti Rusiji. Seveda te govore je B smarek imel samo, kadar je vlada zahte vala večje svete za vojsko. Mogoče je celo, da so js o njih poprej dogovoril z Rusijo. Da B.smarekovo razkritje ni popolnoma iz trte izvito, je vidno iz pisave BReichsanzeigerja", ki dobiva navodila iz državne pisarne. Ta list pravi, d i noče popravljati Btsmarckovih razkritij, v kolikor niso točna in resnična, ker bi sicer moral razkrivati državne tajnosti. To pač potrjujejo omenjena razkritja. U.ivori se, da dotičnega članka ni pisal knez Bismarck, temveč njegov sin grof Herbert Bismarck, seveda ne brez vednosti svojega očeta. Poprašujejo se pa ljudje po Nemčiji, če bodo tožili hamburški list, oziroma pisatelja omenjenega članka, koje vendar Bismarck bil spravil na zatožao klop grofi Aimma zaradi izdaje povae manj važnih državnih tajnosti). Tudi proti socijal stičnim listom se je sodnijski postopalo, če so priobčili kako državno tajnost, katero so izvedeli Ker je pa dognano, da razen obeh Bismarckov, j a,k lo ni mogel omenjenih nt vanj razkriti, ker vseh j podrobnostij tudi nikdo drugi vedel ni, bi bivši mo-I godni nemški kancelar sedaj prišel na zatožno klop, ! ako bi bili sedanji nemški ministri tako brezobzirni, kakor je bil on.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 2. novembra.
Občinski svet ljubljanski imel je v soboto izredno sejo, katere se je udeležilo 23 občinnkiU sv ■-tovalcev. Kot jedini predmet razprave bilo je na dnevnem redu poročilo finančnega in upravnega odseka o zgradbi topmčarske vojaša ce m o pogjdbi, katero je glede te zgradbe skleniti s stavbmsko družbo „Union" na Dunaju Podžupan dr. vitez BleivveisTrsteniški, ki je v odsotnosti žu-paiovi predsedoval, naznaoil je ubcinskemu sv«cu, da je kot pravni zaBtopmk stavbinske družtie „UaionM prišel v Ljubljano g. dr. Bing, ki bode dajal Hveatualno p< trebna pojasnila.
Obč svet. Hraskv poCOOal je potem s tehniškega stališča o zgradbi projektovane topmčarske vojašnice. Stavbinaki odsek pregledal je proračun in načrte, katere je predložila stavbinska družba „LJjion" ter izjavlja, da so cene za eoldno delo m pravočasno izvršitev primerue, ne glede na korist, katero bode imela mestna občina tudi vsled l konoeti, da je družba prevzela izdelavo načrtov in i jih odobrenje po vojnem min sterstvu, isto tako tudi nakup in (doierjeaje zemijišč. Mestna oblina ne bode pri zgradbi imela nikakib režijskih troškov in se jej tudi ni bati prekoračenja prelinainiranih trolkpv, ker cela zgradba ne sme presegali pavšal-' nega zneska 515 000 goldinarjev. O.lotna stavbena svota znašala je po proračunu 523 702 gld. in je bila po odseku znižana na 515 00U gid., katero svoto je pooblaščam zastopnik družne tudi pu/uai. Odsek konečno predlaga, naj cbjinski •< h< pavŠdni znesek f>15 000 gld. za zgradbo artilerijsko vojašnice v Ljub.ja-u potrdi, pridržujoč mistni občini pravico nadzorstva stavbe in tehniške kolavdacije.
O pogodbi, katero je glede te zgradba sklenili s atavbinsko uružbo „Uuion", poročal je ubi. svet. dr. Stare Glasom te pogodbe izroči mestna ob-čina ljubljanska gradujo artilerijske vojašnice dunajski stavbinski družbi „Uaionu pod nastopnimi pogoji: Za vojašnico potrebni svet nakupi družba „Union" tur ga prepusti v last mesiui ob itn; na-kOjjiti je parcele posestnikov Antoni M kw%*, pekovske zadiuge, Jurija Jankoviča, Franca o'ruklja in Jurija Am;rja v skupnem cbsegu G8 679 kva dratuih metrov. Vse te parcele Užs ob Dunajski cesti v obližji tako zvanega pekovskega križa. Zgiadba mora se izvršiti tako, da jo bode vojno miuisterstvo v zmislu nzpisov z due 28. febru varja, 2G. maja in 18 septembra t. 1. brez QgO* voia moglo prevzeti. Z gradnjo pričeti je takoj ter jo dogruditi pravočaso tako, da se bode 1. avgusta 1808. leta lakko l/.ročila svetemu namenu. Mestna otnma pridržuje si pravico stavbinskega nadzorstva iu tehniške kulavdacije. Pri oddaji del za omenjeno vojašnico ozirati se mora stavbinska družba „Uuionu po možnosti v prvi vrsti na domače obrtmae, ako s.cer cene niso višje, nego h cene drugih ofeieutov.
