Kratke zgodbe: 
TANNHÄUSER NA DIZLU .– Marko Vitas, Slovenija 
GRDAVŽI – Bojan Ekselenski, Slovenija 
OTROŠKA NAPAKA – Bojan Ekselenski, Slovenija 
DVAJSET BESED-NICE – Bojan Ekselenski, Slovenija  
OBLAČNI MOŽ – Andrej Ivanuša, Slovenija 
LOVCI – Martin Vavpotič, Slovenija 
VSILJIVEC IZ HANNIBALA – Tihomir Jovanović - Tika, Srbija  



Jašubeg en JeredJašubeg en Jered  
Novice iz Drugotnosti                                        36Novice iz Drugotnosti                                        36 


fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti . ISSN 1855-6434 . letnik VIII . sept. 2015  




We Will Always Be Dreamers On The Other Side II 
Jon Jaylo (olje na platno)  



2 

4 

6 

8 

10 

12 

14 

16 

18 

20 

22 

24 

26 

28 

30 

32 

34 

36 

38 

40 

42 

44 

46 

48 

50 

52 

54 

56 

58 

60 

62 

64 

66 


  
  
  
  
NOVOPEČENINOVOPEČENI  
  
..  Kje ste novi avtorji?Kje ste novi avtorji?  


Verjamem, da je v Sloveniji precej lju-biteljev in ljubiteljic fantazije, znans-tvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Z al nimamo nobenega periodic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino.  
..  Kaj lahko pričakujete? Kaj lahko pričakujete?   


Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vse-binsko pretresanje. Ne bomo iskali na-pak, temvec  kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtor-jem svetovali, kako naprej.  
..  Kam poslati umetnine? Kam poslati umetnine?   


Svoje umetnine pos ljite na e-naslov: 
bojan.ekselenski@gmail.com 


Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti 
ISSN 1855 – 6434           Fanzin za fantazijo,  znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti  
 
Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski, Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje /BOE/ 
+386 40 642 356 / bojan.ekselenski@gmail.com / pisatelj.net 
Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša, Borštnikova 33, 2000 Maribor /ANI/ 
+386 41 732 342 / andrej@andros.si / www.andros.si 
Naslovna slika: JON JAYLO - We Will Always Be Dreamers On The Other Side II 
 
Copyright © 2015 drus tvo Zvezdni prah, Bors tnikova 33, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si 
Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja. 


PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI        



V tej obilni s tevilki (68 strani!) pric enjamo z Uvod-nim modrovanjem, nato sledijo spekulativne novi-ce O vesolju, z ivljenju in sploh vsem (hvala Dou-glas Adams!) ter s c epec planeta Humorja. 
. Več na straneh od 3 do 9. 
Bili smo aktivno udelez eni na enajstem Grossman-novem festivalu groze v Ljutomeru za katerega pri Moviemaker Magazine menijo, da je eden od petih naj-kul festivalov na svetu. 
. Več na straneh od 10 do 13. 
Naredili smo tudi dva intervjuja. Prvega z Uros em Topic em, drugega pa z Jedi mojstrom Yodo. 
. Več na straneh od 14 do 21. 
Malo pogleda v stran (kdo je Yoda?) in izobraz eva-nja (kaj je ePub3?) ne s kodi. 
. Več na straneh od 22 do 27. 
Potem pa se lahko lotite branja napetih ZF&F&H zgodb. Avtorji so Marko Vitas, Bojan Ekselenski, Andrej Ivanus a in Martin Vavpotic  iz Slovenije ter Jovan Jovanovic -Tika iz Srbije. 
. Več na straneh od 28 do 67. 
Na zadnji strani vas obves c amo, da smo razpis za natec aj Zvezdni prah 3 podaljs ali do konca tega leta. Torej, pridno tipkovnico pod prste in nam c im prej pos ljite kaks no »noro« dobro zgodbo. 




3 

5 

7 

9 

11 

13 

15 

17 

19 

21 

23 

25 

27 

29 

31 

33 

35 

37 

39 

41 

43 

45 

47 

49 

51 

53 

55 

57 

59 

61 

63 

65 

67 


UVODNO MODROVANJE 


NEHAJMO STOKATI! 
Modroval Andrej Ivanuša 



Marsikdo pravi, da se pri nas, v Slo-veniji, na podroc ju fantazije in znans-tvene fantastike ne dogaja prav nic . Jas ubeg en Jered pa prav to trditev pobija. Res nas je malo zanesenjakov, ki brskamo in is c emo informacije. »Resnih« novinarjev, razen morda pri reviji Joker, ki bi iskali tovrstne infor-macije, resnic no ne poznamo. Zato v dnevnem tisku kaj tez ko pridemo v »soje z arometov javnosti«. 
Vendar pa oc itno ni dovolj, da se pri-pravlja nova konvencija Na meji nevid-nega v Ljubljani, da imamo enega naj-boljs ih horor festivalov na svetu, da JEJ izhaja z e osem let in bo s e nekaj c asa, da je vsaj kaks nih 30 avtorjev in avto-ric, ki pis ejo tovrstno literaturo, da je vsaj 3000 oseb v Sloveniji, ki taks ne zgodbe z elijo brati, da so zaloz be, ki izdajajo knjige domac ih avtorjev, da … Naprej nadaljujte sami! 
Imam prijatelja iz tujine, ki mi pravi, da smo Slovenci neverjetni in podjetni. Edino kar ga res zelo moti, je nas e vec -no jamranje in pesimizem. Pravi:  
»Imate najleps o dez elo, odlic no zem-ljo, kjer raste vse, dobre in podjetne delavce ter najleps e z enske na svetu, pa s e vedno stokate, kako ste ubogi, kako je vlada zanic  in birokracija nemogoc a! Kako ni mogoc e nic esar narediti. Tega res ne razumem!« 
Odkrito povedano, tudi sam to ne razumem. Potoval sem kar po nekaj dez elah, ki Sloveniji ne sez ejo niti do pasu, in ob vrnitvi vedno zadovoljno opazoval svojo dez elo. Res smo nekaj posebnega! Ponosni smo lahko! Vendar je potrebno nehati stokati in se lotiti dela, z elanom, podjetno in odloc no. 
V kolikor bomo tako naredili, bo pri-s el tudi »denar«, ki ga menda primanj-kuje in nam ga »zlobna« vlada noc e dati. Vc asih se mi zdi, da smo kakor mladci in mladenke, ki pric akujejo, da jim bodo starci dali denar, ki bi si ga z resnim delom itak lahko sami zasluz ili. Samo, tako je zagotovo bolj udobno! 
V tej s tevilki smo uspeli zbrati zgodb za celih 40 strani obsega fanzina. Vse skupaj pa smo nabrali gradiva za 68 stra-ni zanimivega branja. Upam, da vam bodo vsebine ustrezale. V pripravi je Zvezdni prah 2, ki bo imel  384 strani.  
Pos ljite kaks en e-mail s pohvalo ali z grajo, s predlogom ali idejo. Nekaj se bo znas lo tudi na teh straneh. 


Slika na prvi strani: 
 
We Will Always Be Dreamers On The Other Side II 
Jon Jaylo (olje na platno)  
 
Jon Jaylo se je rodil julija 1975 na Filipinih. Je sodoben filipinski nadrealistični slikar z nadimkom »The Enigma«. To je zaradi njegovih neverjetnih umetnin polnih novih zamisli in idej. Večinoma so to slike s steampunk ozadjem. Motive črpa iz svojih sanj, dnevnih dogodkov, neposrednih izkušenj in iz zgodb, ki mu jih pripovedujejo prijatelji. Za modele uporablja svoje bližnje, predvsem pa svojega sina. 





 



Vabimo vas, da se udelez ite letos nje  enodnevne konvencije fantazije in znanstvene fantastike NA MEJI NEVID-NEGA ali na kratko NMN, ki bo v sobo-to, 3. oktobra 2015 v s portni dvorani drus tva Tabor v Ljubljani, Tabor 13. Dvorana se z e s svojim izgledom na fotografijah zdi fantazijska. Upajmo, da bo taks na tudi konvencija. 
Pravzaprav se je prireditev z e zac ela z javnim pozivom za udelez bo na nate-c aju za kratko zgodbo, ki jo je bilo pot-rebno poslati najkasneje do 12. julija 2015. Prispevki so objavljeni na njihovi internetni strani http://namejinevidne ga.si/ in v reviji NMN. 
Organizator obljublja turnirje in delavnice, predavanja, cosplay, namiz-ne igre, predstavitve, nas e in tuje gosti ter druz enje v totalnem geekovskem vzdus ju!  
Organizator NMN je KUD S maug, Vrhovc eva 13, Ljubljana.  /Pripravil ANI/ 



(ZNANSTVENO)FANTASTIČNA PROZA 
Po COBISSU je do konca septembra v Sloveniji izs lo 42 knjig s taks no oznako. Nekaj je med njimi novitet, nekaj pa je tudi ponatisov knjig, ki so z e nekaj c asa na slovenskem trgu, kot je na primer Douglas Adams s svojim S toparskim vodnikom po Galaksiji. Preostanek pa so knjige, ki so uradno s e v tisku. Pos-kusil sem pregledati, kako so se pri raz-lic nih zaloz bah odrezali slovenski avtorji in avtorice. 
. Vis novec, Boris: Lovci na sanje 

. Cundric , Magdalena: Alioth ali Rep velikega medveda 

. Petanc ic , Samo: Anor Kath, Doba razdora 

. Godec, Kristina: Vampirska kri 

. Kum, Erika: Varuh moj 

. Maj, Nika: Tian in Naja 

. Vrhovec, Iztok: Svitove neverjetne dogodivs c ine 

. Lains c ek, Feri: Velecirkus Argo 

. Ekselenski, Bojan: Atlantida - imperij sonc nega boga 

. Night, Annalight: Usluz benka smrti; Usluz benka 



. Merc, Dus an: Z ivljenje sintagmatov 

. Vaupotic , Katarina: Bele vrtnice 

. Meserko, Bojan: Dobrodos li na pla-net Zemlja (s e v tisku) 


 
To bi bilo dejansko menda vse, kar je na podroc ju SF&F izs lo v Sloveniji v letos -njem letu. Skupaj z Meserkovo knjigo v tisku je to 12 naslovov.  /Pripravil ANI/ 
 



O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 




PREDVIDENE KONFENCIJE SF&F V EVROPI V 2015 
. Irish Discworld Convention; Cork, Irska; 02. 10. 2015 (4 dni) 

. BuchmesseCon; Dreieich; Nemc ija; 17. 10. 2015 (1 dan) 

. WynterCon; Eastbourne, Anglija; 31. 10. 2015 (2 dni) 


/Vir: http://scifiportal.eu/events-calendar/ - Pripravil ANI/ 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ESFS - European Science Fiction Society 
Ja, ja! Tudi Evropejci imamo medna-rodno drus tvo ljubiteljev in ustvarjal-cev znanstvene fantastike. ESFS ima upravni odbor, ki se voli na dve leti. Sedanji je bil izvoljen na konvenciji v Kijevu v Ukrajini leta 2013. Torej nas na naslednji konvenciji, ki bo med 4. in 6. novembrom 2016 v Barceloni v S pa-niji, c akajo nove volitve.  
Sedanji odbor sestavljajo: 
. Predsednica: Carolina Gómez Lagerlöf, S vedska 

. Podpredsednik: Saija Kyllönen, Finska 

. Zakladnica: Vanja Kranjčević, Hrvas ka 

. Tajnik: Gareth Kavanagh, Irska 

. Administratorka za nagrade: Bridget Wilkinson, Velika Britanija 


 
Tudi v bivs i Jugoslaviji (beri Sloveniji) smo gostili eno konvencijo; ta je bila leta 1983 v Ljubljani. Prav tako se lahko pohvalimo z nagrajenimi avtorji. Tistega leta so nagradili Draga Bajta za eseje o znanstveni fantastiki Ljudje, zvezde, sve-tovi, vesolja (1982) in za najboljs ega zaloz nika izbrali Tehniško založbo Slo-venije. Leta 2012 so v Zagrebu nagradili Aleša Oblaka za knjigo Hiša dobrih gos-podov. Leto kasneje pa so v Kijevu nagradili Martina Vavpotiča za knjigo Clockworks Warrior.                          /ANI/ 


Europa SF - The European Speculative Fiction portal


 



V SPOMIN 
Sir Christopher Frank Carandini Lee 
(* 27. maj 1922 — † 7. junij 2015) 
Sir Christopher Frank Carandini Lee je bil nosilec dveh pomembnih priznanj bri-tanskega imperija – Commander of the Most Excellent Order of the British Empi-re (CBE) in Commander of the Order of St John (CStJ). Bil je angles ki igralec, pevec, avtor in veteran druge svetovne vojne. Njegova igralska kariera je presegla 70 let dolgo obdobje in poznamo ga v mnogih nepozabnih vlogah. V svoji bogati karieri si je prisluz il naslov igralca z najvec  pos-netimi filmi in zapis v Guinnesovo knjigo rekordov. 
Najbolj znan je bil kot grof Drakula v vec  filmih, kot Franco Scaramanga v bon-dijadi The Man with the Golden Gun (1974), kot Saruman v filmskih trilogijah The Lord of the Rings (2001–2003) ter The Hobbit (2012–2014) in kot grof Doo-ku v zadnjih dveh filmih serije Star Wars (2002 in 2005). 
Sodeloval je z mnogimi rez iserji – John Huston, Raoul Walsh, Joseph Losey, Geor-ge Marshall, Orson Welles, Nicholas Ray, Mario Bava, Michael Powell, Edward Moli-naro, Jerome Savary, Billy Wilder, Steven Spielberg, Joe Dante, Peter Jackson, Tim Burton, John Landis, Alejandro Jodorow-sky in Andrej Konc alovski.  
Ob drz avnih odlikovanjih je prejel s te-vilna filmska in gledalis ka priznanja za svojo igro (BAFTA 2011, BFI 2013). 
Veljal je za igralca z globokim in moc -nim glasom. Kot pevec je posnel nekaj opernih del in muzikalov. Ob tem se je lotil s e heavy-metal simfonije, ki jo je sli-s ati na albumu Charlemagne: By the Sword and the Cross (2010). Sodeloval je z nekaj heavy-metal skupinami in leta 2013 izdal s e drugi album Charlemagne: The Omens of Death. Kolegi so se mu oddolz ili s priznanjem "Spirit of Metal", ki ga je prejel leta 2013 na Metal Hammer Golden God awards ceremony. 
Leta 2011 je bil c astni gost Grossman-novega festivala v Ljutomeru in prejel hudega mac ka za z ivljenjsko delo. 
Leta 1961 je spoznal dansko slikarko in fotomodel Birgit "Gitte" Kroncke in se z njo poroc il. Leta 1963 se jima je rodila hc erka Christina Erika Carandini Lee. V z ivljenju je imel najvec jo tez avo zaradi svoje vis ine (1,95 m), kar je komaj obvla-doval. Mnogi so verjeli, da ima doma veli-kansko knjiz nico okultnih knjig, a Lee je trdil, da jih je mogoc e najvec  pet.       /ANI/ 





Drakula                                              Saruman                                 grof Dooku 



NA MARSU JE VODA …  
SLANA VODA 
Tekoc a voda je na Marsu prisotna s e danes. Prav tako je mogoc e, da obstaja marsovsko z ivljenje. To so izjavili znan-stveniki iz N.A.S.A. konec septembra 2015. Vodja raziskav Lujedra Ojha iz Georgia Institute od Technology v Atlanti v ZDA je poudaril, da vse to odpira nove moz nosti, da z ivljenje na Marsu obstaja s e danes. Jasno je z e bilo, da je nekoc  na odprti marsovski povrs i-ni nekoc  tekla voda, ki je ustvarila geo-los ke znac ilnosti kot so rec na korita, jezerske kotanje, ipd. 
Seveda do tega trenutka s e niso dokazali, da dejansko obstaja marsov-ska biosfera. Ob tem pa odkritje tekoc e slanice na Marsu povec uje moz nosti za c loves ko odpravo na Marsu. Kljub raz-voju tehnologije v tem trenutku nima-mo moz nosti, da bi samo s pomoc jo robotov preverili ali z ivljenje na Marsu obstaja ali ne. S e vedno je potrebna neposredna c lovekova prisotnost za to. 
Na sliki spodaj, ki jo je posnelo avto-nomno vozilo Mars Reconnaissance Orbiter (MRO) leta 2011, so vidne temne, ozke 100 metrov dolge brazde. Po temel-jitem preuc evanju so znanstveniki pris li do zakljuc ka, da so bile narejene pred kratkim. Glede na analizo tal je jasno, da jih je naredila tekoc a voda, ki vsebuje velike kolic ine razlic nih soli. Modrikasta kamnina je mineral piroksen. Podatki so bili pridobljeni s spektralno analizo nap-rave CRISM na MRO. 
Brazde so s iroke od pol metra do pet metrov. Pojavijo se med toplim obdob-jem. Ko se temperature spustijo, pa poc a-si izginejo. Prav visoka vsebnost perklo-ratnih soli omogoc a solnici, da je tekoc a tudi pri minus 70°C. Na Marsu je najvis ja poletna temperatura na ekvatorju 20°C, ponoc i se spusti na okrog minus 60°C, kar je sicer povprec na marsovska tempe-ratura. Sicer pa se lahko spusti tudi do minus 130°C.   
Na Zemlji ni organizma, ki bi zmogel z iveti v tako slani vodi. Na Marsu pa so se mogoc e razvili mikrobi, ki bi bili spo-sobni kaj takega. V zac etku je namrec  Mars imel veliko vode. Zaradi neaktiv-ne sredice planeta brez magnetnega polja pa se ni razvila atmosfera in voda je v veliki meri izparela. 
Kljub vsemu, tudi tako slana voda pomeni prednost za potovanje na Mars. 
/Vir: http://www.space.com - Pripravil ANI/ 


O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 




O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM 



SRČKASTI PLANET 
Novica leta je vsekakor mimolet son-de New Horizons mimo Plutona (Pluto), ki se je odvijal 14. julija 2015 s hitrostjo 4 km/s (14.000 km/h) na vis i-ni 12.500 kilometrov nad povrs jem Plu-tona. Vsekakor je najbolj neverjetno dejstvo, da so raketni inz enirji uspeli 'zadeti' tarc o z majhno sondo, tez ko 487 kilogramov, ki so jo izstrelili janu-arja 2006. 
Ko je pric ela sonda pos iljati prve sli-ke, so te presenetile vse geologe, ki se ukvarjajo s planetnimi sestavi. Pluton se je pokazal c isto v drugac ni luc i kot so  jo pric akovali. Najbolj nenavadna je src kasta geolos ka formacija ob ekvator-ju planeta, ki se razteza 1.600 km dalec . Zac asno so jo poimenovali Tombaugh Regio po odkritelju Plutona Clydeu Tombaughu. Ta je Pluton prvi odkril na fotografskih plos c ah leta 1930.  
Na bliz njih posnetkih je videti, da so na njej gorovja, ki sez ejo tudi vec  kakor 3.500 metrov visoko. John Spencer, vodja misije pravi: 
»Od prej vemo, da je njegovo povrs je pokrito z dus ikovim, metanskim in ogljikodioksidnim ledom. Vendar s tem materialom ne mores  ustvariti gorovij. Te gore so lahko narejene le iz vode! Pravzaprav je to led, globoko zamrz-njen led blizu absolutne nic le. To mu daje c vrstino, da se lahko tvorijo tako visoke gore.« 
Vendar to ni najbolj presenetljivo odkritje. Znanstvenike je planet prese-netil, ker njegovo povrs je ni razbrazda-no z meteoritskimi kraterji. To je t.i. 'mlado povrs je', kar pomeni, da se nje-govo povrs je kar naprej spreminja in preoblikuje. Za to pa je potrebna neka notranja temperatura, ki poganja spre-membe na povrs ini ter geolos ko spre-minja sestavo tal. 
V bliz ini ni nobenega vec jega telesa, ki bi gnetlo Pluton. Haron, planet dvoj-c ek ali velika luna –strokovnjaki se s e niso odloc ili–, je za to premajhen. Spen-cer pravi: 
»Spoznali smo, da ni potrebno gravi-tacijsko gnetenje, da bi se neprekinjeno ustvarjala notranja toplota planeta. Ledeni svetovi to zmorejo na energij-sko niz jem nivoju kar sami. To je resni-c no najpomembnejs e odkritje do sedaj.« 
V bliz nji bodoc nosti pa bodo na tape-ti s e Haron in drugi planeti Kuiperjeve-ga pasu, c e bo to dopus c ala tehnika.  Ta dobro sluz i znanstvenikom z e devet let. To pa je poseben dosez ek c loves ke teh-nologije.                                                /ANI/ 





PLANET HUMOR 




»… 'Ne skrbi,' si rekel. 'Zaupaj mi, vem kaj delam,' si rekel. 'Stoprocentno sva na pravi vlečnici,' si rekel ...« 



BREZ BESED 






Kako naj te mučim danes? Te dam na natezalnico? Bi se mogoče okopal v vrelem olju? Ali pa ti raje pokličem računalniški podporni in servisni center! 





 



ZONBIJI PO CELEN LOTMERKI 
V soboto, 18. julija 2015, so bili zno-va 'zonbiji po celen Lotmerki', kot bi rekli domac ini. To je bil ponovno klasi-c en zakljuc ek festivala Grossmann, ki je bil z e enajsti po vrsti. Med tem, ko so se krvavo-gobc ne kreature guncale po uli-cah Ljutomera, sva sourednika JEJ, Bojan in moja malenkost, na varnem v atriju mestne his e razpravljala o tez a-vah in grozi slovenske spekulativne fik-cije. No, resnici na ljubo, moderator je imel s est sogovornikov. A vendar naj-prej poglejmo, kako je potekal festival. 
Otvoritveni film ob otvoritvene vinu je bil hrvas ki film S tevilka 55 rez iserja Kristijana Milic a. Za hudega mac ka (festivalsko nagrado) se je letos prvic  potegovala tudi slovenska grozljivka Idila rez iserja Tomaz a Gorkic a. 
V petih dneh festivala so prikazali 30 celovec ernih filmov, ki so jih morali sele-ktorji izbrati izmed vec  kakor 200 pris-pelih izdelkov, kar je resnic no izredna s tevilka tudi v svetovnem merilu. Ob tem so prikazali s e 28 kratkih, 8 dokumen-tarnih celovec ernih in 9 glasbenih doku-mentarnih filmov. Vse te gibljive slike so nastale v 24 drz avah. Vau! Ne pravijo zaman pri Moviemaker Magazine, da je Grossmannov festival eden od petih naj-kul festivalov na svetu. 
Spremljevalnih prireditev je veliko. Tako so v programu Retrospektiva pri-kazali pet filmov rez iserja Richarda Stanleya, slavili so 30-letnico filmske kariere skladatelja filmske glasbe Simo-na Boswella. Ta je nekatere dele svojih skladb zaigral tudi v z ivo na festivalu in ob tem sodeloval s e na javnem pogovo-ru v c etrtek, tretji dan festivala. 
V Grossmann Grindhouse so vrteli novejs e filme in v kategoriji S okDok prikazali dokumentarce o snemanju fil-mov. Med njimi je morda najbolj zani-miv dokumentarec Izgubljena dus a, ki 

opisuje Stanleyjevo neuspes no sneman-je Otoka doktorja Moreauja, ki bi moral biti njegov tretji celovec erni film, a so ga po s tirih tez avnih dnevih neslavno odslovili s snemanja. 
A to s e ni vse, saj so ob festivalu pri-pravili glasbene dogodke, filmske dela-vnice in razstave ter pogovore. Na kon-cu pa seveda ni mogla izostati sedaj z e klasic na parada zombijev. 
Letos so prvic  pripravili dvodnevni uvodni znanstveni simpozij Slovenski film v sliki, glasbi in besedi, ki ga je organizirala gimnazija Franca Miklos ic a iz Ljutomera v sodelovanju s Filozofsko fakulteto univerze v Mariboru. Gimna-zija je letos dobila filmski oddelek, ob tem je minilo 110 let od nastanka prvih filmskih posnetkov na slovenskih tleh, ki jih je naredil Karol Grossmann. Po njem so tudi poimenovali festival na zac etku. Drus tvo KTD Festival ljutomer je izdalo zbornik Na filmskem vrtu–filmsko stoletje v Ljutomeru, ki so ga tudi predstavili na festivalu. 
 
VINO JE BOLJŠE KOT KRI 
Ne smemo zanemariti niti druge komponente festivala – vina. Za hudega mac ka se je letos potegovalo s est vin. Najboljs o oceno je prejelo vino Revolu-tion Turistic ne kmetije Hlebec. 
Z e od vsega zac etka so organizatorji festivala razmis ljali, kaj naj naredijo, da bi se ta razlikoval od drugih. Takoj je padla ideja o vinu, saj je to najboljs e, kar lahko mesto in okolica ponudita obiskovalcem. Priznati je treba, da je ta poteza naletela na velike simpatije pri tujih obiskovalcih in tako so organiza-torji laz je pridobili pomembne goste.  
To dejstvo in pa, da je bilo letos s e vec  obiskovalcev, je povzroc ilo veliko zado-voljstvo pri programskem vodji festivala Tomaz u Horvatu. Z njim se je strinjal letos nji veliki gost, nems ki igralec Udo Kier, ki je postal Grossmannov nagraje-nec za z ivljenjsko delo. O festivalu se je izrazil zelo pohvalno in zanj je to posre-c ena kombinacija filma in vina. Tako lah-ko vidi filme, ki jih ni s e nikoli videl in ob njih uz iva ob odlic ni vinski kapljici. 
Na festivalu je bilo vec  kakor 40 c ast-nih gostov, od tega okrog 15 iz Slovenije. Od tujih bi izpostavil tri. To so: Udo Kier (Nemc ija), igralec – c astni gost in dobit-nik nagrade za z ivljenjsko delo; Richard Stanley (JAR/Francija), rez iser in scena-rist – c astni gost in predsednik z irije za hudega mac ka; Simon Boswell (Velika Britanija), komponist filmske glasbe –c astni gost. 
V preteklosti pa je bil mogoc e najbolj znan c astni gost Sir Christopher Frank Carandini Lee, angles ki igralec in glasbe-nik, ki je umrl 7. junija letos. 

VARNI PRED ZOMBIJI 
Organizator festivala je povabil na  predstavitev nove knjige Anor Khat – Doba razdora avtorja Sama Petanc ic a. A prvotno vabilo se je spremenilo v okro-glo mizo o slovenski fantazijski literaturi. Zadnji vec er festivala, v soboto, smo se na njej zbrali udelez enci iz vse Slovenije.  
Okrogla miza je v uri in pol skus ala odgovoriti na vpras anja o sedanjem poloz aju in odmevnosti slovenske speku-lativne fikcije. Govora je bilo o tem, kako je ta umes c ena in kaj je glavna ovira, da bi tudi tovrstna literatura veljala pri nas za 'resno'. 
Bila je podana teza, da je to zato, ker Slovenci menimo, da so to 'pravljice', slo-venstvo pa je skozi zgodovino prez ivelo zaradi 'resne' literature. Zato bi naj bila spekulativna literatura manj vredna. A dejstvo je, da se dobra zgodba lahko odvija kjerkoli v prostoru in kadarkoli v c asu. Ob tem tudi spekulativna proza vedno govori o (med)c loves kih odnosih. 

