Posamezna Itevfl- ka I Din mesečno, te »e sprejema li*t r upravi, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PON£ DEEJS1CI Uredništvo. Kop»-tarjeva ul. it. 6 111. Telefon št 2051) in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15179. Telefon štev 2992 Jegličev tabor v Slovenj gradcu Voditelj Slovencev dr. Korošec proslavlja delo velihega vladike Slovenjgradec, 4. julija. Tabor v Slovenjgradcu se je pričel že v soboto zvečer z veliko podoknico, pri kateri sta sodelovali konjiška in slovenjgraška godba. Sprevod, ki se je zbral pri gasilskem domu, se je ustavil pred hišo mestnega župana dr. Piceja, nato pa je mimo pošte in po Miškovi ulici krenil nazaj k gasilskem domu, kjer so se udeleženci v največjem miru razšli. Davi se je Slovenjgradec prebudil ves v ža-lostno-svečanem razpoloženju. Z vseh hiš plapolajo zastave, ovite s črnim florom v znak žalosti za velikim možem, ki ni bil samo škof ene izmed slovenskih škofij, ampak tudi velik ideolog in oznanjeva-lec večne resnice vsemu slovenskemu narodu. K vsakemu vlaku sta prišli ali konjiška ali slovenjgraška godba, ki sta sprejemali prihajajoče goste. Z njima pa je prišla tudi vedno velika množica ljudstva, katera je prihajajoče goste v sprevodih spremljala v slovenjgraško mesto. Prihod dr. Korošca Največji sprejem pa je bil okrog 9.30 v Šmart-nem pred Slovenjgradcem, ko jc prišel tja notranji minister g. dr. Anton Korošec. Ob cesti se je zbrala nepregledna dolga vrsta kolesarjev, konjenikov, okrašenih voz in občinstva, ki je prišlo peš, da bi ob 20 letnici velikega zborovanja v Št. Janžu izkazala zvestobo in priznanje našemu političnemu voditelju. Ko sc je avtomobil z dr. Korošcem ustavil pred razpostavljenim sprevodom v Šmartnem, je vsa množica zaorila s klicem: »Živijo« in dolgo pozdravljala zaželjenega voditelja. Nato pa so domači fantje v kmetski kočiji odpeljali gospoda notranjega ministra na koncu dolgega sprevoda v slovenjgraško mesto. Dr. Korošcu izroce diplomo častnega meščanslva V mestu ga je kot prvi pozdravil župan dr. Picej. Svoj pozdrav je zaključil z besedami: »Naj mi bo dovoljeno, da vam jaz kot župan mesta Slo-veajgradca vpričo vsega občinskega odboda izročim kot dokaz našega priznanja in zalivale srebrno plaketo, na kateri je izražen sklep našega občinskega odbora, da vas je izvolil za častnega meščana mesta Slovenjgradca. Prosimo vas, da blagovolite to častno članstvo sprejeti.« Ko je okoli stojeia množica navdušeno ploskala županovim besedam, se je notranji minister g. dr. Korošec zahvalil mestnemu županu za pozdrav in izvolitev za častnega člana ter je omenil, da ga veseli, da more dvajsetletnico velikega narodnega tabora v Št. Janžu praznovati v tako slavnostnem razpoloženju. Takrat so se vse narodu sovražne sile zarotile, da bi ubile porajajočo se željo slovenskega naroda, pa niso nič opravile. Nato se je g. dr. Korošec zahvalil za čast, da ga je mesto imenovalo za častnega občana, izrazil svoje veselje nad tem imenovanjem in kot nekak zunanji znak tega svojega priznanja daroval za mestne reveže 5000 Din. Nato se je pozdravil z ostalimi navzočimi občinskimi svetniki in s svo:im spremstvom odšel proti slavnostni tribuni. Na tej poti ga je pozdravliala velika množica okrog 5000 d o 6000 ljudi. Slovenjgraška dekleta v lepih savinjskih narodnih nošah so ga obsula s cvetjem. Videli pa smo ob tej priliki tudi precei narodnih noš z Gore;skega in celo iz Hrvaške. Slavnostno tribuno so zasedli mariborski župan dr. Ju van, bivši predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar, predsednik prosvetne zveze, vseučiliški profesor dr. Luk man, kanonik in dekan msgr Ksaver Mcško, okrajni glavar dr. H r a 5 o v e c , poslanec Gajšek in mnogo drugih odličnih gostov. Tabor Po sv. maši je predsednik pripravljalnega odbora, upravitelj meščanske šole g. Ivan Tcuer-schuh otvoril narodni Jegličev tabor s slavnostnim govorom, v katerem se je spominjal velikega pokojnika in poživljal vse navzoče k neomajni zvestobi do idealov, s katerimi se je pokojni vladika zlagal do svojega zadnjega diha. Ob tej priliki je prebral pismo, ki ga je veliki pokojnik poslal pri-pravbalnemu odboru kot odgovor na povabilo na narodni tabor. V tem pismu pravi rajnki: »Upam, da boste nameravani veliki slovenski tabor, ki ima tako lep narodni namen, dobro pripravili in častno izvršili. Kakor mi je drago, da se ga bo naš voditelj, minister dr. Anton Korošec osebno udeležil, se jaz častnemu vabilu nc morem odzvati. Bil sem na misijonski prireditvi v Grobljah, dne 28. in 29. pa bom v Celju. Sedaj naj pa 5. in 6. še k vam prideml To jc za 87 letnega starčka nekako preveč. Prosim, da mi nc zameritel Pozdrav in blagoslov vsem. Nadškof dr. Jeglič.« Nato je burno pozdravljen z dolgo se ponavljajočimi vzkliki stopil pred mikrofon dr. Anton ; K o r o š e r , ki je v svojem jedrnatem govoru podal (zbranemu ljudstvu sliko moža, ki danes v Ljubljani . počiva na mrtvaškem odru in kateremu smo Slovcn-tci dolžni najglobljo zahvalo. Dr, A. Korošec o Jegliča Drage Slovenke in dragi Slovenci! Današnji dan je bil namenjen, da obudimo spomin na one težke čase, a za našo zgodovino tako svetle in usodne, ko je pred dvajsetimi leti osvobodilno gibanje razgibalo ves naš narod. A kako naj bi danes govoril o oni dobi, da ne bi stopil pred nas danes že svetniški lik našega velikega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča! V ljubljanskem škofijskem dvorcu leži njegovo truplo, njegov narod prihaja v trumah, da vzame slovo od svojega vodnika, učitelja, vzgojitelja, preporoditelja. — Čeprav vemo, da so človeškemu življenju postavljene meje, nas je v globino presunila njegova smrt. Iz naše srede se je izvil in šel k svojemu Pred 14 dnevi v Grobljah Zadnja javna sv. maša nadškofa dr. Jegliča na misijonskem kongresu v Grobljah Stvarniku, ko je še pred petimi dnevi s tako neupogljivo silo svojega duha razvnemal, bodril in navduševal mladino, da je bil med mladimi najbolj mlad. Ob njegovi smrti smo zvedeli, kako srčno jc želel in prosil Boga, da bi na celjskem taboru govoril možem in fantom, tako govoril, da bi ga vsi razumeli, dobro razumeli, prav razumeli. Tako srčno želeti in hoteti govoriti narodu, da ga ves narod razume, dobro in prav razume, lo je klic poslanstva božjega! Apostolom jc Bog dal zagotovilo, da bodo tako govorili, da jih bo vsakdo razumel. Tako misli in občuti samo tisti, kdor je izšel iz naroda in se hotel vsega narodu dati, zanj živeti, se zanj žrtvovati. In tak je bil naš vladika vso svojo življenjsko dobo. Bilo bi nepotrebno, da bi danes razgrinjal pred vami sliko tega poslanca božjega, ki ga je Bog dal narodu v času, ko ga je najbolj potreboval. Dr. Jeglič je tako zra-stel z vsem svojim narodom, njegovo delo se je čutilo in poznalo tako vse povsod in njegov narod ga je tako razumel in ljubil, da je postal že davno njegova last. O veliki naš vladika! Tako si govoril svojemu narodu, da te je razumel, vedno razumel, prav in dobro razumeli Današnji dan je bil namenjen proslavi osvobodilnega gibanja. In zopet stopa ob tej misli pred nas visoki in svetli lik dr. Antona Bonaventure Jegliča. Ako ne bi bilo njegove odločilne borbenosti, nikoli ne bi bila majniška ideja tako zajela vsega naroda do poslednje kmečke ženice, kakor ga je. On je s svojim junaškim pozivom storil, da je šel ves narod v boj. Njegova velika avtoriteta je bila, proti kateri takratni mogotci in vlasto-držci niso upali nastopiti, čeprav so snovali naklepe, kako bi ga odstranili z njegovega nadpa-stirskega mesta, na katerem je opravljal svoje duhovno in narodno poslanstvo. Ko izgine sodobnik v mrak prošlosti, ko ga vzamejo vase zemeljske moči, ostane njegov spomin še živ v rodbini, ki ga je izgubila, med bližnjimi svojci in prijatelji, dokler tudi pri teh čas ne pokrije pozabljenja njegovega groba. Kdo ve potem, da so živeli, da so bili na svetu? Dr. Anton Bonaventurn Jeglič pa ne bo nikoli padci v mrak pozabljenja in prošlosti. Med zgodovinskimi liki, ki bodo večno živeli v ntšem narodu, bo dr. Jeglič ostal vedno najvidnejši. Šc po svoji smrti bo oplajal narod s svojim delom. V njegovem imenu, v njegovem izrednem, stoletnem pojavu bo naše! naš narod uteho tudi v najhujših dneh. Naš veliki vladikal V imenu tvojega naroda: hvala ti! Ako smo letos v veličastnih manifestacijah vzbujali spomine na oni odločilni boj za politično samostojnost pred dvajsetimi leti, nismo obujali teh spominov zato, da bi kazali na naše zasluge, tudi ne zato, da bi iskali priznanje in slavo. Ali potrebno je od časa do časa, da se ozre narod nazaj, da premeri pot, ki jo je prehodil, napravi zaključke in po tem spoznanju upre svoj pogled zopet v bodočnost. Pa tudi ni bilo odveč, ako smo samozavestno poudarili in podčrtali delo našega naroda in njegove zasluge za osvobojenje in ze-dinjenje, ker so žalibog zrastlc na našem narodnem telesu skupinice ljudi, ki žc davno več ne čutijo z njim, izkoreninjene!, ki mislijo, da si bodo pridobili pri naših bratih posebnih simpatij in zaslug in morda izglede na malce oblasti, ako predvsem zasramujejo svoj narod, njegovo kulturo in tajc vse njegove zasluge. Pa jc to, drage Slovenke in Slovenci, slaba taktika. Izdajalcev, špijonov in dcnunciantov nikjer ne marajo, nikjer ne spoštujejo! Ta vrsta ljudi žanje povsod najgloblji prezir in zaničevanje. V vrsti taborov, na katerih je pred dvajsetimi leti noš narod dajai duška svojemu nacionalnemu ognju, se posebno radi spominjamo tudi tabora v Št. Janžu na nedeljo, 7. aprila 1918. Na njem so bile zastopane dravska, mislinjska in lahudska dolina. V izredno velikem številu so prišli Korošci na vozeh, ki so bili okrašeni z narodnimi tribarv-nicami. Naši nacionalni nasprotniki so napadali zborovalce s koli in noži. Toda čim hujše jc bilo nasilje, tem bolj jc rastlo navdušenje. Ta tabor, ki je mnogim vam še dobro v spominu, je veliko doprinesel, da so sc čule naše zahteve nc samo v Avstriji, ampak preko njenih meja, v zemljah zavezniških sil. Pokazal jc, da jc proti ideji, za katero stoji ves narod, vsako nasilje zastonj in brez močL Mnogi od vas ste sami trpeli in bili priče, kako sc je ves sovražni bes