Za nakup sveta in za zgradbo vojašnice plača mestna občina pavšalni zaekek 515.000 goldinarjev v desetih obrokih, in sicor zadnji obrok po preteku dveletne garancijske dobe. Za vojašnico potrebni svet stane 40 000 gld>, torej zgradba vojašnica U 475 000 gld. Grirancjska doba računi se od dneva, ko je zgradba popolnem dovršesa> Dražba „Uoion*
' garantira sa dobro, solidno delo ter za dobro kva-1 babo stavbinskega materijala ter ss obvezuje, da bode do preteka garancijske dobe eventavalne nedostatke v tam   oziru  d« svoje troške odpravila.
. Kolekovino  im pristojbine  pogodbe plača mestna
i občina.
V teka debate, ki se je razvila o posameznih točkah pogodbe, naglašal je obč. svet G o gol a ' potrebo nadzorstva gradnje, da se bode vojašnica zgradila natančno po obstoječih predpisih in inštruk-ciah, da bode vojno ministarstvo zgradbo svojedobno brez ugovora prevzelo. Obl svet. Žitnik, Tnrk ia dr. Majaron priporočali so, naj mestni magistrat tudi strogo pazi na to, da bode družba pri oddaji rasnih del tudi res v prvi vrsti oziral\ se na domače obrtnike; samo ob sebi pa je umevno, da bodo — kakor je poudarjal obč. svet. Velko-vrh — leti morali skrbeti za to, da se prevzeta dela pravočasn dovrše, ker bi se družba „Uuion sicer lahko izgovarjala na tukajšnje obrtnike in bi mestna občina utfgaila vsled tega trpeti znatno škodo.
Po nekaterih opazkah glede kolek vine in pri stojbine vzprejel je občinski svet soglasno predloženo pogodbo ter slednjič odobril pooblastilo, s katerim mestna občina ljubljanska stavbinsko družbo „Uaion* pooblašča, da glede nakupa zemljišča za vojašnico v imena mestne občine vse potrebno ukrene.
Zastopnik stavbinske dražbe n II o ion", gosp. dr. Bing, zahvali se ob':inskeena svetu za dražbi izkazano zaupanje, zagotavljajoč, da bode družba storila vae, da ss zgradba povoljno dovrši.
Potem je gospod podžupan ob pela osmih zvečer zaključil sejo.
Dnevne vesti.
V L j obijani, 2 novembra..
— („Politična situvacija".) „Slovenec* je priobčil v soboto članek pod gorenjim naslovom, v katerem trdi, da je poročilo našega lista o pogovorih poslancev dra. Ferjančiča in Hobiča z ministarskim predsednikom in naučnim ministrom radi glasovanja v budgetnem odseku „vzbudilo v poslanskih krogih zasluženo ob^no veselost", iu pravi: BResnica je namreč, da se z g. Ferjančičem noben minister ni dogovarjal, kar bi tudi smisla ne imelo, ker ta poslanec ni v badgetnem odseku." Uoogi Badeni! Zdaj ravnai že tako brez smisla, da se ti roga celo katoliška trojica Pfeif- r-Povše-Šusteršič ! Pred vsem moramo konstatovati, da naš dunajski poročevalec ni rabil besede »pogajati", kator trdi „Slove nec", nadalje pa konstatujemo, da je vse, karamo poročali, resnics, kajti res je, da sta ministerski predsednik grof Badeni in naučni min ster Gtutsch govorila z drom. Ferjančičem in se pri njem infor-movala, zakaj hočejo slovenski poslanci glasovati zoper dispoaicijski fond. Dr. F.irjan ič je ministroma pojasnil tudi to in jima povedal moenje hrvatsko-slovenskega kluba glede položaja in res je, da so slovenski člani proračunskega odseka glsovali prav vsled pogovorov a ministroma za dispozicijski fond. Šusteršič ae menda jesi, da njega nihče ne vpraša, Sicer je pa to, kar smo poročali mi, prav isti dan poročal tudi p .ml. Eim v „Nar. L stili".