NAGRAJENCI  
Kot je bilo z e rec eno, je nagrado 'hudi mac ek' za z ivljenjsko delo prejel igralec Udo Kier, ki je bil tudi c astni gost. V rub-riki Retrospektive so prikazali tri njego-ve filme: Meso za Frankensteina (1973), Kri za Drakulo (1974) in Vampirjeva sen-ca (2001). Obiskovalci so mu lahko zas-tavljali vpras anja v petek, dan pred kon-cem festivala. 
Hudega mac ka za najboljs i celovec er-ni film je prejel c es ki film Zli duh (Ghoul, 2015) rez iserja Petra Jakla. Slakovega hudega mac ka za najboljs i kratki film so dodelili kanadskemu filmu Mrtva srca (Dead Hearts, 2014), rez iserja Stephena W. Martina. Hrupnega mac ka za najboljs i glasbeni dokumentarec je dobil film Morphine: potovanje sanj (Morphine: Journey of Dreams, 2014) avtorja Marka Shumana, ki je nastal v ameris ko-italijanski koprodukciji. Filmi v kategoriji Melies D'argent se potegujejo za najboljs i evropski fantastic ni kratki film. Letos je ta c ast pripadla belgijskemu filmu Posle-dnja formalnost (Derniere formalite, 2014), ki ga je rez iral Stephane Everaert. Na festivalu poteka tudi Mala delavnica groze, kjer tekmovalne ekipe izdelajo kratke z anrske filme. Letos sta bili dve ekipi in nagrada je pripadla ekipi rez iser-ja Arona Horvatha z naslovom Blood Snake 2: Revenge of the Two Brothers. O vinskem mac ku pa sem z e poroc al. 
 
ČASTNI GOST 
Ob koncu pa naj namenim s e nekaj besed glavnemu gostu festivala Udo Kie-ru, rojenemu 1944 v Ko lnu. V svoji boga-ti karieri je do zdaj nastopil v vec  kot 200 filmih, od nizkoprorac unskih grozljivk, trasha in erotike do slavljenih art filmov in hollywoodskih blockbusterjev, ter sodeloval z rez iserji, kot so Dario Argen-to, John Carpenter, Rainer Werner Fass-binder, Werner Herzog, Lars von Trier, Wim Wenders, Gus van Sant, in Paul Morrissey. V ZDA je igral v kopici hollywoodskih hitov, kot so Ace Ventura (1994), Armageddon (1998), Blade (1998) in Zac etek konca (End of Days, 1999) ter leta 2000 odigral eno svojih najbolj nepozabnih vlog v horror drami Vampirjeva senca (Shadow of the Vampi-re). Ljubitelji fantastike so ga videli v TV grozljivkah, fantazijah in v neodvisni znanstvenofantastic ni uspes nici Jekleno nebo (Iron Sky, 2012).  
Znan je po svoji energic ni igri, ki gle-dalcem dobro ostane v spominu. Pogosto upodablja zanimive in nenavadne like, predvsem nagativce. Sam pravi:  
»C e hoc es  upodobiti hudic a, moras  najprej biti angel.« In en sam pogled v njegove prodorne modre oc i je dovolj, da se prepric amo v resnic nost te trditve.  
/Pripravil ANI/ 




POROČAMO 





 



Okrogla miza o slovenski fantazijski literaturi je potekala v soboto, 18. 7. 2015 od 21.30 ure naprej. Na njej so sodelovali (od leve): Martin Vavpotič, avtor v angleščini spisane steam-punk novele Clockworks Warrior, za katero je prejel ESFS Encouragement Award 2013; Andrej Ivanuša, predsednik društva ustvarjalcev spe-kulativne fikcije Zvezdni prah in avtor romana Svetodrev; Aljoša Harlamov, literarni kritik in glavni urednik revije Mentor, član Zavoda Itadakimasu, urednik literarne zbirke Poetoviona; Rebeka Žerovnik, članica odbora slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad in soorganizatorica konvencije fantazije in znanstvene-fantastike Na meji nevidnega (NMN); Bojan Ekselenski, ustanovitelj fanzina za spekulativno fikcijo Jašubeg en Jered in avtor serije Vitezi & Čarovniki; Samo Petančič, avtor serije Anor Kath in novinar Dela. Moderator pogovora je bil Zoran Fijavž. (foto: Blaž Berlec, društvo Gil-galad). 



POROČAMO 




Zgoraj: Udo Kier v filmu Iron Sky (2012) igra nacistič-nega firerja na Mesecu Wolfganga Kortzfleischa.  
 
Spodaj: Udo Kier v filmu Kri za Drakulo (Andy Warhol's Dracula, 1974). 



 



UROŠ TOPIČ 
AVTOR KNJIGE EMMA STORM: BRATOVŠČINA CULIS 
Dopisno spraševal Bojan Ekselenski 


Najprej malce klišejskih vprašanj. Kdaj si prišel na idejo napisati knjigo? 
Nekje v sedmem ali osmem razredu osnovne s ole sem tipkal neko besedilo, nakar sem, ko sem za trenutek zaprl oc i, da si malo oddahnem, videl kratek nep-remic en prizor dekleta, ki lez i v objemu modrikastega fanta. Za njima je visela rdec a zavesa. To je bilo vse. V trenutnem navdihu in z nekaj razposajenosti sem v enem tednu nato napisal zgodbo o dekli-ci Emmi, naslov tiste 'knjige' pa se je potem s e nekajkrat spremenil. Ko sem knjigo povsem na novo napisal poleti 2013, sem ji dal naslov Emma Storm. 
 
Knjiga sodi v fantazijo. Lepo je, ker se dogaja v Sloveniji in ne v neki nedoločljivi anglosaksonski deželi. Kljub vsemu me zanima, katera dela oz. avtorji (-ice) so vplivali na tvoj fantazijski svet in like? 
Gotovo prav vsi, ki sem jih do sedaj prebral. Od J. K. Rowling in njenega Harryja, do Patricka Nessa in njegove zbirke Hrup in kaos; s e najbolj pa so me verjetno navdus ile stare slovanske legende o vilah in slovanskih mitolos kih bitjih. Prevzela me je njihova gracioz-nost, pretanjenost in tista slovanska melanholic na lepota vodnih vil rusalk .… Ko sem te navdihe zdruz il z navdus enos-tjo nad slovensko hals tatsko zapus c ino, sem dobil svoje vilince. 
 
Koliko časa je minilo od ideje do izdelka? 
Od takrat, ko se mi je prvic  utrnila ide-ja za zgodbo o Emmi, pa do trenutka, ko je knjiga uradno izs la, so minila s tiri leta. Nisem pric akoval, da bo trajalo tako dol-go, s e manj pa sem si predstavljal, da bom sposoben tako dolgo c akati. Na kon-cu sem bil skoraj hvalez en vsem oviram, ki so mi stale na poti do izida knjige, saj je bila zgodba prej nedovrs ena in jaz nezrel, a tega v najstnis ki neuc akanosti nisem mogel opaziti. Hvala bogu me je srec ala pamet in sem zgodbo napisal c is-to na novo, s srcem in dus o. 
 
Kako in kdaj si prišel do Založbe Pasadena? 
Ko je zaradi nevs ec nosti in nepravil-nosti propadla avtorska pogodba z neko 

drugo zaloz bo, sem s e isti dan sedel za rac unalnik in po spletnem brskalniku zac el iskati imena vseh zaloz b, ki sem jih lahko nas el. Tako sem naletel tudi na zaloz bo Pasadena. Skoraj jim nisem pos-lal rokopisa, saj sem videl, da izdajajo pretez no strokovno literaturo, a nekaj mi je reklo, da nimam c esa izgubiti, c e pos -ljem rokopis s e eni zaloz bi. In zgodilo se je, da je bila prav ta zaloz ba najbolj zagreta za moj roman. 
 
Kako je potekalo delo od trenutka, ko je založba sprejela tvoj rokopis pa do končne verzije knjige? 
Najprej smo (so) poiskali recenzenta, ki bi prebral knjigo in jo potem z mano skupaj izboljs al, odstranil kar je odvec -nega in dodal, kar je manjkalo; skratka – jo naredil knjigi podobno. K sodelova-nju je tako stopil Aleksander Hropot, ki sicer pis e tudi za Joker in se je s svojim neizprosnim literarnim oc esom lotil rokopisa. Zaradi roka izida sva morala s popravljanjem malce pohiteti, a na kon-cu je knjiga izs la bolj izpiljena kot roko-pis, ki sem ga oddal Pasadeni. 
 
Pohvalno je, ker se ne skrivaš za angleško zvenečim psevdonimom. Si kdaj razmišljal, da bi si v cilju večje branosti izbral tuje zveneče umetniško ime? 
Nikoli. 
 
Zgodba je spisana tako, da zahteva nadaljevanje, saj ima knjiga bolj ali manj epizodni konec. Kako daleč si z nadaljevanjem? 
Za nadaljevanje imam osnovano z e natanc no razc lenitev zgodbe, nekaj sem z e celo napisal. Toda ker sem pisal med s olskim letom, ko se pisanju nisem mogel posvetiti spros c en in navdus en, kot sicer, mislim, da bom vse zbrisal in zac el znova. Toda kdo bi vedel. Morda mi bo napisano s e vs ec , ko se bom zno-va lotil branja. Vsekakor pa upam, da bo knjiga napisana do konca poletja in bomo lahko z zaloz bo zac eli pus c ati nove drobce, ki bodo vodili k Emmine-mu nadaljevanju. 
 

Lahko odškrneš kakšno malenkost glede zgodbe? 
Z al ne. 
 
Vrniva se k pripravam na pisanje. Si moral kaj posebnega preštudirati zaradi okolja zgodbe? recimo glede situl in ste-klenih jagod? 
Vsekakor. Poleg nadlegovanja profe-sorice za zgodovino in s tevilnih knjig in c lankov, ki sem jih prebral o samem hals tatskem obdobju, sem se sestal tudi s pedagoginjo v Dolenjskem muzeju; ta hrani najvec jo zbirko steklenih jagod in situl na svetu. Pedagoginja, s katero sva se poznala z e iz osnovne s ole, mi je povedala nekaj zanimivosti ter mi pred-stavila s e nekaj manj znane literature o situlah in steklenih jagodah, pa o z ivlje-nju v obdobju hals tata nasploh. 
 
Podajva se na filmsko področje. Če bi do tebe prišli bogati producenti in te povprašali glede filma, koga bi predlagal za režiserja in za vloge glavnih protago-nistov? Ne bodimo malenkostni in san-jajva o ameriških imenih. 
Zanimivo vpras anje! Dolgo sem mis-lil, da bi me najbolj razveselilo, c e bi bila moja knjiga tako odmevna, da bi glas o njej segel c ez luz o in pris el na uho kaks nemu hollywoodskemu velika-nu. Potem bi me ta pozval na sestanek in skupaj bi ustvarili 'block buster' film, ki bi zajel svet! Toda danes bi me bolj razveselila informacija, da se nekaj slo-venska filmska his a zanima za sneman-je fantazijskega filma in da z eli posneti Emmino zgodbo … Kljub vsemu se bom potrudil nas teti nekaj ameris kih imen, s katerimi bi z veseljem sodeloval: rez i-ser gotovo Spielberg zaradi vseh moj-strskih filmov, ki jih je posnel; glavna igralka Jennifer Lawrence zaradi never-jetnega talenta in pristnosti v igranju; produkcijska his a Warner brothers, ker so oni posneli Harryja Potterja. 
 
Kaj pa slovenska? Sicer težko verja-mem, da bi se v dani situaciji kdo poda na snemanje 'šundra', kot visoka umet-nost reče fantaziji, a vendarle – imena igralk, igralcev in morebiti režiserja. 
Navkljub z elji, da bi se slovenski rez iserji in igralci spravili k ustvarjanju filma Emma Storm, z al ne poznam toli-ko slovenskih rez iserjev, da bi znal izbrati 'pravega'. Prav tako poznam le tiste slovenske igralce, ki ne po starosti ne po svoji igri verjetno ne bi pasali v film Emma Storm. Predvidevam torej, da bi morali za snemanje tega filma naj-ti c isto novo, mlado ekipo, tako, ki je morda s e nihc e ne pozna in ki bi se v projekt podala s srcem, z dus o in z neu-gasljivim ognjem. S tako ekipo bi najra-je sodeloval! 
 
Misliš, da je fantazija lahko tudi ume-tnost? 
Fantazija JE umetnost. 
 
Kdaj in kako? 
Gotovo takrat, ko je pisana iz pisatel-jeve potrebe po tem, da pis e fantazijo, takrat, ko je fantazija najboljs a prispo-doba za to, kar z eli pisatelj sporoc iti … Verjamem, da je fantazija boljs a, ko je v ozadju njenega nastanka avtorjeva z elja po ustvarjanju in veselje ob pisanju. 
Dajva se podati na sceno. Poznaš kaj slovenskih avtoric in avtorjev ter more-biti kakšen slovenski projekt s področja ZF&F? 
Ne ogromno, toda bral sem z e dela Marget Belani, pa seveda Bojan Ekse-lenski, morda s e kaks en pisatelj mojih let (na misel mi pride Tim Horvat). Od 

fantazijskih projektov in konvencij pa je verjetno najvec ji Na meji nevidnega. 
 
Si slišal za konvencijo NMN? 
Kot sem omenil v prejs njem odgovo-ru – ga poznam. 
 
Kaj pa za Društvo Zvezdni prah, name-njeno avtoricam in avtorjem spekulativne fikcije, kamor sodi tudi fantazija? 
Ime drus tva se mi zdi znano, a ne bi si upal trditi, da ga dobro poznam. 
 
Ta intervju je namenjen za objavo v Jašubeg en Jered, edinem slovenskem literarnem magazinu, namenjenem ZF&F. Poznaš ta magazin? 
Slis al sem z e zanj. 
 
Da ne bova samo o fantaziji, narediva malce predaha. S čim vse se še ukvarjaš? 
Najvidnejs a dejavnost poleg pisanja je zame s ivanje. Oboz ujem modo in oblikovanje, zato sem si za nadaljnjo s tudijsko pot izbral prav modno obliko-vanje na ljubljanski univerzi.  Poleg tega me zanima s e cel kup drugih stvari (fotografija, slikanje, risanje, glasba – obiskoval sem glasbeno s olo, kjer sem se uc il igrati klavir, itd.). Kljub temu, da moje zanimanje pokriva toliko podroc ij, vedno najdem nac in, da jih vse upora-bim. Vc asih se celo pokaz e potreba po tem, da za neko stvar uporabim tako znanje glasbe, kot risanja, oblikovanja in samega s ivanja; morda celo filmske-ga ustvarjanja. Stras no me veseli dejs-tvo, da se bom v poklicu modnega obli-kovalca lahko posvec al praktic no vsem stvarem, ki me zanimajo, saj me navse-zadnje bogatijo in s irijo moja obzorja, kar je neizc rpen navdih za kreacije, poleg tega pa ohranjajo poklic dinami-c en, zanimiv in vedno prijeten. 
 
Kam se boš podal po gimnaziji? 
Kot sem odgovoril v prejs njem odgovoru. 
 
Boš nadaljeval z uredniškimi ambici-jami? Saj si bil urednik gimnazijskega časopisa ... 
V nekem obdobju me je mamila tudi ideja, da bi se podal v vode modnih revij; od nekdaj sem rad izbiral gradivo za lic ne publikacije, najsi so bila to s ol-ska glasila, belez ke ali kaj kar tako. Uz i-val sem v prebiranju c lankov za objavo, navdus evalo me je, da sem lahko potem z avtorji popravljal vsebino, iskal boljs o kakovost … Kljub vsemu pa se mi zdi, da se ne bom podal na pot pravega c asopisnega urednika, saj me poleg urejanja publikacij zanima s e toliko drugih stvari. Poleg tega pa se lahko z oblikovanjem manjs ih modnih revij ukvarjam tudi ob poklicu modnega oblikovalca; navsezadnje bom nekako moral promovirati svoje izdelke. 
 
Malce sem pokukal na Stilopis. Zdi se mi, da te zanima tudi moda? Imam prav? Povej kaj o tem. Meni osebno se zdi zabavno, da se pisec fantazije ukvar-ja tudi z modo. Lahko vsaj oblečeš svoje junake. 
Ljubezen do mode se je pri meni pojavila dosti bolj zgodaj, kot ljubezen do knjig. Navdus enje nad modo hranim, negujem in izpopolnjujem z e od s estega razreda osnovne s ole, v kar so me vpel-jale ravno modne revije in TV serije. Nekdaj preprosta najstnis ka navdus e-nost nad prestiz nimi blagovnimi znam-kami se je z leti sicer razvila v nekaj dosti globljega, a z elja po izdelovanju oblac il ni zato c isto nic  usahnila. Ta rast, o kateri sem govoril – od blagov-nih znamk do globljega obc utka za 

modo – se gotovo pozna tudi pri mojem pisanju. Emma nikoli ni v s olo hodila oblec ena malomarno. Tudi kot starka, ko pripoveduje svojo preteklost, je oblec ena v Murin kostim in vedno pos-krbi, da dobro izgleda. Mislim, da mi je to pomagalo tudi pri izgradnji vilinske-ga sveta; bolj plastic no sem si lahko predstavljal vilince, kako so oblec eni, kaks en je njihov nakit in tako naprej. Upam samo, da so to zac utili tudi bralci in jim je bilo vs ec . 
 
Kako se kaj spoprijemaš z morebitni-mi filmskimi ambicijami? Ne bi bilo kul, če bi kar sam posnel film po svoji knjigi? 
Sicer me zanima tudi film (nekajkrat sem se za manjs e filmske podvige tudi sam spustil v snemalske vode), predv-sem kratki zelo estetski filmc ki, morda za promocijo neke blagovne znamke, morda le za promocijo nekega kraja, toda dvomim, da bi se podal tako dalec , da bi se lotil snemanja filma po lastni knjigi. Navsezadnje bi bil za amaterja, kot sem sam, to c isto prevelik zalogaj, poleg tega pa bi me poz rlo kompliciran-je z detajli; verjetno bi se tudi sam zapletel, ker bi s el pri vseh stvareh v prevelike podrobnosti, saj najbolje poz-nam vilinski svet in kaj je v njegovem ozadju. Raje bi videl, da se snemanja fil-ma Emma Storm loti nekdo zunanji, predvsem nekdo z izkus njami. 
 
Prebral sem tudi, da igraš klavir. Imaš tudi glede tega kakšne načrte? 
Klavir sem se nauc il igrati zato, da ga bom lahko igral zase, za dus o. Tu si sko-raj zagotovo drznem rec i, da se ne bom podajal na koncertne odre, saj je obdo-bje nastopanja s klavirjem za mano. Bilo je lepo, bilo je pravljic no, ampak ni bilo profesionalno in zelo zahtevno, kar je z nastopov odstranilo tisto stresno noto. 
Znova se vrniva k literaturi. Kolikor sem prebral o tebi, veliko bereš. Katere knjige si nazadnje prebral? 
Ime mi je Damjan od Suzane Tratnik in Alamuta od Vladimirja Bartola. Obe knjigi sta bili fantastic ni, zdaj pa me c aka s e nekaj vec jih svetovnih uspes nic (1984, Krasni novi svet ...). 

 
Ne vem, če si prebral kakšno sloven-sko fantazijo, a me zanima, kakšno mne-nje imaš o slovenskih avtorjih? 
O slovenskih avtorjih na splos no imam mnenje, da se nagibajo (nagi-bamo) k 'c istemu pisanju'. S tem mis-lim, da se raje kot podrobnemu opiso-vanju prizorov posvec ajo vsebini in sporoc ilnosti knjige, kar se mi zdi, da je z e od nekdaj lastnost slovenskih (mor-da celo vseh slovanskih) piscev. To mi je vs ec , saj odstrani nekatere nepotreb-ne motnje pri branju, a ob enem s seboj odnese tudi del pristnosti, ki jo podrob-no opisovanje doprinese. Od bralca je odvisno, ali mu je to vs ec  ali ne; sam vem, da sem prebral z e nekaj sloven-skih knjig, ki so me c isto navdus ile, c ep-rav se njihovi avtorji niso posvec ali naj-bolj dlakocepskim detajlom.  O sloven-skih avtorjih znanstvene fantastike in fantazije pa tez ko izoblikujem mnenje, saj se mi zdi, da nas je zaenkrat s e pre-malo, da bi lahko ustvarili slovenski fantazijski kroz ek, ki bi imel c isto svoje znac ilnosti. Za to bomo morali s e nekaj let poc akati. 
 
Si mogoče vedel, da je večina sloven-skih avtorjev ZF&F samozaložnikov? Imaš morebiti odgovor, zakaj je tako? 
Z al ne. Premalo c asa sem v svetu zaloz nis tva, da bi lahko o tem postavil predpostavko. 
 
Si kdaj napisal kakšno krajšo zgodbo? Poezijo? 
Na zac etku sem napisal nekaj krajs ih zgodb, poeziji pa se nikoli nisem posve-c al. Vs ec  mi je, a mislim, da to ni moje podroc je. Se je pa v njej nas el moj brat, tako da on zapolni poetic ni del v druz ini. 
 
Prišla sva na konec. Še enega talenta se bova dotaknila – risanje. Imaš kakšne načrte tudi glede tega? 
Vem, da me bo spremljalo vse z ivlje-nje in da bo vedno uporabno, nikoli pa nisem nac rtoval iz risanja ustvarjati posebne kariere. Kot oblikovalcu mi bo prav gotovo pomagalo risarsko znanje, a tudi tedaj bodo skice in umetnine, ki bodo nastale tekom let, bolj zame, kot za ostale. Za dus o. 
 
No, zdaj sva res na koncu. Želim ti obilo uspehov na področjih, ki se jim posvečaš. 




JEJ INTERVJU 



Uroš Topid - Predstavitev knjige Emma Storm: bratovščina Culis je bila objavljena v JEJ št. 30, marec 2014, stran 14 (foto: Andrej Križ) 


Naslov 
 Emma Storm: bratovščina Culis 
 
Avtor 
 Uroš Topid 
 
Založnik 
 Pasadena , 2013 
 
Fizični opis 
 423 strani, 21 cm, trda vezava 
 
ISBN 
 ISBN 978-961-6661-61-4 
 
UDK 
 821.163.6-93-312.9 
 
COBISS.SI-ID 
 263032064 
 


 




JEJ INTERVJU 



 





O Življenju, Vesolju in sploh Vsem 
www.andros.si/vesolje/ 
 
. podroben opis Sonca in planetov Osonc ja,  

. nastanek in mehanika galaksij, 

. rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, 

. bigbang, struktura vesolja in njegov konec, 

. o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, 

. potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, 

. pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. 





JEJ INTERVJU 



 



Bralce JEJ lahko razveselimo z eksklu-zivnim (postmortem) intervjujem, ki nam ga je v brezplačno objavo odstopila odlična vesoljska novinarska agencija NABOO SPACE NEWS ob pomoči naših prijateljev iz novičarskega portala Spa-ceNet. Intervju z Yodo, Grand Master of the Jedi Order, je opravil Raynar Thul iz Alderaana. Preden je bil izbran za vodjo kolonije Killiksov in imenovan kot UnuThul, je bil freelance novinar pri omenjenem novičarskem portalu. Prevod intervjuja in priredbo v slovenski jezik je opravil Andrej Ivanuša. 
 
Raynar: Spos tovani mojster Yoda, najprej bi vam z elel c estitati za vas  900 rojstni dan! (To je bilo dva meseca pred njegovo smrtjo na planetu Dagobah.  Zaradi časovnih vozlišč pa lahko intervju objavimo šele po smrti. Avtorizacijo je Yoda opravil že kot del Sile. Op.red.) 
Yoda: C as meja nima. Leto je, ko pla-net svojo zvezdo obkroz i. Moj planet hitro tec e. 
Raynar: O vas em rojstnem planetu ni veliko znanega. SpaceWiki pravi, da pripadate neznani inteligentni vrsti. 
Yoda: Heh, heh, khh, khh … Le osta-ne naj tako. Kdor od pogleda dalec  je, tudi od srca dalec  je. Skrivnost majhna budne moz gane dela in radovednost podz iga moc no. 
Raynar: Zadnjih osemsto let ste tre-nirali praktic no vsakega Jedi mojstra, ki hodi, plazi, leti ali pluje skozi Vesolje. 
Yoda: Sila me je vodila po poteh skrivnostnih. Kdor ve, ta bil uc enec moj je. Mladce treniral sem, tam na zac etku c asa v Templju Jedi Sile. Vendar -hmm-nekateri so na temno stran zas li. 
 Raynar: Mojster Yoda, najprej sem bil prepric an, da je vas e ime povezano s heb-rejskim pojmom Yodea, kar pomeni tisti, ki ve. A v enciklopediji SpaceWiki sem pre-bral, da je vas e ime povezano s sanskrtom, torej Yoddha, kar pomeni vojščak. Torej, ste Tisti-ki-ve ali Veliki-vojščak? 
Yoda: Veliki vojs c ak? Hah! Nihc e velik ni zato, ker vojna je. 
Raynar: Se opravic ujem, mojster. Bojim se, da je bilo to neumno vpras anje. 
Yoda: Bedak spras evalec ni. S spra-s evanjem postane pametnejs i on. 

Raynar: Vrniva se k vas im vajencem, oz. padawanom, kot jim pravite v Jedi redu. Med njimi je najbolj znan zagoto-vo grof Dooku. 
Yoda: O, ja, ja … bo res z e. Vendar bilo jih mnogo v c asu mojem je. V glavi mali moji bivajo vsi. A nekateri srcu so bliz ji: Mace Windu, Obi-Wan Kenobi,  Qui-Gon Jinn, Ki-Adi-Mundi, Kit Fisto, Oppo Rancisis in Luke Skywalker. Pri njem je Sila moc na zelo. S e bolj morda, ker druga je z njim. 
Raynar: Koga s tem mislite, princeso Leio? 
Yoda: Princesa … ja, ja! Sila v paru zelo moc na je. 
Raynar: Torej, Sila je to kar daje Jedi mojstrom moc . Je energijsko polje, ki ga ustvarjajo vsa z iva bitja. Ves c as nas obkroz a in prez ema. Je sila, ki drz i gala-ksije skupaj … 
Yoda: Rekel to Obi-Wan Kenobi je. To pesem za us esa je, ki znajo ne in c utijo Sile ne. Sila uc itelj je in rabelj tudi. Dvigne te, osvobodi in sluz i. Izko-risti jo neumerno, tvoj to konec je. 
Raynar: Ali jo lahko torej zac uti vsakdo? 
Yoda: Pritrditi temu moram. Vsakdo glasbo slis i, igra jo nekateri le. Samo izbrani glasbi vladajo! Mladec, ko je mlad zelo, trenira naj veliko. Znoj, ki vloz en je, Sila desetero povrne. 
Raynar: Odrasli potemtakem ne morejo vladati Sili? 
Yoda: Vsi lahko s Silo sodelujejo, vla-dati nikdo more ne. A mladcu laz je je. Njegova glava s e prazna je, nas a pred-sodkov polna. Odraslemu, ko izprazni glavo, Sila lahko prikloni se. 
Raynar: Mojster Yoda, vi ste zagoto-vo z e od rojstva povezani s Silo? 
Yoda: Moz  mladi, motite se. Ko planet svoj zapustil sem, vedel o Sili nisem nic . 
Raynar: To me pa presenec a, saj … 
Yoda: Presenetiti ne, vedeti ne … Planet zapustil sem, delo iskal ker sem. Potem nesrec a bila je in pristal na pla-netu megle in moc vare trdo sem. Tam spoznal c rvolika planeta Hysalrian Jedi mojstra N'Kata Del Gormo bil sem. Mlad padawan … ja, ja ... tudi jaz nekoc . Hmm … nato … potoval na Coruscant planet v Jedi tempelj kot negoden Jedi in treniral vec . 
Raynar: Vsekakor vam vas i kolegi priznavajo, da ste najvec ji mojster prav s svetlobno sabljo. 
Yoda: Lightsaber res v rokah Sile srec a moja je. Ko v red Jedi sem sprejet bil in potoval na planet Ilum. Kristali adegan tam so. Iz njih z arek rez e sovra-z nike moje. Z menoj konstrukcijski dro-id Huyag bil je in navdih Sile imel je. Novo naredila vse in mojster postal sem jaz. 
Raynar: Mojster Yoda, vendar vam vedno ni uspelo. Zagotovo je bila vas a najtez ja z ivljenjska izkus nja Palpatine alias Darth Sidious, Dark Lord of the Sith. 
Yoda:  Medalja vsaka dve strani ima. Tez ka skus nja, izgon moj na Dagobah. Svetla stran je Luke, ko tja pris el je. Poskus ati ne! Narediti ali narediti ne! Poskus ati mogoc e ni. 
Raynar: Obeti so svetli. 
Yoda: Biti Jedi pomeni, da je lice tvo-je svetlo. Kajti lahko izbiras . Gres  na svetlo stran ali na temno. Kot padawan bodi svetloba, bodi tema. Ampak izberi! 
Raynar: Mojster Yoda, zahvaljujem se za vas  c as in zanimiv intervju. 
Yoda: Bolan, s ibak postajam jaz. Sila klic e nestrpno, bival bom v njej. Leta tukaj, ker planet moj hitro tec e, 900 let bival sem. Zdaj drugi videli bolje bodo. Naj Sila z vami bo.  
Raynar: Hvala! 