zagnal proti nam, ker so naši nacionalni nasprotniki čutili, da se bije odločilni boj. Ali to divje sovraštvo nam ni škodovalo, samo okrepilo jc narod. Sc omaho-valce je zdramilo in jih napravilo za junake. Življenje je vedno tako, da sc v borbi jekleni značaj. Drevo, katero jc izpostavljeno viharjem, požene globlje korenine. Zgodovina nas jc postavila na tako izpostavljeno mesto, da smo morali vedno proti neprimerno močnejšemu sovražniku branili svojo posest skozi tisočletja. Ali danes nas ni strah. Borbe so ustvarjale in ustvarile ta narod tako klen in zdrav, da jc kljuboval in bo kljubovul vsem viharjem, ki čezenj hrujejo. Trda življenjska borba in globoka verska zavest sta dali narodu ono trdno podlago in ono veliko etično vrednost brezmejne požrtvovalnosti, vztrajnosti in borbenosti za nacionalne ideale. Po globokem naravnem nagibu je narod spoznal, dn so njegovi voditelji samo izvrševalci njegove volje, da je njihovo delo zasnovano na volji naroda, na njegovem idealu, na njegovih težnjah, da se njegovi voditelji brezpogojno pokoravajo volji naroda. Zato sc jih jc narod oklenil v globoki zvestobi in trdnem zaupanju. Mislim, da smo s svojim delom in s svojimi napori vaše zaupanje opravičili. Ko smo pred dvema letoma prišli na vlado, drage Slovenko in dragi Slovenci, smo napeli w sile, ila ustvarimo in uresničimo v vsakem n/.iru narodovo voljo. Mnogo smo dosegli, mnogo je ostalo še neizvršenega. To mirno in brez strahu priznamo. Vsak napredek je težak, zlnsli pn je liilo težko naše delo, ker smo prevzeli vlado v takih izrednih razmerah in okoliščinah, ki so vam dobro znane. Naši nasprotniki, ki so videli, da so z vrnitvijo demokracije za vedno izgubili oblast iz svojih rok in dn bodo obsojeni, ker jih je narod obsodil tudi na politično smrt, so seveda skušali in skušajo na vse načine ntcžcvnli naše delo. Posluževali so sc in se šc poslužujejo vseli sredstev. najpnillejših klevet in denuncijacij, saj to je njihovo glavno orožje! Ali mi smo mirni. Ko smo ustvarili najprej prvi pogoj, ila se jc vrnilo v ljudstvo pomirjenje, smo se obrnili z vso silo na gospodarsko polje ter se posebno zavzeli za kmetska in delavska vprašanja. Marsikaj se je zgodilo in se je obrnilo na bolje, marsikaj sc lin še zgodilo in se še mora zgodili, in ker se zavedamo, ila je kmet steber države, da je st)% prebivalstvu kmetov iu da izvira vsa moč države iz kmeta, smo skušali najprej doseči, da dvignemo poljedelstvo, ila lio mogel kmet vsaj dihati. Ker smo agrarna država, ki je navezana na prodajo svojih proizvodov v inozemstvu, je liil.i prva skrb vlade, da z revizijo dosedanjih poginili in s sklepanjem novih ustvari pogoje za boljši trg. Sklenili smo v tem času uič manj kot 2(1 novih trgovinskih pogodb oziroma sporazumov s 13 različnimi državami. Ustvarili smo nove možnosti za ugodnejšo prodajo naših zemljiških pridelkov. V začetku smo ^o seveda morali težko boriti s sankcijami, katere nam jo naložila Zveza narodov in katere je naša država kot članica Zveze narodov izvajala lojalno. I5na največjih socialnih reform, kar jih jc bilo kdaj izvedenih, jo kmetska zaščita. Držaja jo podvzcia najdalckoscžnejše ukrepe, da resi in podpre kmeta, ki jc bil prišel na rob propada. Kmetom sc je odpisala polovica dolgov. Ta velika socialna reforma jo zahtevala ludi veliko žrtev, ki jih jc morala .poilvzoti naša država, deloma pa tudi zasebni denarni zavodi in zasebniki, (iotovo se taka reforma nc more izvesti, no da bi imela tudi kakih senčnih strani, ali glavni smoter: razdnlžitcv kmeta jo vendarle dosežen. Ta velika reforma so bo čutila prav ilnhrii zlasti potom. ko bodo tudi denarni zavodi in zadrugo dosegle spet popolno likvidnost, na čemer vztrajno delamo. Treba pa je imeti pri tako težkih vprašanjih zaupanje iu potrpežljivost. l'.n a k n skrb pa smo posvečali tudi delavstvu. Z uredbo o minimalnih mezdah smo zaščitili delavca pred izkoriščanjem s strani kapitala, ki jo največkrat v rokah tujcev. Mi smo zemlja malega človeka, malega delavca. Kakor so do sredo preteklega stoletja uživali nemški grofje sadove naših žuljev, tako jo pozneje z razmahom kapitalizma posegel pn našem narodnem bogastvu tudi kapital. Domačin je bil sniiiii orodje, lin dviga zanj bogastva našo zemlje. 1'rilično isto jo liilo v ostalih delili države in tako smo doživeli, ko smo se sicer politično osvobodili, da vlada v naši državi prav /a prav tuji kapital, ki si je znal z brezvestnim izkoriščanjem in podkupovanjem zagotoviti svojo pozicijo. Toda danes ne bi bilo ua mestu, če hi se spuščal v naštevanje vsega dela, ki ga je izvršila vlada v toku teh dveh let In ki ga misli šo izvesti v bližnji bodočnosti. Saj jo današnji dan namenjen spominu velikega slovenskega škofa dr. Jegliča in proslavi našo nacionalno borbe za osvoliojenje. Kakor prod dvajsetimi leti,, nas tudi danes prevzema volja, da mora biti naš narod nit svoji zemlji svoj gospod, nikomur suženj. Zato danes, ko obhajamo spomin na maj-niško besedo, ponovno kličemo, da majiiiška misel no sme v nas nikoli zamreti. V državni skupnosti z brati Hrvati in Srbi hočemo ustvariti boljšo bo-h nčnost. Naš program jo: delo i n z o p o t delo, kakor ga oh č u d u j e m o v našo m velike m p o k o j n i k u dr. J o g I i č u I Ko ho nastopil naš mladi vladar svojo veliko dolžnost (mod množico dolgotrajno navdušeno odobravanje), mu bomo izročili to državo urejeno, trdno in sposobno največjega razmaha. To jo naša najlskronejša želja in v tem dolu naj nas Bog blagoslovi. Vsem vam pa kličem: Bog živi! Ves govor ministra g. dr. Antona Korošca, ki so ga ojačevalci raznašali po vsem velikem zbo-rovalnem prostoru, je množica poslušala napeto iu v posameznih trenutkih z dolgotrajnim vzkli-kanjem odobravala ministrova izvajanja. Mnogo ljudi pa je tudi pri zasebnih radijskih aparatih po Slovenjgradcu sledila njegovemu govoru. Tudi ti so hili, kakor smo pozneje izvedli, silno navdušeni nad njegovimi izvajanji. Ko je g. dr. Korošec zaključil svoje besede, je godba zaigrala državno himno, katere besedilo so poli združeni zbori iz Mislinjske doline. Vsi udeleženci so se stoje z odkritimi glavami pridružili velikemu valu, ki je iz te himne zvenel, in peli. Po pesmi pa dolgotrajno vzklikanje: »Živijo!« skoro ni hotelo poleči. Nalo je nastopila skupina fantov in deklet v lepih savinjskih narodnih nošah in navdušeno deklatnirala pescin dr. Jožeta Pogačnika: »Ogenj prižgitec. Drugi govorniki Ob mrtvaškem odrte dr. A.B. Jegliča Ljubljana, 4. julija. Sožalje Nj. Vel. kraljice Marije Budva, 3. julija. Provzviieneinu skolu dr. Oro-goriju Rožmanii v Ljubljani. Sprejmite, prosim, mojo iskreno sožalje ob smrti nadškofa dr. Antona Jegliča. — Marija. Minister za socialno politiko Cvetkovič: Sprejmite moje iskreno sožalje ob smrti škofa Jegliča. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič: Ob težki izgubi za cerkev in narod, prosim, da sprejmete moje najgloblje sožalje. Nadškof goriški dr. Karel Margotti: Duhovniki in ljudstvo žalujejo z menoj ob smrti nadškofa Jegliča. — Karel, nadškof. Ban savske banovine dr. Ružič: Ob smrti velikega slovenskega rodoljuba, Pre-vzvišenega gospoda nadškofa A. Bonaventiiro Jegliča izvolile sprejeti izraze mojega globokega so-žalja. Snoči in danes so prišle še naslednje brzojavke škofov in ordinarijatov iz Jugoslavije (navajamo liste, ki jih redni »Slovenec« še ni navedel): dr. Viktor Buri 6, škof senjski, dr. Josip C a r o v i č, škof dubrovniški, Alojzij Mišič, škof moslarski, Miho P uši 5, škof livarski, kapitularni vikar Ivo Stjepče-vič, upravnik kotorske škofije. •"■•' '.-S-; , Dalje so sporočili svoja sožalja: lavantinski stolni kapitolj v Mariboru, provincijalat bosanskih frančiškanov v Sarajevu, provincijal hrvatskih frančiškanov p. Mihael Troha, provincijalat minorilov v Zagrebu, reklor semenišča p. Peško v Travniku, minister v p. Dušan Sernec z Bleda, občina in župnija Radovljica, župan mosta Celja Mihelčič, Prosvetno društvo v Belgradu, Krščanska ženska zveza v Mariboru, pismeno sožalje Klub koroških Slovencev in drugi. Prihod mgoslov. škofov Danes so dospeli v Ljubljano na pogreb po- • kojnega nadškofa dr. Jegliča: nuncij dr. Pelle-g r i n e 11 i iz Belgrada, helgrajski nadškof d r. Ujčič, zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stepi n a c., mariborski škof dr. Tomaži č, dja-kovski škof A k š a ni o v i č, krški škof dr Src- j l>rn i iS, suboliški škof Bud a nov i S, senjski škof dr. Viktor B u r i č in skopeljski škof dr. Ivan ti n i do v o e. Prišli so tudi zastopniki iu duhovnik i/, drugih škofij. Možno je, da se udeleži žalnega sprevoda še kdo drugi izmed jugoslovanskega episkopata. Naval kropitcev se veča Zaradi raznih priprav za žalni sprevod so morali v soboto zapreti vrata škofijskega dvorca ter ustaviti dotok množic, ki so hotelo še v poznem večeru pokropili truplo velikega nadškofa. Proti večeru je v škofijski dvorec zlasti pritisnilo delovno ljudstvo, predvsem možje, ki so prihajali z dela ter so se poslavljali od nadškofa dr. Jegliča. Davi pa so se ti ginljivi prizori v škofijskem dvorcu zopet ponovili. Že ob pol H so se vrata odprla in neprekinjena veriga množic iz vseli slojev so je zopet pričela. Računati moremo, da je do sobote zvečer obiskalo mrtvaški oder nadškofa dr. Jegliča nad 30.000 ljudi, danes v nedeljo pa vsaj '20.000, skupno torej okoli 50.000 ljudi. Doktor Jegliča bi prišlo kropit šo več občinstva, toda naval vernikov je zlasti danes tako velik, da ni mogoče priti vsemu prebivalstvu na vrsto. Najhujši je bil naval danes dopoldne, ko so ljudje stali v strnjeni vrsti pred škofijskim dvorcem, v veži in po stopnicah do mrtvaškega odra. Očetje iu matere so v naročju nosili svoje otroke, da ludi ti vidijo velikega duhovnega voditelja Slovencev. Pretresljiv je bil pogled na neko ugledno ljubljansko družino. Oče in mati sta prišla v žalnih oblekah, s seboj pa sta privedla pot malih otrok v starosti od treli do desetih let, , vse oblečene enako, loda vsak otrok je imel v naročju velik šopek najlepših cvetlic, ki jih jo poklonil velikemu vladiki. Venci Ob mrtvaškem odru velikega vladike odlagajo deputacije, ustanove, organizacije