— (Vse se izve!) Voliloi g Povšeta že dolgo časa ugibajo, zakaj so ga poslali na Dunaj, dasi sega njegova bahavost tako daleč, da je celo osnovo kmetijskih zadrug prodajal na shodu v Dolu za — svojo idejo! Jedino, kar je storil v korist kmeta, so bile mlekarske zadruge. Po istem hvalevrednem načina ravna tudi kot državni poslanec. On je tudi v izpolnjevanju svojih poslanskih dolžnostij jeden n a j p o š t e n e j A i h slovenskih poslancev — samo, da ima časih svoje muhe. Obžalovati je le, da o teh muhah „Slovenac", ki h.cer poroča svojim čitateljem o vsakem najmanjšem parlamentaričnem manevru kat. nar. poslancev, popolnoma molči. Taka muha je g. Povšeta prijela 26. pret. m. pri nadaljevanja razprave o domovinskem zakonu. Ta dan je imel g. Povše v poslanski abornici jeduega svojih nujisbornejših govorov. V časopiBh namreč čitamo: „Die eingetragenen Redner haben es mit ilirer Ab-sioht u u c h nicht ernst gemeint, d un als der Vorsitzende z. B. die Hsrren VVtjnger, Povše und Herk zam VVortergreifen aufrief, w a r e n dio selben im H a uho nicht zu finden" in resnico tega poročila časnikov potrjuje stenografični znpisnik o dotični seji str. 26.7G5. Taki odločni poslanci, ki si take šale dovolijo a državnozborskin
predsedstvom,  so res vredni  javue pohvale S^daj ve vB»k, da Anžokov gospod ni političen komedi jant in da je voditeljstvo katoliške narodne strenke v najsrečnejših rokah, ker j* v rokah — Anžokovihl
— (Napad na mestno višjo dekliško šolo ) "V nezaslišano surovi notici, katera je čitati v sobotnem „Slovencu" in o kateri bomo še govorili, piše ta list tudi sledeče: Sloveča „slovenska dekliška šola" vzprejema nemški jezik kot učno sredstvo". Na slovenski dekliški šoli se bodeta dva predmeta učili v nemškem j-ziku, vsi drugi pa v slovenskem jeziku. Kakor znan;-, ni bil dež šolski svet tej šoli naklonjen Zavlačeval je s tvar, kolikor dlje je mogel, a msj nje naj'itrupeuejšimi sovražniki se je zlasti odlikoval škofov zaupni mož dr Klo-futar. Slovenske višje dekliške šole bi še danes in Bog ve koliko let ni bilo, da niso naši možje pri dobili zanjo naučnega ministerstva. Naučni minister bi;run Gautsch je obljubil podpirati višjo dekliško šolo, dati ravnatelju dopust itd., a le s pogojem, da se bodeta vsaj dva predmeta učila v nemškem jeziku. Uvidetši, du sicer ni doseči tega prevažnega zavoda, se je mestna ob'ina u Jala čudom pa se čudimo, da se „Slceoec " ob tem spodtikn, ko je vender notoričuo, da se v samostanskih šolah slovenske deklice sistematično germanizujejo in sh um uceplja preziranje niat*<rinega jezika v mladu srca, in ko vender vsakdo ve, da so prav le samostanske šole krive, de imamo tako malo narodnega, zavednega žeust.va.
— (Razkrinkani dr Susteraič) Katoliiko-narodni dr BUStSrŠid se čuti hudo kompromitiranega, ker smo objavdi njegovo pismo n- k mu notranjskemu kaplanu, v katerem pismu zahteva podatkov, da bi nekega sodnika napadel v drž. zboru. V sobotnem „Slovencu" se dr. Šusteršič opravičuje, češ, du hoče le b*.j« protipostavno ura-dovanje dotičnoga sodnika grajati. Mi mu te pravice ne odrekamo, fl'i 4r. Su»t-ršičevo pišejo priCa, kar je tudi eicer znano, da hoče kat. narodni poslanec dotičmg-h. sodnika napasti zategadelj, ker dotični eodnik postavno nraduje tuli s Šosteršičeviir.i vlogami dr, Sušterftič pa hi r> d. naj mu gre um roko, kadar kot pravni tusto pni k posojilnice stori kako nerodnost, Stašteišjič aovreži dotičnega sodnika, ker je ZHvrnil celo vreto poaojiloičaih prošenj, to je faktura in to jo tu*i uznk uapovodanemu napadu« Kako je pismo (inšlo v roke našemu dopisuiku, to nikomur nič mer, a da bi duhovnik, na katerega je bilo to škandalozno pismo naslovljeno, ne bil dobil tega pisma, to je p u h e 1 izgovor, to je p r a z n o snmničenjo, kateremu se pa ne čudimo, saj je po katoliško narodnih načel-b dovoljena še kriva prisega, kaj bi -•• bila mala pobožna laž. Sicer pa je poglavitna stvar ta, da pismo eksistira in da kaže dr Suštensiča — kakeršen je.
— (Vseh svetnikov dan.) Navzlic neugod nemu vremenu romalo je včeraj na tisoče orčm-etva k sv. Krištofu, obiskat grobe dragih svijcev. Grobje so bili nvjveč jako l*>p> prirejeni iu ukusno okrašoni, tudi gr. bje slovenskih veljakov in knji-ževkov. Pevski društvi .Slavec* in „Ljubljana" sta peli več žabetmk. B račev ni bilo letos nič na pokopališče. Kdor ee upornima, kako so v prejšnih letih herači nadlegovsli občinstvo in koiiko se jih je zbralo na ta dan na pokopališču, mora biti hvaležen mesrui policiji, da je temu naredda konec.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Foer-sterjev »Gorenjski slavce k", kateri je pri premijeri vse občinstvo tako nauduŠil, da je dičnega skladatelja po prvem in po drugem dejanju vselej po večkrat poklicalo na oder ter mu prirejalo viharne ovacije, se uprizori drugič jutri, v torek. "V četrtek se bode prvič predstavljala jedna naj-izbornejAih veseloiger „Vojna v miru", v kateri bode g. rež ser Inemann igral ulogo Its<f Reif lingena. Gosp. Inemann je to ulogo igral na raznih gledališčih na Češkem in v Ameriki in povsod z Uprav seuzacijoneln m uspehom. V soboto se bo »Gorenjski slavce k" predstavljal tretjič, potem 86 pa za nekaj časa odstavil z repertoirja, ker prida •l njim na vrsto nova opera „Ri go 1 e t to", v ka-
nastopi tenorist g. Rasković. Drama se mar--j'vo pripravlja tako za premijero v Četrtek, kakor *a novo moderno dramo, katera pride v kratkem "a oder, namreč za Sudermanovo igro „I)omH.