MAY THE FORCE BE WITH YOU 
RAZGOVOR Z YODO, VELIKIM MOJSTROM JEDI REDA 
Spraševal Raynar Thul (redakcija Andrej Ivanuša) 



FANTAZIJSKI INTERVJU 



Yoda je izmišljen lik v filmski seriji Zvezdne vojne (Star Wars), ki so dejan-sko t.i. space opera. Serijo si je zamislil ameriški cineast George Lucas. Lik se prvič pojavi v filmu The Empire Strikes Back leta 1980 (drugi film). 
Yoda je legendarni mojster Jedi reda in bitje, ki je morda najbolj povezano s Silo. Majhen po rasti, vendar moder in močan, je dolgih 900 let treniral mnoge Jedije ter odigral ključno vlogo v Klon-skih vojnah (Clone Wars) kot visoko ran-giran general klonske vojske. Njegov zadnji učenec je bil Luke Skywalker, ki je vodja upornikov proti zlobnemu Galakti-čnemu imperiju (Galactic Empire). Po 900 letih življenja je našel pot do nesmr-tnosti in v Sili še vedno živi naprej. 
 
YODA, VELIKI MOJSTER 
Njegov z ivljenjepis skrbno analizira-jo in opisujejo mnogi ljubitelji na inter-netu. Vendar so nekatere stvari ostale zelo skrivnostne. Tako ne vemo kateri inteligentni vesoljski vrsti pripada in ni znan planet njegovega rojstva. Znano je le, da se je rodil leta 896 BBY. 
Kot mladenic  se je s svojim zemelj-skim prijateljem podal v vesolje, da si pois c e delo. Njuna vesoljska ladja je zaradi okvare trdo pristala na moc var-nem in zamegljenem planetu Hysalrian. Na njem z ivijo c rvoliki/kac jeliki inteli-gentni prebivalci. Eden izmed njih je Jedi mojster N'Kata Del Gormo, ki pos-tane Yodin uc itelj. Med treningom odkrije, da je Yoda zelo povezan s Silo. Yoda trdo trenira in po sto letih z ivljen-ja dosez e rang Jedi mojstra.  

Njegove nedvoumne sposobnosti in povezanost s Silo so mu zagotovile mesto v Visokem svetu Jedi reda (Jedi Order High Council). Kasneje je prejel s e priznanje, da je najvec ji Jedi mojster, ki je kadarkoli z ivel. Ob koncu obstoja Republike je bil Veliki mojster in vodja Jedi reda. Prav tako je bil glavni uc itelj mladim padawanom. 
Bil je prvi, ki je zaznal motnjo v Sili. Napovedal je tudi, da je rojen Izbranec, torej tisti, ki bo povrnil Ravnotez je. Ostali c lani reda so menili, da je to Ana-kin Skywalker, ki ga je kot 9-letnega c loves kega suz nja nas el Qui-Gon Jinn na planetu Tatooine. Yoda se je izrekel, da ga naj ne trenirajo, ker je v njem zaz-nal pritajen srd. Toda Obi-Wan Kenobi se je odloc il, da ga bo uc il, saj je tako obljubil svojemu umrlemu prijatelju Qui-Gon Jinnu, kar se je pokazalo kot usodna napaka za Jedi red. 
Ob tem je Yoda zaznal, da je svetla stran Sile potemnjena in da je Republi-ka dejansko z e pod kontrolo Sithov, ki so pripadniki temne strani Sile. Senator Palpatine, znan tudi kot Darth Sidious,  uspe jeznega mladenic a Anakina prep-ric ati, da se obrne na temno stran. Pal-patine ukaz e unic iti Jedi red in sebe proglasi za Imperatorja. Yoda se spopa-de z njim, a izgubi boj. Tako tudi spoz-na, da kljub skoraj 900-letnim izkus -njam ne ve vsega o Sili. 
 Odide v prostovoljno izgnanstvo na planet Dagobah, ki je po nekaterih zapi-sih planetni dvojc ek planeta Hysalrian, saj je enako moc viren in zamegljen. To 

pa mu tudi omogoc i, da se zakloni pred zaznavanjem temne strani Sile. Ob tem se nauc i komunicirati z osebami, ki so se po smrti zlili s Silo, med njimi je tudi Qui-Gon Jinn.  
Ko ga na planetu pois c e Luke Sky-walker, Anakinov sin, ga pric ne trenira-ti za Jedi viteza, saj verjame, da je fant res ilna bilka, ki bo omogoc ila prez ivetje reda. Ni se motil, saj je Luke brat dvoj-c ek princese Leie, kar mu omogoc a s e vec jo povezanost s Silo. 
Yoda umre star nekaj vec  kakor 900 let in se posmrtno zlije s Silo. Tako s svojimi nasledniki komunicira v okviru vis je sfere Sile. To je bilo leta 4 ABY, ko se je zac el propad Imperija in ponoven vzpon Republike. 
Kot eden izmed najvec jih Jedi mojs-trov je bil najdlje Veliki mojster Jedi reda in ob tem je imel zelo velik vpliv na mnoge generacije Jedi vitezov. Nje-govi najbolj znani in zgodovinsko pomembni padawani so bili grof Doo-ku, ki se je kasneje pridruz il temni stra-ni, Ki-Adi-Mundi, Luke Skywalker in Ikrit, ki je postal trener Lukovega nec a-ka Anakina II. Njegova uc enja so moc no vplivala na Novi Jedi red (New Jedi Order), ki ga je ustanovil Luke Sky-walker. 
 
USTVARJANJE LIKA 
George Lucas si je najprej Yodo zamislil kot majhnega modrega izven-zemeljca z belimi lasmi. Ko so pri Mar-velu narisali strip z adaptacijo filma The Empire Strikes Back, je bil Yoda modre barve. Kasnejs e izdaje in druga izdaja prvotnega stripa pa ga prikazuje-jo v zeleni barvi, kot si ga je zamislil Frank Oz, oc e cele serije popularnih lutk z Miss Piggy in Kermitom na c elu. Za nejeverne naj potrdim: Yoda je lutka. 

V filmih The Empire Strikes Back, Return of the Jedi in The Phantom Mena-ce, je Yoda lutka, ki jo je vodil Frank Oz. Ob tem mu je tudi posodil svoj glas.  Frank je bil glavni lutkar, ki je vodil lutko, ob tem pa mu je pomagalo s e lepo s tevilo pomoc -nikov, ki so s posebnimi vzvodi premikali prste na rokah in oblikovali obrazno mimiko. 
V filmih Attack of the Clones in Reven-ge of the Sith pa je njegov lik rac unalnis ko generiran (CGI), kar mu omogoc a, da sodeluje v razgibanih sabljas kih dvobojih s svetlobno sabljo. Glasove sta mu tukaj posodila John Lithgow (radijske priredbe) in Tom Cane (Clone Wars), slednji je sode-loval tudi v s tevilnih rac unalnis kih igrah. 
Glavni masker in oblikovalec obra-zov Stuart Freeborn je za SF c asopis izja-vil, da je obraz Yode zmes al iz dveh c lo-ves kih obrazov. Prvi je kar njegov lasten, drugi pa je obraz Alberta Einsteina. Res nenavadna odloc itev! V filmu The Phan-tom Menace so njegov obraz redizajnira-li, da je bil videti mlajs i. S e vedno je bil vec inoma lutka, le pri dveh scenah so uporabili CGI animacijo. Prenovo lika je takrat naredil Nick Dudman. 
V vseh filmih, stripih in drugih frans i-zah so se doslej pojavili samo trije liki, ki so iz istega planeta: Minch v Star Wars Tales, Yaddle v The Prequel Trilogy in Vandar Tokare v Knights of the Old Republic. 
Leta 2007 so pri Empire magazine izbrali lik Yode kot 25. najvec ji filmski lik vseh c asov. Na listi velikih fikcijskih likov na spletni strani Fandomania.com je lik Yode na 60-tem mestu.  
Pred zgradbo Lucasfilm's Letterman Digital Arts Center v San Franciscu (Industrial Light and Magic) stoji fonta-na s kipom Yode v naravni velikosti. 


 



YODA, VELIKI MOJSTER JEDI REDA 
NAJBOLJ NENAVADEN LIK V ZF FILMIH 
Pripravil Andrej Ivanuša 


BBY = pred bitko pri Yavinu  
(Before the Battle of Yavin) 
ABY = po bitki pri Yavinu  
(After the Battle of Yavin). 
 
Bitka predstavlja mejnik pri s tetju c asa v Star Wars serijah. Bitka se odvije na koncu prvega filma Vojna zvezd – Novo upanje (Star Wars, A New Hope). V tej bitki Upornis ka zveza (Rebel Alliance) sesuje Zvezdo Smrti (First Death Star) v bliz ini oporis c a Yavin 4. To pa obenem predstavlja zac etek konca imperija (Galactic Empire). 



Črvoliki Jedi mojster N'Kata Del Gormo s planeta Hysalrian trenira mladega padawana Yodo. 
 
Hysalriane je narisal Chuck Hamilton, 23. let, Star Wars fan na tekmovanju "Design An Alien", ki ga je razpisal Star Wars Galaxymagazine 1995.  



POGLEDI 




 





Prva risba Yode v Marvelovem stripu. V ozadju Luke Skywalker. 



Zgoraj: Mladi Yoda, računalniška animacija (CGI) v filmih Attack of the Clones in Revenge of the Sith. 
 
Spodaj: Starec Yoda, klasična lutka Franka Oza v filmih The Empire Strikes Back, Return of the Jedi in The Phantom Menace. 



POGLEDI 



Frank Oz igra Yodo, lutko. Ob strani sta pomočni-ka, ki usmerjata roke, dlani in obrazno mimiko. 



Kip Yode v naravni velikosti pred Lucasfilm Art Center. 
»Ne sodi o meni po velikosti moji,  
kajti s Silo mnogo večji sem.« 




UVOD 
ePub3 je naslednik razs irjenega ePub2 formata e-knjig. Dejansko ePub3 pomeni resnic no nov medij in nove moz nosti izraz anja knjiz nih ustvarjal-cev. Datotec na konc nica ePub3 je s e vedno samo – ePub. Bralniki (teh je s e malo) s podporo ePub3 berejo tudi ePub . 
Najpomembnejs e novosti so: 
. Omogoc a interaktivne grafike vrste svg; 

. omogoc a skripte JavaScript; 

. omogoc a vgradnjo slikovnih galerij, video in audio dodatkov; 

. omogoc a izdelavo knjig fiksnih dimenzij; 

. 0mogoc a izdelavo vse popularnejs ih zvoc nih knjig. 


Vse to je omogoc eno zaradi uporabe nove verzije xhtml, ki slis i na ime xhtml5. To je xml verzija html 5, ki pri-nas a renesanso t.i. static nih spletnih strani. 
 
BRALNIKI EPUB 3 
Najbolj znan je vtic nik za Chrome – Readium. Bralnik polno podpira stan-darde IDPF. Ko si ga naloz ite, vas pric a-ka silno s partanski vmesnik. Na njem ni nobenih zaznamkov, opomb in nes teto nastavitev. Pogoj za namestitev je Chro-me. 
Kaj pa preostalnik? C e malce pogu-glate, je situacija precej uborna. Za Windows je tu s e Adobe Digital Edition 4, ki se lepo razume tudi v Windows 7, 8 & 10. Lastniki Apple naprav so z e pri-vzeto dobro preskrbljeni. Vgrajen bral-nik podpira vse standarde. 
Lastniki bralnikov Kindle seveda nimajo dostopa do ePub 3, a je problem res ljiv s pripomoc ki za pretvorbo. Samo poguglajte ... 
Najboljs a namenska naprava za bra-nje ePub (2 in 3) je seveda Kobo. Ergo-nomic no je enak Kindlu in kar je najpo-membneje, deluje z obema nas ima omembe vrednima e-knjigarnama (Biblos in eEmka). Morebiti vas zna odvrniti samo dejstvo, da ne podpira barv (tudi Kindle jih ne ...), temvec  samo odtenke sive. 
 
ORODJA ZA IZDELAVO EPUB 3 
Najprej omenimo ekosistem, kjer z e nekaj c asa ni vec  problem izdelava vse-bin,m skladnih z ePub 3. Uporabniki Applovih rac unalnikov z MacOS X so namrec  res eni vseh skrbi glede priprave vsebin v skladu z najnovejs im standar-dom. Brezplac no orodje iBooks autho-ring v svoji zadnji izdaji omogoc a izdela-vo tako ibooks kot tudi ePub 3 knjig, popolnoma skladnih s standardi IDPF.  
(IDPF = International Digital Publis-hing Forum Mednarodni forum za digi-talno založništvo. Mednarodno telo, ki skrbi za standard ePub in združuje vse pomembne svetovne igralce na področju digitalnega založništva.) 
 
Kaj potrebujete za uporabo tega odli-c nega orodja? Rac unalnik z zadnjo ver-zijo MacOS. Taks en rac unalnik je mac mini za najmanj 550 €. Seveda pa v paketu dobite s e uc enje popolnoma novega operacijskega sistema in filozo-fijo jabolc nega ekosistema. Imate c as in denar? 

Kaj uporabniki Microsoftovih sistemov? 
Z al je ponudba uc inkovitih urejeval-nikov silno skromna in nepopolna. Celovitega orodja, enakovrednega iBo-oks authoring, s e ni in ga ni na obzorju. 
Najprej naj omenim Sigil. Pojavil se je vtic nik, ki obstojec o ePub 2 knjigo prevede v ePub 3. Vtic nik sem preizku-sil in naredi ePub 3 datoteko, vendar je to samo v nov standard prevedena ePub 2 datoteka. Sigil NE podpira nap-rednih moz nosti ePub 3, niti (s e) ni urejevalnik ePub 3. 
Na naslednjem koncu je Adobe InDe-sign. V letos nji izdaji omogoc a del moz -nosti ePub 3. Med najbolj oglas evanimi je podpora fiksnim stranem, kar je samo ena od moz nosti ePub 3. Glede drugih naprednosti (svg grafike, skripte ipd.) ni nikjer navedeno, zato upravic e-no sumim, da je podpora s e nepopolna. Pa bi kljub vsemu imeli to orodje? Od tega vas bo mogoc e odvrnila cena – moz en je samo mesec ni najem, ki je za nas precej draga moz nost – preko 24 € na mesec. 
Naslednji na cenovni lestvici je Blue-Griffin, ki me je razoc aral, saj v poskus-ni verziji ne deluje vizualni urejevalnik. Torej pozabite nanj. Za ceno 240+ € MORA vse delovati tudi v poskusni ver-ziji. Tudi na e mail glede tega se ni nih-c e odzval – to se mi zdi neprofesional-no. 
Nekje v tem cenovnem razredu je tudi orodje Oxygen. Z al pa je to orodje predvsem urejevalnik XML, ki mu je dodana moz nost shranjevanja v ePub. Ker gre za orodje v cenovnem razredu 200+ €, sem skeptic en glede priporoc i-la. 
C e se spustimo niz je po cenovni les-tvici, imamo urejevalnik Serif PagePlus. Za okoli 100 € dobite kar spodoben urejevalnik za namizno zaloz nis tvo. Vsebuje vsa potrebna orodja za izdela-vo kakrs ne koli publikacije. Znova je problem ePub 3, saj podpira samo fik-sne strani (kot InDesign), a glede dru-gih naprednosti molc ijo. 
Za resnic ni drobiz  dobite urejevalnik Jutoh. za manj od 50 € pride v paketu urejevalnik in vse ostalo, kar potrebuje-te za izdelavo ePub datoteke. Podpora epub 3 sicer ni c isto popolna, vendar zaradi nenehnega razvoja progama ni strahu, da bi ostali na suhem. Lepota Jutoha je v tem, da z nakupom dobite vse nadgradnje brezplac no. V aktualni verziji 2.34 ima za ePub 3 podobno podporo kot InDesign. 
 
ZAKLJUČEK 
ePub 3 se le poc asi prebija. Literatu-re tudi na angles kem trgu s e ni veliko, enako je z orodji. Nekega celovitega orodja s polno podporo v svetu Windows s e ni. 
Za zac etek poskusite z zadnjo verzijo Sigila in vtic nikom za izvoz. Pred name-stitvijo vtic nika si naloz ite zadnjo verzi-jo Phytona (3.4). Sigilov urejevalnik s e nima polne podpore za ePub 3 autho-ring, a lahko obstojec e knjige prevedete v novejs i standard. To je pa z e dober zac etek. 


 



ePub3 UREJEVALNIKI 
Bojan Ekselenski 



IZOBRAŽEVANJE 




 



TANNHÄUSER NA DIZLU 
Marko Vitas, Slovenija 


Tisoc i kilometrov so z e za nama. Motor vlac ilca zamolklo s prijetnim dizelskim zvenom prede pod nama.  
»S e nekaj sto krepkih kilometrov morava prevoziti do doma,« sem si mis-lil. Toda ne, zmanjs am hitrost in zavijem na avtocestno poc ivalis c e.  
Moj sovoznik Andrej, mladi S tajerec, ki je pustil sluz bo v tovarni, naredil voz-nis ki izpit za najtez ja tovorna vozila in se je zavoljo boljs ega plac ila zaposlil pri nas i s pediciji, me z dvignjeno obrvjo pre-senec eno pogleda.   
»Andrej, tukaj morava ustaviti. Voziva z e s tiri ure in pol. C e pride policijska kon-trola, nama kazen ne uide. Pri kontroli voznis kih kartic kifeljci ne poznajo milo-sti. Pri tahometru si se lahko s e nekako izgovoril, proti c ipirani kartici pa ne mores  nic . Zadnjic  sem moral plac ati sedemsto c ukov za us ive pol ure preko-rac itve delovnega c asa iz lastnega z epa, kajti s ef ni hotel nic esar slis ati o povrac i-lu,« sem mu dejal. 
Andrej mi mirno prikima in se skozi sonc ne naoc nike zazre skozi vetrobran-sko steklo v svetal poletni dan. Pozno popoldne se je zac elo lenobno preves ati v prijetno topel poletni vec er. Andrej je mlad, s e popolnoma neizkus en voznik. Dodelili so mi ga, da ga izkus eno uvedem v skrivnosti tovornjakarskega poklica. Na parkiris c u ustavim in parkiram vozilo nekam na rob prostora, dodeljenega za vec ja tovorna vozila. Rezek hrum dizel-skega motorja zamre in zaslis i se sikajoc i pis  hidravlike. 
»Tukaj bova prenoc ila. S e prej pa si pripraviva vec erjo. Imam tudi juho iz vrec ke. Nekaj toplega se bo zagotovo pri-leglo.«   
Razprostreva mizico za kampiranje in dva majhna zloz ljiva platnena stolc ka ter priroc ni plinski kuhalnik. Pogrejeva vodo in streseva vanjo juho v prahu iz vrec ke. Med srebanjem prijetno dis ec e juhe zre-va na vrvez  avtocestnega parkiris c a. Tovornjakarji kot midva, poslovnez i v elegantnih limuzinah in terencih, druz ine v enoprostorcih in karavanih, vsakdo s svojim ciljem, vse nekam vrvi. Juha naju okrepc a in Andrej me naposled vpras a: 

»Ali je res, da si pustil s tudij zavoljo dela na s pediciji, ali ti je kaj z al?« 
Odvijam v polivinil zavit sendvic , tako da mi ni potrebno zreti Andreju v oc i: 
»Ne, ni mi z al. Nikdar nisem zares obz aloval svoje odloc itve.« 
»Kaj pa si s tudiral?« 
»Najprej biologijo, in ker ni s lo, sem naslednje leto presedlal na zgodovino umetnosti in filozofijo. Potlej sem se zakavsal in moral sem si poiskati sluz bo.« 
Medtem se pred nama, kot bi padla iz neba, pojavi lepotica v poslovnem kosti-mu. Skoraj sem z e stavil prste v usta, da bi glasno zaz viz gal, a si zadnji trenutek premislim, ko opazim, da lepotico spre-mlja hrust oglatega videza, prav tako oblec en v c rno poslovno obleko. Okoli vratu pa ima zavezano vitko c rno krava-to. Zato lahko le poniz no spustim pogled. 
»Dober vec er,« naju pozdravi lepotica bujnih, dolgih, svetlo rdec ih, kodrastih las, ki ji razpus c eni padajo preko ramen.  
»Dober vec er!« glasno z nasmes kom odvrneva. 
»Da ne izgubljamo c asa, bova kar pre-s la k bistvu,« z muzajoc im se nasmes kom rec e lepotica, »snemamo pornografski film in is c emo statiste, ki bi hoteli nasto-piti. Ali bi se morda vidva preizkusila? Dobro plac amo. C e se dobro odrez eta, vama tisoc  do tisoc  petsto evrov na vsa-kega ne uide.« 
Pogledam Andreja, a ni videti navdu-s en. Ko naposled opazi moj pogled, res-nobno odkima.  
»Daj no, Andrej,« ga skus am opogumi-ti, »tisoc  evrov nama pade v z ep, pa s e nafukala se bova.« 
»Ne, ne, to ni zame,« ostaja neomajen Andrej. Obrnem se k lepotici in v znak pristanka prikimam.  
»Potem pa, kar stopite z nama!« veli lepotica. 
Andrej me pogleda izpod obrvi in me resnobno opomni: »Samo pazi, da ne kon-c as  brez ledvice na kaks ni c rni kliniki!«  
»Ta dva sta resna. Andrej, samo na toplem ga bova imela in s e najmanj tisoc  evrov pobas eva. Daj no, ne bodi s leva,« ga s e poslednjic  skus am opogumiti. A Andrej ostane neomajno neizprosen.  
 
Z lepotico in mos kim, ki jo spremlja, sedemo v c rno limuzino in oddrvimo proti prvemu izvozu z avtoceste. Hrust robatega videza, mrko resnobno uprav-lja vozilo, a hitro in zanesljivo. Niti malo se ne smehlja, medtem ko je lepotica videti z idane volje. V rokah porcelanas-to mlec ne polti drz i s katlo s c okoladni-mi bomboni in se izzivalno sladka z nji-mi. Ponuja jih tudi meni, a jih noc em. Iz vljudnosti naposled vzamem enega. Vozimo deset, morda dvajset kilomet-rov po slikoviti podez elski pokrajini s poredko posejanimi kmetijami, dokler se ne ustavimo na parkiris c u hotela z imenom FREYJA VANADIS.  
»Khe,« pomislim skozi nasmes ek, »hotel so si nas li za svojo raboto. Ime hotela zveni nekam norves ko.«   
Izstopimo iz limuzine, lepotica mi pric ne hlastno zagotavljati, da upos te-vajo diskretnost in zasebnost in da pos-neti material zagotovo ne bo distribui-ran po Sloveniji. Medtem ko gremo mimo recepcije, receptor samo prikima hrustu v c rni obleki.  
»Zdaj vas bom prepustila gospodu Nikosu, ki vam bo pokazal garderobo,« in z roko, ki ima dlan obrnjeno navzgor, pokaz e na hrusta v c rni obleki, ki nas je vozil v limuzini. 
Gospod me je popeljal v garderobo in mi ponudil c rne usnjene tangice: 
»To morate oblec i za nastop!« rec e resnobno mrko. 