številno šopke in prekrasne vence, tako, da sedaj izgleda mrtvaški oder, kakor en sani cvetlični raj, kjer so sredi cvetja, zelenja, žaronja luči in ob tihi molitvi nešlete množico blesti snežno beli in izraziti obraz škofa dr. Jegliča. Davi sta bili ob mrtvaškem odru ob veliki udeležbi pokojnikov in vernikov dve službi božji. Prvo je daroval g. ravnatelj škofijskih zavodov Jagodic ob 6, drugo pa ob pol 7 pravi nečak dr. Jegliča, (sin pokojnikovo sestro), p. Anton Prešeren, generalni asistent Jezusove družbe v Rimu. Straža slovenskih fantov Častno stražo ob mrtvaškem odru velikega pokojnika so danes prevzeli Člani slovenskih fantovskih odsekov v krojih. Prišli so fantje iz Domžal, Jesenic in Koroško Bole tor iz nekaterih drugih gorenjskih krajev. Fantje se pri častni straži med seboj izmenjujejo, jutri pa se v posebni skupini udeleže pogreba. J' Sledil je govor bivšega predsednika mariborske oblasti dr. Les kova rja iz Marihora, ki je v dobro izvedenem govoru zbranim |x>slušal-eem opisal nastanek Jugoslavije in borbo Slovencev zanjo, prav tako pa tudi pomen, ki ga ima Jugoslavija za ta narodič med germanskim in romanskim precepom. Množica je z gnusom spremljala njegova odkritja, v katerih je nadalje opisoval istovetnost smeri politične stranke JNS in nepolitičnega Sokola. Z začudenjem, kateremu se je vsa množica pridruževala od stavka do stavka, je vprašal: Ali je morda samo slučaj, da so bili napadalci na avtobus ljubljanskih akademikov vprav člani Sokola in med njimi sam načelnik Sokola pri Sv. Lenartu in staroste Sokola mariborske sokolske župe? In vendar je bil obisk Petra Živkoviča v Sloveniji očividno zgolj političen. Ali je samo slučaj, da so državno zastavo v Laškem pri Celju razrezali trije člani tamkajšnjega Sokola? Ali jc morda samo slučaj, da so se v Ljubljani na topovski strel z grada, ki naj bi naznanil požar, zbrali vprav člani Sokola, ki so potem v svitu ognja demonstrirali proti sedanji vladi in za Živkoviča? Ali je morda samo slučaj, da so hoteli tabor slovenskih fantov in mož motili ravno Sokoli? Ali je morda samo slučaj, da so udeležence tega tabora, ko so se piir-no vračali domov, v Žalcu, pri Sv. Petru v Savinjski dolini, v Polzeli in še v nekaterih drugih krajih napadali vprav Sokoli? Slika, ki se nam ob takih dogodkih odpre je naravnost krasna. Sicer pa ni čudno. Nič ni bolj pogubnega, kakor dvolična vzgoja. Vsa večtisočglava množica je kljub vročini pozorno sledila govoru in z dolgotrajnimi vzkliki nagradila govornika. Za nijim je nastopila 15 letna Žita Urankar in z lepo zvenečim glasom deklamirala pcisem Simona Gregorčiča »Naš narodni dom«. Njen pojačan glas 6e je razlival med množico in nesel od srca do srca: »Naš dom znova vstati mora, tako prostran, tako krasan, da bo za vse prostora! Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod, mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji!« Za to dcklamacijo, ki je žela navdušeno odobravanje, so pevski zbori iz Mislinijske doline zapeli Premrlovo »Slovansko pesem«. Nato pa je Marko Kranjc iz Maribora v resnem govoru razložil pomen sedanje vlade, za utrditev državne zavesti po vsej državi pa tudi za napredek Slovenije. Za njim je govoril še g. Pernuš, župan iz Vuzenice, kot zastopnik kmetskega stanu. Njegov govor je prenašala ljubljanska radio postaja, govoril je kot izobraženec velikomestnega kova. Brez kake pismene opore, brez napisanih točk je izvajal misli o velikem slovenskem nadpastirju, pokojnem dr. Jegliču, kateri je bil slovenskemu ljudstvu klicar resnice in zvestobe do Boga, očetov in očetni zemlji. Nato jc govoril o silni borbi, ki jo je naš narod moral prestati z zakletimi sovražniki in nasprotniki našega rodu. Ko je ob nepopisnem navdušenju vse množice končal svoj govor, je godba zaigrala himno »Hej Slovenci«, kateri «o se vsi navzoči pridružili in peli iz polnih grl. Nato pa je zaigrala še »Himno slovenskih fantov«, katero ie množica prav tako navdušeno pela. Med zborovanjem je prišel na tribuno tudi g. Markič, podpredsednik narodne skupščine, ki je prišel v Slovenijo na pogreb dr. Jegliča in je želel videti ta veliki sloven.ski tabor v Slovenjgradcu. Vdanostne brzojavke Z zborovanja so bile na predlog predsednika pripravljalnega odbora Ivana Teuerechuha poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ki se glasi: »Na tisoče Slovencev zbranih na Jegftčevem narodnem taboru v Slovenjgradcu, vam pošiljamo izraze neomajne zvestobe in uda-nosti«; dalje knezu namestniku Pavlu: Na tisoče Slovencev zbranih na Jegličevem narodnem taboru v Slovenjgradcu izražamo Nj. kr. Vis. globoko vdanost. Brzojavni pozdrav je bil poslan tudi kraljevski vladi. Vse brzojavke, zlasti pa brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.. je množica sprejela z dolgotrajnimi navdušenimi vzkliki. .... S tem je bil program te veličastne prireditve izčrpan in predsednik pripravljalnega odbora je Jegličev narodni tabor zaključil. Dr. Korošec je med vzklikanjem množice zapustil tribuno in se počasi med množico pomikal proti župnišču. Zmagoslavni pohod dr. Korošca Ko se je zadnja deputacija poslovila, je g. notranji minister v najveselejšem in razigranem razpoloženju krenil r.a trg, Kakor hitro pa ga je množica opazila, da je stopil iz župnišča — množica sc pri tem šo ni popolnoma razšla —, jc navalila k njemu Zadnji dan v Belgradu Belgrad, 4. juliju, ni. Danes je bila tu v dvo- I rani Kolarčeve ljudske univerze proslava zadruž- j nega dne, katero jo organizirala Glavna zadružna zveza. Proslavo se jo udeležilo veliko število zadružnikov in zadružnih prijateljev. Podpredsednik Voja Djordjevič je upravičil izostanek dr. Korošcu, ker jo radi smrti Prevz. dr. Jegliča odpotoval v Slovenijo. Oh tej priliki so se navzoči zadružniki oddolžili spominu velikega slovenskega nadškofa z trikratnim vzklikom Slavil . Za leni je preči tal govor predsednika Glavne zadružne zveze tajnik dr. J u r c t i č. Dr. Anton Korošec o zadružništvu (V odsotnosti prečital dr. Juretič.) Ko otvarjam proslavo zadružnega dne, som vesel. da morem pri tej priliki pozdraviti vse mnogoštevilne zadružnike naše države. Mi smo velika družina in našo število raste od leta do leta. Ze davno smo prekoračili število milijon. Če dodamo temu milijonu, ki ga sestavljajo povečini samostojni gospodarji, člane njihovih družili, potem šele vidimo. kako globoko je prodrla misel v ljudstvo, lo nas navdaja s ponosom in pogumom ter z voljo, da svoje delo še bolj poglobimo, da pokličemo pod zadrnžno zastavo še vse one. ki še stoje ob strani, ter da se trudimo za še večjo spopolnitev zadružne organizacijo ter io prilagodimo zahtevam novega časa in mrežo zadružno organizacije tako razširimo da bo poslalo zadružništvo v gospodarstvu odločujoči činitelj. Rcsuica jc. da niso velike gospodarsko stiske in zadrege, ki so zagrabile vse gospodarstvo, pri zanesle niti zadružništvu, temveč so ga udarile tako moralno kakor gmotno. Ko je v povojnih letih prišla inflacija in z njo velika konjuktura. so jc prijela vsetra gospodarstva nekakšna mrzlica, združena z neverjetnim in neprr mišljenim optimizmom, češ da se odpirajo neomejene in neskončne možnosti gospodarskega ra/voia. Ta zlati dež konjunkture ni vzbudil samo velike inicijativc in širokopotezncea vzpona, temveč tudi nagone pohlepa in koristoljubja. Škoda ie. da ni šel ta pojav mimo zadružništva. Najprej je bilo zadružništvo udarjeno s tem. ker so se ustvarila razna podietia. ki so prevzela obliko zadružništva, niso na imela z zadružništvom nič skupnega. Uporabljeni sta bili zadružna oblika in zadružna firma v sebične in spekulativne namene. Med zadružnike so se vtihotapili ljudje ki so bili samo špekulanti, da ne rečem še kaj hujšega, in ki so hoteli profanirnti in ga zajela v svojo sredo. Tako je bil nenadoma sam sredi množice in šel z njenim valom po trgu in potem po glavni ulici do gostilne v Narodnem domu. Vsa pot, ki jo je g. notranji minister hotel opraviti kot zasebnik, se je nenadoma spremenila v zmagoslaven pohod. G. dr. Korošec je krenil v gostilno in v družbi svojih prijateljev, ki so medtem že prihiteli k njemu, pil čašo piva. Medtem pa so zunaj odmevali navdušeni vzkliki, ki so izvirali iz globine ljudske duše. Slišal se ic celo vzklik kmet-skega fanta, ki je dejal: »Naš Korošec ne potrebuje orožnikov! Slovenski fantič dovoli varujejo notranjega ministra kraljevine Jugoslavije, kadar mu jc dr. Korošec imo!« Po tem kratkem oddihu se je v prav tako zmagoslavnem pohodu g, dr. Korošec vrnil počasi po glavni ulici nazaj v župnišče, kjer jc bdo za slnv-nostne goste prlnravljeno kosilo. Pri kosilu je bilo izrečenih nekoliko lepih zdravic Ni. Vel. kralju Petru, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in slavnostnim gostom. Razhod mno:!c Množice, ki so za ta dan napolnile mesto Slo-venjgradec od blizu in daleč — po vseh dvoriščih gostiln je bilo polno okrašenih avtobusov in vozov, prav tako so bili okrašeni konji, s katerimi so prihajali konjeniki, bilo je tudi videti dolge vrste koles — je še dolgo valovala po Slovenjgradcu in daiala duška svojemu veselju, ki ga jc doživela s prihodom dr. Korošca v Slovenigradec. Med njimi smo opazili veliko mož, utrjenih v narodni borbi, ki so doživeli tabor v Št, Janžtl pred dvajsetimi leti, ko so slovenski fantje z lastnimi telesi varovali življenje našega sedanjega voditelja dr. Korošca pred podivjano organizirano nemčursko tolpo. Vse lo močno ljudsko razpoloženje pa ie prevevala misel ranjkega vladike dr Jegliča, dasi on ni imel nobeno ne politične ne cerkveno oblasti v teh kratili, pa je vendar misel nanj zanesla ljudsko gibanje tudi na to stran. zadružao misel. S takim zadružništvom nuna naše zadružništvo nobene zveze in proti takemu zadruž ništvu smo vedno vodili borbo ter jo bomo vodili šc v bodoče. Prišlo je tisto, kar prihaja vedno po veliki konjunkturi. Kriza je podrla vse tisto, kar je bilo nesolidno. nesolidni pa so potegnili z a seboj tudi mnoge solidne. Zaradi nezdravih so trpeli /dravi. Takšna je pač solidarnost človeške družbe. Ne bi bilo pravično, če nc bi priznali, da je zadružništvo kljub mnogim nezdravim pojavom in