— (Slovensko gledališče ) Na sinočuo predivo žaloigre „Mlinar in njegova hči" zbralo se je v»e drugo občinstvo, nego hodi po navadi k sloven 8*im predstavam.   Iz začetka se je občinstvo tudi Bajresaojšiui prizorom smejalo,  koncem predstave
pa so moški pokašljevali in dušili svojo ginjenost, ženske pa jokale. Predstava je bila prav dobra. Gospč. Ogrinčeva je igrala prvič Marico in potrdila ugodno sodbo, katero smo izrekli ie o prejšnjih prilikah o njej, da je namreč jako nadarjena in marljiva igralka. Marico je igrala tako dobro, da zasluži toplo pohvalo; dokazala je, da j^j sme vodstvo našega gledališča poveriti tudi v«-čje in važnejše uh ge, Izmej ostalih predstavljalcev in pred-stavljalk nuj le omenimo g. Inemanna, kateri je igral starega mlinarja res pretresujoče in naravno, da je gledalcem kar sapo zaprlo, kadar je nastopil. Prav dobra sta bila tudi gospa Danilova in gospod Danilo. Gledališče je bilo do zadnjega kotička razprodano.
— („Glasbene Matice" »Glasbeni dom") se je včeraj ob poludvanajstih dopoludne svečano blagoslovil. Društveni gospodar gosp. S b riza j jo sprejel g župnika P Hugolina Sattnerja ter ga peljal v primerno okrašeno dvorano, kjer je bil zbran drnštveni odbor in učiteljski zbor. Po obrednih molitvah g bemfikanta ogovoril je g. predsednik Fr. Kavni bar zbrane, z gorkimi besed um i poudarjajoč ljubezeu, ki veže vsacegi človeka na nje gov dom. Stalnega glasbenega doma ielejf so davno ž' vsi slovanski glanbeuiki, zanj je delala tud: „Glasbena Matica14. Usoda jo je do'go pehala od hiše do hiše in jo jedenkrat celo [minula na c^sto, in le potresni nesreči in mogočni besedi Nj. Veličanstva se ima zahvaliti, da je bilo danes mogoče blagosloviti novo lepo, vsem zahtavam zddosiujuče društveno šolsko poslopje. Marljivi cdbor m vestno nadarjeno učiieljstvo sta porok da p i -ne novi dom pravo svetišče glasbene umetnosti. Ko ie bd g. govornik še zdivaino omenil vseh, ki so si pri dobili zaslug za „GI*sbeni dom8, iztočil še novo poslopje v skrb odboru in n čiteijskemu zboru. — Redni pouk v novem poslopju se prične v torek. P'va skušnja v pevski dvorani je v sredo, 4. t. m.
— (Jour fixe) „Slovenskoga učiteljskega društva" bo v s edo, due 4. t. m. v k'ubovi sobi gostilniških prostorov „Narodnega doma1* </ pritličja na levo.    Prijatelji  slovanskih učiteliev dobro Josli I
— (Mestna hranilnica ljubljanska) Ms eeca oktobr*  l«ta   18'J6. uloiilo je v uuesro > lo.t nilnico ljubljansko 5<J4 strank 25"> 840 gld 78 kr., 487 strank pa uzdigailo 251.216 gli. 25 kr.
— (Ukradeni bicikli) Stavbenik gospod Accetto je te dni zapazil, da mu je neznan zlikovec ukradel 200 gld. vreden bicikei. kateri je hrami v zaklenjeni shrambi. Kdaj je bil bcik-l ukraden in kdo ga je ukrad-1, še ni kouštatuvanj. — Minoli teden v veži kavarne .Evropa" solici tatorju g Kron.'bptvog'u ukradeni bicikei j« po zaslugi niestoe policije že zopet v roaah njegovega lastnika. Policija j« bla dognala, da se j« trgi-vinski pomočnik Traf^nik na ukradenem bioiklo od peljal v C-dje in   je brzojavno inroč Io c»lj-iki poli«
ji, naj Tr*f-nika aretuje. To se je Bgoddn, rte predao je Trafsuik mogel bicikei prodati. Tcafsaik je bil včeraj pripeljan v Ljubljano in sedi zlaj na Z ibjeku.
