Dopisi. Iz Pohorja. [Konec.] Bila je lani pri nas silno slaba letiua, ker smo imeli vse mogoče uime: mraz, točo, slano itd., a letos je hvala Boga i vsemi pridelki bolje, le v vinogradili in saduuosnikib ne. Ceravno letos uismo imeli toče in tudi spoinladni uiraz ni kaj škodoval trsu, smo vendar ubogo malo natrgali tako, da so neki še menje mošta dobili, kakor lani in Bino na slabaem; ker lani nam je bila štibra odpisana, letos pa ne. L. 1876. bi se po pravici moralo imenovati ne vinsko, nego vodeno leto, ker dežja in nalivov je bilo skozi celo leto ftvanredno mnogo. Vsled tega je v dolinah večkrat poplavilo travnike in njive ter uaredilo feliko škode, pa tudi na gorab, zlasti na Htinji sruo spomladi imeli toliko vode, da nam je v kleti tekla, kar prej nikoli ni bilo in stari ljudje ne pomnijo — in če srao denes vodo izplali, je jutri zopet pritekla, da je bil res velik križ v tetn vodeuem letu! Sadja, razun nekaj kostanjev nisrno imeli že 3 leta zaporedoma na Poborju, ker ga je mraz vzel ali pa toča potokla. Tudi se je od lanske toče posnšilo veliko drevja, zlasti čespelj ali sliv. Bolj veselo je, da letos živeža ue bode majnkalo tudi ubogim ljudein ne, ker je oi)iodil bob (kronapir) iu pa oves, poglavitni žirež Poborjanccv. Psenica, rž in ječmen so 86 srednje obnesli. Repe, korenja in zelja je obilno, krme bo za siio. Turšica, kijo pri naa še sejemo, letos ni dozorela, je zelena ostala iu ima mlečrjo, mebko zinje. Zanitnivo bo tudi čuti, kako je obrodilo seme, ki smo ga laui po toči poškodovani v dar prejeli. Najslabšo je obrodilo ržeao setne, ki je iz severnih, mrzlib dežel doma, neki iz Šlezvik- Holštajna; dalo je aamo po tri zrna in malo slabe slame, ki ni za škope. Tote rži ne bomo več sejali, ker ni za naše kraje. Bolje obrodilo je pšenično seme, pa vendar ni tako dobro, kakor naaa domača pšenica. Bomo le raji domačo pšenico sejali. Najbolje 8e je pa skazal darovani oves. Iz enega vagana je priraslo 8 vaganov lepega, čvrstega, kot ječmen težkega ovsa in tega se hočemo poprijeti, sejati ga in na Poborju vdomačiti, tudi zarad tega, ker zgodaj dozori. Iz Letnbaha. Dne 21. nov. se je novo, na zahodnji strani vasi stoječe šolsko poslopje slovesno blagoslovilo, ter svojemu namenu izročilo. Dasi je bilo neugodno vreme, se je vendar že za rana ljudstvo v obilnem atevilu pri cerkvi zbirati začelo. Otioci so se sošli v starih šolskib prostorih, od katerih so se dnes za vselej poslovili, ter pred cerkvijo v dve vrsti postavljeni pričakovali gostov, ki so obljubili, svecanosti se udeležiti. Počastilo nas je več gostov, med njimi c. kr. šolski nadzornik g. Fr. Robič, g. Kodela, znaui dobrotnik iiaše šole, nekaj meščauov, in učiteljev. Z godbo spremljani se podamo vsi v cerkvo, kjer so g. župnik slovesno sv. mešo peli, potem pa v kratkem, jedrnatem nagovoru razložili imenitnost dneva, ker se bode odprla in posvetila nova šola r dušno in telesno korist naše mladine. Dokazivali so važuost in potrebo poduka, ter stariše opominjali, da polnijo marljivo prostrano novo učilnico z svojinai otroci, ker le tako jim ona v istini koristiti za-more. Po dovršenem opravilu v cerkvi korakali smo v procesiji proti novenm z zastavami in zelenjavo krasno okinčaoemu šolskeniu poslopju. Naprej so šli učenci z bauderom in razpeloin. Pred vbodom postojimo, dokler g. župuik dotične molitve odmolijo, na kar se vrata odprejo, in vsi se zberemo v sobani 1. razreda, kjer se z blagoslovljenjem razpela ia drugih za solo namenjenih svetib podob cerkvena opravila končajo. Sedaj nastopi g. šolski nadzornik ter vse navzoče v imenu c. k. okrajnega šolskega in okr. zastopa prav gorko pozdravi, in jim iz srca čestita k doveršenju šole rekoč, da so se s tcm gotovo ne nialim podvzetjem proslavili ne