ne/dravi miselnosti v življenju, ki se je hotela vsiliti vanj. vendar moško preneslo to dobo preizkušnje. Toda prvim udarcem so sledili drugi. Naenkrat smo doživeli pojav, da so vse vloge v denarnih zavodih lako rekoč čez noč zamrznile. Vlagatelje je namreč objelo neko nerazumljivo razpolo ženjc. da so naenkrat hoteli dvigniti vse svoje vloge. To je bilo seveda nemogoče, ker so bile njihove vlogo neloženc in posojene drugam. To je bilo v lotu 1931 in naslednjih. V drugih državah, kjer se je to začelo in odkoder je prišel ta val k nam, so bile te držive v kratkem času premagane. Pri nas pa. ki bi bilo mogoče krizo rešiti z malimi žrtvami, ni bilo napravljeno ničesar. Zaradi tega je danes položaj mnogo težji. Medtem, ko se denarni zavodi iz tega mrtvila polagoma dvigajo, so kreditne zadruge še vedno v težkem položaju, ker so svoje vloge posodile kmetom. ki so zarndi globokega padca cen poljedelskih pridelkov prišli v položaj, da ne morejo več plačevati dolgov in obresti. Vlada jc bila prisiljena, da ukrene zelo da'jnosežne korake, da reši in sanira kmeta. Kmetom je bila zbrisana polovica dolgov. Ta velika socialne reforma je zahtevala naravno tudi velikih žrtev. Del teh žrtev so morale prevzeti tudi zadruge, kar je njihov noložaj še poslabšalo. Vse to so vzroki, da zadružništvo še vedno ni moglo okrevali od težkih udarcev. Nikakor pa ne smemo kloniti in tudi ne bomo. Kakšna je sedaj naša naloga? Prvo je, da vrnemo zadružništvu v polni meri njegovo zdravo moralno podlago. Zopet moramo naglasiti etično vrednost zadružništva v njeni polni moči. Zopet se moramo vsi pričeti zavedati, da je zadružništvo zelo velika ideja. Zadružništvo ni nobena navadna oblika gospodarskih družb, kakor recimo javnih družb, ko-manditnih in delniških družb. Zadružništvo ni navadno gibanje. Toda njegovo vsebino moramo izpopolniti z nesebičnim aktivnim delom. Danes, ko se z vso silo drug drugega napadata oba skrajna gospodarska sistema, kapitalizem in komunizem, vstaja z vso svojo težo vprašanje: ali je ros potrebno, da prevlada eden ali drugi sistem, ali pa je še kakšna druga srednja pot, ki bo odstranila pomanjkljivosti prvega in drugega sistema ter bi izkoristila ono, kar ie v prvem in drugem zdravo. Mislim, da taka pot obstoja. V zdravem in močnem gibanju zadružne misli je taka pot. Prepričani smo, da gospodarstvo ni noben naravni proces, temveč da jc oblikovanje bodoče oblike gospodarskega sistema v prvi vrsti vprašanje volje. Prepričani smo, da more zadružna misel razbite moči melega človeka, kmeta, obrtnika zbrati in v taki meri okrepili, da se bo zopet razvil v krepek stan in ne bo samo bedno životaril med obema mlinskima kamnoma: kapitalizmom na eni strani in na drugi strani njegovim proizvodom, to je brezoblično bedo. Zadružna misel ie za našo državo, ki jc država malega kapitala, zemlja malega človeka, še veliko večje važnosti, kakor za ostale narode in države, ki imejo veliko kapitala. Mi ne razpolagamo s kapitalom, razpolagama pa z obilo delavne moči in z mnogo prirodnega bogastva, da si moremo ustvariti še boljše živlienjske pogoje. Zadružna misel je ravno v tem pogledu največje važnosti, zakaj ta ideja pomenja zbiranje razbitih, razmetanih sil, ki je siccr vsaka zase brez pomena, v eno samo močno celoto. Tako, kakor zbira leča solnčne žarke v snop ter jim daje učinek, tako zbira zadruga raztresene in brezplodno počivajoče sile v eno samo strugo. V naše gospodarsko telo se je vsilil tuii kapital, ki nas izsesava in ki nima drugega cilja, kakor, da izvleče iz nače zemlje čim več. Tudi v tem oziru je potrebno naglasiti zadružno idejo, ki pomenin, kakor sem rekel, zbiranje malih sil v eno samo in veliko. če zadružna misel s svoio etično vrednostjo obiame ves narod, postane nosilka naše volje za napredek in socialno pravičnost — ter sem prepričan, da bo zadružništvo oni činitelj v gospodarstvu, ki bo preobličilo sed^iio človeško družbo ter mu zagotovilo boljšo bodočnost. Nato je govoril Vola Djordjevir tor v svojem govoru poudarjal pomen damišnjegn zadružnega praznika, /.a njim so govorili Miloš Polovična vožnja je dovoljena od nedelje 4. julija do vštete srede dne 7. julija t. I. Pokopališka uprava nas je naprosila, da čuvamo nasade grobo v, zafo se pokorite rediteljem, ki imajo dolžnost paziti nanje! Župljani Begunj se zbirajo na Vodnikovem trgu takoj za Prosvetno zvezo štiblor v imenu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, dr. Slovan Iva nič, v imenu zveze zdravniških zadrug in Života Lazarevič v imenu Zveze obrtnih zadrug, ter tajnik Glavno zadružne zveze Djordje Davidovič. Po niegOVsameznim vdmfolfnm s lem pokuzala, kako jo močan svetovni zadružni ftokrel. . Angleščina na srednjih šolah Belgrad. 4. julija. AA. Po odredbi prosvetnega ministra so ho učni načrt na realnih gimnazijah in realkah v toliko spremenil, da bodo lahko učenci v tretjem razredu, torej v razredu, v katerem se jirične olivczno učenje tujega jezika, izbirali med nemščino in angleščino. Učenci, ki so bodo opredelili za angleščino, bodo imeli pra-vico pri višjem tečajnem izpitu polagali izpit ali za francoščino ali za angleščino. Pouk v angleščini bo prihodnje loto uveden na realnih gimnazijah in realkah v Belgradu, Dubrovniku, Ljub-. Ijani, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Zagrebu, v šolskem lotu 1938/39 pa še na realnih gimnazijah in realkah še v ostalih mestih. Kongres profesorjev Mostar, 4. julija, m. V gledališki dvorani hrvatskega pevskega društva »Ilrvojec se je davi začel kongres jugoslovanskega profesorskega združenja. Zborovanju so j)risoslvovali zastopnik kra-lia, zaslo|)iiik prosvetnega ministra, zastopnik trgovinskega ministra in drugi odličniki. Po jx>-zdravnih brzojavkah kralju, kraljevskemu namest-ništvu, predsedniku vlade in )>rosvetnemu ministru je spregovoril nekoliko besedi predsednik kongresa, nakar so bili prečitani referati. Opol-dne se je kongres prekinil, popoldne pa so udeleženci kongresa odšli na pokopališče in položili vence na grobove pesnika Alekse šantiča, Svelo-zarja čoroviča in Osmana Djikiča. Kongres strojevodij Belgrad. 4. julija, m. Danes je tu končal svoje delo kongres združenja strojevodij, ki je sprejel več resolucij, v katerih strojevodje državnih železnic zahtevajo zboljšanje svojega materialnega položaja. Strojevodjo so na svojem kongresu izdelali tudi načrt zakona o strojevodjih ter ga bodo skupno z resolucijami jutri izročili na moro-dajnih mestih. Slovenska „Gospodarska sloga" Danes ob 10 do|)oldnc jc bil v hotelu »Štrukelj« občni zbor slovenske »Gosjiodarske sloge« v Ljubljani ki jc podružnica slične organizacije maC-kovcev na Hrvatskem. Na zborovanju je bilo 02 delegatov iz Slovenije. Zagrebško »Gospodarsko slogo« je zastopal Dragan Davidovski. Navzoča sta bila tudi narodni poslanec dr. Dobovišek in pa g. 'eter Koren iz Črnomlja, dalje predstavnik mač-kovskega gibanja v Sloveniji dr. Lončar nista pa jirisostvovala dr. Kukovec m g. Lubienski, ki sta sicer davi prišla v Ljubljano in imela nekje manjši sestanek. Zborovanje je vodil Jože Cerne iz Šiške, prisostoval pa mu je tudi predstavnik oblasti. — Občni zbor je sprejel pozdravno brzojavko g. dr. Vladitnirju Mačku, ki je tudi sam brzojavno jio-zdravil zborovanje. Po društvenih jjoročilih jc bilo izvoljeno zo|iet staro načelstvo razen dr. Kukovca, ki je bil član častnega razsodišča in je bil mealo njega izvoljen dr. Dobovišek, mesto g. Lubienskega jia je bil izvoljen v načelstvo g. France Jevšnik, kmet iz Kozjega. Ta potek kaže, tla v Sloveniji ne obstoja več koalicija KDK, temveč da so izločeni iz naših mae-kovskih organizacij vsi bivši samostojni demokrati z dr. Kiikovccm na čelu, ki niso hoteli preiti pred nekaj leti v JNS. Ali vstaja na Koroškem nov duh? Poznano jc, ošlujojo svojo narodnost, ker odpadniki še nikoli niso korislili nobenemu narodu . Treba je priznati, dn ima češka manjšina na Dunaju sorazmerno velike možnosti kulturnega razvoja v narodnem duhu. Gradiščanski Hrvati Tudi gradiščanski Hrvati so v zadnjem času v tem pogledu napredovali. Lansko leto .so dobili svojega hrvatskega šolskega nadzornika, pred kratkim pa novi šolski zakon, ki urejuje šolske razmere, da ne bodo več zavisne od samovolje posameznikov. Novi zakon pomeni za lugguuer iz Golovca o križu nu zastavi, ki naj spominja na krščanske težnje v upravi države, in poziva k [»uravnavi narodnih nasprotij in medsebojnemu razumevanju. Nalo spregovori deželni glavar dr. S u c. h e r , ki izrazi željo, naj bodo to zastavo miru, dela in skupne domovine . Okrajni vodja Fronte dr. \V o i C berger prevzame okrajni prapor in govori o zvestobi do domovine. Sledijo odlikovanja frontinih funkcionarjev, med katerimi jc tudi Slovenec Losjuk. Govor dr. Tischlerja Končno povzame besedo dr. T i s r h I c r . za stnpnik Slovencev pri deželnem vodstvu »Dom. fronte«. Uvodno se zahvali deželnemu glavarju za njegovo navzočnost, ki dokazuje soglasnost deželnega vodstva z narodno-politiČniml razmerami, kot Gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo gradiščanske Hrvate kljub pomanjkljivostim pri- i so urejene v okvirju D. F.« v Rožeku. »Ozdruv- i_L..*x------k».l.. .... i .: ________: ,l„l.:i: a, ti.,..].-. ...Mi 1. 1. .ulnK M,n,n in umu icl-nli dobitev, saj bodo na loj osnovi dobili Hi novih dvojezičnih šol, tako du bodo imeli odslej skupno 32 dvojezičnih in 27 čisto hrvatskih šol. Vse le šole bodo podrejeno hrvatskemu šolskemu nadzorniku, za izvedbo zakona pa naj jamčijo trije Hrvatje, ki l>odo zastopani v gradiščnnskem deželnem šolskem svetu. Edino Koroška.. . Edino Koroška tvori častno izjemo v vsakem pogledu. Izgleda, kakor bi načela krščansko Avstrije« Koroške sploh ne mogla doseči. Kaže, da je Koroška svet zase, ki se ne zmeni ne za siner-niee centralne vlade, še nmnj pa za njeno krščanstvo. Na Koroškem ni opaziti skoraj nobenih sledov novih načel, duh 10. oktobra se goji ravno s tako vnemo kot nekdaj, šole se ponemčujejo z neverjetno naglico in strastno zagrizenostjo, in koroško učiteljstvo na javnem zborovanju zahteva, da »Domovinska fronta« — kot vsedržavna poli- I narobe. Vsako tako početje je prntinaravno in ljonje prilik v deželi se no more in no sme iskati v medsebojni borbi Vse sile, [Hitrošene v tako namene so za skupen dobrobit skupne domovine izgubljene. Mi Slovenci smo pozdravili skupno [>o-litično vodstvo kot ga vidimo v >1). F.