— (Izgubljena a srečno najdena listnica.) Pri irvo.č ku gosp Turku u I službuj č voznik |s vihraj ifgubil lisln co, v kateri je bilo 475 gld. Naznanil je stvar pohcji, potem pa prei k; d pot, koder je vozil in kjer je listnico izgubd. Sre'** mu je bila mila Našel je listn co blizu metrskega mostu v blatu Pravo čudo je, da je ni že prej kdo našel in — izprtznil.
— (Z Barja) se nam piše: O ibor za obdelovanje barja Jtuel je to dni sejo. Glavna točka duev-pega reda bila je tazprava o ponudbi tovarn za iz delovanje papirja v \ Ičah, da hi se o odškodvanji zaradi prikrajšanja vodnih sil v veliki in mali vodi skl.-nda poravnava Glede na to, da po v. I oega konca teh obravnav tako bof'O še pričakovati ni, ker so vodopravne obravnave ž>< od leta 1892 vle čejo, ii urad< vzlic temu, da je h i načrt t-. l«-ta 1882 od kmetijskega minis'eisr v f potrjen šo vodno novih podatkov in popolnitev načrtov zahtevajo, je odbor sklenil, da pričtil pogajanje zaradi odškodnin". Da se b de megla pn usl.ih g'avnih vodotokov močno zanesena Ljubljanica trebiti, sklenilo s-: je za to pripraven bager kopiti. Rabil bi se tudi za trebljenje večjh glavnih pritokov Na ti je inženir Vicentini že odbor leta 1880. opozarjal, t« da takrat brez uspeha. K*-r odbor cd o. kr. vlado ukaza zarad' popolnitve nt>črta ni dobil, se ni incgel v nobeno nadrobno razpravo v i*m apušžati, a aliiala se je marsikatera trpka beseda, zakaj da ee že de eetleija trajaiočira obravi avara koneo nestori. Nenaklonjenosti nekateri1« k:ogov do barjanov se rma tukajšnu kwetovid«->c zahval ti, da.se obravnave brez potrebe zavlačujejo, da so barjani ohubu-žel- J-er imajo vsako leto aarad poplav kak h 100 000 gld. škode. To dela c.ej ljudstvom mvo'jo in ljudstvo se vprašaja »li je tukajšnji kmet samo 7.A to dober, da hri«aena nosi? Prihodnja seja bo v kratkem. Porot." ii bomo tudi o njej,
— (Iz Pre8erja) se ram piše: OJkar nas je zapustila, boljy rečeno zapustiti morala „zamaknjena" ženska, zavladal je zop°t tako zažetjeni mir mej nami in pomirili so se razourjeni djhovi. Pred kratkim vršil se je pa tu druua'en odhod, ne odhod veselja, marveč odhod ždo^ti, kajti poslavljal se js od nas nad IG let tu bivajoči, nad'se pri-liubljeni nfidnčitelj in občinski odhjrnik g Jakob Mam. V njen nismo izgubili le izbornega nčdelja-n aro In jaka, v nj»'tn izgub li smo vrlega prijatelja, družabnika in dobrega svetovalca, kajti v vsaki zadevi za t kali so se k ojemu in vs**emu je veiel prav svetovati. S svojo značajnnstjo in odkritosrčnostjo pridobil si je ta gospod s|)lošno zaupanje. Presslil sa je na Vič in mi Vičanom ča«frtamo k pridobitvi tako izvrstne učiteljske moei. D.i bi nam sedaj bil kmalu imenovan in poslan vreden naslad -nik gosp Mirna!
— (Mestna hranilnica v Radovljici) V mespcu oktobru 1896 je 74 strank ivoždo 34 696 gold. 62 kr. 35 strank uzdignilo 752S gH 44 kr. 27 strankam se je izplačalo posojil 13 6b*5 gold., Rttnie ulng (237) 75 041 gld. 65 kr., denarni promet. 91.543 gld. 12 kr.
— (Škandal v tržaškem občinskem svetu ) Minoli četrtek ae je zgodil v mestnem zastopu tržaškem nečuven škandal Iredentovec dr. Spadoni je napadel obč. svrtn k Goruipa, ker je na shodu na Prošeku grajal občinski zastop >n krščenega či-fula Veneziaua imenoval „žida". Spadoui je rekel, da je vsl^d tega prisotnost obč. e*et. Gorjupa nemogoča v mestni dvorani in predlagal resolucijo: Mestni svet izraža svojo pohvalo obč. fnnkcijonarju Vuiussiju na njegovem energičnem in korektnem postopanju (na shodu na Preseku) v tem ko obsoja nespodjbno vedenje svetovalca Gorjupa na shodu na Prošeku. Gorjup ee je krepko branil, ■Opat ta napad, ali z laško svojatjo, ki vlada v ob« činsk« m ev«-tn v T rstu, je pošena in pac&etna beseda nemogoča O ičinski svet je po daljši debati s 24 proti 15 gladom vzprejel Spadooijev predlog, vsled česar ee je Gorfflp odpovodal mandatu in zapustil dvorano. Sodimo, da g. Gorjup ni prav storil. Prišel je v obč svet po volji slovenskih volilcev, ne po volji tistih, kateri nosijo  sicer zvonue v obč. svetu
10 kateri n egovega preziranja niso vrodni in za kater.h sodbo ali obsodbo se mu ni treba zmeniti. Poštenega elovenskega moža ne morajo soditi ljudje a la Spadoni in Ruskovi.-.h.