samo za sedanjost teDinč tudi za vso prihodnost. Govornik konča z 3kratnim živijoklicem na svitlega cesarja ter v huenu občine izroči kljnče šolskerau vodju. Prevzevši ključe g. vodja v daljaem gororu povdarja vzajemnost med šolo rn očetovo hišo, kazoč, da je ona podlaga in pogoj uspešnega podučevanja in izrejevanja mladosti. Za tem se množica razide ogledovat uove šole, njene oprave, kakor tudi izloženib učil. Otroci pa so zapeli več pesmic ter se sledujič z klobasami, krnbom in vinom nekoliko pogostili. Proti enej popoldne se zbero gostje v sobani 3. razreda, katera jo bila prav okusuo ozaljšeua, k obedu. Pri tej priliki se je napivalo svitleiuu cesarju, šolskemu svetu in njegovemu Dačelniku, g. Dr. Reiser-ju, g. Kodela-ta ia vsem dobrotnikom šole. Gospodu župniko pa gre posebna čast, da so z 8vojimi napitnicarai vse društvo razveseljevali. Isto tako se jim prisrčna zahvala izreka za vse dobre svete, z kojimi 80 večkrat uljudno postregli, za obilni trud, katerega «o imeli pri kinčanju poslopja, pred vsem pa za lepe podobe, koje so relikodušno soli podariti blagovolili. Den 21. nor. bodo dolgo pomnili Ijudje vrle lembaške fare. Od sv. Duha pri Lučah. (Sleparija.) Tukajsni kmet J. E. in kmetska hči M. G. sta sklenola stopiti v sv. zakon. E. je vojak, ki še ni 231etstar; dobro vedevši, da potrebuje dovoljenja, se poda v Maribor k nekemu ,,feldvebelnuu, da mu ta naredi dotično prošnjo. Feldvebel mu ©bljubi, da bo vse priskrbel in se da mastno plafeati. E. maže skozi 3 tedne in skrbno hodi popraševat, 6e je že nfeldvebelu dovoljenje za njega izprosil. ,,Feldvebel" pa zavlačuje to reč do zadujega dne. Zadnji den ae le dobi E. od nfeldvebelna" za 84 fl. nek namazan papir ali ,,scbmierzettelu, ki ne velja uič. Podpisan je ^feldvebel'1 sam. Kar je pa prav čudno, ae polkov pečat je pritisnjeo. Ta je menda imel namen g. župniku peska v oči vsipati. Nerazuroljivo leje, kdojedal flfeldvebelrm" oblast, zraven svojega podpisa pritiskati polkov pečat? Saj menda ni ,,feldvebel" zapovednik polka. Dotično pismo j« videl c. kr. okr. glavar v Lipnici, ki bo baje ,,feldvebelna" na dotičaem mestu dostoJBO priporočil. Star vojak. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Vrli list Kaintner-Stimme svaiuje v iiekem dopi«u iz podjunske doline, naj ljudje ne vernjejo skparjein, ki jih lovijo po tako imenovanih: Ratenbriefe. Glovck 8e zaveže po obrokih denarje pošiljati ali t Celovec, Gradec, največkrat pu na Dnnaj, čoš, da bo bogat postal po veiiki loteriji. Toda zvečinom je vse le sleparija. Nekdo je v 17 mesečni.) obrokih odposlal 170 fl. in zadel res 3 dobitke. Po koneani igri je dunajski bankir ined 20 deležnikov ves dobiček, kakor je rekel, ra-zdelil. Ali bankir je pred vsem na sebe zmislil in deležnikom neko obligacijo v vrednosti 67 fl. in 5 fl. 40 kr. v srebru, tedaj vkup 72 fl. 40 kr. dal. Toraj je vsak deležnik zgubil v 1 72 leta cclib 97 fl. 60 kr. bankir pa je od 20 deležnikov nalovil 2000 fl. Dakle varnjmo se dunajskih in drugih goljufov! V Celovcu bi radi pesji davek zvišali, toda »renjski zastopniki ne vedo, kako bi 8e poprijeli ovega posla ali prav za prav raoaenj pesjih prijateljer. Zato so si odmcrili 3 tedne — xa premiiijevanjc. To morajo res čudno zbribtane glave bid, ti erenjski očetje mesta celovskega- Hranilnica v Oclovcu pregledoije sedaj svoje račune in je zaprta od 11. dec. do 17. jauuarja 1877. — Bilo je po novinab brati, da bo vstaš hercegovinski, hrabri Musič v Celovcu zaprt, ker je bil od našth žandarjev v Dalraaciji prejet. Toda Audras8y 8i je reč premislil in je dal Musiča izpustiti. Tudi prav, vendar bi njega bili rajši videli, kakor pa divje baši- bozuke, koje so v Celovcu nekaj časa redili, nmivali, česali in naposled na Turško odposlali.