Zdravstvena vzgoja pacientovo ki prejemajo kemoterapijo, kot dejavnik zagotavljanja varnostĺ - ľazĺskava Suzunq Mlakeľ, Marija Hoľvąt Uvod Rak je eden izmed glavnih zdravstvenih problemov današnjega časa. Ljudje, ki zbolijo zaradi raka, niso samo ljudje, ki imajo bolno telo ampak v sebi nosijo tudi svoje interese, svoja pričakovanja, upanja in načrte za svoje življenje. Vse to pa se jim nemalokľat ob postavitvi diagnoze ľak v tľenutku zruši. Z ruziskavo smo želeli ugotoviti pomen dobrega informiranja in zdravstvene vzgoje pacientk, ki pľejemajo citostatsko teľapijo. Menimo, da je dobra psihična inťlzič,na pripľavljenost pacientk ĺazdravljenje ęden od poglavitnih dejavnikov zagotavljaĺja vamosti męd samim zdravljenjem. V pľispevku bo najprej predstavljena vloga in pomen zdravstvene vzgoje v zdravstveni negi, sledili bodo rezultati raziskave. V zaključku prispevka bo predstavljenih nekaj zanimivih ízjav anketkanih pacientk, ki so odraz dobrega in prizaďevnega dela medicinskih sestęr na našem oddelku. Zdľavstvena vzgoja in vloga medicinske sestľe Infoľmiľanje bolnika glede bolezni in izbranega načina zdravljeĺja je dolžnost zdravnika. Medicinska sestra pa je tista, ki mora pacienta informirati o pľeventivnih ukrepih za pľeprečevĄe oziroma omilitev stranskih učinkov' ki jih povzroča sistemsko zdravlj enj e raka. Zdľavstvena vzgoja je posľedovanje znanja in aktiven proces učenja. Pľi tem je pomembno, da v proces učenja vključujemo tako paciente kot tuđi njihove svojce. S takšnim načinom skušamo doseči, da pacienti sođelujejo pri doseganjl zdravja z lastnimi napori. Medicinske sęstre skušamo biti pacientom učiteljice, svetovalke in tudi zaupnice (Hoyeą 1995). Sazana Mlaker, dipL m. s., Maľija Horvat, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Mariboľ Služba za ginekologijo in peľinatoĺogijo, oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk 95 Na terciarni ravnije zdravstvena vzgojavezana na preprečevanje povrnitve bolezni ter na zmanjševanje moľebitnih posledic. Namenjena je pacientom' invalidom in njihovim svojcem. Skrbi za zmanjševanje ali odpravljanje okva1 zmanjševanje trpljenja ter poskuša izboljšati pacientovo pĺilagajanje na nov način življenja. Delo poteka zelo individualno, tako v pľocesu zdľavljenja kot tudi rehabilitacije (Komadina, 1994). Zdravstveno vzgojo začnemo izvajati že ob sprejemu bolnikov v bolnišnico, nadaljujemo z njo ves čas zdravljenja. Z učenjem njihovih svojcev in s svetovanjem le-tem, jo skušamo pľenesti tudi v domače okolje. Pľi zdľavljenju s citostatiki ima zdravstvena vzgoja še posebej pomembno vlogo. Njen namen je: . seznaniti pacienta/ko z načinom zďĺav|jenja, . seznaniti galjo z načinom aplikacije citostatikov, . seznaniti gďjo s pogostnostjo apliciranja citostatikov, . naučiti galjo prepoznavati in obvladovati stranske učinke kemoterapije, . informirati pacientove/pacientkine svojce, . izboljšati počutje pacientalpacientke v času zdľavljenja, . povečati samozavest pacienta/pacientke, . svojce pacientalpacientke vključiti v aktivno sodelovanje. Zdravstvena vzgoja in učenje sta sestavni del nalog medicinske sestre v odnosu đo pacienta. Kakovostno izobraźena medicinska sestra je vir podatkov pacientom in njihovim svojcem. Nosi odgovomost pri posredovanju informacij o raku, pľeventivi in zdravstveni negi. Delo usmerja k varovancem, pacientom, družini