— (O shoda pri Rebku) se poroča, da je pOal. Grča poročal o delovanju slov. poslaocev v dež. abora goriškem, dr. Turna pa o vipavski železnici. G'ede ts žrdeznice je posl. Grča predlagalt naj bi se pooblatila dr. Gregorčič oi ^'of Corooini, dt v imeni cele vipavske doline presta za koncesijo. Poslmca sta to obljubila in povabila najbolj v.nane može vip^vake doline, da vstopijo v kom.te, grof Alfred C roaini pa jo darovni 2000 g'd. z* zgradbo te proge.
Darila, i
Uredništvo n a A e u; a 11 s t a so p O S1 a I i i Za družbo sv. Cirila in Motoda: Štirje trpini d i i ak i v L unijam 18 k r o o S H vin. mesto venca na grob velikemu Slovanu Jmpu J ir-čiča z geslom : „O^rita se C ril — BSetod — N* v bngi rod — srdita. — 8*j Dari>d.»n ni ved gospod; — Ozrita se — sodita'!* — G .P. L iz nabiralnika v restavraciji i ri „Loydu" 20 kron. —Vikt. Kohr-inan v Ljuiiljam za pobiti okua vslikovak« šole 2 kroni. Skupaj 40 kron 38 vin. — Živeli rodo-Ijabai darovalci in njih nasledniki!
Dunaj 2. novembra. O^^raki min stri pridejo jutri setn, da nadaljujejo posvetovanja z avstrijskimi ministri glede pogodbe z Ogersko.
Dunaj 2. novembru. Pri srečkanju srečk
11 1. 1860. so zadeli dobitke: srečka 9334 serija, 14 št., 300 000 gl, srečka 62d serija, 4 št, 50.000 gld., srečka 17 753 serija, 9 št, 25.000 gld.
Pruga 2. novembra Viad* je ^sem nemškim okrajnim zastopora prepovedali, zbirati prispevkov za nemški narodni zaklad, iz katerega hočejo Nemci v tako^vanein nemškem ozemlju podpirati boj zoper Cehe.
33udinipešta 2. novembra. Dos danji izid volitev je naslednji: izvoljenih je 274 li-beralnih, 37 nacijonalnih poslancev, 48 Košu-tuvcev, Opristašev neodvisne, 21 pristišev ljudske stranke in 9 divjakov. Liberalci BO pridobili 04 mandatov.
Budimpešta 2. novembra. Bivši naučni minister grof Csaky ne je izrekel za povišanje kvote, da bi cesuiju v tej stvari ne b.lo od-io evati.
fitev. i3.   Deželno gledališča v Ljubljani. Dr.pr.737.
Nova izvirna opera! T torek, <ln<; H. novembra is!)<i.
Drugikrat:
€&ox»enjsli:i slavček.
Lirično - kemična opera v dveh dejanjih. Spisala Lujiza Peajakova in Emarmel ZOngL   UglasbU  Anton Foerater.
Kapelnik g. Bilarij Beniftek.   Bežisev g. Jos. Nolii. Blagajni a se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob '/k8. uri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 5, novembra 189G.
75.000 Ki-on je glavni dobitek veliko ino-most: k. 60-krajčanka loterijo, ki se izplača camo z 20° o odtegljajem v gotovini. Svoje čitatelje opozarjamo, da je žrebanje žo rine 7. novembra.
2'a sBr#«<aiie#rtt Sšsff«.
IuvrAiilne ali ektckutlvne draib«: Apolonije Veno posestvo iz zapuščine v Jelševcu, cenjeno 2703 gld. f>9 kr., dne 4. novembra, in 10. decembra v Mokronoga,
Marije Miklavčič posestvo V Ztnincn, cenjeno 470M gld., (v draglfi) dno f». novembra v Sk«>fji Loki.
Franceta Kalana powstvo v Zubreznci, cenjeno 44f>9 gld,, dno 3. novembra in 1. decembra V Radovljici.
Janezu Gregoriča zemji&ca v St. Kupertn, cenjeno 4Ht>gld., dne 4. no\embra in 10. decembru v Mokronogu.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 81. oktobra 1896.
Pšenica, liti.. Rž,
Ječmen,   „ . Oves,       „ . Ajda,       „ , Proso, „ K oru/a, . Krompir, „ -Leča,        „ , Grah, „ Fižol, Maslo, MaBt,
Špeb, frišen,
kgr..
el. kr. h BO 6 90 r, SO 8 -jo h 20 6 r>o :■■ -j< 2[
Ui
10
10
- 7 J
— 6b
km,
kgr
Špeli, povojen, Hurovo maslo. Jajce, jedno . . . Mleko, liter , . . floveje meso, Telečja „ Svinjsko n „
Kostruuovo    , „
PišHiiec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo . . . . Slama,   „     „   . . . . Drva    trda, 4 fjmetr. „    mehka, 4 □ ,
gj.	kr.