Gospod Nikos zapusti garderobo in zapahne vrata za seboj. Slec em svoja oblac ila in jih obesim na obes alnik v ta namen pripravljeno kaseto in si natak-nem tangice. Pogledam se v garderobno ogledalo. Poc utim se lepega in samoza-vestno moc nega, da bi gore premikal.  
Nad vrati v garderobi, do katerih vodijo krajs e stopnice, se na elektron-skem prikazovalniku izpis e: VSTOPITE. Odrinem drsna vrata in vstopim v nekaks no c rno prebeljeno c akalnico in sedem na stol poleg belolasega starej-s ega gospoda drobne postave, prav tako oblec enega v usnjene tangice.  
»Kakih s est kriz ev mora s teti,« pomi-slim.  
»Kaj pa vi tukaj delate oziroma igra-te?« ga povpras am.  
Obrne se k meni. Obraz ima spac en od strahu in od nekaks nega kesanja oc i polne solz:  
»Samomorilec sem. To je sanatorij za norce, take tez ke norce.« 
Na njegovem hrbtu opazim s e ne zace-ljene brazgotine. Videti je, kot da je sta-rejs ega gospoda nekdo hudo prebic al.  
»Sado-mazo pornic , upam samo, da meni ne bo potrebno kaj takega poc e-ti,« v mislih tolaz im svoj dvom. Gospod predme pomoli listek papirja, na kate-rem je bilo s krevljasto in drhtec o pisa-vo napisano:  
»Vsem zdravnikom, medinskim sestram in bratom, pacientom, paznikom in seveda gospodarici Wandi pravim, da se naj na široko ogibajo štrika. To ni dobro. Potem pridejo policaji in bolničarji in življenje potem postane nadvse težavno. Iskreno se kesam, da sem brez potrebe skorajda zai-gral in zavrgel svoje življenje!«  
»Hm,« pomislim, »kako nenavadno za pornografijo.« Odprejo se vrata. Na vratih se prikaz e lepotica, prav tista, ki me je nas la na avtocestnem parkiris c u. Oblec ena je v c rn korzet, na katerega so pripete samostojec e najlonske nogavi-ce, lase pa ima spete v veliko antic no figo. V rokah igraje krivi velik bic . Prav takega, kot sem ga videl v neki teleno-veli, ki so ga uporabljali za kaznovanje ubeglih suz njev in dresuro mastifov.  
»Huh, kaks na prasica!« si mislim.   
»Richardson not!« se zadere z viso-kim zvonkim glasom, medtem ko z bic em, v znak neuc akanosti, lahno tles-ka po svojih stegnih.  
Starc ek plane s stola in se ji vrz e pod noge kot najzvestejs i pes c uvaj in ji zac -ne poljubljati brezhibno, bles c ec e zlos -c ene usnjene s kornje, na katerih ni videti niti ene same gubice:  
»Kesam se, iskreno se kesam, gospa Wanda! Obljubim, da tega ne bom vec  nikdar poizkus al!« hlastno obljublja stari gospod.  
»Not, sem rekla!«  
In starc ek se urno, kot pes za ponuje-no klobaso, po s tirih odplazi skozi vra-ta, ki jih gospa Wanda zatem odloc no zapahne. 
Prislonim uho na tez ka masivna vra-ta. Zdi se mi, kot da iz daljave slis im zamolklo pokanje bic a in tiho stokanje. Med vsakim pokom in stokom podzave-stno stisnem veke. Zazdi se mi, da sli-s im tudi njeno kric anje:  
»Te z e s e nauc im reda … te z e s e … !« 
»Andrej je imel prav. Tole nekam neznansko smrdi. Ponudba je bila pre-vec  ugodna, da bi bila lahko resnic na,« pomislim.  
Skorajda v paniki se namenim se proti garderobi. Odprem drsna vrata skozi katera sem vstopil. Toda pred vrati garderobe prostas ko sedi gospod Nikos. S svojo iztegnjeno, kot steber krepko nogo, naslonjeno na ograjo sto-

pnic, mi preprec uje, da bi lahko zakora-c il dalje.   
»O ne, z al pot ven vodi samo skozi vrata gospodarice Wande,« odvrne gos-pod Nikos. Njegov obraz ni vec  mrac no mrk, temvec  ima na ustih nasmes ek, ki je vec  kot oc itno poln nekaks nega skri-vnostnega in hkrati privos c ljivega pre-zira. Poniz no se obrnem nazaj in zap-rem vrata za seboj.  
»Kako pa je bilo to naivno,« pomislim.  
Hrup na oni strani vrat zamre, vsaj tako se mi zdi. Sedem nazaj na stol. Vra-ta se kmalu ponovno odprejo. Na vratih se prikaz e gospa Wanda.  
»Gospod Petelins ek! Stopite naprej!«  
Vstanem s stola in se namenim skozi vrata, medtem ko se gospa Wanda ner-vozno, z videzom strogosti, lahno tleska z bic em po svojem stegnu.  
»Ne bojte se,« mi z zaupnim izrazom na obrazu veli, »upam, da bova dobro sodelovala. Najprej vam moram v znak dobrodos lice razkazati nas  sanatorij. Stopite z menoj!«  
Nic esar ne odvrnem. Nameniva se po hodniku, ki vodi iz prostora, v katerem sta dva stola, steber in zofa. En stol je vec ji in nekoliko spominja na vladarski tron, nedvomno Wandin in drugi manj-s i, ki je najverjetneje namenjen trpi-nom. Na hodniku odpreva prva vrata. Zaslis i se glasno branje kot molitev v cerkvi:  
»... Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahva-lil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: 'Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.' Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jed-li. Ko so ljudje videli, da je storil znamen-je, so govorili: 'Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.' Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro …« 
»Tule so navadni hudodelci in zlikov-ci. Ponavljajo Evangelij. Morajo se ga nauc iti na pamet. Ob vsaki najmanjs i napaki zapoje bic !« pravi Wanda in zap-re vrata. Napotiva se dalje. Odpreva naslednja vrata. Zaslis ijo se glasovi:  
» …  je pravna in socialna država …«  
» … ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno …«  
Trpini glasno berejo Ustavo in se ob tem na svojih sedez ih lahno priklanjajo, kot mladenic i v medresah, ki se uc ijo Korana:  
» … Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme pre-iskovati ...«  
» … zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil …« 
»Tole so politic ni kriminalci, na z alost povec ini manjs e ribe. Vec je se ne pustijo kar tako ujeti,« rec e Wanda. Zapre vrata in me vodi do naslednjih vrat, za kateri-mi trpini sedijo v popolni tis ini. 
»Kdo so tile in zakaj so tako tiho?« 
»To so krivci krvnih in spolnih delik-tov. Pri teh niti malo ne pomaga beseda, marvec  samo bic . Tako, pris la sva na konec.« 
»Ampak, zakaj sem tukaj. Saj vendar ne spadam med nobene izmed teh.« 
»Gospod Petelins ek, vi ste vendar bolnik, tak tez ek bolnik. S ovinist ste in za vas imamo pripravljeno prav poseb-no obravnavo! Stopite za menoj!«  
Da bi moc neje podkrepila svoje besede, v prazno poc i z bic em. Odvede 

me v manjs o knjiz nico na koncu brezhi-bno zlos c enega hodnika, po katerem glasno odmeva korak njenih s kornjev. S police vzame drobno knjiz ico: Venera v krznu, Leopold von Sacher-Masoch, in mi jo odloc no potisne v roke. 
»Tole boste pisno obnovili in napisa-li svoje vtise ter presojo. Potem bomo pa videli!« mi veli in si medtem z bic em nervozno tleska po stegnih.  
»Vas a kura lahko nekaj c asa traja, vsaj nekaj dni. Zato poklic ite svojega sodelavca,« in predme postavi moj mobitel.  
Poklic em Andreja in mu razloz im, da je zasluz ek zelo dober, ter da me s e nekaj dni ne bo. Prosim ga, naj se z vla-c ilcem odpelje domov in na s pediciji v mojem imenu zaprosi za nekaj dni dopusta zame. Andrej je oc itno zaskrb-ljen in nekoliko nejeveren. V odgovor me spras uje, c e je z menoj vse v redu. Hlastno, a odloc no mu pritrjujem, da je z menoj vse v redu. Posloviva se.  
Gospa Wanda mi ponovno vzame moj mobitel in se nameni proti vratom, s e prej pa me moc no z bic em os vrkne po moji goli koz i. Zdrznem se od rez ec e bolec ine. Togotno zakorac im proti gos-pe Wandi, a se medtem na vratih prika-z e postava gospoda Nikosa z resnob-nim izrazom na obrazu, dvignjeno bra-do in prekriz animi rokami na prsih.  
»Naj vam bo to v opomin, da bo delo dobro opravljeno!« rec e gospa Wanda in zapahne vrata za seboj.   
»Jebemti svet!« zakolnem in zaluc am knjigo v steno. Poskus am se zbrati. Glo-boko zavzdihnem in zac nem razmis lja-ti: »Po toc i zvoniti je prepozno. Z e zdav-naj, najkasneje pa takrat, ko sem se del v njeno limuzino, je zatipala moja oslovska us esa. Ne preostane mi druge-ga …« Poberem knjigo s tal ter sedem za masivno mizo v knjiz nici. Pomislim: »Obiskoval sem dva prva letnika na univerzi. Bom z e zmogel nekaj napisa-ti …« in zac nem brati:  
»Bil sem v ljubeznivi družbi. Pri masi-vnem renesančnem kaminu mi je nas-proti sedela Venera, toda ne kot kakšna koketa, ki se pod tem imenom vojskuje proti sovražnemu spolu kot mademoisel-le Kleopatra, temveč prava boginja lju-bezni …« 
Obsojen na knjiz nico berem. Berem brez prestanka, razen kadar moram na stranis c e, ali kadar spim v svoji s par-tanski sobici, ki so mi jo dodelili, ali ko obedujem. Obroke mi, zaradi posebne obravnave, prinesejo kar v knjiz nico, tako da ne morem imeti nobenih stikov s sotrpini. Nekako c utim, da je morda tako s e najbolje, manj je nepotrebnih stikov, ki bi lahko odvrnili mojo pozor-nost od naloge, ki jo moram opraviti, da bi se lahko karseda hitro vrnil k z eni in otrokom.  
V nekaj dneh pridem na konec zgodbe.  
»Ni kaj, zabavno c tivo,« si priznam, »letnik umetnostne zgodovine mi mor-da lahko vsaj malo pomaga iz zagatnega poloz aja.« Iz petnih z il se skus am spo-mniti c esarkoli iz predavanj o leposlov-ju. Naposled vzamem v roke pisalo in papir ter zac nem pisati:  
V igri je nadsenzualnost ali celo nad-naravne izkušnje glavnega junaka. Osnovna teza je romana je, da če nekdo želi v ljubezni resnično uživati, se mora partnerju popolnoma podrediti. Mora mu biti popolnoma vdan in podložen ter karseda ponižen. V podkrepitev svoje teze navaja primer antičnih in srednje-veških mučencev. Avtor nas nato v pre-močrtnem, a nedvomno zanimivem dra-maturškem loku vodi do Goethejevega spoznanja, da je človek lahko samo 

'kladivo ali nakovalo', oziroma do Nietz-schejanskega moralnega nauka, da 'kdor se pusti bičati, si zasluži biti bičan'. 
Z izdelkom sem moral pred gospo Wando skozi sprejemnico, v katero vodi pot skozi vrata iz garderobe.  
Duri se kmalu tleskoma odprejo: 
»Gospod Severin Petelins ek, naprej!« 
Stopil sem skozi vrata in znas el sem se pred gospo Wando, ki je sedela, kot kraljica na tronu, na vec jem stolu. Sku-s am ji predati svoj izdelek na papirju, a se za menoj zaslis i glas gospoda Nikosa:  
»Poklon gospodarici!« 
Priklonim se in ji predam svoj izdelek.  
»Na kolena, suz enj!« je zvonko krik-nila in si istoc asno lahno tleskala s konico bic a po dlani levice.  
Ozrem se naokoli in za seboj opazim gospoda Nikosa s prekriz animi rokami na prsih in resnobnim, mrkim pogledom, ki me skrbno motri. Ne preostane mi drugega, kot da se spustim na kolena.  
»Samo to?« vpras a gospa Wanda.  
»Samo to,« odgovorim.  
»Mhm … Kako morete govoriti na tak nac in o bic anju, da si kdorkoli zasluz i bic anje. Kus ! Kaks na ohola neumest-nost pa je to? Kaj pa Jezus Kristus, ki se je dal bic ati za resnico, postavo in pra-vico za vse nas? Kaj mislite o tem? Z al vas moram zaradi te predrznost prebi-c ati. Gospod Nikos!«  
Grs ki hrust me grobo in moc no pri-me pod pazduho in me odvede do steb-ra ter me z lisicami na rokah, okobal prikleni ob steber. 
»Pravzaprav tista postavka o resnic -nem uz itku v ljubezni sploh ni slaba. To je edino dobro v vas i oceni. Vendar vas moram bic ati, da boste temu primerno usluz en in poslus no podloz en, kajti naj-prej je potrebno stopiti vas  jaz oziroma ego, da se razblini v popolni ljubezni. Z elim si, da revidirate vas e zablode in posledic no vas e mis ljenje!« 
Bic a me srdito in od bolec ine se zvi-jam kot c rv na planem. Potem me gos-pod Nikos odvede v mojo sobo. Od bolec e izmuc enosti hitro zaspim.  
Naslednji dan se zgodaj namenim v knjiz nico.  
»Kristusa moc no ceni,« pomislim. Vzamem v roke Evangelij. Nakljuc no polistam po knjigi. Pozornost mi priteg-ne odstavek iz Evangelija po Luku:  
Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.  
»Hm …« pomislim. To bo res itev pro-blema. Prepis em odstavek in poklic em gospoda Nikosa, da me odvede pred Wando. Pred gospo Wando padem na kolena in ji predam listek. Medtem ko bere, ji hlastno zac nem zagotavljati:  
»V nebes kem kraljestvu je vse druga-c e, prvi so zadnji in zadnji bodo prvi.« 
»Z e dobro,« mi neprizadeto odvrne. »Vem, vem iz nereda in dekadence se ne more poroditi nic esar dobrega, s e posebej ne novi c lovek. Jezus je vedel za ta problem, zato je lahko prerokoval v odstavku, ki ste ga prepisali. Brez hudih besed o fas izmu je jasno, da ko Aladi-nov duh dekadence uide iz svetilke, ga ni Maxwellovega demona, ki bi ga spra-vil nazaj v svetilko. Nekdo iz ozadja peha nas o civilizacijo v dekadenco. Zato je Sacher-Masoch danes na splos no socialno nesprejemljiv.«   
Wanda se pric ne gladiti po notranjo-sti stegen in z raskavim glasom rec e:  
»Tak Maxwellov demon imam tukaj,« in se ob tem zac ne izzivalno smehljati. Dvignem se in se napotim proti njej. Nje-ne grudi pod nas pic enim nedrc kom kor-zeta se mi zdijo neustavljivo vabljive.  

»Hm, ta zagotovo mora biti za ravs in kavs hkrati,« pomislim in ji rec em:  
»Vi niste z enska, vi ste boginja. Ne vzdrz im vec , dovolite, da vas objamem.«  
Os vrkne me z bic em in rez ec a bolec i-na se mi razlez e po telesu:  
»Kus ! Suz enj stoj! Takole na lahko pa ne bo s lo z menoj.« 
Zastanem.  
»Ponovno vas moram bic ati. Tokrat s e srditeje. Prav nic  ne razumete. Lju-bezen ne more biti klena in ne more poznati zaslug. S la sem skozi to stopnjo. Razdajala sem se, kolikor sem se le mogla in je bilo mogoc e. Vse za ljube-zen. C lovek mora pasti v blato, da iz njega lahko enkrat vzkali kot cvet. Moras  biti nekaj c asa gosenica, da nekoc  postanes  metulj. Le kadar ljubis  brez predsodkov, postanes  plemenit. Nauc im vas prave ljubezni, kako ljubiti, brez plehkih floskul o boginjah. Vas  jaz oziroma ego s e vedno oc itno s trli ven in se nesramno roga.« 
Nikos me ponovno priklene ob ste-ber. Najprej me bic a ona, potem pa s e Nikos. C utim ga po zamolklem sopenju in po s e silovitejs ih udarcih bic a. Bole-c ina je premoc na, omedlim.  
 
Prebudim se s ele v svoji sobi. Poti-pam se po ramenih in pod prsti zac utim nezaceljene brazgotine, kar razblini mojo pomisel, da je vse skupaj le slab sen ali noc na mora.  
Namenim se v knjiz nico. Razmis ljam in listam po Veneri v krznu ter ponovno razmis ljam in zopet ponovno listam, dokler mi pozornosti ne pritegne neki odstavek.  
»V tretje gre rado,« pomislim. Pogra-bim list papirja in pric nem pisati obno-vo odstavka, ki sem mu dodal moja raz-mis ljanja:  
Moška in ženska duša se močno razli-kujeta. Sacher-Masoch je to zelo dobro poznal. Bil je erudit daleč pred svojim časom. Pravzaprav sta si moška in žen-ska duša popolnoma nasprotni, a sovra-žno komplementarni entiteti, tako da se obe nravi hkrati tudi neskončno privlači-ta. Moški je tekmovalec in zato tudi nje-gova življenjska doba krajša. Njegova umetnost pa je umetnost umiranja. Žen-sko načelo pa je načelo in umetnost pre-živetja in tako po evolucijski psihologiji naprej. Ženska je poosebitev narave, moški pa njen svečenik, do katerega je lahko okrutna kot je neizprosna narava do svojih bitij. Tak je naravni red. 
Poklic em gospoda Nikosa, da me odpelje h gospe Wandi. Ko me gospa Wanda sprejme, se ji vdano vrz em pod noge in pric nem hlastno poljubljati nje-ne gladke usnjene s kornje:  
»Gospa Wanda, prav ste imeli. Do sedaj sem imel popac eno predstavo in zategadelj sem napac no razmis ljal. Vi ste me nauc ili umetnosti resnic ne ljubezni!«  
Podam ji odstavek, ki sem ga napisal, in mrzlic no motrim njen izraz na licu, da bi morda lahko izlus c il njeno odloc i-tev, s e preden bi jo izrekla: ali me bo naposled le izpustila ali pa me bo zopet dala bic ati.   
Gospa Wanda prebere napisano in me v tis ini razmis ljujoc e motri. Po nekaj neskonc no dolgih trenutkih naposled izrec e sodbo:  
»Videti ste iskreni. Lahko greste. Upam pa, da si zapomnite lekcijo, ki ste jo prejeli, za celo z ivljenje.« 
Ponovno ji poljubim usnjene s kornje in se poc asi vzvratno s hrbtom naprej oddal-jim. Gospod Nikos me odvede v garderobo. Oblec em se v svoja civilna oblac ila.  
»Taksi vas c aka na parkiris c u,« mi veli gospod Nikos.  

V recepciji, ne vem c emu, za nekaj trenutkov postojim pred plos c atim zas-lonom, na katerem se izmenjaje vrtijo oglasi, reklame in his ni red v hotelu ozi-roma sanatoriju.  
Sedem v taksi, kjer zaslis im z uboren-je dizelskega motorja, ki mi je tako zna-no in domac e. Zdaj vem zagotovo, da pojdem domov. 
Taksist nosi temna refleksna sonc na oc ala. Mrko me premeri in mi izroc i pisemsko ovojnico, ki jo nemudoma odprem. V njej so trije vijolic no-roza petstotaki in pripis na kvalitetnem, par-fumiranem papirju:  
 
Spoštovani gospod Severin Petelinšek,  
Ponovno vam zagotavljamo, da posne-tega materiala ne bomo razpečevali po Sloveniji, temveč samo v tretjih državah.  
 
 
Lepo pozdravljeni, 
Wanda  


Zdaj razumem Manon Lescaut in ubogega viteza,  
ki jo je oboževal še kot priležnico koga drugega,  
celo na sramotilnem stebru. Ljubezen ne 
pozna kreposti, zaslug, ljubi in odpušča in prenaša vse, ker mora. 
Ne vodijo nas naše sodbe. Ne odlike, ne napake, 
ki jih odkrivamo v ljubljenem bitju, nas ne mamijo v predanost 
ali v zgrožen umik. Sladka, otožna, skrivnostna sila nas vodi, 
da prenehamo misliti, čutiti, želeti. 
Prepuščamo se njenemu vodstvu in ne sprašujemo kam. 
 
(Leopold von Sacher-Masoch, Venera v krznu) 



SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


Tole c akanje je res zoprno. Cel svet so preplavili mrtveci, ki so pozabili, da mrtvi predvsem mirujejo. Zid je edina in zadnja obramba poslednjega c istega otoka z ivih in zdravih ljudi. 
»Hej Milan!« sem zaklical prijatelju na vrhu stolpa. »Se z e kaj dogaja?« 
Milan je mirno odvrnil: 
»Nic  posebnega. Grdavz i so se oc itno zamudili v tistih vaseh. Nihc e ni pric ako-val, da bodo tako zlahka prebili tudi c ez-celinski zid. Premalo ljudi smo res ili.« 
Besno sem dejal: 
»Je ta zid kaj boljs i? Mogoc e je samo za dva metra vis ji. Edina razlika je, da se do vrat lahko prebijejo samo c ez most.« 
Milan se je glasno zarez al: 
»Kaj se sekiras ? Tokrat ne bodo mogli izkoristiti svoje s tevilc nosti.« 
Namrdnil sem se. Ko dobim za vrat kuz ne c ekane, mi bo vseeno za s tevilke. Koliko c asa bodo zdrz ala vrata? Grdavz i se bodo brezumno zapodili proti nam, viru svez ega mesa. Imamo konc no koli-c ino ognja in svinca, a njih so brezkonc -na krdela in vsaka vrata prej ali slej padejo. Zakaj niso vgradili jeklena vra-ta? Zakaj les? 
Zaslis ali smo presunljivo grc anje in tuljenje. Napetost je rasla. Roke so pos-tale potne od pric akovanja. Tudi drugi soborci so postali pozorni na vir zver-skega kric anja. S e zadnjic  sem preveril strelivo. Mogoc e mi je malce z al, ker si nisem oprtal tudi plamenometalca ali vsaj vec  streliva A vsega nisem mogel vzeti. Raje sem si omislil vec ji kaliber, malce boljs i oklep in mac eto. Od tod ni vec  umika. Tukaj se bo odloc alo. 
»Si pripravljen?« me pobara Gavrilo. Omislil si je kar dva metalca plamenov in s e nekaj uziju podobnega. 
Dvignil sem palec. 
Helena si je popravila ovratnik lah-kega oklepa. Vanj je baje vloz ila celo bogastvo. A ko ti gre za z ivljenje, je vsa-ka cena dovolj ugodna. Kaj ti bodo kre-diti, c e se znajdes  na drugi strani? Grda-vz i so ukinili potrebo po trgovanju. Z daljnogledom je oprezala na drugo stran.  

C eprav smo jih slis ali, so se s e vedno zadrz evali v gozdu. Verjetno bodo napadli po zahodu s e drugega sonca. Manjs e oranz no sonce je dajalo pokraji-ni zanimiv pridih. Pravzaprav bi uz ival v idili nenavadno obarvane panorame, c e se ne bi zgodilo, kar se je. C e me spo-min ne vara, je smisel tukajs njega biva-nja ravno ta boj. Vsi smo najemniki. Sami smo si izbrali te vloge. Korporaci-ja, ki nas je najela, hoc e sama poc istiti svojo nesnago. Vsaj tako so nam rekli na brifingu. 
Tema je hitro premagovala s e zadnje ostanke dnevne luc i. Edina naravna luc  je zanimiv sistem treh lun. Svet obkro-z ijo v tridesetih dneh. Ves c as kroz ijo ena okoli druge in ustvarjajo nenava-den srebrni venc ek. 
Milan je zaklical: 
»Fantje in dekleta! Zdaj se bo zac el rock'n'roll! Slis ite? vse je potihnilo! Torej so gnilobkoti tik pred naskokom. Naj c revca zaples ejo v ritmu uzija!« 
Z malce ironije v glasu sem odvrnil: 
»Vedno napadajo ponoc i, da ne bi videli, kako grdi so.« 
Helena je dvignila roko. V nebo so izleteli svetilniki in most se je zac el kopati v sijajni biserni luc i. 
Tedaj se je zac elo! Na most se je vsu-la temna lisa kric ec ih grdinov. Na vso moc  so tulili, vres c ali in kric ali. Hitro sem nameril proti temni lisi, vklopil najvec jo povec avo, da sem lahko name-ril v glavo in sproz il. Poskus al sem dela-ti heds ote (strele v glavo). Ker sem se odloc il za tez je oroz je, sem z elel z vsa-kim dragocenim nabojem zadeti. En naboj, en dokonc no mrtev mrtvec. Oglasilo se je oroz je sobork in sobor-cev. Hrup ognjene ujme je skoraj pre-glasil zvoc ni cunami horde. Temna lisa se je, navkljub izgubam, hitro prebila do vrat. Presunljiva mes anico krikov, rjovenja in cepetanja je napolnila od boja razgreto ozrac je. 
»Fantje in dekleta! Podprite vrata!« se je zaslis al krik poveljnika skupine pri vratih. Ves c as sem streljal. C eprav je okoli mene zavladal skoraj popolni kaos, sem ohranil mirno kri in nizal heds ote. A kaj, c e je grdavz ev neskonc -no! Popolnoma vseeno je, c e od neskon-c no ods tejes  sto ali sto milijonov. Ved-no ostane neskonc no. 
Tedaj so pritekli vec ji in moc nejs i grdini. Na glavah so imeli nekaks ne velikanske c elade. To je bilo nekaj novega. Streli malokalibrskega oroz ja so povzroc ili samo ropotanje brez uc in-ka. Tudi debela koz a je uspes no zadrz e-vala manjs i kaliber. Nameril sem v gla-vo enega od trimetrskih smrduhov. Bum! Naboj je udaril v kovino, naredil luknjo v c eladi in velikan se je opotekel. Veselo sem zaklical: 
»Temu se rec e, imeti debelo koz o!« in ponovil sem vajo iz natanc nosti. Grmada gnilobe je zarjula in prav umet-nis ko odplesala z mostu. Veliki »c of« je naznanil padec gmote v vodo. Tako torej! Za velikane je potrebna vec ja pus ka. Zaklical sem soborcem: 
»Za velikane ne tratite malokalibrs-kega streliva! Moja pus ka jih poloz i.« 
Najbrz  me je zaradi trus c a le malok-do slis al. Prvi megagrdin se je uspel prebiti do vrat. Z oc eladeno glavo se je z vso silo zaletel v vrata, ki so grozljivo zajec ala pod silovitim udarcem. 
Milan je zaklical: 
»Daj ga!« 
Gavrilo je na valovanje zveri spus c al ognjene pozdrave. Z al brez uc inka na velikane. Zdelo se mi je, da orjaki uz iva-jo v toploti ognja. Takrat sta dva velika-na naredila bizarno s tuporamo. Natanc -

no sem nameril v nosac a. Sproz il sem in c eprav se je smrdolino opotekel, ni padel. Oc itno ima ravnotez je akrobata. Hitro sme ponovil vajo in grdobi z nad-realistic nim plesom omahneta z mostu. C ista desetka! A tedaj se je za njima pojavil s e en gigant in se z neverjetno naglico, z glavo naprej, odrinil in skoraj poletel proti vratom. Za las mi je us el. Zaslis al sem hrup silovitega udarec, ki mu sledijo obupani kriki: 
»Prebili so! Prebili!« 
Za hip sem okleval. C e so vdrli, se bodo razlili po zadnjem otoku normal-nega sveta. Kaj mi je preostalo? Boj do konca. Po mostu je hlac alo s e vec  veli-kanov, med njimi so rojili obic ajni smr-dljivc ki. Trdno sem prijel pus ko in nadaljeval s polaganjem gigantskih smrdavz ev. Poskusil sem ignorirati kri-ke soborcev. 
Natanc no sem streljal v zas c itene betice. Z al sem za vsakega porabil dva dragocena naboja in hitro ugotovil, da v tej igri ne morem zmagati. Orjas ki samohodni grdavz i so vse globlje potis-kali pes ajoc o obrambo. Navadni smrdo-kavri so se zac eli silovito razlivati. Samo vpras anje c asa je, kdaj si bodo pregrizli pot na obzidje. 
Velikani so razbili tudi vrata stopnic in omogoc ili malim vres c alom vdor na obzidje. Zavedal sem se konca. Fantje in dekleta moje skupine so izginjali v mor-ju smrti. 
Storil sem edino, kar je bilo logic no ... 
 
* * * * * 
Odložil sem čelado in pogledal na sco-re. V mikrofon sem zaklical: 
»Milan, vsaj score imam dober. 120 hedšotov.« 
Milan mi je odvrnil: 
»Jutri bomo reštartali špil.« 
Helena je pripomnila: 
»Vidi se, da je Ali prvič zaigral v vlogi game masterja. Moral nam bo dati več botov in vse skupaj malce uravnati.« 


GRDAVŽI 
Bojan Ekselenski, Slovenija 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


Otrok mora nekako dobiti izkus nje. Stars i smo tisti, ki jim pomagamo pri prvih korakih. Tudi sam sem vlogo roditelja vzel skrajno resno. Glede na svojo vlogo sem jo moral. Druz inski posel bom predal otroku, a prej se mora nauc iti vseh potrebnih ves c in. 
»Si se zadnjic  kaj nauc il?« sem vpra-s al zvedavega malc ka. 
Fant je prikimal. 
»Dobro,« sem dejal, »Torej je c as za ponovitev vaje.« 
»Od zac etka?« 
Malce resneje sem odvrnil: 
»Od zac etka. Zadnjic  si naredil popolno zmedo. Vse bos  zac el iz c iste praznine, popolne nic le. Samo tako se bos  c esa nauc il.« 
»Vse? Moram res vse od zac etka?« je dvignil otoz ne oc i. 
Trdo sem prikimal. Malc ek je odracal na prosto. Zleknil sem se in c akal, da me poklic e. res me je zanimalo, kako mu bo tokrat uspelo? Se je kaj nauc il skozi pet ponovitev? 
»Ati!« zaslis im nez ni klic.  
Pogledal sem na uro. Sedem. Torej je porabil malce vec  c asa.  
Pretegnil sem se in ods el preveriti, kaj je naredil. 

»Danes si porabil dan vec .« 
Mali se je nasmehnil: 
»Preden sem te poklical, sem si vzel malce predaha.« 
Spustil sem pogled na ustvarjeno. Najprej se mi oc i ustavijo na smes nem s tirinoz nem stvoru z rogovjem, ki je davil kac o. 
»Kaj je to?« 
»To je c lovek. Pris el si ravno sredi izkus nje s kac o. Saj si mi rekel, naj ga potem, ko mu ustvarim c lovekinjo, pre-izkusim s kac o.« 
»Ampak,« sem dobil mrac en ton, »Zakaj ga nisi naredil po svoji podobi?« 
Malc ek je navdus eno zapel: 
»Na s tirih nogah je hitrejs i. Ne rabi se uka hoje. Ni to super?« 
Nisem bil zadovoljen. Opazoval sem bitje, ki je kac o napic ilo na rogove in jo na koncu s e raztrgalo. 
»Pa roge si mu naredil. Zakaj to?« 
Malc ek je navdus en: 
»Saj vidis ! Kaj ni bilo ful kul, ko je raztrgal kac o?« 
Odkimal sem. To mi ni bilo vs ec .  
Znova je pozabil pravila. Zakaj me nikoli ne poslus a? 
»Te noge in rogovje niso ful kul, kot rec ete mladi. Kaj pa z enska polovica? Nje ne vidim.« 
Mali je skomignil z rameni: 
»Ko sem mu izvlekel rebro, je pris la ta kac a in ga pojedla. Zato se je c lovec ek razjezil in namlatil kac o. Naj mu vza-mem s e eno rebro, naredim c lovekinjo in s ele potem spustim kac o?« 
Vedel sem, da bo moral ponavljati. Res je vse temeljito in konkretno zames al: 
»S e nekaj manjka,« sem opazil, ker nisem nikjer videl drevesa s sadez i, »Kje je drevo spoznanja? Nikjer ne vidim drevesa s sadez i. Kako bos  nare-dil c lovekov pouk glede brezpogojnega zaupanja v boz je?« 
Mali je skomignil z rameni: 
»Ups. C lovec ek je zlomil drevo, s e preden je cvetelo. Hotel je preizkusiti roge in pri roki se je nas lo ravno drevo spoznanja.« 
»Zakaj si kac o naredil, preden si iz rebra ustvaril c lovekinjo?« 
»Malce sem pozabil vrstni red.« 
»In zakaj ne mores  narediti c loveka po svoji podobi? Dobro ves , kaj pis e! Zakaj eksperimentiras ?« 
Malc ek je povesil glavo. Oba sva vedela, kaj sledi. 
S kretnjo sem izbrisal komaj rojeno vesolje in mu zabic al: 
»Zdaj pa se resno loti dela. Kaks en bog stvarnik bos , c e nisi sposoben nare-diti normalnega vesolja?« 
<> 


OTROŠKA NAPAKA 
Bojan Ekselenski, Slovenija 



 





SPEKULATIVNA ZGODBA 


TOVORNJAKAR 
Ta dolgotrajna voz nja me z e z ivcira. Ups! Zopet sem izgubil nekaj galaksij med izogibanjem drugim vesoljem! 
 
