11
Etnolog 31 (2021)
UVODNA BESEDA
INTRODUCTION
V branje ponujamo 31. letnik nove vrste Etnologa. Od leta 1926, ko je Etnolog izšel 
prvič in nekaj čas izhajal kot Slovenski etnograf, potem pa spet Etnolog, je to že 82. letnik. 
Izšel je v času, ko življenje ljudi tako v Sloveniji kot drugod po svetu še vedno pogojuje 
covid-19, kar se kaže tudi v nekaterih objavljenih člankih. 
V razdelku Raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času Dan Podjed in Rajko 
Muršič pišeta o spremembah etnografije raziskovalk in raziskovalcev načina življenja med 
pandemijo covida-19. Pridobljene izkušnje vidita kot možnost za posodobitev, obogatitev 
in nadgradnjo etnografije s pomočjo digitalnih tehnologij. Mateja Habinc na osnovi 
raziskav študentov v času epidemije predstavlja izkušnje s telefonskimi in predvsem 
spletno posredovanimi videokonferenčnimi pogovori kot raziskovalnimi tehnikami dela 
in jih primerja s pogovori in terenskim delom v živo. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek 
Lozej se ukvarjata s povezovanjem hoje in raziskovanja. Med drugim se sprašujeta o 
razmerju med hojo in opazovanjem z udeležbo, zanima ju uporabnost raziskovalne hoje 
in pisanja v etnologiji in antropologiji. 
Razdelek Razprave prinaša tri članke, povezane z muzeji. Nena Židov piše o vplivu 
pandemije koronavirusa na delovanje muzejev po svetu in v Sloveniji. Mojca Ramšak se 
posveča vonju, pri čemer jo zanima, kako se ga loteva antropologija, kako ga obravnavajo 
nekateri z dediščino povezani dokumenti in kako se dediščine vonja teoretično in praktično 
lotevajo muzeji. Nadja Valentinčič Furlan na osnovi konkretnih primerov razmišlja o vlogi 
filmov in nekaterih novejših medijev na etnoloških razstavah, pri čemer ponuja tudi 
vpogled v postmoderni epistemološki prelom v vizualni antropologiji in muzeologiji. 
Barbara Ivančič Kutin obravnava preobrazbo tolminske frike, jedi iz krompirja in sira, 
iz v preteklosti izrazito delovne jedi v današnji simbol tolminskosti. Razdelek zaključuje 
članek Ivane Drakulić, ki raziskuje pomen igre in igrivosti med odraslimi.
Po daljšem času imamo v Etnologu razdelek Polemika, v katerem Katja Hrobat 
Virloget in Miha Kozorog soočata pogleda na staroverce, o katerih je Kozorog pisal v 
lanskoletnem Etnologu. 
Etnomuzejske strani začenjamo s člankom Tine Palaić o odzivanju muzejev 
na podnebne spremembe. Na eni strani z umeščanjem te tematike v izobraževalne 

12
in razstavne projekte, na drugi strani pa z lastnim delovanjem oziroma zgledom 
(zmanjševanjem odpadkov, recikliranjem, učinkovitim osvetljevanjem in ogrevanjem 
ipd.). Tanja Roženbergar predstavlja dve razstavi Slovenskega etnografskega muzeja, pri 
katerih je sodelovala kot vodja projekta (La Doctora) in soavtorica (Vtisi 30). Marko Frelih 
predstavlja donacijo zakoncev Ravnik, večinoma gre za predmete iz Bolivije. 
Objavljamo letno poročilo Anje Jerin o delovanju muzeja kot Koordinatorja 
varstva nesnovne kulturne dediščine. Barbara Sosič piše o sodelovanju Slovenskega 
etnografskega muzeja pri projektu raziskovanja drežniških koz v Zgodnjem Posočju, Tanja 
Roženbergar pa  o poskusu ponovne vzpostavitve Kustodiata za slovenske izseljence, 
zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij. Barbara Sosič poroča še o virtualni 
konferenci o vlečnih živalih. Sledi letno poročilo o razstavnih in prireditvenih dejavnostih 
Slovenskega etnografskega muzeja, ki so ga pripravile Maja Kostric Grubišić, Nina Zdravič 
Polič in Sonja Kogej Rus. S prispevkoma Rajka Muršiča ter Alenke Bartulović in Jake 
Repiča obeležujemo jubileja naših profesorjev in kolegov dr. Slavka Kremenška in dr. 
Božidarja Jezernika. Kot vedno tudi letošnjo številko Etnologa zaključujemo s številnimi 
in zanimivimi recenzijami knjig ter bibliografijo sodelavk in sodelavcev muzeja za leto 
2020.
Nena Židov in Gregor Ilaš, urednika