in lokalni skupnosti. Po pĺipoľočilu Dunajske konference naj bo medicinska sestra POLIVALENTNA' to pomeni, da obvladuje široko osnovno znanje zdravstvene nege, poudaĺjeno je primarno zdravstveno varstvo' hkati pa morurazśiriti svoje znanje tudi na druga področja zdľavstvene nege (Pajnkiha1 1999). Infoľmacije' ki jih posľedujemo pacientomt moramo podajati razumljivo, na njihovo željo jih tudi večkat ponovimo. Priporočeno je postopno nizanje informacij glede na pacientovo stanje in glede na njegovo zmožnost dojemanja. Pomembna je tudi starost pacientov, kajti staĺejši pacienti potrebujejo podľobnejša in natančnejša navodila' Dobra poučenost in seznanjenost z načinom zďrav|jenja, s stranskimi učinki in z delovanjem zdravil bo pomembno vplivala na varnost pacientov v času zďravljenja. Pacienti, ki se zdľavijo s citostatiki, morajo biti poučeni o učinkih in 96 delovanju zdravl|, da bodo lahko tudi sami pľepoznali moľebitnę stranske učinke zdravljenja. Medicinska Sestra mora poleg stľokovnosti in primernosti informacij upoštevati tudi komunikacijske veščine ( verbalna in neveľbalna komunikacija). Rezultatĺ ľaziskave Medicinske sestľe smo na oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maľibor v novęmbľu in decembľu 2007 izveđIe ľaziskavo na podľočju zdravstvene vzgoje pacientk, ki pľejemajo kemoteľapijo. Anketa je bila anonimna. Sestavljena je bila iz 14 vprašanj, od tega je bilo 12 vpľašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji sta bili odprtega tipa. Na vprašanja zaprtę,ga tipa so pacientke odgovoľile tako, da so v 9 odgovorih obkĺožile čľko pred pravilnim odgovorom, v 3 odgovorih pa so obkrožile štęvilko, ki je pomenila oceno, in sicer l najnižjo in 5 najvišjo. Pri zadnjem vprašanju smo jih prosili za njihova mnenja in njihove pripombe. Namen raziskave je bil ugotoviti informiľanost pacientk o načinu življenja v času zđravljenja. Zanimalo nas je tudi, ali se danih navodil ďržijo, oziroma, ali jih upoštevajo, teľ na koga bi se ob tež,avahobrnile. V anketi smo jih p.osili todi Za oceno dela medicinskih sester in za oceno razlage danih zloženk, podale pa so nam tudi svoje predloge zaizboljšave v času zdravljenja. V raziskavo je bilo vključenih 30 pacientk, ki so ĺmele za seboj že najmanj tri cikluse zdravljenja. Največ anketiľankje bilo staľih nad 50 let s srednjo izobrazbo. Z načinom zdravljenja j1h je seznanil zdravnlk,sodelovala je tudi medicinska sestra. Na vprašanje > Kje ste si šę lahko pľidobili informacije o zdravljenju?< je bilnajpogostejši odgovor v zloženkah, nato v ľevijah' na internetu, na televiziji. Pacientke smo vprašali, ali so zIoženke, ki jim jih izročimo ob začetku zdtavljenja, dovolj ľazumljive, kajti vsaka dobi poleg ustnih informacij o načinu, poteku zdravljenja in o življenju v tem obdobju tudi informacije v pisni obliki. Večina (57 %) je ocenila razumevanje gradiva z oceno 5, 30 yo pa z oceno 4. Oo/o 3o/o 10o/o a1 a2 tr3 tr4 t5 I NI ODGOVORA Graf l : ocena vsębine zloženke. 97 a) DA 0,0o/o 30; 100% Z načinom pľehĺanjevanja in pitja smo pacientke seznanili z zložęllko >Citostatsko zdravljenje in prehrana V času zdľavljenja<. Njihova informiľanost je bila 1O0-odstotna, kar je pohvalen podatek. Graf 2 : Seznanjenost pacientk z načinom prehĺanjevanja in pitja v času zdravljenja S pomenom dobre in zadostne ustne nege so pacientke seznanjene zzloženko ) skÍb za ustno votlino v času zďravljenja s citostatsko terapijo<. Na vpľašanje ali so bile seznanjene z navodili glede nege ustne votline, je 90 Yo ankętirank odgovorilo pozitivno, lO oÁ negativnih odgovorov pa pľipisujemo starejši populaciji anketiranih pacientk. 