KLIC 
Nora je, ker me klic e. Vem, da me! Zastonj zdaj jamra, kako me pogres a. Bog je v Vicah prepovedal mobitele. 
 
PREROKBA 
Prerokba je nevarna. Zlasti boz ja. Nisem bil prerokovan in zato je to veso-lje ukinjeno. Napake se zgodijo … 
 
HRČEK 
Na drugi strani je pos ast. Nic  mi ne more, dokler je med njo in mano ta jeklena mrez a. S e v slamo se zavijem. 
 
LUNA 
Oni tam dol me ne razumejo. Brez mene bi ostali brez romantike. Luna bi s la po svoje, a jo drz im blizu Zemlje. 
 
STRANI 
Strani so polne c rk. Objemajo me od spredaj in zadaj. Z ivim in spim med nji-mi. Lepo je biti knjiz no kazalo. 
 
ZAVEDANJE 
Drugega ni, samo te, po tleh raztrese-ne kocke. Mama mi je zabic ala – Nobene ne smes  razbiti. Vsaka je eno vesolje. 
 
VPRAŠANJE 
Kaj se vse zgodi z ivemu? Ko se rodi, ziza mleko in dobi mlec ne zobe. Ugrizne zombi in potem pacek noc e jesti solate. 
 
SRF 
Naj se zgodi. Skoc il sem na desko. Val me je nosil proti obali. Metan je boljs i od vode, le oblec i se je treba. 
ONA 
Z njo je kriz . Rojen sme pod nesrec no zvezdo. Zakaj je izbrala ravno mene? Odtisa trojk bosta vec no ostala. Vec no. 
 
UKINITEV 
Predlagam ukinitev ljubezni. Bog je rekel, da se ljubezen daruje, a danes se vedno vpras a. Za koliko? 
 
SREČA OPOTEČA 
Vam je jasno? Srec ni ste, zaradi dobi-tka na lotu. A ker ste dobili, vas je zapu-stila srec a. Zdaj ste tarc a. 
 
PRITISK 
Da pritisnete name? Vem, bolelo me bo, kot boli vse moje sestre. Pac  usoda vseh limon v oz emalniku za citruse. 
 
USODA 
Gumb usode je usoden. Ne verjame-te? Bog ga ima in c aka, kdaj bo pritisnil na gumb: Vas e vesolje je formatirano! 
 
KONEC 
Za ukinitev slabih novic je treba c isto malo volje. Ko bodo ljudje nehali ljubiti in sovraz iti, zmagamo mi, pajki. 
 
NEROJEN 
Sebe imam najraje. Pred ogledalom vidim samo svojo ljubezen. A moj prob-lem je, ker s e nisem rojen. 
 
POVEJMO ZDAJ SKUPAJ 
Ta nora prerokba na oni strani Dru-gega. Kaj naj z njo? Predlagam vam, da pritisnete gumb za ukinitev. Sebe. 
 
 
 
 
<> 


OKOLI DVAJSET BESED-NICE 
Bojan Ekselenski, Slovenija 



 



OBLAČNI MOŽ 
Andrej Ivanuša, Slovenija 


Zaslis evalec se je srepo zazrl v zasli-s anca. Videti je bilo, da mu ni nic  jasno. Odpiral in zapiral je usta kakor riba na suhem. V roki je vrtel kemic ni svinc nik in vsakih nekaj obratov kliknil z njim. Ko se je klikanje ustavilo, je skoc il s sto-la in zakric al: 
»Mater vam vidim! A vam ni jasno, da ste s tem ogrozili letalo in potnike v njem. Zaradi vas ih neumnih halucinacij ste skoraj povzroc ili letalsko nesrec o. Kaj vam ni zadosti, da neumni kopiloti delajo samomor z zaletavanjem v Alpe. Vi, pa s svojimi sanjami ...« 
Zaslis anec je poc akal, da je policist zastal in plaho rekel: 
»Res sem ga videl. To niso bile halu-cinacije ...« 
Zaslis evalec je obstal in tiho rekel: 
»Da niste nic  vec  pisnili! Poc akajte tukaj na zapisnik!« Nato se je zasukal na petah in odvihral skozi vrata, ki jih je trdo zaloputnil za seboj. Stopil je skozi naslednja vrata v sosednji prostor, kjer sta bila s e dva policista, ki sta opazova-la zaslis anje skozi enostransko steklo. 
»Frenk, ne bi si smel privos c iti tak-s nega izpada,« je dejal suhec, ki je stal ob oknu. 
»Hudic a! Saj vem! Ampak tale bedak je ogrozil vse po vrsti. Zamisli si, kaj bodo napisali novinarji, ko jim bo pri-povedoval s torijo. Ti bodo vse pograbili za suho zlato. Ker jih sploh ne zanima, da imajo opravka z norcem,« je dejal Franci, ki so ga kolegi klicali Frenk. 
»Mogoc e pa ni norec!« je rekel suhec. 
»Kaj pravis , Tine?« je Frenk pogoltnil slino. »A mu ti verjames !? Se je tebi tudi pripeljalo?« 
Tine je zakas ljal in se obrnil k mlade-mu kolegu, ki je stal v kotu sobe: 
»Z ane, daj, pokaz i mu fotografijo, ki jo je posnel tisti Italijan, Rosseta, ali kako se z e pis e!« Z an je mapo, ki je lez ala na mizi, zasukal proti Frenku in jo odprl. Frenk je znova zazijal kot riba na suhem. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
»Kaj je zdaj to?« je znova zarohnel. »A se vidva delata norca iz mene? Vama ni jasno, kaj je na sliki. C isto navadna oblac na formacija, ki ima povsem slu-c ajno obliko c loves ke postave!« 
»Tole so videli skoraj vsi potniki. Oni, tvoj …« in pokazal je s kazalcem skozi okno, »No, Andrej Ivanus a, je bil samo prvi, ki ga je opazil.« 
»Pa kaj se gresta? Ali ni dovolj, da imamo tule na Brniku Lufthansino leta-lo, ki je skoraj ods lo v maloro zaradi prividov? Zdaj pa sanjata s e o tem … eee … oblac nem moz u!« 
Z an je potrkal po mizi. Moz a sta se obrnila k njemu. Plaho je rekel: 
»Saj je s e vec  fotografij. Pa tudi Ros-seta je potrdil, da je, tale, no, oblac ni moz , pomahal potnikom v letalu.« 
»Pomahal?!« je zabodeno ponovil Frenk. Bal se je, da je vse skupaj narobe razumel. 

»Pokaz i!« je suho rekel Z anu. Ta je obrnil list v mapi in pokazal naslednjo fotografijo. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
»Madonca! A sta zdaj resna?« je zaklel Frenk. »Pa kaj vama je? Spet ista oblac na formacija, ki je pac  videti kot c loves ka postava.« 
»Ja, problem je v tem, da vsi potniki trdijo isto. Ko jih je ta, tvoj Andrej, s kli-canjem opozoril nanj, so vsi skoc ili na levo stran letala. Vsi pric ajo, da jim je oblac ek pomahal in potekel stekel nap-rej,« je suho pojasnil Tine. 
Frenk je poc asi pogladil svojo ples as-to glavo in pric el nejeverno odkimavati. 
Tine je pokimal in nadaljeval: 
»Njihove zgodbe se pokrivajo s tole.  Andrej trdi, da ga je zagledal z e v dalja-vi, ko je preskakoval c ez oblake in se kar hitro bliz al letalu. Ko je zagledal letalo, je pric el tec i ob njem in mahal.« 
»Potem pa so vsi skoc ili ne eno stran letala in ga spravili iz ravnotez ja,« je dodal Z an. 
»Saj vem!« se je zadrl Frenk. »Ampak to mi nic  ne pomaga. Ali naj na tiskovni konferenci zac nem razlagati o oblac -nem tekac u na dolge proge c ez oblake? Pa saj bodo mislili, da se mi je popolno-ma zmes alo.« 
»To niti ni najvec ji problem,« je rekel Tine. »Problem bo, ko bodo vsi zac eli razlagati novinarjem, kaj je bilo. A si mores  misliti vse te senzacionalne  napise v domac ih in tujih c asopisih?« 
Frank je skril obraz v dlani in se podrgnil po licu. Premor je izkoristil Z an in obrnil naslednji list v mapi. Rekel je: 
»No tole je pa s e zadnja slika, ko oblac ni moz  tec e naprej.« 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tine se je zahahljal: 
»Tako hiti, da se kar oblac i za njim!« 
V tistem trenutku so se odprla vrata. Skoznje sta stopila dva moz a in vsi trije policisti so skoraj enoglasno pozdravili: 
»D… dan, s efe!« 
»Dan,« je pokimal s ef Damir. »Tole je  je Peter iz posebnega oddelka za … kaj z e?« Obrnil se je k gostu. Ta je suho rekel: 
»Saj ni pomembno. Tele slike bom zaplenil … in fantje, razres eni ste svojih dolz nosti.« Vse je strogo pogledal, da so morali prikimati. Peter je nadaljeval: 
»Evo, bodite tako dobri pa mi sklic ite vse potnike v vas o sejno sobo, da se malo pomenim z njimi. Tega sranja pac  ne bodo razlagali prekletim novinar-jem. Navaden termic ni komulunimbus pac  ne more biti vzrok za incident na letalu. Tale tukaj,« pokazal je s prstom skozi okno, »pa bo gres ni kozel za vse skupaj. In … o tem ne veste nic esar, incidenta z letalom ni bilo, danas nji dan ne obstaja! Je to jasno?« 
»Jasno!« so pritrdili vsi s s efom na c elu.  
»Prav,« je rekel Peter in odvihral z mapo skozi vrata. 
P.S. Jasno, zgodba se nikoli ni zgodila. 




SPEKULATIVNA ZGODBA 





Arathis je c akal v noc i. Luno so zakri-vali gosti oblaki, bilo je temno kot v rogu. Vendar Arathisa to ni skrbelo. Temno ali svetlo, vlaz no ali suho, vroc e ali mrzlo, njemu je bilo vseeno. Vsega tega ni opazil, videl in slis al je le eno stvar: svoj plen. Videl je njegov toplotni odsev v hladni noc i in slis al njegove korake. Vec  mu ni bilo treba. 
Arathis je bil popotnik. Vendar ne kakrs enkoli popotnik. Bil je lovec. Nje-gova starost mu je bila neznana kot nje-govo poreklo. Kdaj je z e prenehal s teti dneve in leta, kdaj je bil nazadnje tam, kjer je pris el na svet. Z e zdavnaj je pozabil na stars e, na brate in sestre, pozabil je celo na z ensko, s katero je zauz il trenutek, da je nadaljeval svoj rod. Pozabil je celo svoje lastno ime. Vse to mu ni bilo pomembno. Arathis je bil lovec in lovcu take stvari niso bile pomembne. Sam je bil z e stoletja, zato mu ime, druz ina ali prijateljstvo nista pomenila prav nic . Le nekaj mu je pomenilo vec  kot z ivljenje samo – ple-niti. Arathis ni lovil zaradi hrane, ni je potreboval. Lovil je zaradi c istega uz it-ka. Lov je postal zanj vec  kot razvedrilo ali del z ivljenja. Lov je bil njegovo z iv-ljenje. Potoval je po planetih, osonc jih, galaksijah, morda celo vesoljih, saj sam ni vec  vedel. Povsod je iskal nekaj, c esar s e ni imel. Njegova ladja je bila polna trofej, vendar se ni nikoli spras e-val, kdaj bo pris el dan, ko sedel pri miru in gledal vse simbole njegovih zmag. Ta dan ne bo nikoli pris el. Dokler bo imel kaj za loviti, dokler bodo obsta-jale nove vrste, do takrat bo lovil. Pa potem? O tem ni premis ljeval. 
Po dolgem potovanju je nas el maj-hen planet v povsem obic ajnem oson-c ju. Vse skupaj se mu je zdelo tako obi-c ajno na tem svetu, da je najprej hotel pluti kar mimo. Vendar mu je nekaj reklo, naj pristane. Nekaj ga je vodilo na ta planet. Zato je svojo ladjo zakrinkal in pristal tam, kamor ga je vodil nagon. Kakor vedno je ubogal nagon. Ta ga je zmeraj pripeljal na pravo mesto. Ko je plovilo umiril, je segel po svojem oroz ju in stopil ven. Seveda zakrinkan. Iskal in zalezoval je vedno zakrinkan. S ele ko je opazil z rtev in stopil pred njo, tik pre-den ji je vzel z ivljenje, s ele takrat je krinko izkljuc il. Zakaj je to naredil? Ker mu je bilo najvec jo zadovoljstvo, ko je videl strah v z rtvinih oc eh. Ko je plen vedel, da bo v naslednjem trenutku mrtev. To zadovoljstvo se je lahko kosalo celo z obc utkom, ko je mrtvemu plenu odsekal glavo in jo obesil na ste-no med druge. C e je bila glava preveli-ka, je izdrl oc i. Ali jezik. 
To pot ni bil plen nic  posebnega. Imel je le dve nogi, hodil je pokonc no, s trdimi in zamolklimi koraki. Trup je bil okorne oblike, glava je bila okrogla, okonc ine dolge in tanke. Plen ni bil nic  posebnega, na njem ni bilo nic  izrazite-ga. Arathis je z e hotel oditi, pa vendar... S e nobene take vrste ni imel. Dolgoc a-sen ali ne, ta primerek more izpopolniti njegovo zbirko. Saj je bil lovec. Lovci, kakrs en je bil on, pa nikoli niso bili izbirc ni glede plena. 
Arathis se je pripravil na napad. Plen se ni zavedal njegove prisotnosti. Za trenutek se je lovec zamislil: v njegovi ladji so bili deli teles vrst, ki so bila tele-

patska. Ta so zaznale njegove misli in se ustras ile z e ob telepatskem dotiku. Nekatere je nasilje v njegovih mislih tako prestras ilo, da so na mestu umrli. Arathis je bil takrat prikrajs an za uz itek pogledati plenu v oc i, vendar mu je bil takrat prizor na dalec  dovolj. Z rtve je bilo strah, ko so videle, slis ale ali kako drugac e zaznale svojega krvnika. Neka-tere so brundale, druge so kric ale z visokimi glasovi, tretje tulile s predirlji-vimi zvoki. Nekatere so se poskus ale celo braniti. Imele so stras na oroz ja, ki bi druge vrste ugonobila. Vendar ne za lovca. Lovec je bil en in edinstven. Nje-ga ni mogel premagati nihc e. Z e sama misel na to se je zdela Arathisu smes na. Braniti se pred lovcem? Nemogoc e! 
To pot je bil plen popolnoma neve-den. Primerek je bil povprec en navzven kot tudi navznoter. Ni imel nobenih posebnih zmogljivosti, ni mogel leteti, ni imel stras nih telekinetic nih moc i, niti preprostih krempljev, bil je c isto pov-prec na z ival na dveh nogah. 
Arathis se je poc asi premikal skupaj z z rtvijo. Hodila je lagodno, brez nagli-ce. Lovec niti ni preverjal, c e je njegovo oroz je pripravljeno za ubijanje, niti c e je njegova krinka vkljuc ena. Vse to je delal z e tako samodejno, da ni rabil misliti na to. Tako se je lahko nemoteno posvetil trenutku, ki ga je oboz eval. 
Arathis je poc asi sklenil krog okoli plena. Za zdaj mu je le sledil, neslis no kroz il okoli njega in brezmejno uz ival v obc utku, da se ga plen sploh ne zaveda. Bil je gospodar okolis c in, vse ostalo je bilo tam le zanj in za njegov uz itek. Ko je sledil plenu nekaj c asa, je hotel, da zac ne slutiti njegovo prisotnost. Zac el je tresti veje okoli svoje z rtve in c isto potiho s epetal grozljive besede. Vendar se na njegovo presenec enje z rtev ni odzvala. Lovec je stopil na tla in delal soc asne korake s svojo z rtvijo. To je ponavadi delovalo. Z rtev se je ustavila, prisluhnila in noro stekla. Z e je videl, kako se to vse uresnic i, toda to pot se plen ni zmenil zanj. Arathisa je to z e poc asi jezilo. Kaj bo ulov in uboj brez uz itka, ki ga dobi od z rtvinega strahu? Arathis resda ni jedel ne pil ne spal, c eprav je bil z ivo bitje, toda nekaj je potreboval bolj kot je kdajkoli potrebo-val osnovne biolos ke potrebe – moral se je hraniti s strahom svojega plena. A ta plen se ni pustil ustrahovati. Kako naj ga ustrahuje, ne da bi skrajs al svojo igro? 
Arathis je plenu sledil z e kar nekaj c asa. Poskus al je z e najrazlic nejs e nac i-ne, kako bi ga ustrahoval, a njegova z rtev je bila brebriz na na vse, kar je storil. Za trenutek se mu je v glavi poro-dila misel, da morda ni bil dovolj silovit pri ustrahovanju. Nekatere pretekle vrste so imele c utila obc utljivejs a kot druga. Je moz no, da je njegovo ustraho-vanje tako blago, da ga z rtev ne zazna? To misel je kmalu zavrgel. 
Arathis je izgubil potrpljenje. Pov-prec nost te vrste mu je s la z e pos teno na z ivce, zato se je odloc il, da bo konc -no pres el k dejanjem. Spremenil je smer in se napotil naravnost proti ple-nu. Ta ni dal od sebe nobenega znaka, da je zaznal njegovo spremembo. Lovec se mu je bliz al in bliz al, plen pa nic . Arathis se je ustavil. Stal je natanko na poti svoje z rtve, le nekaj metrov pred njo. Le s e nekaj trenutkov in stala bo pred njim. Takrat bo izkljuc il krinko in konc no bo pris el trenutek, ki si ga je z elel. Plen je nadaljeval pot, ne da bi opazil, da pred njim stoji lovec. Arathis je napeto s tel trenutke, ki so ga s e loc ili od ulova. Skoraj je lahko c util razburje-

nje, kot da bi lovil prvic . Kaj in kdaj je bil njegov prvi ulov, to je z e pozabil. Obc utek je bil s e edino, kar je ostalo v njegovem spominu. 
Tri, dva, ena, zdaj! Arathis je pritisnil na gumb na svojem zapestju. Zrak je zamigljal, za trenutek je izgubil pogled na svoj plen, nato pa je dvignil oroz je... in obstal. Njegovega plena ni bilo vec . Arathis se je osupel nekajkrat obrnil, vendar z rtve ni bilo videti nikjer. Kako je to mogoc e? Pri sebi ni imela nikakrs -ne naprave, s katero bi lahko vkljuc ila krinko. Preden je lahko bolj podrobno premislil, je njegovo uho ujelo s elesten-je listov v vetru. In s epet. Ne, zmotil se je. Le s elestenje listov. In vendar, s epet! Grozljivo s epetanje je postajalo glasno iz trenutka v trenutek. Arathis je pogle-dal v smer, od koder je prihajalo, toda tam ni bilo nic esar. Sicer pa je s epetan-je prihajalo od povsod. Kamorkoli se je obrnil, povsod je bilo slis ati grozovito mrmranje. Zmeden je naredil nekaj korakov, ob istem trenutku pa je zasli-s al korake tudi od nekod drugod. Za njim! Obrnil se je. Nic esar. Na levi! Nic esar. Spet zadaj! In znova nic esar. Glasovi so bili pos astni in Arathisova zmedenost je poc asi pres la v obc utek, ki si ga s e nikoli, niti v najbolj norih sanjah ni predstavljal. 
Takrat se je obrnil... In zagledal tik pred seboj oc i. Bile so z arec e in hlepele so po njegovem strahu. Arathis je pre-stras en kar otrdel. Strah, ki ga s e nikoli prej ni c util, se je pojavil v taki silovito-sti, da je lovec izgubil razsodnost. 
Slis al je z e zanj. Pravzaprav le govo-rice. S irili so jih drugi lovci in celo nekaj z rtev je izreklo njegovo ime in grozile z njegovim prihodom. Vendar je mislil, da je to le ena od oblik strahu. Neuspeli poskus, da bi zastras ili uteles enje svo-jega strahu. Samo to je bilo, drugo ni bilo mogoc e. In vendar je bilo res. To je bil lovec, ki je lovil – lovce. Plenilec, mogoc nejs i od njega, ni uporabil ne krempljev ne z ivalskih krikov ne tele-patije, niti ne strahotnega oroz ja, s katerim so se branile nekatere vrste. Plenilec mu je nastavil preprosto past, v katero se je Arathis ujel kot neumna z ival. Bil je prepric an, da lovi neboglje-no bitje, vendar je bil v resnici to On, ki so se ga naskrivaj bali vsi lovci. Kdo je bil, ni nihc e vedel. Sicer pa to ni bilo vaz no. Strah, ki ga je Arathis sejal v dru-ge in ga potem z uz itkom z el, je zdaj zaplul po njegovih z ilah kot ledena brezmejnost vesolja. Tako hladno se s e nikoli ni poc util. Hlad je zagospodaril po njegovem telesu. Zdaj je vedel, kako so se poc utile vse zveri, ki jim je prec -kal pot in jim vzel z ivljenje. Poc util se je razoroz enega. Poc util se je izdanega. 
Poc util se je premaganega. In tik pre-den mu je lovec vzel z ivljenje, se je Arathis zavedal edinega z ivljenjskega nauka, ki ga ne bi nikoli stuhtal sam na svojih neskonc nih potovanjih: ne glede na to, kako je bil spreten, moc an in neu-smiljen, vedno se bo nas el spretnejs i, moc nejs i in bolj neusmiljen lovec kot je bil on. Vedno bo tam nekje zunaj vec ji lovec. 
 
Zaslon rac unalnika, ki je nadzoroval Gandarino ladjo, je spustil pisk, ki je lastnico plovila prebudil iz regeneracij-skega cikla. Prikljuc ek je s inil iz vtic nice na njenem vratu, Gandara je odprla oc i in se zazrla predse. Koordinate so bile prave, bila je na poloz aju. Njen rac unal-nik je samodejno sproz il iskalni signal, ki se mu je lahko prikrila ladja redkoka-tere civilizacije. Javil ni nobenega stika, kar pa Gandare ni prepric alo, da je 

sama na tem kraju. Poslala je s e edini signal, ki bi se lahko izognil krinki nje-ne ladje. To pot je dobila nazaj pet sig-nalov. Prav je imela – prejeli so njeno vabilo in vsi so pris li. Pomeni, da so vsi vedeli, kaj se dogaja. 
»Kot dejanje dobre volje priporoc am, da vsi izkljuc imo krinko,« je izrekla v mikro-fon in poslala ta stavek poslus alcem. 
Za hip je bila zmedena; svojega glasu namrec  ni slis ala z e nekaj stoletij. Za koga pa naj bi ga uporabljala? 
Nekaj c asa se ni zgodilo nic . Potem so podobe bles c ec ih zvezd na c rni praz-nini zamigljale in iz nic a se je pojavilo s est ladij, vkljuc no z njeno. 
»Dobro,« je rekla. »Zdaj lahko komu-niciramo z vizualnim signalom.« 
Njen zaslon se je pred njenimi oc mi razdelil v pet okvirjev in v vsakem se je pojavil obraz. 
Ni si mislila, da bo to tako delovalo nanjo. Z e dolgo ni videla njihovih obra-zov. V njej se je pojavilo nekaj, za kar je s ele po dolgih trenutkih razmis ljanja nas la ime: c ustva. Po nepremic nosti nji-hovih obrazov je sklepala, da se tudi drugi podobno poc utijo. 
»Ker sem nas sklicala jaz,« je zac ela, da bi prekinila muc ni molk, »bom tudi zac ela. Vsi veste, c emu je sluz ilo moje vabilo. Nastali poloz aj je prevec  koc ljiv, da bi ga pustili v miru. Zato ga bom tudi nac ela neposredno: nekdo pobija nas o vrsto. Glede tega moramo nekaj ukreni-ti, sicer nas kmalu ne bo vec  tukaj.« 
»Gandara,« je z negotovim glasom spregovoril eden od obrazov na njenem zaslonu. »C e se je nekdo spravil nad nas, s e ne pomeni, da bomo izumrli. Do zdaj so bili ubiti le povprec ni lovci. Nik-jer ni bilo rec eno, da bomo ubiti tudi izvrstni, med katere lahko s tejem tudi sebe.« 
»Lahko mednje s tejes  tudi Arathisa, Reddwah?« 
»Vsekakor,« je brez oklevanja odgo-voril Reddwah. 
»Potem pa naj te kar skrbi. Pred nekaj c asovnimi enotami sem prejela vest, da je tudi Arathis postal Njegova z rtev.« 
Obrazi na njenem zaslonu so dobili videz silne prestras enosti, c e se je prav spomnila, kako se to c ustvo zrcali na obrazih. 
»Arathis je bil najboljs i izmed nas,« je nadaljevala. »Tega ne more zanikati nihc e tukaj ali kjerkoli. Niti jaz, niti ti ne, Serrvio.« 
»Oba se zavedava, kaks ne sposobno-sti je imel tvoj ljubimec in moj oc e, Gan-dara,« je spregovoril Serrvio. V njego-vem glasu je s e razloc no prepoznala sledove zagrenjenosti, ki jo je sin gojil do svoje matere. 
»Arathis se je bil vendar sposoben upreti vplivu vsakega oroz ja,« se je oglasil tretji obraz. »Kako ga je torej On sploh lahko ubil?« 
»Tudi to je razlog, zakaj smo se zbra-li tukaj, Kalleh,« je odgovorila Gandara. »C e je to oroz je, ki ga On uporablja, ugonobilo samega Arathisa, potem se moramo prisiliti v to, da nas zac ne skr-beti. S tem oroz jem lahko z nami zlahka opravi.« 
»Ubiti ga moramo,« je suho ugotovil c etrti obraz. »Ubiti, preden On ubije nas.« 
»Natanko moje besede, Rerrek,« ga je Gandara pohvalila. »Tukaj je moj nasvet: odidimo vsak v svoje ozemlje in sklic imo lovce. Vsem nam grozi ta poguba, zato ne smemo biti sebic ni. Nas sedem ga z e ne bo moglo ubiti. C e ga napademo vsi skupaj, potem morda imamo moz nost.« 

»Pa mislis , da se bodo lovci sploh poskusili zdruz iti za enim plenom?« je vpras al peti obraz, c igar lastnik je bil kot Gandara z enska. »Nas a vrsta je samotarska z e mnoga stoletja.« 
»Treba bo veliko c asa in truda, Cam-meda, tega se zavedam. Vendar ne poz-nam nobene druge poti kot te. Razen c e ima kdo od vas boljs i predlog?« 
Nobeden od petih obrazov se ni oglasil. 
»Torej pojdimo,« je zapovedala Gan-dara. Vsakemu od lovcev je s e sporoc i-la, kaks no vest naj raznese v svojem podroc ju. C eprav sama ni bila nic  pomembnejs a od ostalih, je prevzela njihovo vodstvo. Vsi so se zavedali, da si je Arathis davno nazaj Gandaro izbral za svojo druz ico in on tega z e ne bi sto-ril brez razloga. 
 