«, ga priznali in hočemo pripomoči, da sc v polni meri uveljavi volja frontinega vodjo Sehuschnigga. ki jo je ponovno izrazil ravno v pogledu narodnostnih razmer na Koroškem. Za nas ni merodajna volja in želja raznih ljudi iz slepih nlic, ampak edino in samo volja in želja frontinega vodje, ki nas je pozval, naj ostanemo dobri Slovenci...« Po tem uvodu nadaljuje dr. Tischler slovensko: »Rojaki I Danes ob tej slavnosti rožežkega okraja smo zbrani tukaj Slovenci in Nemci, kakor nam je pač liožja Previdnost določila življenjske prilike v deželi. Vsak izmed nas jo bil rojen kol Slovenec ali kot Nemec. Kakor iz smreke ne more nihče napraviti hrasta ali breze, lako je tudi vsak trud zaman iz Nemca napraviti Slovenca ali tiča organizacija — pri nastavitvah učiteljev ne sme imeti nobene besede. Z drugo besedo bi se to reklo, da »Domovinska fronta« nima protestirati, 6e j« tri S e t r t i n e koroških učiteljev narodno-soe. orientiran ili in da tudi ne bi smela oporekati, če se koroška mladina vzgaja v hitlerjevskem duhu, namesto v krščanskem ali vsaj avstrijskem. Na Koroškem narodno - socialistično gibanje naravnost cvete iu vendar izgleda, kakor bi bilo to stanje odgovornim ljudem samo ob sebi umevno. Koroška jo prav zares svet zase. Bil bi skrajni čas, da se enkrat tudi ta dežela vključi v tok novih načel, ki naj bi veljala dejansko za vso državo in so seveda predvsem tudi izvajala. Krščanska načela samo v besedi no morejo prinesti nobenega ozdravljenja, pa naj bo to v socialnem, narodno-politlčnom ali pa duhovnem svetu. Beseda jc lepa, toda dejanje je živo I Praznik DF v Rožeku Bilo bi pozdraviti, čc pomeni slavje -Domovinsko fronte« v Rožeku skromen korak k uveljavljanju krščanskih načel v narodno-političnem pogledn na Koroškem. V nedeljo, 20. juniju, so namreč tam blagoslovili nekaj zastav >D. F.«. To je dalo povod za le|K> slovesnost, ki se je jc udeležilo približno 1000 ljudi iz bližnje okolice. Cc-lojep pptek slavnosti je bil za koroške prilike moŽnO ^zanimiv, še liolj značilen pa je pojav, da so celovški časopisi to prireditev dosledno zamolčali, čeprav ji je prisostvoval tudi deželni glavar dr, S u.e^er. no je treba pojasniti, da jo Rozek ena .„^fywjn- ----- r-.-----> —. - - - --------- ------ ------ — --„----.--- „- --. -„- . izmed redkih občin, kjer je uspelo zavednemu | poroditi tudi medsebojno razumevanje. ->Ako lin Slovencu priti do vodstva »Domovinsko fronlo.. čemo graditi proti božji volji, a tudi proti volji našega skupnega državnega voditelja kanclerja Sehusehnigga. Kjerkoli so državne meje, nikjer ni mogočo z mejo natančno ločiti narodov, in tako so narodi — hočeš, nočeš — prisiljeni v okvirju skupnih državnih mej iskati svoj gospodarski in kulturni napredek. Nikakor ni potrej>no, da to naravno sožitje rodi nove spore, ampak bo ob spoštovanju naravnega zakona: »Vsakemu svoje!« celo blagodejno vplivalo na razvoj obeh nnrodnv v državi in ludi ugodno uravnavalo rainierjo obeh sosednih držav. Ni pa sevč nobenega dvoma, da je manjšinski narod svoji državi dolžan lojalnost, da jo dolžan nositi vsa davčna in druga bremena, katera mu jih država nalaga. Da so Slovenci svoje dolžnosti do države izpolnjevali v polni meri, za lo so najboljši dokaz kritični dnevi, v katerih se jc nahajala naša država... Ni pa nobenega dvoma, da iz tega zadržanja manjšine do države ludi za državo sledi dolžnost, da gospodarski in kulturni razvoj manjšinskega naroda podpira in ne dopusti, da hi ga kdorkoli oviral. Naša država ima v srcu Evrope veliko [>osrc-dovalno nalogo predvsem mod nemškim narodom iu slovanskimi narodi na vzhodu in jugo-zapadu. Nam na Koroškem pripada lista velika dnevnopolitična dolžnost, da to narodno-politionn posredovanje res vršimo brez vsakega nasilja v okvirju državnih in deželnih meja, in lako doprinosemo svoj del k draavni misiji in s tem k samostojnosti avstrijske države.« Nalo govori o burnih preteklih dneh v deželi, ki so prinesli trpljenje vsem brez izjeme in izraža vero, da se mora iz toga skupnega trpljenja »Corriore della Sera« prinaša članek o trgovinskih odnošajih 7. Jugoslavijo, v katerem izvaja: Od lela 1930 do ll«<) so je uvo7 blaga iz Jugoslavijo v Italijo skoro postopoma zmanjševal od 7(10 milijonov lir na loto na 08 milijonov. Medtem ko je ta uvoz leta 1930 predstavljal 4% celokupnega uvoza v Italijo, jo znašal lota 1986 samo 1%. Italijanski izvoz v Jugoslavijo je temu primerno tudi padal, tako da se je v imenovani dobi znižal od 2<52 milijonov lir na 46 milijonov, to je od 2% celokupnega italijanskega izvoza na 0.8%. I Leta 1984 je predstavljalo izboljšanje, tako da jo v tem letu znašal italijanski izvoz v Jugoslavijo 2.7% celokupnega italijanskega izvoza. Italijanska trgovinska bilanca je z ozirom na Jugoslavijo bila vedno pasivna in je od 4-15 milijonov lir v letu 1980 padla na 38 milijonov v letu 10345. To številke dajo seveda samo splošen vtis o tem padunju, z ozirom ua razne vrste blaga pa so odstotki seveda različni, če so oziramo na si-rovine ali na izdelano blago, na živila ali na industrijske proizvode. Tako na primer je padec con poljedelskih proizvodov takoj po lotu 1980 zelo vplival na vrednost jugoslovanskega izvoza, uvožene kvantiteto pa se niso vodno zmanjševalo, ampak je količina nekatero vrste blaga celo poskočila. Predvsem je Jugoslavija izvažala največ goveje živine, perutnine in jajc, 7-atem stročnic, na zadnjem mestu pa mesa in žita. Nekatero številke: Govedo 47% lota 1981; žive perutnino 71% leta 1930; konj «1% leta 1988. Kar so tiče lesa, je odstotek uvoza iz Jugoslavijo v lotih 1930 dO 1085 nihal med 31".', in 41% celokupnega lesnega uvoza v Italijo, kolikor se tiče gradbenega lesa, in mod 80% in 98% lesa za kurivo. Je pa Jugoslavija kupovala v Italiji v prvi vrsti predenine in tkanino iz pavole in platna, kar znaša več kot 50% vseh jugoslovanskih nakupov v Italiji. Zatem sledijo nekatere vrste živil, ki predstavljajo približno 25%, končno pa stroji, avtovozovi, pnevmatike, kožo itd. Italija izvaža v Jugoslavijo od [Kiljedelskih proizvodov predvsem riža, pomaranč in limon. Izvoz riža v Jugoslavijo predstavlja 27% celokupnega italijanskega rižnega izvoza. Italijo zelo zanimajo nakupi Jugoslavijo na italijanskem prodilniškom trgu. Opaža so. da Jugoslavija kupuje zadnjo čase manj izdelanega blaga to vrsto, kar jo v zvezi s tem, dn jugoslovanske predilnice zavzemajo čedalje večji obseg. Jugoslavija kupuje zato v Italiji največ, napolizdel-kov to vrste in sicer v prvi vrsti pavolne. Ud celih izdelkov kupuj« Jugoslavija najbolj barvane iu tiskane, gledo katerih se jugoslovanska proizvodnja še ni mogla osvoboditi tujine. Kar se tiče platna, j»a konkurira italijanskemu uvozu lirodvsem angleški in češki. V celokupnem uvozu inozemskega blaga v Jugoslavijo je italijanski uvoz, ki jo leta 1921 znašal 21%, dosegel v razdobju 1988 34 še 10%, nato |>a jo v letu 1935 padel na 10% in v letu 1930 na 2.5%. V trilotju 1980 do 15*12 so prekosilo Italijo Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija, toda v dvoletju 1983 in 1984 je Italija zopet zavzela prvo mesto inozemskega uvoza v Jugoslavijo. Leta 1935 jia jo zopet padla in sicer nn pelo mesto. Italijanski trg je predltavljal zu Jugoslavijo glvrio središče za izvoz njenih proizvodov do lotu 1984, lela 1085 j>a je Italijo prekosila Neiučija, toda le za nekaj desetin enega odstotka. 1-eUi 1936 |ia jo zaradi sankcij izvoi jugoslovanskega blaga v Italijo padel na .'{% celokupnega jugo slovanskega izvoza, dočim je leta 1930 znašal celih iS",,. Poglavitna jiogodba. kt ureja trgovinske od-nošaje mod Italijo in Jugoslavijo, jo od julija 1924 tor so naslanja na načelo največjo ugodnosti in določa gotovo znižanje tarifov, ki interesirajo italijanski izvoz predvsem kar se tiče riža in tek-stilij. Leta 1982 so je sklonila dodatna pogodba, kakor tudi lota 1984. Ta slednja pogodba je imela namen zaščititi . italijansko živinorejsko produkcijo. Sedaj Iki treba skleniti novo pogodbo, ki Ihi morala obema državama prinesti vso ugodnosti, ki so bile izgubljeno zlasli v sankcijskem letu, obenem pa zaščititi na eni strani nekatero industrijsko panoge Jugoslavije, nn drugi pa zlasti italijansko živinorejo oziroma jirodukctjo mesa in masti. Zaradi bistveno spremenjene |K>liltčne atmosfere pa ul dvoma, da so l>o dosegel tozadevno ugoden kompromis za obe strani, zlasli so bo zopet lahko dvignil Izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo. Slovencu pril Rožck jc poznan kot slara nemško-liberalna trdnjava, kjer doslej krščansko misleči občani niso imeli vejiko besede. Mogočo je ravno ta okolnost doprinesla k imenovanju zavednega Slovenca za vodjo državno politične oragnizaeije. Tako se je zgodilo, da jo iinel jxi dolgih letih zaveden koroški Slovenec možnost, sodelovati pri organizaciji prireditve, ki je imela splošen javen značaj in ji je prisostvoval najvišji zastopnik oblasti v deželi. Svojo posebno vrednost za zadobi la prireditev v primerjavi z zborovanjem koroškega učiteljstva v Borovljah (Prim. članek v zadnjem »Poned. Slovencu«.), ki ga je organiziral koroški »Heimatbund« in ki je pokazalo vso duhovno revščino koroških vzgojnikov. V naslednjem kratek potek rožeško prireditve: Slavnost se jo pričela s prihodom deželnega glavarja. Na dravskem moslu ga [Hizdravijo najprej nemški pevci s koroško himno, nato domači pevci s slovensko pesmijo Prod cerkvijo pozdravi deželnega glavarja okrajni vodja »Fronte« dr. \Voill berger iz Beljaka, nato govorijo oslali funkcionarji »Fronte«, med njimi tudi Slovenec Los jak Zdravko. Govori slovensko in nemško tor poudarja potrebo mirnega sožitja obeh narodov v deželi. Po tem uvodu se podajo udeleženci v cerkev, da prisostvujejo slovesni maši. Sledi blagoslovitev zastav. Kot zastopnik cerkve govori kanonik Untcr- grailiti krščansko državo, tedaj je neobhodno jiotrebno, da naše krščanstvo ne trn saino krščanstvo besede, marveč krščanstvo dejanja. V kršfan-stvn dejanja pa se moramo najti v korist vsakega posameznika izmed nas in v korist naše skupne dežele in države.