—	7'
1 —	74
—	3
—	10
	64
	69
—	K o 86
—	86 16
2	H»
1	
7	40
|| 5	—
Meteorologično poročilo,
Oktober !	Cas opa-Bovanja	Staajc b£i rotile t r.» v tam.	iBdipB-r.,!tii i v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 84 urah
31. 1. nov n	9. BVečer 7. ajntraj 2. popoL.	BI 8 7S9 a 789*5	101 .r>l> 10 9	si. J .'..iti. si. vzhod si. svzh.	oblačno megla dež	2 4
» 2. ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	731-2 729 1 728 6	9-3 72 79	si. J/ah. sr. svzh. ar. svzh.	skoro jas dež dež	43
Sredaia t«mr*ira«nr» sobote in nedelje  10'3' in 8-tJ', ■a 2 9" in 1'5' nad mrmulom
dne" 2. novembra 1896.
3knpni državni dolg v srebrn    .   . ,	101	g!d. 20		
	. 101		10	B
Avstrijska zlata renta......	. 121	»	90	N
avstrijska kronska renta 46/,     • •	. 101	h	20	»
Ogorska zlata renta 4°/e......	. 191	1»	60	
Dgerska kron.ska renta 4°;......	. 39	H	10	a
A.VDtro-ogerske bančne doh-i-ce	. 988	h	—	
kreditne delnice	. 367	_	16	i
.ondon vista. ,	.    1 19	K	70	
^Tomfcki dr*, bankovci *a 100 rcar*	ca	;>	70	
	s i		74	
tO frankov..........	•1»	n	69»/	a r
'talijanski bankovci .....		t>	45	
r!. kr, cekini .....			68	
v Ljubljani ali na deželi (8187—1) se vzame takoj na račun«
Več pove upravništvo .Slovenskoga Nareda".
Prodajalnica
s kletjo, magacinom in stanovanjem
v Litiji, blizu cerkve, na lepem kraju, Ne 1. jmi livarja IM97 v iinjem. V tej prodajalnici se prodaja mešano blago z najboljšim uspehom od leta 1868. — Več. pove hišni lastnik v Litiji št. 53. (3181—2)
Praktikant
«e tukof v£|»re)iMe (3186—1)
pri poštnem uradu v Grosupljem.
poštni in brzojavni odpraviteljici
z dobrimi spričevali iu z večletno prakso, liceta slii/.lte pil vet;|eiu postnem uiadu. kjer bi mogle ukupaj delovati. — Več pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (31o«—:<)
ujuaJt,,!3BB^\T»cs^^
Ces. kr. avstrijske igfe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
valjavnega odi 3_. olcto"tera. 1896,
Nnitopno otueujcul   prlhajalnl ln odbajalni 6a»i  ozuaoonl ao areUiiJoevrojiNk^ni «nnti. (1705-252* OdlkOfl Jx f<|ulrl|n»e (juž. kol.). Proga Čez Trbiž.
Ob        uri 5 min. po noči natilini vl:ik v Trbli, Boljak,  (),.i.......
r.'.• ■ i-, it . Ijjubno; čez Solzthul v Auaiou, Isolil, Omuudon, >"l-.nirritii-čoz Klcin-ltnilliiiK v M:uyr, Ijine, na Duiihj vi« Ajuntottim. — Ob 7. njj IU min. zjutraj o>>(ihni vlak v Trbiž, Pontabal, Koljuk, Celovec, Kramona, foatit, I.jvliiio, 1'utKij; um Suhthal v BolllOgtM, Am AliiBtottmi n.i i ?-,,, ., — Ob U. uri r>o miti. dopoludn* ouobni vlak v'1'rhiž, Poutnbol, Koljak, C*i lovoc, Tjjiibiin, Seiztlial, Dunaj. — Ob i. uri popoluilnc onubiii vluk v TrbU }tqlj.\k, t.'olovec, LjabllO ; 6»« Seliti ■ wJ v Solmij/rml, I,eii'l-i i .in, Zoll nt Jazom, liictnOBt, Br«g*UO, Oarth, Onuovo, 1'a.riaj £nr. Kloin-Uoilliriif v iStovT Lino, Hudniovico, l'Ixouj, Marijino r&re, iinb, Frsuoovo viiru, Karlov« rnit' Fn»gO| LipakO) Onuuj via Ainstottun.
Proga v Novo mosto in v Kočovjo.