1Oo/o lr a) DA; .-' Đ ľE: 9aVĺ Z zloženko >Kako kakovostno živeti v času zdľavljenja s citostatiki< pacientke poučujemo o načinu in poteku zdravljenja in o najpogostejših stranskih učinkih, ki spremljajo zdľavljenje. 80 % vprašanih je menilo, da so o zdravljenju in o zdravem in varnęm načinu življenja dovolj poučene,20 oÁ pa o tem ni bila pľepričana. odgovoľa >ne< ni bilo. Graf 4: Mnenje o poučenosti pacientk glede načina življenja v času zdravljenja Pľi naslednjem vprašanju smo želeli izvedeti' ali pacientke dana navodila v vsakdanjem življenju upoštevajo. Večina (73 %) jih je odgovorila pozitivno,27 oÁ pa se danih navodil drži samo občasno oziroma samo nękateľih. Gľaf3 : Seznanjenost pacientk z navodili o negi ustne votline a) DA b) NE c) NE VEM 98 Medicinske sestre ob vsakem ciklusu beležimo v negovalno dokumentacijo počude pacientke doma med ciklusi, povprašamo jo tudi, a|i zaužije zadostno količino tekočine, dli je še prisotno izpađanje las, kako odvaja blato in vodo in ali je bilo na mestu vboda videti kakšne spľemembe. Pľi pľimerjavi z ankete in negovalne dokumentacije se podatki ujemajo. Graf 5 : Upoštevanje danih navodil Pri zadnjem vpľašanju so pacientke posredovale svoja mnenja in svoje predloge. Večina jih je z delom osebja in načinom zđravljeĄa zadovoljna, zalpajo zdravnikom in medicinskim sestram. Glede na veliko število pacientk, ki se dnęvno zdravijo na oddelku, pa menijo, da je medicinskih sester premalo, vendaľ pa svoje delo kljub temu opravljajo profesionalno, z dušo in s pľijaznostjo. Želijo si sprememb v sobi za zdľavljenje. Raje kot postelje bi imęle ležalnike, ki se jim zdijo udobnejši' Pri izbiri hľane bi želele imeti več možnosti ter enostavnejše naročanje. Na oddęlku hrano naročamo elektronsko, in sicęr vsak obrok le do določene ure, pacientke pa so velikokrat spľejete kasneje' Zaključek Menimo, da so rezultati ľaziskave potľditev dobrega dela medicinskih sester. Tudi v prihodnje nam morajo biti zadovoljni pacienti motivacija za delo. Z dobro psihično pripravo bodo pacienti lažje prenašali zdravljenje' Pľipľavljenost medicinskih sesteľ, da jim prisluhnejo, v njih vzbudi zalpaĺje, ki pa pomeni tudi njihovo vaľnost. Pacientka je zapisala: >Menim, da je v obdobju prejemanja citostatikov pomembno, đa je medicinsko osebje pri roki. Včasih nas je v enem terminu veliko, zato je to velika obremęnitęv za sestro. Zaraďi vse te prijaznosti, umiľjenega nastopa medicinskę sestľe' obľavnavanja pacienta kot človeka - pacienta veliko laž'je prihajam na zďravljenje. Hvala vsem skupaj. (Hvaležna pacientka)<. 99 Liteľatuľa in viri: . Hoyer S' Zdľavstvenavzgojain pľosveta, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1995. Mlaker S. Zdravstvena vzgoja bolnic, ki prejemajo kemoteľapijo (diplomsko delo), Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola' Maribor 2004. Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege, Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena šola, Mariboĺ 1999 23 _ 24. Priročnik iz onkološke zdľavstvene nege in onkologije, onkološki inštitut Ljubljana, November 2000:111 - 112. 100