Minilo je nekaj c asovnih enot. Kako dolge so bile te, tega Gandara ni vec  vedela, c eprav se je poskus ala spomniti. Nekoc  so c asovnim enotam pravili dru-gac e, toda ker je bila z e toliko c asa sama, je vsako ime, dolz ina ali c as pos-talo brezsmiselno. 
Prispela je v podroc je, ki si ga je dode-lila, in se ravnala kot takrat, ko je sklicala prvih pet lovcev: poslala je prastari sig-nal, ki se ga skoraj gotovo nihc e ni vec  spomnil – klic na pomoc . Toda rac unalni-ki njihovih ladij ga gotovo niso pozabili in odprli bodo vse frekvence, da bodo lahko sprejeli njeno sporoc ilo. 
Poskus ala je v c im manj besedah opi-sati nastali poloz aj. Ni vedela, c e vsi lov-ci vedo za Njegov obstoj, govorice pa so gotovo z e vsi slis ali. Zato je uporabila najbolj zloves c e besede, kar se jih je lahko spomnila. To jo je stalo kar nekaj c asa in truda, saj besedila ni znala vec  dobro sestavljati. Kaj s ele da bi besedilo obarvala s c ustvi. 
»Legenda po imenu On je resnic na. Pravkar je zalezel in ugonobil Arathisa. Dnevi so nam s teti. C e z elite obdrz ati svoj obstoj, potem pridite na te koordi-nate.« 
C akala je. V antic nih c asih svojega obstoja bi se ji ta c asovna enota gotovo zazdela neskonc na. Morda bi celo pre-nehala obstajati. Toda odkar je bila lovec, je njena potrpez ljivost postala daljs a od z ivljenjske dolz ine nekaterih zvezd. 
Konc no jo je po mnogih enotah tis ine in regeneracije zbudil svarec i pisk. Pogledala je na zaslon in c ez njen hlad-ni obraz se je razpotegnilo nekaj, kar bi pred nekaj eoni imenovala nasmeh. Ta spaka jo je prav zabolela, zato jo je hit-ro zbrisala. 
Poc asi se je prikazalo dvajset ladij. Kaj so to? Najbolj strahopetni, najbolj previdni ali najbolj izkus eni, ki so z e skoraj c utili Njegove kremplje okoli svojih grl? 
Sledil je podoben pogovor kot s prvi-mi s estimi, ki so se odzvali njenemu kli-cu. Tudi tile so najprej pokazali dobr-s en del nejevernosti in trmoglavosti. Toda ko jih je opomnila, da je On spra-vil ob obstoj samega Arathisa, so vsi s e enkrat premislili. 
»Mar ima kdo od vas kakrs en koli drug nac in v mislih, kako se znebiti te groz nje?« je velikokrat ponovila. Nikoli se ni nihc e oglasil. 
»C e se zdruz imo, ne bomo vec  lovci. Postali bomo bojevniki. Mar z elis , da izgubimo svoj lasten bit?« ji je nevarno pogumno oporekal eden od lovcev na tretjem srec anju njenega podroc ja. 
»Najprej moramo prez iveti, Verr-got,« mu je brez oklevanja odvrnila. 
»Svoj bit lahko spremenimo, za nekaj c asa spravimo in se oprimemo drugega. 

Brez obstoja ti tvoj bit ne more nic  pomagati.« Za hip je pomolc ala. »Zdis  se mi prepric an v svoje sposobnosti, Verrgot,« je rekla. »Mar si mnenja, da si spretnejs i od Arathisa? Zakaj si torej pris el na ta sestanek?« 
C eprav je bil njen besedni nasprot-nik hladen kot jeklo rezila za sekanje glav, je tudi na njegovem oblic ju zazna-la c ustvo, ki ga je videla v vseh ostalih: strah. Ni bilo dvoma, bali so se. In dokler bo videla to c ustvo v njihovih oc eh, bodo na pogovore prihajali novi in novi. 
C as je tekel. Gandara je pustila za seboj neskonc ne pogovore. Zadnje c ase je toliko govorila, da ni imela c asa za regeneracijo. Postala je utrujena, za lov-ca nekaj skrajno nezaslis anega. Vendar pa nikoli ni bila toliko utrujena, da ne bi mogla pregovoriti s e katerega. Njen glas je bil vedno pripravljen na nov dvoboj. Oporekal ji je redkokdo. Vsi so spos tovali njeno nekdanjo bliz ino z naj-boljs im izmed lovcev. 
Na nekaterih, ki so se bali, vendar tega nikakor niso hoteli pokazati, je uporabila premeteno tehniko: izzvala je njihov lovski nagon in jih povabila na lov na Njega. C e bo On lovil njih, bodo oni lovili Njega. Kdo bo prvi? Lovci, ki jih je strah najbolj prevzel, so privolili samo zato, da ne bi izdali strahu, za katerega je Gandara vedela z e ves c as. 
Ni s tela lovcev, ki jih je pregovorila v sodelovanje. Bilo jih je na tisoc e. Ven-dar jih je s e vedno bilo nekaj, ki so ji oporekali in s tem vlekli k sebi tudi tis-te, ki se niso mogli odloc iti: ali tvegati in nekega dne pasti v Njegov smrtonos-ni objem, ali pa tvegati s e vec  in zaupati v bitja lastne vrste. 
Konc no je napoc il trenutek, ki ga je na prvem srec anju doloc ila za srec anje. Vsem lovcem v njenem podroc ju je pos-lala sporoc ilo: srec ali se bodo vsi lovci, ki bodo s li lovit Njega. Dobili se bodo na nevtralnih tleh, na nikogars njem lovis -c u. Tako ne bo nihc e v premoc i, nihc e ne bo lovil nikogar. Vedela je namrec , kaj vec ina lovcev misli, da On je. Tudi sama je z e pomislila na to. 
Gandarina ladja se je naglo pribliz e-vala svojemu cilju. Z e dolgo ni bila tukaj. Z e dolgo nihc e od njih ni bil tukaj. Zato je za srec anje izbrala ravno ta kraj. C e je On resnic no to, kar vsi mislijo, da je, potem ne bo pris el sem. Ali pa je bil ravno to Njegov namen, jo je iznenada hladno pres inilo. Ne, morala je tvegati. Nikjer drugje ne bi bili lovci pripravlje-ni na pogovor v tako velikem s tevilu kot tukaj. Samo od velikosti njihovega strahu pa je bilo odvisno, ali se bodo sploh prikazali. Bo en strah sposoben premagati drugega? 
Ogledala si je svet, ki se je boc il pod njo. C rni oblaki, c rni suhi oceani, c rne kopnine. Nic esar na njem ni imelo dru-ge barve. Bitja, ki so opustos ila ta svet, so svoje delo opravila dobro, je pomisli-la. Svetovi, ki jih je videla na svojih nes-konc nih potovanjih za edinstvenim ple-nom, so bili polni z ivljenja. Ta ni imel na sebi niti enega samega bitja. Razen nje. 
Spustila se je na ta razmesarjeni ostanek od sveta. S svojim oroz jem v roki ga je prehodila po dolgem in poc ez. Nenehno na prez i, vedno pripravljena na spopad. C asa je imela dovolj, da ga je nekajkrat obkroz ila. Gledala je ostanke sveta, ne ostanke civilizacije. Teh ni bilo vec . Ta svet je izgubil svojo obliko razu-mnega z ivljenja z e tako dolgo nazaj, da ni od te civilizacije imelo kaj ostati. Zgradbe? Obstanejo nekaj kratkih tisoc -letij. Okostja? S e manj. 

C akala je. Dolgo ni bilo nikogar. Potem pa ji je nekega trenutka njena ladja javila, da se bliz a plovilo podobno njenemu. Gandara se je nasmehnila sama pri sebi. Zdaj ji je ta grimasa s la z e tako dobro od rok, da se je v njej z e skoraj udobno poc utila. 
Poleg nje se je pojavil lovec. Preslikal se je, kot so to obic ajno poc eli lovci. Takoj je prepoznala njegov obraz. 
»Serrvio. Nisem predvidela, da bos  prvi tukaj.« 
»C eprav si se kot mati davno nazaj izneverila, sem prisiljen priznati, da imas  prav. Medtem ko se nisva videla, je On v mojem podroc ju uplenil vsaj... sto petdeset lovcev.« Premor ni nasto-pil, ker ne bi vedel prave s tevilke. Iskal je pravo ime zanjo. 
Gandara je videla, kako so obrazne poteze njenega sina okamnele. Strah ga je bilo. V Gandari se je zac uda prebudil materinski nagon: smilil se ji je. C eprav ga z Arathisom nista spoc ela zaradi lju-bezni, je bil s e vedno njen sin. 
»Neverjeten je,« je zas epetal. »Pozna vsako nas o potezo. Kot da bi ...« 
»Vem, Serrvio, tudi meni se je to z e posvetilo. Ni pomembno, kdo je. Pomembno je le, kaj je njegov razlog, da to poc ne. In ne sramuj se svojega stra-hu. Zato nisi nic  manj lovec. Vsi se ga bojimo. Tudi jaz.« 
Bitji, ki sta bili nekoc , pred dolgimi eoni mati in sin, sta c akali na ostale lov-ce. Dolgo jih ni bilo. Potem je pris el naj-prej s e eden od petih, ki jih je sklicala najprej. Za enega od njih je vedela, da bo pozen. Toda drugi? 
»Kje je Delldop?« je vpras ala pris -leka. 
»Njegov obstoj je bil unic en,« se je glasil odgovor. Ni bilo treba povedati, kdo je to storil. 
»Pa je vsaj poslal vabilo lovcem v svojem podroc ju?« 
»Je. Unic il ga je na poti sem, vendar dovolj dalec , da On ne ve, kam je bil namenjen.« 
»Tudi c e bi vedel, Mu to ne bi poma-galo. Ne bo se prikazal tukaj, prevec  nas je.« 
Konc no so pric eli prihajati lovci v celih skupinah. Preslikali so se dol na povrs je sveta in se pridruz ili Gandari in njeni trojici. Niso se spustili v pogovor, c akali so na ostale. Prihajali so novi in novi. Gandara je znova videla, kako prav je imela: bali so se in tega so se sramovali. Mogoc ni lovci so se bali, ker jih je nekdo spremenil v plen. 
Gandara je imela okoli sebe z e vec i-no lovcev. Toda na eno osebo je c akala. Brez nje ne bo imela moc i za izziv, ki si ga je zastavila. 
»Zakaj odlas as , Gandara?« je vanjo vrtal Verrgot. »Vsi, ki so premislili o tvojem predlogu, smo tukaj.« 
»Cammeda bi se morala kmalu vrni-ti,« mu je odvrnila. »Ne bi bilo prav, da bi zac eli namesto nje.« 
Toda Cammeda ni pris la in Gandara je morala pomisliti na najhujs o moz -nost. Takrat se je zgodilo nekaj, kar se ni zgodilo z e cel vek: iz njenih stekleno hladnih oc i je pritekla voda. Ni vedela, ali je bolj zac udena ona ali Verrgot, ki je opazoval njen obraz. 
Zdaj ni imela vec  izbire. Preden bi on to uspel uporabiti za zrus enje njenega dela, je povzdignila glas. 
»Lovci!« je vzkliknila, kolikor so ji njene zastarele glasilke dale. Bili so sicer povezani z radijsko zvezo; vsak od njih je imel tik ob slus nem z ivcu vgra-jen radijski sprejemnik. 
»Vsi veste, zakaj smo tukaj, zato uvod ni potreben. Unic evalec nas e vrste 

je stvor, ki ne pozna utrujenosti, lakote ali usmiljenja. Vse to sicer velja tudi za nas, vendar je On v tem s e veliko boljs i in spretnejs i. Mislim, da ste vsi z e pomi-slili na dejstvo, da je On dejansko eden od nas. Lovec, ki se mu je zahotelo naj-bolj edinstvenega plena: lastne vrste. To je izziv, vreden vsakega od nas. C e je resnic no eden od nas, potem je zelo verjetno, da je prav zdaj med nami.« 
Za hip je premolknila in si ogledala kovinsko brezizrazne obraze okoli sebe. Vec ina se jih je previdno ozrla okoli sebe. Natanko to je bil namen Gandarinih besed. 
»V resnici nas nisem zbrala, ker bi vas hotela povabiti na lov. Zbrala sem nas zato, ker smo skupaj varni. On nas lovi, ko smo sami, kar je bilo do zdaj lahko. Sami smo s ibki, kar On izrablja. Tukaj pa nas je prevec , da bi se nas lotil. Navsezadnje smo lovci – najmoc nejs a vrsta v vesolju. Njegovo oroz je ne more biti tako moc no, da bi nas bil zmoz en pobiti vse naenkrat. Je pa dovolj moc no, da nas zalezuje in usmrti vsakega pose-bej. C e mu to dopustimo, bomo nekega dne vsi ob svoj obstoj.« 
Spet je premolknila za nekaj trenut-kov, da si je nabrala moc i. Govorjenje jo je kljub stalni vaji s e vedno utrujalo. 
»Stvar je nadvse preprosta: c e hoc e-mo obdrz ati svoj obstoj, moramo ostati skupaj. In edini nac in, da ostanemo skupaj, je, da ostanemo tukaj. Kamor-koli drugam bomo ods li, bomo podvr-z eni svojim zakonom o lovilnih podroc -jih: lovci v druga podroc ja ne smemo in tudi ne moremo. Edino ta svet je resnic -no nevtralno obmoc je, saj je v nikogars -njem lovis c u. C e ostanemo tukaj, bomo obstajali. C e ne, ne bomo.« 
V us esih lovcev je zavladala gluha tis i-na. Nihc e od njih ni hotel ostati tukaj. Ta 

svet jim je vedno bil zoprn. Vendar so se zavedali, da ima Gandara prav. 
»To je tvoja genialna res itev?« so nenadoma zaslis ali Verrgotov glas v svojih us esih. »Da ostanemo tukaj, na tem ogorku za vse vec ne c ase? In dela-mo kaj? Stojimo takole do konca kon-cev? Mar je to obstoj lovcev? S tem nas nisi res ila, s tem si nas kaznovala bolj kot On. Tak beden nac in obstajanja je tisoc krat huje od prenehanja obstoja.« 
»C e tako mislis , odidi,« mu je Ganda-ra nemudoma odgovorila. »Nikogar ne nameravam prisiliti, da ostane tukaj. Nisem vas a vladarka, zato vam ne morem ukazovati, kaj naj delate. Lovci smo individualna vrsta. Vsak posamez-nik je svoj lasten zakonik, lasten svet. C e z elite oditi, odidite. Toda vedite: On c aka tam nekje zunaj na nas. Kdor odi-de zdaj ali kadarkoli, bo postal Njegov plen. To ni verjetnost, to je gotovost. Vsi se tega zavedate. Verrgot,« se je obrnila k trmastemu nasprotniku, »c e z elis  oditi, pojdi.« 
»Nisem s e gotov, Gandara,« je rekel in se ji privos c ljivo nasmehnil. Bolj kot njegova nesramnost jo je jezilo to, da se je znal spretneje nasmehniti kot ona. »Jaz ostajam pri mnenju, da je On samo eden od nas. In to je pomembno. Kdo drug bi bil sposoben loviti najodlic nejs a bitja tega vesolja? C e je eden od nas, potem ima isto s ibkost kot vsi mi. Nas a nesmrtnost ni popolna, tudi Njegova ni. Da bi ubogali Gandarin nasvet in tukaj ostali ujetniki na tem prekletem kraju, je najslabs a odloc itev. Moja, ki jo dobro premislite, je taks na: c e lovi On nas, potem lovimo mi Njega. Do zdaj smo lovci samo bez ali pred Njim, zato je imel prednost. C e pa gremo mi lovit Njega, potem bo On kot plen naredil iste napake, kot smo jih naredili mi: vanj se bo naselil strah. Enega od nas morda res uspe uloviti, a c e se hkrati poz enemo za njim... Gandara je govorila o podroc nih zakonih. To je res. Lovci ne smejo vstopati v podroc ja drugih lov-cev. A med vsakim podroc jem je mejno obmoc je. Tam lahko lovimo vsi. C e ga uspemo spraviti v pogon, bo bez al iz enega podroc ja v drugega. Sestavili bomo lovilni obroc  okoli njega in past zategnili. Na koncu bo ostal na mejnem podroc ju, kjer bo postal plen vseh nas.« 
»Zanimiv nac rt,« je glasno sklenila Gandara. »A na nekaj si pozabil: ko On s e ne bo v mejnem podroc ju, ga bo lah-ko napadal en sam lovec. En sam lovec pa mu ni kos. Tudi c e uporabis  cikel c asovno spremenljivih menjav podroc ij, je moz nost, da ga ujamete ravno na nikogars njem ozemlju, skoraj enaka nic . Sprijaznite se: Njega ni mogoc e loviti. Krivi smo sami, ker smo si lovna podroc ja zamislili sami. Tega edinega zakona pa ne moremo prelomiti. Pro-gramirani smo po njem, kot bi bili stro-ji. In tudi c e bi ga uspeli prekorac iti, Verrgot, si sam rekel: lovci nismo boje-vniki. C e se bomo bojevali v skupen cilj, bo tudi to konec nas ega obstoja.« 
»Tvoji argumenti stojijo na zelo mla-havih tleh,« je z nadvse posmehljivim tonom rekel Verrgot. »Morda bi se spo-mnila kaks nega boljs ega, c e bi bila Cammeda tu. S koda, da je imel On hit-rejs e plovilo kot ona.« 
V Gandari se je dvignila plima s krlat-no obarvanega c ustva, zaradi katere se ji je pogled kar zameglil. Pomislila je, kaks en uz itek bi jo pres inil, c e bi prav zdajle zasadila svoje oroz je v Verrgota. Toda namesto izbruha besa je iz nje pris el le hladen nasmeh in besede: 
»Kdor verjame Verrgotu, naj odide z njim. Vendar naj odide takoj. Lovci med 

seboj ne trpimo tistih, ki oklevajo med izbiro plena.« 
Potem je zaprla usta in se zasrepela v Verrgota, ki se je spretno smehljal nad dejstvom, da je uspel izzvati jezo v sami Gandari.  
Te besede je izrekla z jasnim name-nom: hotela ga je spraviti s poti. Bil je nevaren, ostali lovci bi utegnili slediti njegovemu zgledu in njen nac rt bi pro-padel. Upala je, da bodo on in njegovi somis ljeniki s li lovit Njega in da se ne bodo vec  vrnili. In Gandara se nikoli ne bi tako poniz ala, da bi upala v nekaj, kar ni resnic no gotovo. 
Verrgot se je s e zadnjic  nasmehnil v njen jezni obraz, potem pa povzdignil svoj glas: 
»Kdor je z mano, naj se pripravi na lov.« 
Preslikal se je na svojo ladjo, ki je kroz ila okoli sez ganega sveta. Gandara je z napetimi z ivci spremljala, koliko jih bo ods lo z njim. Z obz alovanjem je ugotovila, da se je veliko lovcev raje odloc ilo za boj do smrti kot pa neskon-c no c akanje na tem prekletem kraju. Zelo veliko jih je ods lo z Verrgotom, vendar se je lahko tolaz ila, da jih bo nekaj gotovo pris lo nazaj, ko bo On Verrgota unic il. 
Gandara je bila izkus en lovec in vedela je, kako predvideti prihodnost: Verrgot in mnogi, ki so mu sledili, se niso vec  vrnili. Verrgotov signal je pre-nehal delovati nekje v vesolju, ne prav dalec  stran od kraja, ki so si ga lovci izbrali za svoje zavetis c e. Nekaj lovcev, ki so mu sledili, se je potem resnic no vrnilo. A zelo malo. Ostali so podlegli prej kot Verrgot. 
 
Galaksije so se sukale, c rne luknje so izparevale, zvezde so ugas ale in se znova priz igale, a lovci se niso premaknili s svo-jega mesta. C eprav so se sramovali last-nega strahopetstva, so se s e bolj sramo-vali dejstva, da je njihova nesmrtnost zgolj iluzija, ki jo je On uspel unic iti s pre-prostimi lovskimi zvijac ami. Zavedali so se, da so oni storili enako drugim vrstam. Zdaj so lahko obc utili tez o dejstva biti plen v vsej svoji krutosti. 
Gandara je v svojih mislih kovala nac rte za naprej. Zanjo delo s e zdalec  ni bilo gotovo; njena prvotna zamisel se je raztezala dalec  naprej od pristanka na tem pogoris c u. Vendar sta prihodnost nac rtovali skupaj s Cammedo. Zdaj pa se je morala spoprijeti s kruto resnic no-stjo brez nje. Kje bo nas la moc  za kroji-tev novih zamisli in krotenje lovcev, ki jim je nepotrpez ljivost naras c ala z vsa-ko c asovno enoto? 
Med lovci so vedno pogosteje izbru-hali prepiri, ki jih je bilo vedno tez je gasiti. Gandarina notranja moc  je hitro kopnela in bala se je trenutka, ko ne bo vec  zmogla. 
Razplamtel se je nov spor. To pot so oc itki leteli na Gandaro samo. 
»Kako je lahko bila to tvoja edina zamisel?« je vpil eden od njih. »Kako si nas lahko izobc ila na tem gnusnem kra-ju? Zdaj smo manj kot najnizkotnejs e zveri, kar sem jih kdaj lovil!« 
»Mislis , da nisem dobro premislila, preden sem sploh zac ela razmis ljati, kam bi se lahko zatekli? Nikjer drugje v celem vesolju nimamo zatoc is c a, nihc e nam ga ne bi ponudil. To menda ves . Lovci smo osovraz eni od drugih vrst, ker jih pobija-mo za zabavo. Poleg tega so ljubosumni na nas, ker smo edini dosegli nesmrtnost in velic ino, ki jo is c ejo vsi. H komu bi se lahko zatekli? H komu?«  
Gandara ni mogla verjeti sama sebi: bila je na robu joka obupa, njen glas se je trgal kot blago. 

»Kamorkoli, samo ne sem,« je z neu-smiljeno ostrino rekel njen sogovornik. »Na ta gnusen kraj! Na to smetis c e! To pokopalis c e!« 
»Pokopalis c e, ki smo ga ustvarili sami!« 
Ta vzklik je zazvenel kot gong v us esih lovcev. Vsi so ob tem onemeli, le Gandara je c utila, kako so se njene hladne solze obupa spremenila v solze srec e. 
Mednje se je preslikala… 
»Cammeda!« 
Gandari je bilo dovolj. Ni ji bilo mar, kaj si mislijo lovci, ki so ju gledali. Ste-kla je k novodos li z enski in jo objela kot davno izgubljenega otroka. Potem je njena roka segla po Cammedinem hlad-nem in skorajda brezizraznem obrazu in po njem opisala gib, ki ni obstajal z e premnogo eonov. 
Zdaj, po tem gibu, je Gandara imela moc , da se spoprime s slehernim nas-protnikom. 
»Usoda ima c udovit smisel za ironijo, kajne?« je Cammeda rekla, obrnjena proti Gandarinemu sovraz niku.  
»Mislim, da so temu v starih c asih pravili pokora.« 
»Pokora?« je zarenc al lovec. »Zakaj pa moram jaz trpeti pokoro za odgo-vornost nekoga drugega?« 
»Bos  rekel, da nisi lovec? Vsi lovci smo odgovorni, da je bil ta svet unic en. Nas  nac in z ivljenja se je rodil iz tega pogoris -c a. Tako kot je otrok odgovoren za bole-c ino stars ev, ki jo jima prizadene.« 
Lovec je utihnil, zavladala je tis ina. Minilo je nekaj c asa. Gandara si je med-tem nabrala moc i za nove spopade. Vse-kakor ne sme nikomur pustiti, da odide s tega sveta. To je bila njena naloga. 
Zagledala je nekega lovca, ki je kazal znake preobremenjenosti od c ustev. Bil je razdraz en, capljal je sem in tja, na njegovem obrazu je bilo videti odraz fizic ne bolec ine. O tem bi morali misliti, preden smo postali to, kar smo, jo je pres inilo. 
Lovci smo zelo sebic na vrsta, je pomislila. Upamo si strah sejati med druge, kot da smo kaj boljs i od vseh ostalih. Medtem pa smo sami prav tako bojec i. Vsa tehnologija, vec nost, ki si jo z elijo vsi, vse to nas ne more obvarovati pred najosnovnejs o groz njo. Mislili smo, da se bomo izognili teh groz nji, c e bomo postali nec loves ki. Pa kako smo nec loves ki! Preslikavamo se, kot da smo zgolj matematic ne enac be. 
Opazila je, kako je lovec, ki ga je opa-zovala, dvignil roko proti gumbu, ki bi ga preslikal v njegovo plovilo. Kot ris je skoc ila in ga zadrz ala. 
»Ne!« je zapovedala, da so jo vsi sli-s ali. »Tega ne bos  storil! C e to storis , bos  umrl od Njegove roke.« 
Lovec jo je pogledal z oc mi, v katerih ni bilo nic esar vec  razen besa nad last-no s ibkostjo. 
»Tega ne zdrz im vec ,« je skoraj zajo-kal. »To je huje od smrti. Raje mu pus-tim, da me ubije.« 
»Mar nimas  potrpljenja?« ga je pos-kus ala ujeti na prvo zapoved lovcev. 
»To ni potrpljenje,« je pobito odvrnil. »C akanje na plen ni neskonc no, tole je. Medtem ko tu stojimo, je umrlo kar nekaj zvezd. Koliko c asa bomo morali s e trpeti?« 
»Nesmrtnost je lahko tudi breme, kaj-ne?« je rekla Cammeda, ki je stala blizu. 
»Nekaj moram poc eti, drugac e bom znorel,« je zastokal lovec, ki ga je Gan-dara s e vedno drz ala za roko. Na te besede je c akala. Vedela je, da bo c akanje spodjedlo potrpez ljivost tudi najstrpnejs ih lovcev. Zdaj so obc utili nekaj, kar jim je bilo popolnoma tuje: 

bolec ino. Psihic no sicer, toda ta jih je bolela s e huje kot fizic na, ki so se je vsaj s e nekoliko spominjali. Vedela je, da ta lovec ne govori le zase. Govoril je v ime-nu vseh. Zdaj je bil c as za nov korak v njenem nac rtu. Zdaj ali nikoli. 
»In kaj znas ?« ga je vpras ala. »Poleg biti lovec,« je dodala. 
»Nic esar,« je odvrnil. 
»Toc no. Mar ne vidis ?« Za nekaj c asa je poc akala, da so njene besede dojeli vsi lovci. 
»Nas  celoten obstoj je nesmiseln. Ved-no je bil. Kaj smo poc eli kot lovci? Lovili? Zbirali trofeje? Trofeje so nekaj vredne smrtnemu lovcu, ki bi ga plen bil zmoz en tudi ubiti. Trofeje zbira lovec, ki bo neke-ga dne preslaboten, da bi lovil. S trofeja-mi se bo spominjal lepih c asov. Trofeje so znak smrtnosti. Za kaj pa mi zbiramo trofeje? Kdaj jih bomo obc udovali? Niko-li, ker se nikoli ne bomo postarali. Kako smo lov ustvarili? Kaks en je bil njegov namen na zac etku, ko smo bili s e smrt-ni?« Spet je poc akala nekaj trenutkov, da si je nabrala sape in da so poslus alci lah-ko doumeli pomen njenih besed. 
»Bil je sredstvo za pridobivanje hra-ne, najosnovnejs e potrebe. Bil je sreds-tvo. Zdaj nam je cilj. Ne razumete?« je vpras ala in se ozrla po kovinsko hlad-nih obrazih. »Takoj ko smo postali nes-mrtni lovci – mogoc ni, nepremagljivi – nismo vec  opravljali lova. Nikoli nismo bili lovci, le mislili smo tako. Hoteli smo dosec i popolnost z lovom. Hoteli smo dosec i nesmrtnost. Ampak ta je vedno bila samo sredstvo, ne pa cilj, c eprav smo vsi trdili nasprotno. Nesmrtnost nikoli ni bila za dosec i, bila je izgovor za doseganje drugih ciljev. Vsi absoluti v tem vesolju so samo sredstva. Tudi smrt. Sluz i namenu: spodbuja nas k dejavnosti. Mislili smo, da bomo lahko us li smrti. Pa ji nismo: postali smo smrt. Za druge in zase.« 
Gandara je premolknila in pogledala naokoli. Oko se ji je ustavilo na Camme-dinem obrazu, ki je izgubil svojo kovin-sko hladnost. Zdaj je na njem poc ival izraz skrajnega zadovoljstva. Gandara je vedela, da je Cammeda ponosna nanjo. 
»Kaj nam je torej storiti?« se je ogla-sil lovec, ki je zdaj z e spustil roko z gumbom za preslikanje. 
»Edina pot je nazaj,« je nadaljevala Gandara. »Nazaj k smrtnosti. Tam se skriva cilj, ki ga je lov izgubil. Moramo se spomniti, kaks no je bilo z ivljenje. Obstoj nesmrtnikov ni z ivljenje. Niti ni smrt. Nekaj vmes je. Z iva smrt. Oba, z iv-ljenje in smrt sta sredstvi za doseg cilja, ne pa cilja sama. Kateregakoli si priza-devamo dosec i za vedno, se nas  obstoj izjalovi. Celo zvezde z ivijo in umrejo. Kdaj smo pric eli verjeti, da smo lahko mogoc nejs i od zvezd? Zvezde nimajo cilja, imajo pa namen – biti sredstvo prez ivetja. Mi ga nimamo. Nimamo namena. Smo manj kot nic . Celo nic  ima namen. Po nas ih posodah, ki smo jih nekoc  imenovali telesa, se mora spet pretakati kri. To je nas  cilj. Ponovno zaz iveti je nas  cilj. In daljni spomin bo nas e sredstvo za doseg tega cilja.« 
»Pa ga sploh imamo?« 
»Imamo,« je rekla Gandara. »V to pa verjemi. Nic esar, kar smo znali in vedeli kot smrtni, nismo pozabili. Le odrinili smo vse to v daljne oceane nas ega spo-mina. Imamo sposobnost oz iveti same sebe. Kljuc  je bolec ina, ki nas prez ema v tem hipu. Bolec ina je vedno bila kljuc  za odklepanje zaklenjenega znanja. Zdaj bomo z njo odklenili nas e znanje.« 
»Toda c e to sploh kdaj uspemo stori-ti, bomo postali spet smrtni. Postarali se bomo in nekega dne izginili.« 

»Bojis  se smrti, Daffret,« je rekla Gandara. »Torej ves , kaj je strah. Je edina naravna stvar v nas, ki nam je s e ostala. In iz nje bomo zac eli nas o pot. Vidis , ni nemogoc e. Zac etek z e imamo. Na dobri poti si, da postanes  znova z iv.« 
Gandara ni nagovarjala samo enega lovca, ampak vse. Vsi so z e bili v takem stanju kot ta: na robu norosti, na robu unic enja samega sebe. To pa so z e tako poc eli ves svoj obstoj. 
»Zac etek je preprost: odrec i se moramo nas emu nac inu z ivljenja, nas e-mu nac inu mis ljenja in nas im neumnim zakonom. Ponovno oz ivimo ta svet, ki smo ga spremenili v to, kar je zdaj. Nas  spomin bo pris el k nam, ko bo nastopil primeren c as.« 
In resnic no so to storili. Povezani v moc ne flote so preusmerili meteorje, ki so preorali planetovo povrs je in na vrh odvrgli dragocene snovi. Prah, ki so ga dvignili, je vsrkal c rne oblake vase. Tak je bil zac etek. 
 