« Potem spregovori zopet nemškim j>osluša!com iu strne svoja izvajanja v veri. »da mora skupno doživljena liol v preteklosti, skupna skrb za sedanjost in predvsem skupna krščanska vera pripeljati vse na pot medsebojnega razumevanja, ki mora premagati vse gns|iodarske težave in nar,-politična nasprotja, tako da bo Nemec rešil po božji previdnosti poverjeno mu nalogo in da ho Slovenec izpolnil od Boga mu določeno misijo, in da bosta tako oba dela služila skupni domovini..« Za svoja jasna in odkrita izvajanja je bil govornik deležen viharnega oddobravanja vseli na-vzočnih. Z blagoslovitvijo s|»omenika žrtvam svetovno vojne je bilo slavje zaključeno. Ali je večja lojalnost, sploh mogoča, kol ,io dejansko spričujejo koroški Slovenci? Kdo si upa vroči kamen nanje? In potem se najde nekdo, ki se drzne na zborovanju koroških učiteljev govorili o .»Slovanskih rovarjih in razgrajačih«. Kdo ruje proti državi, ali tisti, ki poziva k medsebojnemu razumevanju in skupnemu dela, ali oni, ki roti učiteljstvo, naj vzgaja koroško mladino v dulin Črni rrh pri Idriji je nepričakovano obiskal prefekt Orazi, ki jc pregledal občinsko upravo in sprejemal prošnje in pritožbe. Mladinska organizacija fašistične stranke (Ba-Ida) je poslala 500 otrok deloma na počitnice v Grado, deloma na Črni vrh. Odhod je bil obdan od svečanih obredov, med katerimi so otrokom razlagali, kako naj bodo hvaležni stranki iz Mussoli-nijn za lepe počitnice in kako sc naj na počitnicah obnašajo, da bodo to* hvaležnost tudi dejansko pokazali. V Senožečah so zaključili tečaj v sirotišnici in odprli razstavo del, ki so jih tečajniki tekom leta napravili. Tečaj je vodila priznana Ida Mulev, ki je tudi organizirala razstavico. 300 Čehoslovakov se je zadnje dni pripeljalo v Gorico, ki so si jo ogledali ter so nadaljevali potovanje po nekdanjih bojiščih iz svetovne vojne. Čehoslovaki so bili od strani domačega ljudstva deležni prisrčnega sprejema. Takoj za njimi je prišla večja skupina Slovencev iz Slovenije, ki so šli na Svclo Goro, kjer jc bila slovesna sv. maša. Nalo so šli čez nekdanja bojišča naprej proti Trstu. Žrtev granate iz svetovne vojne je postal Frančišek Mladovan iz Gorice v bližini Volčje doline. Pok granate, ki jo je po neprevidnosti odpiral, je bil tako strašen, da je Mladovana dobesedno razneslo na stotine koscev. Še v oddaljenih vaseh so slišali odmev eksplozije. Mladovan je bil uslužbenec komisije za razstreljevanje starih razstreliv že štiri leta in jc imel svojo prvo nesrečo v tej nevarni službi že leta 1934, ko jo jc še srečno odnesel. Za ponesrečencem žaluje veliko število prijateljev. Truplo 42 letne Amalije Jug, doma iz Gorice, so potegnili iz Soče v bližini Solkana. Amalijo so 10. oktobra, to je v duhu medsebojnega sovraštva in zlaganosti? Ali mogoče rovarijo tisti, ki zahtevajo v krščanski državi dejanskega krščanstva, ali oni. ki kričijo na zborovanju koroških vzgojnikov: »Ven s farji!«? tn se: Ali so rovarji ti-li. ki terjajo za svoj narod naravno pravico samo-hrane. ali oni, lii odobravajo krivice, storjene lastnemu narodu onstran meja. samo zato, da hi prizadejali lahko enako gorje slovenskemu narodu na Koroškem? Položaj je jasen in ne dopušča ni kakega dvoma! Samo eno ui jasno: kje so skriva avstrijska vlada, da bi napravila tudi na Koroškem red? Ig .pogrešali žc dalj časa. Truplo je leialo v vodi že več dni. Amalijo so poznali kol nekoliko duševno bolno žensko, ki jc že večkrat poskušala pobegniti od doma, pa so jo še vedno zopet našli in jo vedno strogo nadzirali. Pogreb je bil v Solkanu. Jože! Marčič (Marchig) iz Grojnc jc naše! smrt pri razstreljcvanju razstreliv, ki jih šc vedno kopljejo po nekdanjih soških bojiščih. Truplo so našli popolnoma razmesarjeno. Našli so ga najprej ljudje iz sosedne vasi, ki jih je prestrašila grozna eksplozija, pa so Sli gledat, kaj »e je zgodilo. Na goriškem kolodvoru se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postat Marij Steč, železničar po poklicu. Iz dosedaj še nez.nanih vrrokov gn je vrglo z brzovlaka, ki je ravno odhajal iz kolodvora proti Trstu, pod kolesje. Zelezničarsko oseb- i je j« takoj prihitelo na pomoč in ie ubogega reveža z odrezanimi nogami potegnilo izpod vor.n. Sedaj je v bolnišnici, kjer dvomijo, da bo ostal pri življenju 10 letnega Bogoljuba Rabotina je pri Kanalu povozil obmejni carinik Sante Tonini. Podrl ga jc z motornim kolesom in mu prizadel hujšo rano na glavi. V bolnišnici so izjavili, dn bodo v enem mc-sccit otroka vrnili staršem popolnoma zdravega. IZPRED SODI&ČA Pred goriškim sodiščem sc je moralo pretekli teden zagovarjati zopet več Slovencev iz Julijske krajine, lako 34 letna Julka Bajt iz Rončina, ki jc bila založena, da je po goriških predmestjih nadlegovala moške. Posadili so jo za 6 tednov v goriške zapore. — Vladimir Trampui, Stanko Dur-čik in Danijel Jarc pa so se morali zagovarjati zaradi pijančevanja. Sodišča jih je vtaknilo v ječo za 0 dni ler jim naložilo občutno denarno ka/.en. — 20 letni Jožef Primožič iz Cerknega pa je bil obsojen na eno leto robije, ker se ni odzval po/.ivu na nabor. — Anton Fabijan, doma iz Grgarjn pri Gorici, star 26 let, pa jc dobil 20 dni strogega zapora, ker je nadlegoval Štefko Širok ter jo tudi ranil in grozil, da jo bo ubil. Prihodnji teden pa pridejo na vrsto številne sodne obravnave proti slovenskim rojakom zaradi tatvin, tihotapljenja, pretepanja in pijančevanja. Vseh procesov jc nabitih 56, V Tolminu je bil aretiran Franc Munik, slar 67 let, doma iz Bovca, ker so mu dokazali, da je zapeljeval svojo lastno 14 letno hčerko k nemoralnim dejanjem. Aretacija živalskega očeta jc povzročila silno senzacijo v kraju in je pri ljudstvu našla zelo povoljen odmev. mu- iiniw«i ii iMiMmniM Spomini koroškega študenta Po prerani smrti mojega očeta so prišli zame težki časi. Toda nisem obupal; spomnil som so Stritarjevega »Nosana«; Kaj mladost no zmore, zaupa v sobe in prestavlja goro. Moral sem se sani preriniti skoz vse težave. In sreča mo ni zapustil.«. Kvančnik Simon, gostilničar na južnem kolodvoru me je vzel za učitelja svojega sina Mana. S lom mi je bila odvzeta skrb za obstanek. Pa šo druge učence som jioučeval, lako da sem imel vedno nekaj cvenka v žepu. V počitnicah sva potovala z Manom v Svetno-vas k Lojovcu, kjer so bili njegov dedek in babica lor drugi sorodniki. Prepotovala sva vso Rožno dolino, bila sva pn vseh oorkvovanjih pri raznih podružnicah, obleži a sva vse vrhove in bila v Selah, na Jezerskem, Ze-snl Kapli; nazadnje sva potovala čez Ljubelj v •žic, Kranj, Ljubljano, Bled in dalje na Predil, nazaj pa čez Baško jezero, Lognvas, Kotmarovas zopet v Svetnovas. To potovanje po slovenskih krajinah je na me močno učinkovalo. V SI. Jakobu v Rožni dolini je umrl moj sošolec Knez. Šel sem k pogrebu. Prvič sem bil v teh krajih ki so v davnih časih po njih pustošili in morili kruti Turki in ki jih jo lako lepo popisal profesor Sket v povesti Miklovn Zala. Slišal som tedaj prvič Šent jnkobčane ubrano pol i žnlo-stinko: Oj kak grenek tužen Je ločitve zndnjl čas. Po pogrebu sem jo udaril čez Dravo skozi lopi šl. Ilj do Logavasi, kjer sem obiskal pri|a-telja Matevža Knkln [io domače pri Vištru, v |»o- 107,11 Trži noenom domu, odkoder je krasen razgled daleč na okrog. Bilo je to 8. septembra 18iK>. Drugi dan jo bila pri cerkvi na Dvoru slavnost. Tam je bil |>okopan profesor Josip Lendov-šok iz Beljaka, ki jo umrl nn Malem Strmcu. Rodoljubi so mu jiostavili loga dne lep spomenik. Obenem je Iti lo napovedano zborovanje Ciril Metodove podružnico. Bil je lep jesenski dan. Po slavnosti v cerkvi iu ua jiokopališču jo bila gostija na Malem Strmcu, in sicer na prostem, 7. no]x>pisno lepim razgledom na Vrbsko jezero in okolico. Bil jo lo dan, ki ga imam šo danes živo v spominu Iz bele Ljubljane jo prispel prvomestnik družbo Sv. Cirila in Metoda, monsignor Tomo Zupan. Ko som pisal le vrstice, je obhajal častitljivi svečenik in narodnjak 97. rojstni dan. Minulo jo od lodaj že 40 lel. Še danes ga vidim, knko ognjevito jo govoril. Silno .je name učinkoval njegov govor in mi še l>olj razvnel ljubezen do milega slovenskega jezika. Prišli »o tudi drugi rodoljubi: slavni slovenski zgodovinar prof. Simon Rular iz Ljubljano, profesorji koroških gimnazij dr. Jakob Sket, Ivan Schoinigg ler Jakob Wang, poznejši sloltii prošl Lamberl Einspieler in linjski Gregor Kinspieler, komendator Matej Šervicelj ter mnogi drugi duhovnega in posvetnega stanu. Na Koroškem nikdar ni bilo stranknrstva, nikdar nisi slišal besede: klerikalec ali liberalec, vsi Slovenci smo bili edini; za nas je bilo le eno geslo: obvarovali narod poneničenja. Zborovanje podružnice Sv. Cirila in Metoda so ni moglo vršiti, ker ga je oblast projiovedaln, češ, da razsaja v lem kraju sllunvosl. Tedanji župnik v Dvoru Jožef Fric je rekel šaljivo, da se ga je že davno la bolezen prijela, ker Vrbljani pravijo: Der Pfarrer von Kranzelhofen hal iininor das Maul offen. — Kranzelhofen je nemško ime za Dvor. f) kugi seveda ni bilo duha. Nemci so so pač bali lislo kuge, ki jo opeva Simon Gregorčič v Volograjski kugi. Za tisti goldinar, ki sem ga bil dal za gostijo, sem imel vejiko užitka v narodnem oziru. Z najlepšimi spomini som se vrnil v Svetnovas. Najiravil som še s Kvančnikoviini slarši izlet n h Ljubelj, potem pa som jo mahnil čez Solo proli Reberci, da so zopet pripravim za odhod v Celovec. Lo prehitro jo minulo lolo. Politično drušlvo koroških Slovencev je imelo tislo zimo v Masslgartonu v Celovcu občni zbor. Za zvečer je bil napovedan koncert. /. dovoljenjem razrednika som so ga udeležil. Tedaj selil prvič slišni profesorja dr. Antona Medveda lor pevca iz Maribora, (iospa Ljudmila Londovšekova jo zajiela nekaj pesmi, za kar ji je podaril vso-tičilišcnik Martin Zvviltor v imenu občinstva krasen šopek. Zvviltor je ludi deklnmiral pesem, katero jo zložil Pran Hller. Prišlo je zadnje loto. osma šola. Spominjam se, kako sem gledal nekdaj, ko som bil v prvem razredu gimnazije, prihajati osmošolcu skoraj vse bradate, njim na čelu pa sivolasi ravnatelj dr. Svoboda. Zelo sem jih spoštoval; bil sem prepričan, da govorijo ti gospodje med seboj samo latinsko. Dan danes ni več loga; še na univerzi vidiš dijake, ki čakajo na brke. Dne 15. marca 1897 so bile volitve državnega poslanca za velikovški in celovški okraj. Prišel sem v|irav pred magistrat v Celovcu, ko zagledam, dn jo zbrana na trgu velika množica. Vsi so napelo čakali na razglas o uspehu volitve. Ali zmaga slovenski kandidat kancler Lambert Kinspieler ali nasprotnik Franc Kiršner? Naenkrat nastane živahno gibanje. »Der Kinspieler ist govviihll slišim glasove. Trdo veselje me prešine. Tisti dan so bile mojo misli lo pri Einspielorju. Boj je bil hud, Einspieler jo dobil 117 glasov, Kiršner |iu 114. In zvečer! Po vrhovih Karavank, jio Rožni in Podjunski dolini so goreli veliki kresovi, ki so oznanjali, da na Koroškem še živi Slovenec, se dvakrat -o goreli pozneje, |o(a l'K>7 in 1012, ko je bil izvoljen France Grafenauer za državnega poslanca, potem pa niso vzplamtele več. Sompor in itinerc, nunujunin in solio, mi je rekel nekdaj komendator Šuma h na Reberci. In to je bilo ros. Ce jc le bila pri lika, som potoval. Moja mati jo večkrat rekla: »Vedno hodiš okoli, kakor krivo kolo.