Ob fi. uri 15 m i li. sjtitrnj moi:«ni vlak. - - Ob        uri 55 min, puluthio inušarii vl;ik. — Ob 0, uri 30 m i u   Evučor niosani vlak.
l>rlli4M.I v LJnbljMO  juž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 5 uri 52 Hii.i. Bjiitraj oaubni vlak a Dunaja via AuiHtotton, I,:|.hV , j.-, Fr'inuovili v»r<>v, Karlovili vnrov, Ilohu, Marijinili ntrtrM Planin, Hudbjovia, SoUlOfrMlki Ijine«, StjyrD>, (liniinduiia, Ieulit*, Atums.i lijuiiiiit, Oiti.-c*, Roljiika, Kini/o:..'mio — Ob II. uri 'in min. ilopolu I MObnl vlak jl Dunaja via Aniatutt.iu, Karlovih vnrov, lluba, Marijinili varov, riuuja, Itudvjuvii:, Sulnofzraita, Liuoa, Kttirra, 1'ariia, Oenovo, Oiiriha, liro. geni1*, lnomuitk, Zo 11» Ba jeenru, I<niid-Oa»toina, l.Jnlnia, Celovca, Lliiea Fontablt> — Ob i. uri 55 min. popolnduu MObnl vlak a Dunaja, Ijjutina, Scl/.tlialn, Jlelj»ka, CtlOTO*| Kri4iij»oiiHfwnl«, l'.mni.ln — Ob 9. uri 4 min. r.vi-iOF .1.111.111 vlak s DuimjA via Aoutetto.t, Is Ojiibtia, lleljaka, Oaluvoa, PontabUk.
Proga iz Novega mesta in lz Kočevja.
Oh H uri IU ni in zjutraj m.aaui vlak. — Ob 3. uri 33 min. po. poludim inoAanl vlak, — Ob 8. uri 35 min. cvoćer muaani vlak.
Otllivjil In i.|i5°»iJimi*- (drž. kol.) v Kmiiulk.
Ob 7. uri 'i3 min, zjutraj, ob 3. url n min. popoludno, oh «. nt A0 min. ivouit, ob 10, url 26 min. zvoonr. (Poaludiijl vlak la v oktobra ob mutoHrtli In praanikih.)
1'rilioil v t|ii>>i|i«ii> .drž. kol.) I« KniiiiilkM.
Ob ti. uri 5ti min. zjutraj, oh 11. uri 15 min. dopolnilno, oho ir> 80 min. zvečer, ob t*, tiri iia ititn. avoear. (Poalndujt vlak la v oktobra ob nednltak iu praalilkih.)
Prodajalnica
za Špecerijsko blago ali za kako drugo obrt pripravna, odda se v naiem s 1. majem 1897. I. v Kravji dolini h. št. 2. (3177—2).
Gostilna
1 ddaljena nekaj korakov od kolodvora, v industrijskem kraju na deiftli  blizu Ljubljane,  z lepimi so ban>i, vrtom, ke^lji*uem in hlev-i, «** <><l«lu t«f-v s*ivj»-BM». — Već pove upravništvo „Slovenskega Narodaw. (8176—2)
V1ZITN1CE
priporoćH
i Narodna Tiskarna4
po uizki ceni.
R. DITMAR
DUNAJ.
DITMAR-SVETILJKE
v   VBeh   renomiranih   prodajalnicah avetiljk.
M
ekarna M. Leusf ek
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
pri porota svojo izhorno delujočo
tanno-chinin tinkturo za lase
liiitt'ru <»kr«M»«-u{* iu oliraii|u|e> luvlM^e In preprečuje izptttiMiiJo Iun.
Cona l steklenici t mbiluiin navodom 50 Ur.
Vrlika zalog;, preskusenili domačih zdravil
katora 8e priporočajo po ni/, ni h časopisih in eeuikih. (.'1173—2)
IC laXp«lMll|» Me IHHk llltlt  (IvnJiiat pu posli.
i
6       Najvišje priznanje $
||V   Icklctmfjtl    PICCOLI-Ju   v   l^|iil>l|mil   kot prirejevalcu
J icapljle za soToe
K   katere  je  a   bu<I«>*<»I|1IiiIiu   iiMp<>lioiai  Nj. ces. in kr. Visok. prejiiHtia V t*oNpu pr«»MloIoun»l«Mliiieu-v«lo*ia u»*«l*o|v««llii|u
-»•dg Ml^ila-llij«. ;gi>-
izvolila opetovano uporabiti.
Ctna steklenici 20 kr., 10 steklenic 1 i>\d. 50 kr. 1'ofitnn naročila se i/.vi     obrntnu , poštnino plača naročitelj.
Lekarna PICCliLI .Pri angelju"
LJubljana, Dunajska oesta. (9686—18)
&OOOOOC
»i
Velika šO-krujrarsku       I Žrebanje v loterija o Sinumostu. I soboto!
(8067-16)
€■ I ta v nI ilol»llrl4 ■
75.000 te?!
z 20" „ odbitka.
E Nr*'t»ii- < o A O kr. priporoča J. C. Mayer. banka v Ljubljant
L.:.;
Izdujatolj iu odgovorni urodmk: Jusip No 111,
Laatuiua in tiatt -Niiroiluo Tiukaruo"«
96