Minili so eoni. Lovci, ki to niso vec  bili, sicer niso imeli obc utka, da so kaj spremenili, toda planet, na katerem so postali ujetniki, je pric el kazati znake preporoda. Ozrac je se je sc istilo, veliki vulkani so prenehali bruhati, na povrs je je padal obilen dez , v novonastalih oce-anih so se pric eli dogajati majhni c ude-z i. Lovci so prej na ta svet nameravali prinesti oblike z ivljenja z drugih svetov, a so to opustili, ko jim je eden od njih povedal, da se bo z ivljenje razvilo samo. 
»Kako to ves ?« so ga spras evali. 
»Vem,« je preprosto odgovoril. »Nekoc  sem se tega nauc il.« 
Gandara je imela prav: resnic no so posedovali znanje in ko je pris el c as, se je to znanje predramilo. Ko so videli stvari, o katerih so se davno nazaj uc ili, je znanje privrelo na dan. 
Najprej so bili z izgubljenim bogas-tvom obogateni tisti, ki so prouc evali zac etke svetov. Pouc ili so tudi druge in tako so vsi lahko obc udovali ponovno vstajenje z ivljenja. In kaj kmalu so lovci, ki to niso vec  bili, spoznali, da niso ujet-niki na tem svetu. S ele tu so postali res-nic no svobodni. Gandara je imela spet prav: biti lovec je biti ujetnik samega sebe. 
Eden od njih je ugotovil, ko je pri-merjal svoj spomin s nastajajoc im se svetom, da z iva bitja, ki so se rojevala sama, niso povsem enaka tistim, ki so z ivela v planetovi prvi dobi. 
»To ni pomembno,« je rekla Ganda-ra. »Z ivljenje je z ivljenje.« 
Tako so lovci kmalu hodili po svetu, katerega kopno je bilo sicer s e neposel-jeno, v njegovih morjih pa je z e kipelo od z ivljenja. Ozrac je se je polnilo s kisi-kom, plast ozona se je s pomoc jo strel pric ela hitro debeliti. 
Tako je nekega dne pris el c as, ki so ga c akali s tesnobo. 
Gandara je bila prva. Izkljuc ila je svoj vec ni samoobnovljivi vir energije in skozi svoje zastarele kanale vdihnila zrak novega sveta. Lovci so jo s stra-hom opazovali: pric akovali so, da jo bo vrnitev v smrtno z ivljenje bolelo, kot rojstvo boli otroka in njegovo mater, da se bo pod vplivom korozivnega kisika v nekaj sekundah zgrudila mrtva. Zgodilo se ni nic  takega: Gandara je mogoc e le nekoliko omamljena od kolic ine kisika zasanjano pogledala obraze okoli sebe. 
»Kaj s e c akate?« jim je rekla in uspe-la svoj obraz izoblikovati v pravi, prist-ni nasmeh. Nic  vec  je to ni bolelo. Uspel jim je ponoven vstop v z ivljenje. »Koliko sem sploh stara?« je pomislila 

Gandara. »Sem se medtem, ko sem bila lovec, kaj starala?« 
»Tehnologija, ki smo jo nosili, je sproti obnavljala nas o snov. Notranjo uro, ki jo imajo z ive celice, je ta tehno-logija uspavala. Nas e celice so se podva-jale, vendar se tega niso zavedale. Zdaj so prebujene.« 
Nekje na polovici poti do cilja se je zgodilo nekaj, na kar nihc e ni pomislil: zvezda, okoli katere je kroz il njihov svet, je doz ivela svoj konec. Je bilo nji-hovo trdo delo zdaj obsojeno na pro-pad? 
»Zakaj pa ne bi mogli storiti tudi s to zvezdo, kar smo storili sebi in svetu?« 
S svojo neverjetno moc jo stvarjenja jim je uspelo obnoviti staro zvezdo – iz nje so naredili njeno mlado dvojnico. Obc utili so resnico: unic evanje niti pri-bliz no ne more zadovoljiti uma toliko kot ustvarjanje. 
Gandara in Cammeda sta stali na morski obali in opazovali krilata bitja, ki so letala nad njima. Njuna koz a je izgubila svojo vec no sivo barvo, nado-mestila jo je svez a svetlo rjava. Edino, kar jo je kazilo, so bile neznatne braz-gotine, ki so ostale od loc evanja sinteti-c ne tehnologije od svojih naravnih teles. Njuni lasje, vihrajoc i v igrivem vetru, so poganjali z vrtoglavo hitrostjo, vsaj tako se jima je zdelo. Nista vec  nosili oklepa, ampak lahke obleke, ses i-te iz mehkih rastlinskih vlaken, pridela-nih na njihovem svetu, ki so mu dali ime Preporod. Poslus ali sta butanje vodnih valov ob skale, ki jih je nekoc  neki vulkan izpljunil na povrs je. 
»Mislim, da smo uspeli,« je rekla Cammeda. 
»In c e pomislis , da smo nekoc  govo-rili, da je to nemogoc e,« je dodala Gan-dara. 
»Izgubili bi veliko. Izgubili bi vse.« 
Strmeli sta v oz ivljeno Z ivljenje vse-povsod okoli sebe. 
»Kako smo lahko kdajkoli mislili, da je smisel obstoja ubijanje?« se je Gan-dara vpras ala naglas. 
»Strah,« je odvrnila Cammeda. »Strah pred lastno smrtjo nas je gnal, da smo ubijali druge in tako sami sebe prepric evali, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Bili smo otroc ji, nezreli. Kdo se lahko boji tega, kar mora priti? Kdo se boji nec esa, kar nas naredi popolne?« 
»Jaz,« je rekla Gandara. Spogledali sta se in nasmehnili druga drugi. 
»V tem si bila vedno boljs a od mene, Cammeda. Ko je bil tvoj obstoj ogroz en, nisi niti trznila. Bila si boljs i lovec od mene. Arathis bi moral izbrati tebe, ne mene.« 
Gandarin obraz je prekrila senca z alovanja, iz njenih jasnih oc i je kanilo nekaj kapljic. 
»Objokujes  njegovo smrt,« je ugoto-vila Cammeda. 
»Vem, da nikoli ne bi s el z nami v Preporod. Lov je bil zanj vse. Postavil bi se proti nama in gotovo bi naju ustavil. C eprav jokam za njim, vem, da je mora-lo biti tako. Arathis je moral umreti, da lahko mi z ivimo.« 
Gledali sta, kako se je novo sonce navidez spus c alo v novo morje. 
»Si se sploh kdaj vpras ala, kako sva to storili? Kje sva nas li moc , da sva nas zvlekli nazaj sem, kamor spadamo?« 
»Velikokrat, Cammeda, velikokrat.« 
»Si odgovor tudi nas la?« 
»Sem: ljubezen mora biti sila stvarje-nja, ne unic enja. Najina je bila unic ujo-c a. Morali sva storiti to, da sva jo spre-menili v to, kar bi morala biti. Takrat, ko so naju primorali, da sva se loc ili, 

sem si z elela njihovega unic enja. Omre-z ila sem Arathisa in ga nahujskala, da je s svojimi pripadniki lovskega kulta poklal polovico prebivalstva in da je sez gal svet, na katerem so z iveli. Takrat sem mislila, da to delam v dobro najine ljubezni. Kako sem se motila! Poglej, v kaj naju je pahnil Arathisov kult: v vec -no moro brez c ustev. Za kaj je sploh vredno z iveti, c e ne za to, da izkusimo c ustva?« 
»Da ustvarimo znanje,« je rekla Cam-meda. Gandara se je zastrmela vanjo. »Znanje je stvaritev, za katero je vredno z iveti. C loves ko z ivljenje samo ni vredno nic . C ustva nam sluz ijo le, da nas gonijo naprej. Pomembno je znanje, ki ga ustva-rimo. Ki so ga ustvarili oni, ki so naspro-tovali najini ljubezni. To je gnalo mene, ko smo bili lovci in nisem imela tvoje lju-bezni: znanje, ki je zaspalo s pokolom nazadnjakov, sva obudili. Torej je bila z rtev minimalna, kajti njihovo znanje je prez ivelo. Zdaj, ko je to konc ano, zdaj lahko uz ijeva najino ljubezen. Tega ne bi mogli storiti z vedenjem, da sva poskrbe-li za toliks no unic enje.« 
»Hoc es  rec i, da je bila najina ljube-zen v primerjavi z njihovimi z ivljenji nepomembna? Da bi se morali prepros-to raziti, kot so oni hoteli, in ne povzro-c iti Arathisovega napada?« 
»Zdaj tega ne moreva spremeniti, to poskus am rec i. Lahko samo popraviva, kar se popraviti da. Ne moreva jim dati z ivljenj nazaj, lahko pa obudiva tisto, kar so ustvarili. In to sva storili.« 
Izc rpani od govorjenja sta za nekaj c asa utihnili in opazovali, kako je sonc -na svetloba pric ela jenjati. Napoc il je vec er; sledila ji bo noc  in potem novo jutro. 
»Spras ujem se, kdo je bil,« je iznena-da spregovorila Gandara z zamis ljenim glasom. »Kaj ga je gnalo? Ljubosumje? Zavist? Je hotel postati tak kot mi?« 
»Si prepric ana, da si odgovor sploh z elis  vedeti?« jo je vpras ala Cammeda. »C e bos  ugibala, bos  naposled naletela na pravega.« 
»Mislim, da sem z e. Lahko bi bil eden od nas, kot smo ves c as mislili. Toda ne – ta bi nas hotel pobiti vse do zadnjega. Njegov namen oc itno ni bil, da bi nas iztrebil, ampak da nas je naredil zapor-nike na tem svetu. Morilci ujeti na kraju lastnega zloc ina. Lahko bi bil eden od nazadnjakov, vendar so ti vsi pomrli, to je dejstvo. Niso imeli tehnologije, da bi lahko zapustili svet, preden ga je Arat-his sez gal. Ne – odgovor je bil drugje. In lahko sem ga uvidela s ele potem, ko smo zapustili dekandenco lovstva. Moral je biti nekdo, ki smo mu ubili lju-bljeno bitje. Gnalo ga je mas c evanje, jeza.« 
»Pozabljas  s e na c etrto moz nost,« je rekla Cammeda s tihim glasom. »Vse tri skupaj. Lovci so mu odvzeli ljubljeno osebo, toda ne tako, da bi jo ubili, tem-vec  da so mu jo odvzeli skupaj s c ustvi. Da je bil resnic no eden od nas, ki je hotel ljubezen nazaj. In vedel je, kam se bomo zatekli, c eprav noben lovec ni hotel stopiti na tista tla. Torej je vedel, kdo bo lovce vodil in jih primoral spus-titi se na svet, ki so ga sami unic ili. Vedel je, da jih bo ravno to prepric alo, da zapustijo svoj lovski obstoj. Namen Njega, ki se mu moramo zahvaliti za vse, kar vidiva zdaj, ni bil iztrebiti nas ali mas c evati se nam. Njegov namen je bil natanko to: spremeniti silo unic enja v silo stvarjenja. Hotel nam je dobro.« Gandara je, presenec ena nad Cammedi-nim tonom in s e bolj osupljena nad dej-stvom, kaj ta ton pomeni, strmela v svo-jo ljubezen. 

»Davno nazaj sva rekli druga drugi, da ljubezen ne more z iveti z laz jo in skrivnostjo v svojem osrc ju,« je Cam-meda nadaljevala. Bila je na robu solz, bojec  se trenutka, ki bo pris el zdaj. 
»Torej ti moram nekaj povedati. Arat-his ni bil nepremagljiv, kot so vsi mislili. Njegov vec ni cilj, ki ga je imel pred oc mi, je bil manjs i od cilja, ki ga je imel On: pri-hodnost svoje lastne vrste. Zato je imel On ravno toliko prednosti pred Arathi-som, da ga je uspel zvabiti v past. Imel je s e eno prednost: Arathis je imel samega sebe za tako vzvis enega, da niti pomislil, da lahko kdo lovi njega. Tudi to mi je pomagalo. Sama si rekla, Gandara, pre-den smo se odpravili na pot Preporoda: strah je edina naravna stvar, ki je s e osta-la v nas. Zato sem delovala nanjo. Arathis ni bil izjema: tudi v njem je strah prez ivel vse te veke in opravil svojo nalogo v nje-govi pogubi.« Gandara je strmela v Cam-medo, ki ji ni upala vrniti pogleda. 
»Vem, da ljubezni nisi sposobna hli-niti, Gandara. C e sta ustvarila sina, si tudi Arathisa ljubila. Drugac e kot mene, vendar si ga ljubila. Vajina ljubezen je bila pravilna, ustvarila je potomca. Naji-na je bila redkejs a, nepravilna. Zato so naju nazadnjaki tudi primorali, da sva se loc ili. Najina ljubezen je bila ljubezen uma in zato moc nejs a kot ljubezen tele-sa. Ker je bila moc nejs a, je lahko ustva-rila vec  kot le potomca. Ustvarila je nov svet in novo z ivljenje na najine ljudi. Si se kdaj spras evala, Gandara, kaj bi sto-rila z Njim, c e bi se pojavil pred teboj neoboroz en? Bi ga ubila iz mas c evanja, ker je ubil Arathisa? Potem imas  zdaj priloz nost, kajti On sem bila jaz.« 
Gandara je s e vedno strmela v Cam-medo, ki s e vedno ni dvignila pogleda. 
»Poglej me!« je vzkliknila Gandara z glasom, polnim eksplozivnih c ustev. Cammeda je ubogala, solze so se ulile po njenih licih. Zazrla se je v Gandarine zelene oc i, pric akujoc  obtoz be in celo smrti. 
»To, kar si storila,...« je zac ela Ganda-ra. Cammeda je ponovno sklonila obraz, toda Gandara je segla po njeni bradi in jo dvignila znova kvis ku. 
»...je bilo najplemenitejs e dejanje, kar jih je kaks no bitje zmoz no,« je Gan-dara dokonc ala svoj stavek. Cammeda se ji je nasmehnila skozi solze, ranljivo srec na, ker jo je njena ljubica razumela. 
»Mislila si, da te bom zaradi tega sov-raz ila. Ne, zaradi tega te le s e bolj spos -tujem. Morda sem bila jaz dovolj moc -na, da vodim pot nazaj v Z ivljenje. Toda nisem bila dovolj moc na, da bi to zac e-la. Ti si bila. Brez tebe tega ne bi bilo. Hvala ti, Cammeda!« 
Dve z enski, na pogled rosno mladi, pa vendar starejs i kot vec ina zvezd dalec  naokoli, sta opazovali, kako je poslednji rez enj sonc eve ploskve izginil pod vodno gladino. Tako je izginil tudi del njunega z ivljenja, v katerem so bila njuna c ustva pozabljena. S to poslednjo skrivnostjo, ki jo je Cammeda razodela svoji ljubezni, sta dokonc no pokopali neljubo poglavje svojega z ivljenja.  
Naposled je bila razkrita tudi posled-nja skrivnost te dobe – kdo je bil On. Bil je nekdo, ki se je v napadu nespame-tnosti in norosti odrekel vsemu, kar je ljubil. In hotel je svojo ljubezen in z iv-ljenje nazaj – vkljuc no s smrtjo. 
 
 
 
 
 
 
 
<> 


 



LOVCI 
Martin Vavpotič, Slovenija 



SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 







www.zvezdni-prah.si 
Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani.  
Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine  
(beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF! 
 
Ob tem vas vabimo, da se nam pridruz ite. 
Pogoj je, da lahko pokaz ete svoje delo s podroc ja spekulativne fikcije. 
Torej, c e ste narisali sliko, napisal pesem ali zgodbo ali morda 
izdali svojo lastno knjigo, se nam pridruz ite! 
Ponujamo vam druz enje z istomis ljeniki, promocijo v tujini 
in pomoc  pri izdaji naslednje knjige. 


SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



Zvezdnata noc  je bila nenavadno mirna in tiha. Pred nekaj dnevi je dez e-vje ponehalo. Dez  je opral nebo, a reka je postala motna. Mississippi se je tudi malce privzdignil in se razlil preko svo-jih obic ajnih mej, od obal, kjer so obi-c ajno posedali ribic i in drugi zaljubljen-ci v reko. 
Noc na plovba je bila nevarna, pose-bej sedaj, ko je voda s seboj nosila podrta drevesa iz gornjega toka. Ven-dar on ni mogel brez vode, brez Missis-sippija in njegovih parnikov z lopatami. Stal je na premcu in opazoval vodo pred rec no ladjo, ki sta jo osvetljevala dva reflektorja. Tu in tam je povlekel dis ec i dim iz fajfe in pozorno opazoval rec no povrs ino, ki se je svetlikala pod zvezdami in prvim krajcem. Toliko knjig je z e napisal o tej reki, a imel je obc utek, da je s e veliko ostalo neizrec e-nega in tudi nenapisanega. V tistem tre-nutku ni slutil kako presneto prav ima. 
Njegova ljubezen do ladij, ki so plule po Mississippiju, je bila neizmerna. Tudi svoje rojstno ime Samuel Clemens je spremenil v oznako za merjenje glo-bine gaza, torej dva odroc aja ali Mark Twain. 
»Obrni malo desno,« je zaklical proti komandnemu mestu, »deblo je toc no pred nami.« 
Veliki lopatasti kolesi na bokih par-nika sta spremenili ritem. Levo je pos-pes ilo in pric elo moc neje metati vodo za seboj. Rec na ladja Mississippi Dawn se je pric ela obrac ati in za nekaj centi-metrov je steblo podrte vrbe zdrselo mimo njenega boka. Potem je krmar znova poravnal ladjo proti toku po reki navzgor. 
Twain je opazoval nebo. Pravijo, da se je rodil tistikrat, ko je nebo razsvetlil Haleyev komet. Videti je, da je to res dobro znamenje, saj se veliki ljudje ved-no rodijo ob nebesnih znamenjih. Spra-s eval se je, c e bo kdaj doc akal, da s svo-jimi oc mi vidi ta komet. Z elel si je, da bi to bilo kar zdaj, pa c eprav s e ni c as za njegov obhod Sonca. 
Morda ga je v tistem trenutku nebo le uslis alo. Videl je, kakor da se je neka zvezda iztrgala z noc nega svoda in pri-c ela padati vedno svetleje ter  pus c ati za seboj svetlikajoc i rep. Bila je prehit-ra, da bi to bil komet. Predolgo je sveti-la, da bi to bil meteor ali utrinek, ob katerem si ljudje izmis ljajo vsemogoc e z elje. Sc asoma je njena svetloba naras -c ala in tik preden je padla v Mississippi je osvetlila nebo kot polnoc no sonce. 
Twain je slis al pljusk in cvrc anje vode, kar je bilo slis ati podobno, kadar kovac  razgreto podkev potisne v vodo za kaljenje. Sledil je val, ki je zazibal Mississippi Dawn. Lesena oplata ladje je zas kripala. Ko je val odbrzel dalje, se je ladja umirila. Le ladijske svetilke so se s e naprej nihale. 
Nekaj potnikov je stopilo vznemirje-no iz salona in iz sob na palubo in spra-s evalo: 
»Kaj se je zgodilo? Nekaj je zasvetilo in voda je vzvalovala!« Glasovi ljudi so se mes ali med seboj in drug drugega so pogledovali, ko so iskali odgovore. 
Twain je pristopil k vznemirjeni sku-pini in prisluhnil njihovim domnevam, 

da je padel meteor, da je to bilo zagoto-vo spet kaks no tajno oroz je ameris ke vojske, da je morda tisti nori znanstve-nik spet naredil kaks no neumno zade-vo, ko je preizkus al svoje zume, saj ves-te, no, tisti Nikola Tesla. 
Nasmehnil se je, ko je zaslis al ime velikega znanstvenika. Nikola Tesla je bil njegov dober prijatelj. Res je, da bi mogel kaj takega narediti s svojimi eksperimenti, posebej c e poskus a komunicirati z marsovci ali s katerimi drugimi nezemeljskimi stvori. A to zagotovo ni bilo njegovo maslo. Ob tem je pomislil, da bi bilo dobro, c e bi ga o dogodku vseeno obvestil. Zanimalo ga je, kaj je padlo v reko. Zapomnil si je mesto, dvoje visokih dreves in med nji-ma his ica, verjetno kaks no skladis c e za rec ni transport. 
Pustil je potnike, da razpredajo nap-rej in stopil v sedaj na pol prazen salon. Naslonil se je na s ank in rekel: 
»Mat, nalij mi dvojnega ...« 
 
Minilo je nekaj dni od pripetljaja in Twain je pric el dvomiti, da je vse sku-paj bilo kaj posebnega, kar bi bilo pot-rebno preiskati. A kljub vsemu je po telefonu poklical Nikolo Teslo in mu povedal vse o svetlec em objektu. 
»Dragi moj Sam,« je rekel Tesla, »kolikokrat sem ti povedal, da ljudje nismo edina in najbolj razumna bitja v Vesolju. Res sem pos iljal signale v Veso-lje, vendar dvomim, da bi kaks no razu-mno bitje pris lo na nas  planet, a da se ni prej najavilo.« 
Vse se je spremenilo naslednji dan, ko je drz al v rokah c asopis Hannibal Morning. Na naslovni strani je bilo z velikimi in mastnimi c rkami zapisano Ob Mississippiju najdeno truplo moš-kega. Vendar ni bil bistven naslov, tem-vec  fotografija mesta, kjer so nas li tru-plo. To je bilo skladis c e firme za rec ni transport, ki je stala med dvema visoki-ma drevesoma. Vznemirjeno je pric el brati c lanek. 
 

Včeraj so ribiči našli truplo neznane-ga moškega na obali Mississippija neda-leč od skladišča River Trade A.D. Starosti moškega ni bilo mogoče določiti, saj je njegova koža v celoti zoglenela. Ribiči menijo, da je to menda povezano z neda-vnim primerom bleščečega objekta, ki je padel v vodo nedaleč od mesta najdbe trupla. 
Da so o tem pripovedovali samo ribiči, bi mnogi zamahnili z roko in rekli, da je to spet kakšna ribiška izmišljotina. O bleščečem objektu pripovedujejo mnogi meščani Hannibala. 
Morda bi ne smeli, ne glede na vse, obeh dogodkov povezovati med seboj. V redakciji menimo, da je bolj verjetno, da je prišlo do medsebojnega obračuna dve-h rečnih tolp ali za kakšen osebni obra-čun. Žrtev pa je po uboju bila zažgana, da bi se onemogočila njena identifikaci-ja, pa s tem tudi motiv in storilec zločina. 
 
Twain je zloz il c asopis in se za nekaj trenutkov zazrl v daljavo. Skus al si je priklicati v spomin podrobnosti izpred nekaj dni. Zdaj ga je zadeva pric ela zares zanimati in odloc il se je, da bo s el tja in pregledal teren. V njem se zbudila avanturistic na kri njegovih dveh lite-rarnih junakov Toma Sawyerja in Huckleberry Finna. 
S e istega dne je zaprosil prijatelja Richarda McPhersona, da ga z njegovo tovorno ladjico zapelje do zapus c enega skladis c a podjetja River Trade. Ker je ta ravno nameraval pluti s tovorom grad-benega lesa do Illinoisa, sta se hitro dogovorila. Tudi zato, ker je Richarda zadeva prav tako zanimala, a sam si ni upal tja. 
Pristali so na lesenem pristanis c u ob skladis c u. Deske so nevarno s kripale pod njihovimi nogami in pretile, da poc ijo pod njihovo tez o. O pristanis c u in skladis c u se z e leta nihc e ni vec  zani-mal. Potem, ko so poslednji delavci zapustili zgradbo, so v njej bivakirali ribic i, zaljubljenci in brezdomci. Twain je prvi pokukal v skladis c e. Prostor je bil poln praznih steklenic, cigaretnih ogorkov in drugega smetja, ki so ga zac asni obiskovalci nemarno pustili za seboj. 
»Hej, Sam, si nas el kaj zanimivega?« je vpras al McPherson. 
»Nic  ... navaden zapus c en prostor,« je odvrnil Twain. 
Stopili so naprej do z age, ki je bila napol porus ena zaradi vremenskih vplivov in c loves ke nemarnosti. Iz obrez nega grmovja so vzletele ptice. Divje race so preplas eno prhnile v zrak. Slis alo se je valovanje vode kakor, da je mimo priplula vec ja ladja. Twain in McPherson sta stopila do brega in vide-la, kako se vzvalovana povrs ina vode umirja. 
»Eh, gotovo je bil kaks en krokodil. Tukaj jih je  vse polno!« je neprepric lji-vo dejal McPherson. 
»Nisem c isto prepric an,« je zagodrn-jal Twain. »Valovanje je bilo za krokodi-la preveliko!« 
»S e vedno verjames , da je tisto …« Richard zastane is c oc  pravo besedo, »… pris lo z nebes na Zemljo? Da je zadeva z neba nosila v sebi razumna bitja?« 
»Hm, mogoc e se res prevec  druz im s Teslo, vendar …« 
»Hej, poglej,« ga je prekinil McPher-son in mu kazal nekaj temnega pod vodo, ki se je gibalo od pomola k ladji. Opazovalcem na obali se je zdel kakor nekaks en nilski konj, ki se potaplja pod vodo. 
»Hudic a, kaj je to?« se je zmedel Twain. 