* Ko sem bil o božiču doma, sem Iri dni šo zdržal, [Kitom sem pn moral zo|>ol na potovanje. Bilo jo na sv. Janeza Krslnika dan, ko sem oprla! torbico in jo mahnil pri najlepšem zimskem vremenu proli Rožni dolini. Komendator Malej šervicelj na Reberci mi je pri slovesu naročil, naj izročim njegovim tovarišem v Rožni dolini [mi- Zflrave. Velikokrat som že potoval | vstopnina sukala okrog »kovača«. Zraven vsega tega je bila tekma podobna kvartopirski partiji, toliko jc bilo govorjenja in kričanja med igral"i. Igralci so bili bolj glasni, kot publika, ki se pač ni imela nad čem navduševali, k večjemu negodovati zaradi slabe igre in nemogočega sodnika. Gostje so imeli kompletno samo obramlio. Ta je z uspehom razbila vsak začetniški poizkus Ljubljane, da bi resnejše ogrozila gol. Krilci so igrali požrtvovalno, a to je bilo vse. V napadu je bilo edino dobro meslo desno krilo, dočim so še ostali igralci v napadu Haška odlikovali pred Ljubljano samo v tein, da so skušali obdržati žogo pri tleh. v. . Ljubljana je nastopila z nekaterimi mlajšimi močmi, ki se jim jo poznalo, da s svojimi starejšimi kolegi še niso dobro vigrani. Pogačnik ni imel mnogo dela, kar je branil, je obranil srečno in ležerno. V krilski vrsti je zadovoljil v polni meri samo Slapar, dočim »Pupo« ni uspel, da bi povezal igro in ustvaril nek sistem. Na mestu levega krilca smo videli Žitnika 11., ki je pred davnim časom ic;ral pri Iliriji. V napadu je bil dober Erber, dočim Bertoncelj II. ni bil pri strelu. Cankar in Šercer nista zadovoljila, Janežič pa je bil premalo zaposlen, pa še tisti pasovi, ki jih jo dobil, niso bili čisti. V prvem polčasu je Cankar izgubil lepo priliko, da bi postavil rezultat, pa je streljal vratarju v roke. Nekoliko napadov z obeh strani je bilo že vnaprej obsojenih tia neuspeh, ker so bili izvedeni brez sistema in netočno. Drugi polčas se je izkazal Pogačnik, ki je nekaj žog rešil z znanjem, srčnostjo in srečo. Proti čredi polčasa je Bertoncelj z nekih 10 metrov streljal ostro na gol, Zmara je žogo odbil proli Janežiču, ki je sigurno [lotresel mrežo. Kmalu zatem je Hrubec s skrajnega levega krila preigra! vso ljubljansko obrambo, prešel na desno krilo in od aut črte podal skozi množico nog, ki se niso zganilo Matijeviču, ki je iz bližine po tleh izenačil. Še nekaj obojestranskih napadov, ki niso rodili uspeha in tekma se je končala z 1 : 1. se umestile vse tri reprezentance, na levem krilu od njih pa sodniški zbor. Zatem so se takoj pričele finalne tekme troboja, dočim so odtekli na progo maratonski tekači že ob 16. Rezultati Tek 400 m čez zapreke finale: t. Pleteršnik (Lj) 58.5. 2. Zorga (Lj.) 60.3. 3. Banščak (B) 61.2. 4. Petrič (B) 62.2. 5. Junek (Z) 65.8. — Točke: Belgrad 7, Zagreb 2, Ljubljana 11. Skok oh palici: 1. Bakov (B) 3.75 m. 2. Lenart (B) 3.40 ni. 3. Kallay (Z) 3.30 m. 4. Cvijetič (Z) 3.30 m. 5. ()rosy (Lj) 3.20 m. 6. Ivanuš (Z) 3.20 m. — Točke: Belgrad 11, Zagreb 8, Ljubljana 2. Tek 100 finale: 1. Katalinič (Z) 11.2. 2. Bauer (B) 11.4. 3. Tauber (Z) 11.5. 4. Avguštin (Z) 11,5. 5. Hegolj (Z) 11.6. 0. Šter (Lj) 11.6. — Točke: Belgrad 5, Zagreb 15, Ljubljana 1. 4 krat 100 štafeta: Belgrad 43.7 (nov rekord), Zagreb 44.2, Ljubljana 45.0 (diskvalificirana zaradi prestopa) — Točke: Belgrad 12, Zagreb 8 in Ljubljana 0. Maratonski tek: 1. Tavčar (Lj.) 3:20:12 štiri petine, 2. Jančar (Lj.) 3:26:50 štiri petine; 3. Vido-vič (Z) 3:31:34; 4. Bela,s (Z) 3:45:58 štiri petine; 5. Perz (Lj.) 4:07:32 dve petini. — Točke: Belgrad 0, Zagreb 9, Ljubljana 9. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Ljubljana 3:27 tri petine nov rekord, 2. Belgrad 3:28 štiri petine, 3. Zagreb 3:38 dve petini. — Točke: Belgrad 8, Zagreb štiri, Ljubljana 12. Končno stanje točk troboja: Belgrad 128, Zagreb 162 in pol, Ljubljana 167 in pol. Met kopja: 1. Markušič (Z.) 50.27, 2. Marian (Z.) 47.76, 3. Siber (B.) 45.81, 4. Kajfež (Lj.) 44.21. 5. Petkovšek (Lj.) 42.90, 6. Ilovar (Lj.) 41.84. — Točke: Belgrad 4, Zagreb 11, Ljubljana 6. Tek 800 m: 1. Goršek (Lj.) 2:02.3, 2. Gabr-šek (Lj.) 2:03, 3. Flass (Z.) 2:03.3, 4. Srakar (Z.) 2:03.5, 5. VVunschbach (Z.) 2:05.7, 6. Pogačnik (Lj.) 2:06. — Točke: Belgrad 0, Zagreb 9, Ljubljana 12. Skok v daljavo: 1. Stevanovič (B.) 6.60, 2. Kallav (Z.) 6.51 m. 3. Nikolič (B.) 6.40 m, 4. Požar (Lj.), Dremil (Z.) 6.27 m, 6. Zgur (Lj. 6.24 m. — Točke: Belgrad 10, Zagreb 7 in pol, Ljubljana 3 in pol. Tek 5000 m: 1. Krevs (Lj.) 16.00 štiri petine, 2. Bručan (Lj.) 16:10 ena petina, 3. Sindelar (Z.) 16:16, 4. Srakar (Lj.) 16:18, 5. Starman (Z.) 17:29 dve petine, 6. Rem (B.) 18:05. — Točke: Belgrad 1, Zagreb 6, Ljubljana 14. Met kladiva: 1. Goič (Z.) 43.37 m, nov jugoslovanski rekord, 2. Majetič (Z.) 39.85 m, 3. Rei-singer (Z.) 38.64 m, 4. Jeglič (Lj.) 37.90 m, 5. Zupan (Lj.) 36.96 m, 6. Baliov (B.) 35.02 m. — Točke: Belgrad 1, Zagreb 15, Ljubljana 5. Proti koncu se je žoga naveličala slabe igre in je izpustila svojo dušo, da so jo morali zamenjati z odpočilo, ki je vzdržala do konca. Postavi: Hašk: Zmara; Slivak, Golac; Domačin, T)u-kovič, Pleše (brat slavnega levega krila); Hrlič, 1'ožeg, Horvat, Matijevič, Hrubec. Ljubljana: Pogačnik; šiška, Jerman; Slapar, i.Pupo<, Žitnik II., Janežič, Cankar, Bertoncclj, Šercer, Erber. Gledalcev okrog 1000, sodnik slab. BSK: Torino 2:1 (0:1) Bivši prvak je snoči pod reflektorji zabeležil lepo zmago nad izvrstnim moštvom iz Turina. Gostje so pokazali zelo lepo, požrtvovalno, borbeno, skupno in tehnično izvrstno igro ter zapustili najboljši vtis. V prvem polčasu so vodili, v drugem polčasu pa so se domači povezali in uspeli zasluženo zabiti dva gola. Tekmi je prisostovalo 3000 gledalcev. Sodil je izvrstno g. Nilkovič, Torino : Jugoslavija 1:1 (0:1) Danes popoldne je pred 4000 gledalci igral Torino drugo tekmo v Jugoslaviji. Prav tako kot včeraj so gostje tudi danes pokazali izredno lepo igro. Igra se je končala neodločeno, ker sla imeli obe moštvi enako število situacij, čeprav moramo priznali, da so gostje bili utrujeni od dolge poli in včerajšnje tekme. * Gradjanski — Juventus 3 : 0 (1 : 0). Sašk (Sarajevo) — Železničar (Maribor) 11 : 0 (7 : 0). Admira (Dunaj) — Genua 2 : 2 (0 : 0). Novi Sad, 4. julija, m. Jedinstvo : Vojvodina 3 : 1. Belgrad, 4. julija, m. Danes so bile na veslaškem stadionu v Adi Ciganliji veslaške tekme. Tekem so se udeležila tudi moštva iz Švice, Avstrije in Madjarske. Gostje so odnesli zasluženo zmago. Tekmi je prisostvoval vojni minister Maric s soprogo in minister za telesno vzgojo dr. Rogič, Tenis na Dunaju Dunaj, 4. julija, b. Teniški dvoboj med Avstrijo in Jugoslavijo se je končal z zmago Jugoslavije v raz.merju 4 : 2. Danes sta bili zadnji dve tekmi in 6icer je Punčec premagal Metaxo s 6:4, 6:4, 6:8, 6:4, Mitič pa dr. Egerta s 6:4, 6:4, 7:6. f Ana Krollič V soboto ob pol 7 zvečer jc umrla zadeta od srčno kapi v starosti 77 let gosjia Ana Kroflič, rojena Kukovič, stanujoča v Celju, Spodnja Hudinja 70. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati. Bila je zelo verna in je vsak dan hodila k sv. maši. Tudi v soboto zjutraj se je napotila v cerkev, pa ji je blizu cerkve jKislalo slabo in so jo morali z avtomobilom prepeljati domov, kjer je umrla. Pokojnica zapušča moža, hčerko in 4 sinove, od katerih je Jože faktor v Mohorjevi tiskarni. Pogreb bo v ponedeljek, 5. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč! London, 4. julija. AA. Angleški zunanji minister Eden je imel včeraj na nekem konservativnem zborovanju govor, v katerem je med drugim dejal, da je osnovni namen angleške vlade, du bi se španska državljanska vojna omejila in da hi so hkrati! očuvnla popolna samostojnost Španije. Eden je dejal, da se zato zavzemata tudi oba španska tabora. Že zaradi tega je nujno potrebno, da angleška vlada z vso silo podpre tako politiko. Velika Britanija nima nikakih interesov glede režima, ki naj zavlada v Španiji, pač pa Zeli ohraniti prijateljske odnošaje napram katerikoli španski vladi. Pred kratkim so bili posebni razgovori med angleško in špansko vlado o tem, da hi sn neki ugledni Španci, ki so takisto nahajajo v Madridu v zelo težkih okoliščinah, odpeljali iz Španije v Anglijo. Meseca novembra sem izjavil, da Sredozemsko morje ni samo zatočišče, nego tudi velika žila v našem imperiju. Stališče angleške vlade sc v tej stvari ni in sc tudi nc bo spremenilo. Mi smatramo, da mora o režimu v Španiji odločiti sam španski narod. Da sc mi nočemo vmešavati v to stvar, so nikakor ne sme tolmačiti tako, da bi zanemarjali angleške interese v španskih vodah in nc skrbeli dovolj za prosto pot niiših trgovskih ladij vzdolž španske obali. Pri tem se angleška vlada opira na tesno sodelovanje s Francijo, šo nikoli vezi med Anglijo in Francijo niso bile tako dobre kakor sedaj. Toda angleško prijateljstvo napram Franciji nc pomeni, da kogarkoli izključujemo od tega sodelovanja. Od