»Ne vem kaj je. A njegove namere mi ne delujejo nic  kaj prijateljsko. Pojdimo, nic  kaj prevec  prijetno se ne poc utim tukaj!« 
Twain je pokimal z glavo, da se strin-ja. Zares, v zraku je bilo c utiti nekaks no zlo, nekaj zaradi c esar so race odletele, nekaj kar je utis alo vse zvoke in naj je bilo slis ati s e tako c udno, tisto je imelo moc , da zaustavi tudi gibanje zraka. Vse je bilo tako mirno kakor, da je mrtvo. 
»Pojdimo!« je konc no rekel Twain. 
Pospes ili so nazaj na ladjo in se pri tem ves c as ozirali naokrog kakor, da bi pric akovali, da bo nekaj skoc ilo iz grmovja in jim pokazalo, da njihov strah ni neupravic en. S ele, ko so pod njihovimi nogami znova zas kripale des-ke, so se malce opogumili. 
C ez nekaj minut je sunkovito zapu-hal gost c rn dim iz obeh dimnikov par-nika, bati zaspanega parnega stroja so se pric eli gibati in lopatice so pognale ladjo. A skladno z gibanjem rec ne ladje se je pod vodo premaknilo temno, kovinsko telo vsiljivca. 
Twain se je nagnil c ez ograjo. V mot-ni rec ni vodi je komaj videl temno telo, ki je spremljalo parnik. Ni bilo dvoma, rec  je imela lasten razum ali pa so v njej bila razumna bitja. Bolj inteligentna in bolj nevarna od ljudi. 
»Hej, Rich, pridi sem!« je poklical svojega prijatelja. Ko je ta pris el iz svoje kabine na palubo, mu je Twain pokazal temno podvodno senco, ki se je poc asi oddaljevala od ladje. 
»Vidis ? Odhaja!« je rekel Twain. »Prepric al se je, da mu nismo nevarni in zanimivi.« 
»Naj zaplujem nazaj na pomol?« je vpras al Richard. 
»Mislim, da ne bi bilo dobro. Odpri paro do konca in zbris imo od tod!« je rekel Twain in si priz gal fajfo.  
»Najbolje, da o tem obvestimo ame-ris ko vojsko. Pa naj sem pos lje nekaj oklopnjac  iz Illinoisa in preis c e obalo.« 
»Mislis , da se nam ne bodo smejali, c e zahtevamo kaj takega?« 
»C as bo pokazal,« je skrivnostno odvrnil Twain. 
 
Zares, v naslednjih dneh se je pripe-tilo veliko nenavadnih stvari v predelu reke okrog zapus c enega skladis c a. Naj-prej so nas li s e eno zoglenelo truplo. Zdaj niso mogli rec i, da je to samo pos-ledica obrac una med pijanimi rec nimi pirati. Z rtev je bil eden izmed ribic ev. Jim je bil s prijatelji na muharjenju. Nenadoma je vstal, zapic il palico v rec -no blato in rekel, da mora odtoc iti vis ek popitega piva. Ker se dolgo ni vrnil, so ga s li iskat. Mogoc e je padel v reko, sploh, c e ni bil trezen. Ko so ga nas li, je nekaterim postalo slabo. Bil je mrtev in oz gan. Lez al je ob vodi, ki je bila muljas-ta kakor, da je nekaj padlo vanjo. 
Naslednji dogodek je bil s e bolj neverjeten – potopitev ladje Hannibal Queen. Z njo je na rec no dno ods lo s e nekaj deset potnikov. Uradno poroc ilo je govorilo, da je ladja naletela na veliko podvodno deblo, ki je prebilo trup pod vodo, kar je povzroc ilo hiter potop lad-je. A oc ividci so trdili drugac e, videli so nekaj, kar se je gibalo po svoji volji in ga ni nosilo z rec nim tokom. To je po njihovem potopilo rec ni parnik, ki se je na z eljo radovednih potnikov zelo prib-liz al zapus c enemu skladis c u podjetja River Trade. Trdili so, da je predmet ves c as spremljal parnik, ko se je bliz al obali. Nekega trenutka pa se je usmeril na River Queen in ji z naletom prebil korito. Voda je silovito nadrla in takoj napolnila podpalubje in strojnico. Kotli so zasikali od navala hladne rec ne vode. 

Potniki so v paniki zapus c ali ladjo, ki se je nagnila. Nekateri so kar poskakali v reko, drugi pa so se tlac ili v res evalne c olne. Na z alost, vsi se niso res ili. 
Sledilo je nekaj dnevno zatis je. Ljud-je so se pric eli izogibati zapus c enega skladis c a, tudi ladje so plule ob naspro-tni obali. Ko se je zadeva malo pomirila, je nekaj avanturistov najelo ladjo in se napotilo k razvpitemu skladis c u. Zani-malo jih je, kaj je tam in kaj se zares dogaja. 
Doletela jih je podobna usoda. Ko so bili blizu skladis c a, so opazili gibanje pod vodo. Nekaks na siva masa se je silovito zaletela vanje. Ladja, ki je slove-la po izredno c vrsti gradnji, tega udarca ni prenesla. Oplata je poc ila, voda je pljusknila v korito in v nekaj trenutkih je bila na dnu. 
Avanturisti so v borbi za svoja z ivlje-nja grabili vsak kos c ek lesa in se tlac ili v dva res evalna c olna. Tokrat je skoraj vsem uspelo, da so se izognili sredici reke, ki je bila zaradi zadnjih dez evij precej nagla in moc na in tudi c udni kovinski pos asti. 
Marsikdo med njimi je v tem videl podobno pustolovs c ino kot v romanu Julesa Verna 20.000 milj pod morjem. Vendar tokrat v podvodnem plovilu ni bil nori kapitan Nemo s svojo podmor-nico Nautilus, ki napada ladje na odpr-tem morju. To je bil Mississippi in ne ocean. Spodaj pa tudi ni bila podmorni-ca. A zagotovo je bilo nekaj, kar je imelo razum … 
Ta dogodek je bil kaplja c ez rob. Sedaj so mestne oblasti v Hannibalu uradno verjele, da je pod vodo zares nekaj nevarnega in da plovba po Mis-sissippiju ni vec  varna. Z upan je poslal uradno zahtevo rec ni floti vojske ZDA, da naj pos lje nekaj oklopnjac  in vojake z batiskafi, ki naj podrobno preis c ejo rec no dno ter tam ugotovijo, kaj ogroz a plovbo mimo mesta Hannibal. 
 
Oklopnjac e so bile ponos rec ne flote. Novi, lepi rec ni parniki so bili oklepljeni s precej debelo ploc evino, ki je ne bi smel prebiti noben sodoben izstrelek. Prvi taks en oklepni parnik po imenu Monitor je sodeloval z e v drz avljanski vojni proti bojni ladji Virginija v lasti konfederacijske vojske. Po tem oklepni-ku so podobne ladje imenovali kar monitorji. Nac rtoval jih je inz enir s ved-skega porekla John Eriksson. Minister mornarice Gideon Weles je po demons-traciji sposobnosti oklepnice odredil, da se izdelajo nova plovila, ki naj bodo v celoti oklepljena. 
Novi monitorji so imeli nizek trup, da bi jih sovraz ni c im tez je zadel. Oko-vali so jih z jeklenimi plos c ami debelimi 13 milimetrov. Izdelali so sistem venti-lacije, ki je dovajal zrak posadki pod palubo in strojem v strojnici. Na palubi je bila topovska kupola, ki je branila ladjo pred napadi s kopnega. Opremlje-na je bila z dvema topovoma z gladko cevjo in dometom preko 3000 metrov. 
Ameris ka vojska se je odzvala na pro-s njo z upanstva in v mesto Hannibal pos-lala dvoje monitorjev: Ohio in Lincoln. Ladji je na obali pric akala mnoz ica nav-dus enih mes c anov, ki so posadko zasuli tudi s cvetjem. Kapitan Ohia, John Warden se je na hitro posvetoval z mest-nimi oblastmi in se poduc il o incidentih ter se pogovoril z nekaterimi oc ividci. 
Nato sta oba monitorja odplula do zapus c enega skladis c a. Za njima se je usula mnoz ica radovednez ev v najrazli-c nejs ih plovilih kljub izrecni prepovedi kapitana Wardena. Hoteli so na svoje oc i videti, kako bo zmagovita ameris ka 

vojska spremenila v prah tisto c udno podvodno rec . 
Oklopnjac i sta se ustavili v razdalji petdeset metrov pred skladis c em. John Warden je stal na palubi in z daljnogle-dom pregledoval obalo in povrs ino reke, da bi opazil nenavadnega vsiljiv-ca. Nato je povesil daljnogled in z roko pomignil posadki, da pripravi batiskaf. Nato je odredil, da se naj s e bolj pribli-z ajo skladis c u. Parni stroji so zapuhali in Lincoln je zaplul naprej s e dvajset metrov. V tistem trenutku pa je z obale od zapus c enega skladis c a pod vodo zaplula siva masa, ki je vzvalovala vodo v plitvini. 
»Spustite batiskaf,« je odredil kapitan, » z desne je nekaj, kar se nam bliz a.« 
Batiskaf je bila kovinska krogla z okenci iz debelega stekla. Vanj se je stlac il major Goldsworty. Za njim so hit-ro zavrteli zapiralo pokrova in preverili cevi za dovod zraka. Nekaj sekund kas-neje so vitli s kripajoc e spustili majorja pod gladino Mississippija. 
C eprav je bila reka bolj bistra kot obic ajno, se skozi vodo polno peska in organskih delcev ni videlo dalje od nekaj metrov. Pa s e za to razdaljo je moral major priz gati reflektorje na obodu batiskafa. Skrbno je pogledoval skozi vsa okenca. A videle so se le rado-vedne ribe, ki so malce pokukale v not-ranjost in nato nadaljevale z vsakodne-vno dejavnostjo, torej, da so ulovile hrano ali pa so same postale plen. 
Nenadoma je opazil temno telo, mra-c nejs e od motne vode. Ta tema se je hit-ro pribliz evala. Nato je tema nenadoma eksplodirala kakor supernova na nebe-snem svodu. Motna voda je postala popolnoma prozorna in vse se je videlo do potankosti. To, kar je major Goldsworty na kratko videl, mu je odv-zelo sapo in pognalo srce v nori ritem. 
Rec  pod vodo je tudi bila sferic ne oblike in skozi okna podvodnega plovi-la so ga opazovala bitja. Toc no tako, kot je on opazoval njih. Notri, na oni strani, niso bili ljudje. Bitja so bila nekako 

podobna ljudem. Opazil je, da nimajo nosu in koz o nenavadno modre barve, razen, c e ni bila to nekaks na igra svet-lobe pod vodo. Nato je sledil udarec. Batiskaf se je zatresel. Udarec se je ponovil in oklep batiskafa je popustil, skozi razpoke je pric ela vdirati voda. 
Na palubi Lincolna so opazili neena-kopravno borbo pod vodo. Pric eli so hitro vlec i batiskaf na povrs je. Nekaj trenutkov kasneje pa se je v tez avah znas el tudi sam monitor. Nekaj ga je zadelo in eksplodiralo pod povrs ino vode. Oklep je zdrz al, vendar se je ladja dobro zagugala. Ohio je zapeljal vzvrat-no, da bi omogoc il Lincolnu, da lahko varno strelja na vsiljivca. 
V prvem trenutku je bilo videti, da bo taktika uspela. Morda zato, ker je vsiljivec menil, da se Ohio umika. Lin-coln je izstrelil granato, ki pa je pljusk-nila v reko nekaj metrov stran od nena-vadnega plovila. V zrak se je dvignil ozek in visok steber vode. Naslednji strel je bil natanc nejs i in je eksplodiral tik ob oklepu, celo rahlo se je podrgnil ob njega. Eksplozija ga je pretresla, ni ga unic ila, le razjezila ga je … 
Opazovalci na obeh ladjah so videli, da se dogaja nekaj nenavadnega. Vsilji-vec je zasijal pod vodo kakor opoldan-sko sonce, bilo je videti kakor, da je reka zagorela in nato je od tiste kovin-ske, podvodne krogle nekaj zaplulo pod vodo k obema ladjama. Za seboj je pus -c alo penec e sledove. 
»Kaj za vraga? … Z vso silo nazaj!« je kriknil kapitan Ohia, ko se je zavedel, da jim preti nevarnost. 
Stroji so zahrumeli, a bilo je prepoz-no. Udarec v trup ladje in eksplozija, ki je sledila sekundo kasneje, sta prebili jekleno ploc evino. Ladja se je pric ela polniti z vodo in nagibati. Skoraj istoc a-sno je podobna usoda doletela Lincoln. Njun jekleni oklep, ki je veljal za nepre-bojnega, je sedaj postal njuna kruta usoda. Hitro ju je povlekel na dno. 
»Hitro, gremo!« so klicali c astniki posadki, ki se je res evala v res ilne c ol-ne. Drugi so si natikali res ilne jopic e in skakali v Mississippi. 
Med tem se je vsiljivec spet skril v zaklon v okolici zapus c enega skladis c a. Tile nemoc ni stvori, ki kobacajo po reki zanj niso vec  predstavljali nevarnosti. 
Ponos ameris ke rec ne flote pa je medtem poc asi potonil v blato Missis-sippija. 
 
Mark Twain je sedel na terasi svoje his e in zamis ljeno zrl v Mississippi. To ni bila vec  reka, ki jo je tako ljubil. Res je, da je vc asih poplavljala in rus ila, uta-pljala ljudi in povlekla ladje na dno. Toda to je bil njen znac aj, kakor kaks na lepa in neukroc ena z enska. A zdaj je bilo v njej nekaj nezemeljskega, nezna-nega in izredno nevarnega … 
Iz razmis ljanja ga je prebudilo zvon-jenje telefona. Twain je zagodrnjal nekaj, kar ni ravno primerno za objavo, in se odgugal do telefona. Te dni je bil res slabe volje. 
»Halo, kdo je?« se je zadrl v slus alko telefona, ki je visel na zidu dnevne sobe. 
»Jaz sem, Nikola,« je rekel glas v slu-s alki. 
»Hej, Nik, ti si! Oprosti, zadnje c ase sem malo napet. Kaj se dogaja?« 
»Tukaj nic ,« je odgovoril Nikola Tes-la. »Vendar slis im, da je pri tebi kar nekaj tez av. C eprav se tako vojska kot politiki trudijo na vse pretege, da bi se neprijetne vesti ne s irile. Noc ejo pani-ke, saj ves !« 
»Ljudi je res strah,« je rekel Twain. 

»Tole res ni obic ajno. Ni c loves ko, ni zemeljsko, razumes ? Nihc e ne ve, kako bi to rec  ustavili. C e vojska ni zmo-gla …« 
»Morda bi lahko jaz poskusil. Imam neke ideje …« ga je prekinil Tesla. 
»Ti?« je zinil Twain presenec eno. »Kako pa?« 
»O tem ne bi preko telefona. Jutri pridem k tebi in ti vse pojasnim. Velja?« 
»Vedno si dobrodos el, stari prija-telj,« je mehko rekel Twain, c eprav je bil sam starejs i od Nikole, in dodal: »Posebej sedaj!« 
Odloz il je slus alko in njegovo razpoloz e-nje se je bistveno popravilo. Debatirati s Teslo je bilo vedno zelo zanimivo in divje. Zdaj pa je to dobilo s e dodaten naboj. Ali lahko, ta genialno nori znanstvenik in zapleten znac aj, stori to, kar ni zmogla dob-ro oboroz ena ameris ka vojska? 
 
Twain je sedel na klopci ob z eleznis -ki postaji in obc asno iz z epka potegnil uro. Odprl je njen pokrovc ek in preveril c ez koliko c asa bo prispel vlak. C asopis, ki ga je vzel s seboj, je bral le napol, saj je komaj c akal, da prispe Nikola. 
Ko je zaslis al pisk lokomotive, ki je najavljala prihod na postajo, je zloz il c asopis in ga stlac il v z ep suknje. Z odmerjenim korakom se je napotil na peron, kjer so se z e prerivali ljudje. Nekateri bodo odpotovali z vlakom, drugi jih bodo le pospremili, tretji pa so pric akovali potnike z vlaka. 
Najprej je Twain opazil gost dim. Nato je zaslis al klopotanje vlakovne kompozicije, ki je preko kretnic in spo-jev tirov poc asi vozila na postajo. Zasli-s al je s us tenje pare in s kripanje koles po tirih, ko se je vlak ustavljal. 
Iz pare in dima so se pric ele pojavlja-ti potniki, ki so pris li v Hannibal. Twain je s pogledom iskal visokega, suhega mos kega z brki. Ko ga je opazil v mnoz i-ci, mu je pomahal. 
»Hej, Nik! Tukaj sem,« je zaklical Twain. Nato je stopil do njega, da bi mu pomagal pri prenas anju dveh tez kih kovc kov, ki sta nategovala roke. »Kaj imas  notri, svinec ali kaj?« 
»Notri imam tisto, kar bo unic ilo vsil-jivca, ki se skriva v Mississippiju,« je odvrnil Tesla. 
»Tole?« se zac udi Mark. »Je to kak-s en tvoj posebno moc an eksploziv?« 
»Ne, ne, nekaj povsem drugega. Doma ti povem. Pojdiva!« 
Sedla sta v koc ijo in se odpeljala do his e gospoda Clemensa. Med potjo sta se pogovarjala o prejs njih srec anjih, pa tudi o vsiljivcu, ki se je naselil v reki. Koc ijaz  je ves c as pogledoval k njima in se spras eval kdo je ta suh gospod, ki je obiskal Twaina. Zdel se mu je znan, a nikakor se ni mogel spomniti kje ga je videl in s c im se ukvarja. 
Konc no se ustavijo pred Twainovim domom in koc ijaz  jima pomaga prenes-ti tez ke kovc ke do vhoda. Ko poravna rac un, prijatelja ostaneta sama. 
»Daj, Nik, povej mi torej, kaj si si zamislil? Saj bi ti ponudil viski, pa vem, da ne pijes . Ker jaz pijem viski brez sodavice, bom naredil kompromis, pila bova viski s sodavico. Ti sodavico in jaz viski,« se je pos alil Mark Twain. 
Sedela sta na terasi in opazovala reko vsak s svojim kozarcem v roki. Tesla vzdihne in zac ne: 
»Pred nekaj leti, takrat sem z ivel s e v Franciji, sem delal v elektric ni centrali ob reki Sieni. Tam sem dobil priliko, da naredim doloc ene eksperimente. Takrat kremen s e ni bil v uporabi na podroc ju elektrike. Uspel sem iz njega narediti vlakna za galvanometer, ki je bil 

zelo obc utljiv. Z njim sem opravljal neka-tere meritve in preizkuse. Tako sem ugo-tovil, da reagira na prehod pos tne ladje na razdalji vec  kakor tri milje.« 
»Kako je to povezano s tem, tukaj?« ga je prekinil Twain, ker je z elel c im prej dobiti odgovor. Tesla ga pomiri in nadaljuje: 
»Ta magnetni nac in lokacije in indi-kacije prisotnosti neke kovinske mase lahko uporabimo tudi na predmete, ki so pod vodo. Domnevam, da je vsiljivec iz Mississippija tudi kovinski. Ko usme-rimo koncentriran z arek visoke frek-vence, takole nekaj tisoc  oscilacij v sekundi, na predmet, se z arek odbije nazaj k nam. Ko ujamemo ta odbiti z arek, bomo toc no vedeli, kje se pred-met nahaja. Ta z arek, ki je zelo podoben X-z arkom, je mogoc e reflektirati na flu-oroskopskem ekranu in s tem dobimo prostorski poloz aj iskane objekta. C e predmet najdemo in lociramo, ga lahko enostavno unic imo.  
Vidis , naredil sem majhno ladjo, ki pluje pod vodo. To je podmornica, ki jo lahko brezz ic no upravljam na daljavo s pomoc jo radio signalov. V podmornico je vgrajen ta iskalec, detektor kovinskih predmetov. Ko ga odkrijem, bom pod-mornico usmeril proti vas emu vsiljivcu reki …« 
»In potem bos  aktiviral eksploziv ter ga unic il?« 
»Sam, ne prekinjaj me! To je podroc -je, ki ga razumem bolje od tebe. Nikakr-s nega eksploziva ni. Saj je jasno, da se ta do sedaj ni pokazal v dobri luc i v bor-bi proti tej pos asti!« 
»Prav imas ,« je pokimal Twain in srknil poz irek viskija. 
»Tukaj imam popolnoma drugac no oroz je. Imenoval sem ga 'z arki smrti'. Zasnovano je na elektriki in valovanju visoke in nizke frekvence. Ti z arki ustvarijo resonanco s sestavo kovinske-ga predmeta. Notranja frekvenca se okrepi in pod njenim delovanjem pred-met razpade. Brez kakrs nekoli eksplo-zije!« 
»C e je to res, kar pravis , potem je vsaj neko upanje,« rec e Twain zamis lje-no. »Kdaj bi torej …« 
»Jutri zjutraj. Danes bi se rad malo odpoc il. Pa tudi aparate v obeh kovc kih moram sestaviti. Jutri bova sedla v c oln in odplula do tega skladis c a …«  
 
Jutro je bilo meglic asto. Reko je pre-krivala megla, ki je vsemu dajala misti-c en prizor. Nevarnosti so bile s e bolj stras ljive in globina reke s e globlja. 
Twain in Tesla sta se vkrcala v c oln in ga porinila od brega. Prijela sta za vesla in se z lahkimi zavesljaji odpravila ob nasprotni obali navzdol do mesta, ki je lez alo nasproti zapus c enega skladis c a.  
Voda je bila mirna in gladka. Tekla je tiho, kakor bi se sama bala vznemiriti pos ast v lastni globini. Obala, kjer so obic ajno lovili ribic i, je bila prazna in tiha. Slis alo se je samo rahlo pljuskanje vesel in kaks na beseda, ki sta si jo izme-njala moz a v c olnu. 
»Tam je skladis c e,« je s epnil Twain in pokazal na zgradbo na drugi strani reke, ki se je komaj videla v meglenem jutru. 
»Spustil bom podmornico,« je rekel Tesla. Svoj izum poc asi prenese c ez rob c olna in ga previdno spusti na vodo. 
Podmornica potone kaks en meter in Tesla pric ne pritiskati gumbe na daljin-cu. Majhni elektromotorji se prebudijo in podmornica se premakne. Ob tem zac ne pos iljati valove visoke frekvence in iskati vsiljivca. Tesla je na majhnem zaslonc ku spremljal odbleske, ki bi mu morali 

pokazati, kje se tuja stvar nahaja in bi lahko usmeril podmornico k njemu. 
»Je kaj?« nestrpno vpras a Twain. Tesla le zamahne z roko ne da bi odvr-nil pogled od flouroskopskega ekrana. Nenadoma se mu obraz razsvetli in zas epeta: 
»Imam ga!« 
Twain zagleda svetlo piko, ki se je pojavila na ekranc ku. Potem pogleda preko reke. Tesla usmeri podmornico k neznanemu predmetu. Voda ob skladis -c u je vzvalovala. Nekaj se je premaknilo pod gladino. Vsiljivec se je vznemiril, pa c eprav je bilo to, kar je prihajalo v nje-gov doseg, premajhno, da bi predstav-ljalo pravo nevarnost. 
Tesla je opazoval pribliz evanje svet-lih pik na ekranu. Bal se je, da bi vsilji-vec reagiral prvi in mu unic il podmor-nico. Upal je, da ga bo prehitel. 
»Samo s e malo, le s e nekaj metrov,« si je s epetal Tesla, kakor da podmorni-co vodi s svojim glasom in ne z radijski-mi valovi. 
»Zdaj!« 
Pritisnil je gumb in c akal. Ni bilo nikakrs ne eksplozije, nobenega zvoka, niti curka vode v zrak. Samo reka se je zapenila in iz nje so buhnili veliki zrac -ni mehurji. Nato so na povrs je priplava-li predmeti nenavadnih oblik in barv narejeni iz materiala, ki se je bles c al zaradi vlage. 
»In to je to?« je zas epetal Twain. »Mislis , da si ga?« 
»Vem, niti malo ni spektakularno. Ni eksplozije, ni zvoka. Saj zato je to oroz je tako nevarno,« je odvrnil Tesla. »Prosil bi, dragi prijatelj, da o tem nikomur ne pripovedujes . C e to pride v roke katere-koli vojske, tudi ameris ke, bi to ogrozilo svet.« 
Twain prikima in zavesla proti razbi-tinam vsiljivca, ki jih je Mississippi poc asi vlekel in nosil s svojim tokom. 
Dosegla sta nekaj kosov modrikaste materije in jo vrgla na dno c olna. Nic  se ni zgodilo. Svobodno sta plula s c olnom po delu reke, ki je bil s e pred nekaj tre-nutki zelo nevaren. 
»Zdaj si moram izmisliti zgodbo, kako je bila ta pos ast pod vodo unic e-na,« je rekel Twain. 
»Ne dvomim v tvojo domis ljijo,« je odvrnil Tesla in od veselja objel prijate-lja. Twain mu je podal roko in jo c vrsto stisnil: 
»Tvoja domis ljija je bujnejs a od moje in mnogo koristnejs a za ta svet …« 


 



VSILJIVEC IZ HANNIBALA 
Tihomir Jovanović – Tika, Srbija  
(Uljez iz Hanibala, prevedel Andrej Ivanuša) 



SPEKULATIVNA ZGODBA 




 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 




 




SPEKULATIVNA ZGODBA 



 




SPEKULATIVNA ZGODBA 


Zgoraj: Mark Twain in Nikola Tesla 
Desno: Joseph Jefferson in Mark Twain v Tesli-nem South Fifth Avenue laboratoriju leta 1894. Nikola Tesla je zabrisana oseba med njima. 





ZADNJA STRAN 



RAZPIS ZA OBJAVO  
SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3 
 
 
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije.  
V pripravi je druga zbirka ZVEZDNI PRAH 2.  
 
Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH,  
Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb  
 
ZVEZDNI PRAH 3 - letni zbir slovenske fikcije. 
 
Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo.  
Zakljuc ek 3. natec aja je: 30. september 2015.  
ROK JE PODALJS AN DO: 31. december 2015. 
 
 
Zbirka bo izs la predvidoma v zac etku leta 2016. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka) in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolz ine najvec  24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec  tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljuc ka natec aja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplac nem odstopu besedila. 
 
 
Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov: 
info@zvezdni-prah.si  
ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov: 
Društvo ZVEZDNI PRAH 
Borštnikova 33, 2000 Maribor. 


ZVEZDNI PRAH 3 
letni zbir slovenske fikcije