takega sodelovanja v španski stvari. Tudi napram ameriškim Zedinjenim državam jc Anglija v odličnih odnošujili. Vse to tvori nedvomno najmočnejši element doslej ohranjenega miru. Ministrski predsednik Chamberlain je imel včeraj na zborovanju konservativne stranke v Birminghamu pred jo.ooo zborovalci velik govor, v katerem je med drugim poudaril: Sodim, da bi, če hi sc sedaj odločili za volitve, dosegli prav tako večino, kakor smo jo leta 1935. Glede na obči mednarodnopolitični položaj, jc sedaj za Anglijo največja naloga, da sc čimprej oboroži. Anglija hoče čuvati mir Zato pa se mora ojačiti, tako. da napram njej nihče nc ho postopal drugače kakor z velikim spoštovanjem. Samo v takem primeru ho mogoče spet delovati za blagostanje ljudstva in obči napredek. Po španskih bojiščih Salamanca, 4. julija. AA. Davi ob 7. so republikanska napadalna in lovska letala napadla mestece Alba de Dormes, ki je 22 km oddaljeno od Salamance. Vlada v Burgosu je dala izjavo, v kateri pravi, da se je pričela popolna blokada obrežja okrog Santandra. Tri križarke in flotilja manjših vojnih ladij vršijo kontrolo ob asturijski obali in v vodah okrog Santandra. Bilbao, 4 julija. AA. (Štefani) Napadalna brigada »Črnih strelcev« Italijanov je zavzela O t o n o na zapadni meji bilbajske pokra;ine. Za to mestece se je vršila izredno ostra borba, ker so republikanci na tem sektorju koncentrirali 6",00 asturskih rudarjev, ki so bili oboroženi s strojnicami in topovi. Po hudi borbi so se rudarji morali umakniti. Mnogo jih jc bilo ubitih in ranjenih. Davi so republikanska letala napadla Salamanco in vrgla nanjo večje število bomb. Razdelitev Palestine Jeruzalem. 4. julija. A A. V dobro obveščenih židovskih krogih v Londonu so se razširile davi informacije o podrobnostih sklepov, ki jih je sprejela komisija za ureditev narodnostnega vprašanja v Palestini. Med drugim namerava ta komisija predlagati angleški vladi, da se dežela razdeli v tri dele: 1. židovsko državo, ki naj hi obsegala vso galilejsko nižino pokrajine z Ezdrcalom ob morju, del severnega palestinskega področja, ter mesto Haifo, Siafad, Akru in Tcberias; F O T O A Od negativa do pozttiva Glavne skupine razvijalcev Število razvijalcev je tako veliko, da je orijen-tacija poprečnemu amaterju med množino predpisov zelo težka. Radi lažjega pregleda jih bomo razdelili v nekaj glavnih skupin, upoštevajoč pri tem njihovo zmogljivost, koncentracijo in značilne posebnosti v razvijalnem procesu, ki določajo njihovo porabnost. To je seveda mogoče precej izpreminjati, ker je značaj razvijalca odvisen od tega, kako je sestavljen oziroma kako so dozirane sestavne snovi, ki bistveno učinkujejo na potek razvijania. To so zlasti razvijalne substance in alkalije, ki se pa zelo razlikujejo po aktivnosti in nam tudi s tem nudijo priliko najširših variacij v sestavljanju razvijalcev po njihovi porabnosti. Pri tem niti ne omenjamo vpliva temperature in drugih činiteljev, ki so prav tako odločilne važnosti pri poteku razvijanja. Radi tega tudi naša opredelitev ne bo pojiolnoma točna ter io je smatrati le kot širok okvir, v katerem ie možnih še veliko izpremcnib v jiosebnostih nekaterih razvijalcev. 1. Rapidni razvijalci Značilnosti: slika se jDokaže takoj, ko jioložimo osvetljeno ploščo ali film v razvijalec, in sicer samo na |>ovršju plasti, toda istočasno v poltonih in na najsvetlejših mestih. V nekaj minutah se spočetka zelo šibka slika okrepi in razvije (udi v senčnih partijah ter ie razvijanje s tem končano. Negativ ie kontrasten, zrno grobo. Uporabni so le za razvijanje velikih formatov in pozitivov, v veščih rokah pa tudi za razvijanje šibko osvetljenih posnetkov. Sem spadajo predpisi, ki vsebujejo sledeče razviialne substance v kombinaciji z zelo aktivnimi alkalijami: metol- metol-hidrohinon, glicin, aniidol, adurol, rodinal ild. 2. Počasni razvijalci so: železov oksalat. mrokafehin s peprliko, pirogalol, hidrohitton s pepeliko, paramidofenol s pepelikojtd. Razvijanje s temi razvijalci poteka zelo jiočasi. istočasno na površini plasti in v globini. Rezultat so čisti in krepki negalivi. Počasne razvijalce je zelo lahko prilagoditi različno osvetlienim negativom, zlasti preveč osvetljenim. Začetnik razvija z njimi zelo sigurno. 3. Razvijalci za stojno razvijanje V to skupino spadajo luido razredčene razvijalne raztopine, ki delujejo radi razredčenosti zelo 2. ozemlje pod britanskim mandatom, kateremu naj hi pripadli Jeruzalem, Bctlehcm, Naza-ret in koridor oh resti od Jeruzalema do Jaffe, tako da bi se Arabcem omogočil dostop v luko Jaffo; 3. arabsko deželo, ki naj bi obsegala ostal« dele Palestine in ki naj bi se priključila Trans-jordaniji. Zmaga De Valere Berlin, 4. julija. AA. Opolnoči so bili znani naslednji rezultati ustavnih volitev: Stranki De Valeri je pripadlo 45 mandatov, stranki C os« g r a v e a 22, neodvisnim in laburistom 9, neodvisnim politikom pa 6. Plebiscit za novo irsko ustavo je bil vsekakor povoljen za De Valero. Vendar znaša njegova večina le 6%. Schuschnigg v Italiji Dunaj, 4. julija. AA. Avstrijski zvezni kan-celar dr. Schuschnigg je včeraj s svojim sinom dopoldne odpotoval v Gradeš pri Trstu. Njegovo jiotovanje je docela privatnega značaja. Doktor Schuschnigg se tam tudi ne bo sestal z nobenim politikom. Ljubljanska kronika šišenska električna zadruga pred dilemo. Težka vprašanja o razmerah šiškarskih članov :Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško ter mestno občino ljubljansko, oziroma med mestno elektrano ter državnimi oblastmi je danes reševal občni zbor te zadruge, ki je bil ob 9 dopoldne v telovadnici šišenske šole. Občni zbor je jiotekel sicer zaradi nastojia opozicije precej burno in jo bila debata zelo ostra. Zborovanje je otvoril načelnik, upravnik glavne pošte g. Šalehar, ki jo občnemu zboru predlagal obsežna pooblastila, iši so bila z veČino vseh 160 navzočnih članov proti treni sprejeta. V debati je bilo izraženo upanje, da se bo vprašanje sporazuma med mestno občino in električno zadrugo ugodno rešilo ter da jo bodo pristojne instance potrdile. Zadruga šteje sedaj 842 članov z 2765 deleži. Skupni promet pa je danes znašal 11,377.000 din. Načelstvu je bila jiodeljena razrešnica. Z bor agronomov Belgrad, 4. julija, m. V veliki dvorani poljedelske fakultete v Zemunu je bil danes občni zbor združenja agronomov kralevine Jugoslavije. Občni zbor je vodil predsednik dr. Dragoljub Čošič, ki je pozdravil zastopnika kmetijskega ministra, njegovega pomočnika Novakoviča ter bolgarsko delegacijo, predsednika Mihajlova, bivšega bolgarskega poljedelskega ministra Molova in več drugih gostov. Dr. Čošič je v svojem govoru povdarjal posebno važnost današnjega občnega zbora, na katerem se bo pretresal načrt zakona o organiziranju agronomske službe v državi. Govoril je tudi delegat agronomov Mihajlov, ki je pozival k še tesnejšemu sodelovanju med bolgarskimi in jugoslovanskimi agronomi. Po poročilih upravnega odbora o poslovanju v pretekli poslovni dobi je bil izvoljen'nov odb or. Za predsednika združenja je bil'itipWJ\zVoljen dr. Čošič, za prvega podpredsednika dr. Kva-kan iz Zagreba, za drugega podpredsednika inž. Pahor iz Ljubljane in za III. podpredsidMka^Inž. Lukman iz Belgrada. Za glavnega tajniki"1 J^ftfPiZVo-Ijen dr. Nikolič iz Belgrada. za pomožnega tajnika pa inž. Obradovič Za blagajnika je bil izvoljen inž. Stojkovič. Poleg tega so v odboru še po en član banovinskih sekcij. Od Slovencev je v odboru še inž. Absec, ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor. Jutri bo kongres združenja jugoslovanskih agronomov. Razpravljal bo o načrtu zakona o organizaciji agronomske službe v državi. Zcmunska vremenska napoved. Toplo in vedro vreme. Temperatura se bo nadalje dvignila. MATER počasi ter jih uporabljamo večinoma le za stojno razvijanje v tankih in dozah. Razvijanie traja od 10 do 60 minut. Negativi so mehki in po jakosti kritja svetlih in temnih mest harmonično izenačeni. Radi tega so priporočljivi posebno za posnetke z velikimi svetlobnimi kontrasti — zlasti za proti-svetlobne posnetke in posnetke notranjščin. Ker poteka razvijanje zelo počasi, je tudi kontrola razvi-jalnega procesa samega zelo olajšana. Med najbolj izrazite razvijalce za 6tojno razvijanje spadata glicin in pirokatehin v posebni sestavi, uporabljivi pa so tudi vsi rapidni in počasni razvijalci, če jih primerno razredčimo. Najboljši so seveda razvijalci, sestavljeni po posebnih predpisih za 6tojno razvijanje. 4. Izenačevale! so izraziti površinski razvijalci, ki delujejo zelo počasi. Vsebujejo zelo malo ali celo nič alkalija in večinoma zelo velike kontraste. Večinoma zahtevajo nekoliko bogatejšo osvetlitev, ki jo je odmeriti na senčne dele snemane predloge. V trgovini je naprodaj mnogo takšnih razvijalcev, kolikor pa si jih lahko sestavimo sami, pa smemo prišteti med najboljše vsekakor Windiscjiev pirokateliinov razvijalec, ki smo ga v naši rubriki že opisali. 5. Razvijalci za drobno zrno Tudi ti razvijalci razvijajo izenačevalno, njihova posebno odlična lastnost pa je, da preprečujejo pri razvijanju kopičenje zrnc črnega srebra v grobe skupke. Radi tega dobivamo z njimi negative z zelo drobnim in finim zrnom, ki dopušča prav velike povečave v pozitivnem r>ostopku. Tudi ti razvijalci zahtevajo bogato osvetlitev. Predpisov za razvijalce te vrste je mnogo, nič manj ni preparatov, ki jih je mogoče kupiti že gotove v trgovini: atomal, mikrolin itd. V naši dobi, ko prevladujejo kamere najmanjših formatov in so deset- iti večkratne povečave nekaj čisto običajnega, morajo zavzeti razvijalci za drobno zrno »isto meslo v amaterjevi temnici, ki ga je zavzemla svoječasno in ga zavzema deloma šc danes pri mnogih amaterjih metol-kidrohinon. Imajo namreč vse lastnosti, ki so pri razvijanju negativov vseli farmatov, zlasti pa majnih in najmanjših, naravnost nujne: razvijanje drobnega zrna in možnost izenačevanja kontrastov, ki jih pa lahko s časovno raztegnjenim razvijanjem tudi obdržimo. Na drugem mestu — za razvijanje pozitivov — naj dorninira stari iti preizkušeni metol — hidroliinon 6 svojimi odličnimi lastnostmi. Ljubljana : Hašk 1:1 T E